ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA 1 SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) DECEMBER 27, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 248
JENNIE KOSS
Po daljšem bolehanju je preminila na svojemu domu Jennie Koss, rojena Turšič, stara 67 let, stanujoča na 588 Parkside Dr., So. Euclid, O. Doma je bila od Cerknice, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 49 let. Bila je članica društva Naprej št. 5 S.N.P.J. Soprog Ignatz je umrl pred več leti. Družina je preje bivala na 10412 Darwin Ave.	•
Tukaj zapušča dva sinova, Joseph in Jack, tri hčere Mrs. Jean Arhar, Mrs. Julia Sustaršič in Mrs. Pauline Fabian, pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče.
RUTH ŠINKOVEC
Prošlega septembra je zbolela na poliju ter je bila na potu okrevanja, ko je nagloma preminila na božični dan Ruth Šinkovec, rojena Vernick, stara 26 let. Stanovala je na 1213 E. 173 St. Rojena je bila v Clevelandu.
Tukaj zapušča soproga Cqa-rad, dve hčerki Dianne in Joan, starše Fred in Marie (rojena Glanz) Vernick, ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz luteranske cerkve sv. Janeza na E. 176 St. in Lake Shore Blvd., ter nato na pokopališče Knollwood. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Jos. Zele in sinovi, 458 E. 152 St. do 12. ure v sredo.
m
JENNIE M. YELITZ
V Euclid-Glenville bolnišnici je preminila v petek popoldne Jennie M. Yelitz, rojena Melle, stara 50 let.'Njeni starši so mnogo let bivali na Bonna Ave. Rojena je bila v Clevelandu. Svoječasno sta z možem vodila grocerijsko trgovino na vogalu Lockyear Ave. in E. 74 St. Zadnja tri leta je družina bivala na 21600 Nicholas Ave. Podlegla je možganski kapi, ki jo je zadela pred 10 dnevi. Bila ' je članica društva Martha Washington št, 38 S.D.Z., podr. št. 1 Kat. vitezov v Ohio in podr. št. 18 S.Ž.Z., pri kateri je bila več let tajnica in blagajničarka. Sestra Mildred je umrla pred nekaj leti.
Tukaj zapušča soproga Michael, hčer Judith, pet bratov: John, William, Joseph, Ermin in Victor. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri
in nato na pokopališče Calvary.
#
MARY HOLUNGSWORTH
Po daljši bolezni je preminila v Polyclinic bolnišnici Mary Hol-lingsworth, stara 59 let, stanujoča na 1315 E. 55 St. Zapušča soproga Harry, sinova Harry in Paul ter tri sestre. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče.
*
ANNA SEVER
Nagloma je preminila v petek zvečer na svojemu domu Anna (Dalje na 2. strani)
DELOVNI PROGRAM BELE HBE: POVDAREK -ZUNANJA POLITIKA
V/ASHINGTON, 26. decembra—Bela hiša je najavila, da bo predložila prihodnjemu zasedanju kongresa prvo poslanico, ki se tiče splošnega stanja v republiki dne 6. januarja. Dne 10. januarja pa drugo, ki se tiče ameriške zunanje politike v strogem pomenu te besede, kakor tudi na polju trgovine in ameriške pomoči tujini.
Eisenhower se zavzema za li-t-
beralnejšo politiko, ko gre za uvozne carine. Za sebe zahteva pooblastilo, da te zaščitne carine,
ki veljajo uvozu tujega blaga,
postopoma zniža do 15 odstotkov.
V zunanje-političnem pogledu se bo Eisenhower pečal v prvi vrsti z vprašanjem zapadne Evrope. Razmere v Franciji in dogodki v Parizu, ki se bodo skri-stalizirali začetkoma tega tedna, bodo narekovali končni ton in besedilo poslanice.
Za Združene države je važna Južna Amerika. Tam so imeli v republiki Braziliji konferenco zunanjih ministrov južnoameriških republik, kjer je bila v debati tudi misel, da se za to zapa-dno poloblo ustanovi neka mednarodna banka, ki bo dajala kredite, da se začne z velepoteznimi investicijami in tako dvigne domače gospodarstvo. Predsednik Eisenhower je bil poslal svojega brata Johna Eisenhowerja, ki je prepotoval vse južno ameriške republike in se zanimal za gospodarski položaj. Zadnjih konferenc v Južni Ameriki se je udeležil zakladni tajnik federalne vlade Humphrey. Eisenhower ima torej dovolj materiala na razpolago, da kongresu konkretno predlaga kakšni naj bodo gospodarski odnošaji med močnim severom in gospodarsko zaostalim jugom na zapadni polobli.
Kongres bo imel debatirati o kočljivi točki programa Bele hiše, o ameriški pomoči Aziji in zapadni Evropi. V obeh vprašanjih bo šlo končno za to, v kaki višini naj roma ameriški dolar v te kraje.
Dam, če daš!
NEW YORK, 23. decembra— V vprašanju otoka Cipra, čigar pi'ebivalstvo zahteva priključitev otoka k Grčiji, je ameriška dolegacija pri Združenih narodih z vso odločnostjo podprla Anglijo, ki je bila zoper to, da pride ta angleška pomorska trdnjava in postojanka pod Grčijo. In protiusluga? Britanska vlada se je morala zavezati, da bo enako z vso odločnostjo podprla ameriško zahtevo, da vlada v Pekingu spusti na prosto zaprte Ameri-kance.
Nov odbor
Na letni seji društva Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. so bili iz-voljeni^sledeči odborniki za leto 1954: Predsednik John Ustar, podpredsednik Blaž Hace, tajnik Cyril J. Rovanšek, 452 E. 149 St., IV 1-3324, blagajnik Anthony Obreza, zapisnikar Joseph Grdi-na, nadzorniki: Elmer Turk, Anna Filipič in Frank Kacar. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Sestanek z gosti
V torek zvečer med 6. in 8. uro bodo strokovnjaki, ki se nahajajo te dni v Clevelandu v svrho proučevanje ameriškega načina poljedelstva itd., v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., v starem poslopju. Ako bi se kdo rojakov rad seznanil ž njimi ali kaj pogovoril, naj pride. Ob 9. uri bodo gostje že odpotovali s kolodvora, torej, ako jih kdo želi videti, naj pride v SND pravočasno.
KOPALI SMO SE V SONCU IN NESREČAH
Ameriški severozapad je imel za praznike lepo sončno vreme. Vremenski prerokovale!, ki so napovedali sneg, so se zmotili. Nikjer po republiki ni bilo ne hudega deževja, pa tudi ni močno snežilo. V Texasu so imeli 75 stopinj toplote. Povprečna temperatura v republiki je znašala med 40 in 60 stopinj.
Smrtnih žrtev božičnih praznikov kot takih je bilo 229. Na cestah 171 do smrti pobitih, 29 jih je prišlo ob življenje ob priliki ognja in požarov, 29'v raznih nesrečah.
V	Prestwicku na škotskem se je ponesrečilo angleško preko-morsko letalo in pokopalo pod seboj 28 potnikov, med katerimi sta bila tudi dva Amerikanca.
V	mestu Parkinu, Ark., je prišlo do eksplozije peči. Posledica: 11 ljudi ubitih in [Det ranjenih. Šlo je za dvoje kmetskih družin Mehikancev, ki so praznovale praznike in si kuhale na peči. Verjetno so v peč vlili kerosin, kar je povzročilo eksplozijo in ogenj in končno smrti. Večina umrlih je bila tako zogljenela, da se ni dala več prepoznati.
O enakih in podobnih nesrečah se poroča iz kraja Penn Yan, N. Y., kjer je eksplozija peči povzročila štiri smrti. Enako v New
Yorku, kjer je ob istih okolno-stih prišlo dvoje ljudi ob življenje.
Mesto Pusan v južni Koreji je znano iz zadnje korejske vojne. Znano v prvi vrsti radi tega, ker so v njem natrpani begunci iz severne Koreje, ki gredo v tisoče in tisoče. Korejska vlada jim je postavila zasilne domove. Ravno za božične praznike je začelo v teh taboriščih goreti. Ogenj je upepelil 800 zasilnih stanovanjskih hiš, 4,000 ljudi je ostalo zopet brez strehe. Menda je šlo za svečo, ki je gorela na oknu ene od teh stavb, pa so jo pozabili ugasniti, dokler ni dogorela, kar je povzročilo ogenj.
Zgodba s svečo na oknu, ki je končno povzročila ogenj v hiši, se je ponovila tudi v mestu Cov-ingtonu, Va. šlo je za hišo, kjer je bivala družina Richarda Jonesa. Doma so bili sami otroci v starosti enega in pol do petih let. Mati se je nahajala zunaj na prijateljskih obiskih. Sveča na oknu je morala zažgati zaveso, ogenj pa se je širil s tako naglico, da je zajel v kratkem vso hišo. Dva otroka sta zgorela, tretji pa poslan v bolnico, kjer dvomijo, da bo ostal pri življenju.
INDUSTRIJA ZAROČNIH IN POROČNIH PRSTANOV
Znano je splošno narodno gospodarsko pravilo, da so človeške potrebe nenasitlji-ve, ker potreba rodi potrebo. Vprašanje je le^ kako so /.najdemo, kako se znajde recimo industrija. Človek rad potuje; bodisi posloxTiim potom ali.radi razvedrila. Če je potovanje na morju dolgo, potnik išče družbe; naravno da moški žensko in obratno. Pa se zgodi, kar je čisto naravno. Vnema jo s<> ljubezni z obljubami zarok in porok. Na ladji zunanjih znakov, ki naj bi zai)ečatili to ljubavno razmerje, vedno nj na razpolago. Manjka zaročnih ali poročnih prstanov. Ugodijo se tudi slučaji, da se ljulx zen ohladi, če ne sploh pozabi, ko potnik stopi na trdna tla kopne zemlje.
Angleška industrija draguljev in poročnih prstanov je prišla na idejo, da se založi s temi potrebnimi prstani, ki naj se nahaja na odprtem morju. Iz angleškega pristanišča Southampton je odplul parnik "Orso-va" v smeri proti Avstraliji. Parnik ima nosilnost 28,000 ton in založen je dobro z zaročnimi in poročnimi prstani. Zaljubljenci torej ne bodo več v zadregi. Če se bo poskus obnesel, bodo ladje z zalogami prstanov zaljubljencem na razpolago na vseh večjih pomorskih linijah.
Z ZAPADNO NEMČIJO, TUDI BREZ FRANCIJE! DANES GRE ZA GLAVO MENDESA-FRANCEA
POLOŽAJ JE NADVSE RESEN, PRAVI EISENHOWER
Zbornica francoskih poslancev je г 280 proti 259 glasovi odklonila ponovno oborožitev Zapadne Nemčije. S 380 proti 180 glasovi je bila za to, da se prizna Nemčiji popolna politična svoboda. S 368 proti 145 glasovi je sklenila, da se sporna provinca Posarje postavi pod mednarodno kontrolo. Francoski, da rabimo ta izraz "kongres," sestoja iz dveh zbornic, spodnje zbornice in senata. Vendar pa francoski senat pri važnih političnih glasovanjih sploh ne pride v poštev, ker ima le posvetovalni, ne pa soodločajoči glas. Ostane torej pri tem, kar reče zbornica poslancev. Pierre Mendes-France se je odločil, da danes v ponedeljek stavi na kocko obstoj svoje vlada, svojega zunanjega in notranje-političnega programa.
Mendes-France je hotel prej-^
OTROKOM NE ŽVEPLENK!
V Austinu, Minn., so se igrali v družini Donalda Bottelsona trije otroci,—devetletna hčerka in petletna dvojčka bratca. Radovednost jih je gnala, pa so stikali po hiši, da zvedo, kaj jim bo prinesel Miklavž, kaj b6do dobili za praznike. V roke so jim prišle žveplenke. Bilo je ponoči, ko so se otroci splazili pod streho, kjer so bila shranjena darila. Ko so prižigali žveplenke, so povzročili ogenj, ki je upepelil ne samo darila in hišo, marveč tudi otroke same. Mati se je nahajala v spodnjih prostorih, ko je opazila ogenj. Pri sebi je imela 18-me-sečnega otroka, katerega se ji je posrečilo rešiti iz goreče hiše, a vsi njeni napori, da bi rešila otroke v podstrešju, so bili zastonj.
NOREC—NE PREROK
Dr. Charles Laughead, zdravnik iz Chicaga, je napovedal za pretekle dni konec vsega ameriškega severa, tudi mesta Chicaga. Charles Laughead je poročen in oče treh otrok v starosti od devetih do 18 let. Sodišče v Lansingu, Mich.j je dobilo predlog, da se oba zakonca Laughead spravita v opazovalnico. Ta predlog je stavila zdravnikova sestra Margareta Laughead, ki biva v Des Moines, la. O ženi Laugheada pravi, da je versko blazna. Ne briga se ne za otroke, ne za gospodinjstvo, temveč fantizira le o verskih vprašanjih.
Sestra torej zahteva, da se njenemu bratu zdravniku in njegovi ženi otroci odvzamejo in postavijo pod varstvo sodnije.
Pozdravi
Iz sončnega Key West, Fla., kjer da je temperatura 77 stopinj, pošiljata pozdrave in voščila k božičnim praznikom Frank in Bernard Hočevar iz Lorain Ave., ki se nahajata tamkaj na obisku.
šnji teden spraviti pod streho tudi pogodbo z Nemčijo. Prišlo je kakor strela z jasnega neba, ko so v četrtek francoski poslanci z večino glasov odklonili ponovno nemško oborožitev. Iz Pariza so poročali, da je bil Mendes-France nadvse razočaran. V Washingto-nu, pa tudi v Augusti, v Georgiji, kjer se je predsednik Eisenhower nahajal na božičnem dopustu, so bili enako razočarani. Eisenhower je označil položaj za zelo, zelo resen. Takoj je namreč nastalo vprašanje ali držati s Francijo, kakor se je ta odločila po svojih poslancih, ali pa držati z Zapadno Nemčijo, ker gre to v račun anglo-ameriške zunanje politike in iti mimo Francije. Z drugimi besedami: Velika Britanija in Združene države bi dovolile Zapadni Nemčiji svobodo, pa tudi oborožitev. Ne bi pa zaprle vrata k tej pogodbi tudi Franciji, če bi se v bodoče premislila. Položaj je na vsak način zelo zamotan. Ko gre za Francijo je upoštevati, da je Francija kot dežela važna strateška zemlja, kar se je izkazalo že v treh velikih vojnah. Za Francijo se tolčeta sovjetski blok, kakor tudi zapadni blok. V Franciji je močna komunistična stranka, so pa tudi močni francoski nacionalisti. Kdo jo bo končno dobil?
Francoze razumemo in jih ne razumemo
Menda ne bomo šli predaleč, če trdimo, da se vsi Francozi bojijo obnovljenega nemškega militarizma. Francozi sami zase so bili po Nemcih v zadnjih 80 letih trikrat tepeni. V letih 1870—1871 je bila prusko-francogka vojna. Francozi so bili poraženi, njihov cesar v trdnjavi Sedan pa celo ujet. Vojaški poraz Francozov v tej vojni ima še en politični poskus, ki je znan pod imenom Pariška komuna. Pariz je bil oblegan. Francoski komunisti in socialisti so vrgli v svet geslo, da naj k obrambi Pariza vsakdo prispeva po enakem delu. Naj se bogati ne skrivajo za svojim premoženjem, tisti, ki nič nimajo pa naj k obrambi prestolice prispevajo enako kot bogati. To je bila zu-nanje-politična parola. V resnici je šlo takrat za prvi poskus v zgodovini modernega komuni-stično-socialističnega gibanja, da se začne s komunizmom, oziroma socializmom ene velike upravne edinice, kot je bila takrat pre-stolica Francije Pariz. Če bi uspelo v Parizu, bi se nadaljevalo v državi Franciji. V Parizu ni uspelo, Francija je bila poražena in je plačala Nemcem pet milijard zlatih frankov vojne odškodnine.
svetovni vojni, ko so stali nemški vojaki na francoskih in ne francoski vojaki na nemških tleh. Ce bi ne bilo ameriške intervencije, kdo ve kako bi se bilo zasukalo kolo časa!
V zadnji svetovni vojni, na katero je bila Francija pripravljena s svojimi utrdbami ob meji, predvsem z znano Maginotovo linijo, je ista Francija padla proti pričakovanju vsega sveta v razmeroma kratkih dneh borb pred Hitlerjem na kolena.
Francija je bila v vsaki od teh vojn strašno opustošena.
Ko gre za nemškega vojaka, si povprečni Francoz dela iste račune, kakor na primer povprečni Rus. Ce se Nemcem dovoli nekaj divizij, kdo pa garantira, da bo ostalo samo pri teh divizijah! Te divizije sestavljene po Nemcih, so pač nemške. Na eno takih nemških divizij je računati štiri divizije drugih narodnosti. Nemec je militarist! Strah pred nemškim militarizmom je torej v Franciji splošen in razumljiv.
Nekaj drugega pa je zadržanje francoskih poslancev, ki so deležni tudi v Franciji ostre kritike. Ti poslanci so glasovali za nem-
nja med Londonom in Washington om. Tudi politična ugibanja, ali naj gre Dulles v London, ali pa naj pride Anglež Eden v Ameriko.
Zadnje vesti
Nesorazmerno gorko vn me, ki jc- vladalo preko praznikov, se bo nadaljevalo še danes. Gorki val je razširjen preko vse Amerike. V Floridi imajo 80 stopinj vročine, v Clevelandu bo najvišja temperatura dneva 50 stopinj, najnižja pa 37 stopinj. Danes zjutraj smo imeli 47 stopinj, vendar bo možno lahko deževalo, zopet pa se napoveduje nastop snežnega vala, ki pritiska iz Kanade.
Izredne vremenske razmere imajo tudi v Evropi. Dočim so viharji, ki so divjali po evropskih obalali in morjih, ki so povzročili milijonske škode in zahtevali tudi človeške žrtve, pojenjali, grozi alpskim krajem KvTope druga nevarnost. Gorko vreme je začelo tajati sneg in bojijo se nastopa velikih plazov, ko sneg se vali \ doline in ruši pred seboj kar mu je na poti.
Varno«itni >sv(4 v Chicagu, ki skrbi za varnost cestnega prometa po Ameriki, je bil napovedal 370 smrtnih slučajev povzročenih na cestah. Začetne številke, ko so šteli smrtne nezgode, so kazale precej ugodne rezultate, vendar pa je upanje, da bi ee bili dobro obnesli, splavalo po vodi. Danes zjutraj ob 8. uri so našteli že 35.5 smrtnih nesreč na cestah, končno število pa zna celo biti večje od napovedi. V državi Ohio j«^ bilo do smrti povoženih 21 oseb.
Tudi mesto Cleveland je imelo smrtne nesreče na cestah. Vseh do smrti povoženili je bilo v Ch-velandu do sedaj v letošnjem le-
sko suverenost, za politično svo-j 92,^ lansko leto ob istem času bodo Zapadne Nemčije. Če pa je |
Na Daljnem vzhodu med ctilm-sko Kitajsko in Formozo so zopet streljali s topovskim ognjem. Znani otok Quemoy so komunistični topničarji s celinske Kitajske obstreljevali kar 13-krat.
kaka država res politično svobodna, potem dela kar hoče. En sestavni del tega pojma politične suverenosti je tudi ta, da svobodna država postavi na noge lastno narodno armado. Če so francoski poslanci glasovali za nemško suverenost, kako so potem mogli glasovati zoper izvajanje te pravice, ki je tudi ta, da postavi na noge lastno narodno armado!
London in Washington skupaj proti Parizu
Morda bo današnjp ponedeljkovo glasovanje v Parizu kaj spremenilo na položaju. In če ne ?
Uradno obvestilo iz Londona pravi, da do oborožitve Nemcev itak pride, vprašanje je samo kako. Z drugimi besedami, ali po sporazumu z vsem zapadnim blokom, ali proti volji Francije.
Ameriški senat ima zadnjo besedo, ko gre za razne mednarodne pogodbe. Francija je gospo-darsko-vojaško odvisna od ameriške pomoči. Državni tajnik Dulles je že rabil izraz, da bo spremenil ameriško politiko do Francije, če bo to potrebno. To se pravi, da bo predlagal senatu, da se ameriška pomoč Franciji sploh ukine.
Da je položaj napet, kažejo
V Moskvi se postavimo
Države, kakor je pač njihova finančna moč in kakor dajo pov-darek na državo, kjer so zastopane, skrbijo, da je njihova reprezentanca v tujini sijajna. Ameriško poslaništvo v Moskvi se najbolj postavi. Amerikanci so tam kupili dvoje stavb, vsaka od njih ima deset nadstropij, tretja sedem nadstropij, poleg raznih stanovanjskih hiš. Amerikancev v službi poslaništva je 124, poleg teh ima ameriško poslaništvo v Moskvi najetih J5 ruskih državljanov. Ce se prekinejo medsebojni diplomatski odnošaji, delegacije odidejo, poslopja se zaprejo. To bi se zgodilo, če bi se uresničila zahteva senatorja Knowlanda, da se prekinejo politično-diplo-matski odnošaji z Moskvo.
Ameriško poslaništvo v Moskvi nima nobene konkurence s poslaništvi drugih držav. Značilno je, da se je to poslaništvo razširilo v današnji obseg šele po smr-
Francozom je šla trda v prvi mrzlična telefonska posvetova- ti diktatorja Josipa Stalina.
/
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndetson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)___________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)______
__$10.00
— 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Jest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$12.00 - 7.0C _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
FRANCIJA-KAM PLOVEŠ?
Francoska spodnja zbornica je z 280 proti 259 glasovom odklonila ponovno nemško oborožitev. Ista zbornica pa je s 380 proti 180 glasovi bila za to, da se Nemcem pri-pozna politična svoboda. Tudi je bila večina 368 proti 145 glasovom za to, da se Posarje stavi pod mednarodno kontrolo.	.
• .^\	č&L ^	..љИ, .
Danes glasujejo v Parizu o obstoju ali padcu sedanje vlade Pierre Mendesa-Francea. Gre za celotni program, kakor si ga je zastavil ta mož, ki je Francoz, toda judovskega pokolenja, kar mu Francozi, četudi ne javno, tudi zamerijo. Mendes-France je strokovnjak na gospodarskem polju. V notranji politiki Francije je imel korajžo, da se je spravil na francoski alkoholizem, na davke, na finančno politiko, pa tudi na francosko kolonijalno politiko. Francozi se v Indokini niso hoteli bojevatij torej naj se sklene premirje. Z golo policijsko silo se ne da vladati v francoskih kolonijah v Severni Afriki. Torej je treba dati domačinom besedo pri upravi te zemlje, z drugimi besedami, nekaj samouprave.
Med francoskimi poslanci je nepisana postava, da naj
se bojijo tistega predsedn&a vlade, ki ve kaj hoče in ki bo
nekaj tudi storil. Takeg^ predsednika nočejo. V Franciji
naj se na ljubo narodnemu ponosu in častihlepnosti trajno
v kalnem ribari. Odtod tudi pojav, da so francoske vlade
tako kratkotrajne. Povprečno živi vsaka francoska vlada
nekako osem mesecev. In življenje naj teče brezskrbno
dalje. Je pa veliko vprašanje ali bo Francija na tak način
še ostala kaka velesila, katere naj se drži ta naslov mmr '' -
Francija ima še svoje kolonij alno gospodstvo, ki pa se stresa v temeljih. Prej ali slej bo morala posnemati Angleže, ki so sami sprevideli, da z bivšo kolonij alno politiko ne gre več naprej. Francija se bo morala postaviti na stališče, da se s temi bivšimi kolonijami odslej naprej pogaja kot enakopravna z enakopravnim, četudi vse v okviru skupnega francoskega gospodarskega sistema.
Golo trkanje na to, "da sem jaz Francoz, da sem jaz Chauvin" (katera beseda se zgovori kot šoven, odtod mednarodni izraz "šovinizem," ki pomeni narodno nadutost) £! tem tudi Francozi ne bodo v današnji internacionalizaciji sveta v eni ali drugi obliki pomenili soustvarjalne sile!
Nam se zdi, da ne smemo iti mimo Nemcev, kakor jih že gledamo. Naj obudimo nekaj političnih spominov:
Nemčija po prvi svetovni vojni je po versa j ski mirovni pogodbi smela imeti pod orožjem le 200,000 mož. Te številke se je uradno sicer držala, nagnala pa je nemško mladino v druge organizacije, kjer pa se je pod krinko športa vojaško vežbala. Ko je prišel na oblast Adolf Hitler, bilo je to leta 1933, je kratkomalo objavil, da Nemčija ne pripozna nobenih vojaških omejitev in je proglasil splošno vojaško obveznost. Nemška armada je vstala, pogoji so bili dani tudi v bivših privatnih organizacijah nemške mladine.
V Zapadni Nemčiji je sedaj parola: Svoboda in oborožitev! Sicer je proti oborožitvi nekaj opozicije. Vodijo jo komunisti in socialisti. Mi pa s svoje strani zopet brez ozira na to kako naj se sicer gleda na Nemčijo in Nemce, povdarjamo: Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna. Nemška socialno-demokratska stranka je bila ideološka in silno močna.'V začetku vojne je brez izjeme bila za vojne kredite! Šele leta 1916 je v notranjosti stranke nastopila revolucija, ko so tako imenoval "Spartakristi" pod vodstvom Liebknechta in Rose Luxemburg šli na levo in bili zoper vojne kredite!
Glasovanje v francoski spodnji zbornici je bilo dobro ogledalo sedanjih francoskih političnih razmer. Nam gre za politično zavest nekega naroda, ki naj ve kaj hoče, čc raj se mednarodno uveljavi. Pri glasovanju v francoski spodnji zbornici pa je bila prava mešanica med vsemi strankami, ki so delno glasovale za, delno proti, ali pa so se glasovanja vzdržale. Kam to vodi?	L. C.
HRANA IN ČLOVEKOVO ZDRAVJE
O hrani in njenih zvezah z zdravjem so napisali strokovnjaki že obširne razprave. Ugledni ameriški ženski list "Woman's Home Companion" je zbral najvažnejše ugotovitve in jih združil v odgovore na posamezna vprašanja. Gotovo bodo zanimali tudi naša bralce, zato jih v glavnem povzemamo. Zajtrk je najvažnejši dnevni obrok hrane
Pomanjkljiv in nezadosten zajtrk lahko kaj kmalu izpod-koplje človekovo zdravje in delovno sposobnost. Strokovnjaki so ugotovili, da je mnogo več želodčnih obolenj med onimi, ki nezadostno zajtrku jejo, kakor pa med ljudmi, ki si privoščijo primeren zajtrk. Tudi pri delu so ljudje po nezadostnem zajtrku manj zbrani. Posebno je važen zajtrk za šolskega otroka in dijaka, ker bosta ta dva sledila pouku bolj zbrano in laže, če dobro zajtrkujeta, kakor ob slabem zajtrku.
V vročih dneh jejmo manj?
Čisto napačna sodba! Kdor dela, potrebuje zalogo kalorij tako poleti kot pozimi.
Najbolje je jesti petkrat dnevno
Dvoje čisto preprostih in skromnih obrokov—ki jim pri nas pravimo malica—med tremi glavnimi obroki hrane zelo ugodno vpliva na človeško voljo In delazmožnost.
Čim več pojemo—ttmi 'več potrebujemo
Zanimivo je spoznanje, ki ga je verjetno vsakdo praktično že preizkusil sam pri sebi. Ce se namreč temeljito nasitimo, bo-
Mrozi žrtve atomskih bomb
Atomska vojna se je pravzaprav že začela. Ne proti ljudem —doslej vemo "samo" za 23 njenih žrtev, japonskih ribičev, ki bodo morda čutili posledice poskusov z atomskimi bombami za vse življenje, kolikor jim ga je še ostalo, Zelo mnogo pa je že žrtev te vojne v živalskem svetu. Koliko ptic, rib in drugih živali je poginilo ali bilo nevarno ranjenih ob poskusih z atomskim orožjem na področju Južnega morja, ni moč niti približno ugotoviti.
Eskimi so našli na otočku St. Lawrence nad 50 mrtvih mro-iev. Izkušeni lovci, ki hodijo na ov na področje Severnega morja, si niso znali pojasniti, kaj to pomeni. Še nikoli namreč niso videli toliko mrtvih mrožev z očitnimi sledovi nasilne smrti. Le redko se je včasih zgodilo, da jO bogatega plena željni zasledovalci pognali cele trope mrožev na ostre pečine kakega otoka, kjer so jih potem morski valovi med plimo razmesarili. Tu o i,akšnem primeru ni bilo moč govoriti.
Eskimi so obvestili ameriške oblasti, ki so takoj poslale na otoček izvedence, da bi ugotovili, kaj se je z mroži zgodilo. Га otoček v Berlingovi ožini je bliže Sibiriji kakor Aljaski, vendar pa pripada Ameriki. V silnem ^nežnem metežu so ameriški izvedenci pod vodstvom Sskimov prispeli do mrtvih Tirožev. Našteli so jih nad 200. iSTekatcri so imeli odtrgane glaze, drugi pohabljene plavuti ali pa globoke rane na debeli koži.
Samo strašna eksplozija je ahko povzročila to katastrofo / arktičnih krajih. Mroži so najbrž ležali na veliki ledeni gori, kamor se radi zatekajo, ker mi-jlijo, da so varni pred lovci. Tedaj pa so je najbrž razpočila nekje v bližini atoi^jska bomba in mrože je vrglo v zrak. Eskimi tudi pripovedujejo, da so videli visoko nad zemljo v smeri proti Sibiriji čudna znamenja, kar tudi kaže, da so se razpočilo na tem področju atomske bombe. Hkrati imajo pristojne ameriške oblasti podatke, ki povsem upra-vičujejo domnevo, da so postali mroži žrtve atomske bombe.
mo naslednji dan potrebovali več hrane kakor običajno. Velike količine hrane razširijo želodec in zaradi tega ima človek tek, ki ga je težko zadovoljiti. Nasprotno je zopet resnica, da človek, ki se je navadil na manjše količine hrane, tudi manj potrebuje. Seveda vse od zdrave meje. Toda če se boste privadili na manjše obroke, se boste sami čudili, kako malo boste kmalu potrebovali hrane, pa boste kljub temu siti.
Telovadba—sredstvo proti debelosti?
Strokovnjaki niso tega mnenja. če se hočete znebiti kalorij, ki vam jih da kos kruha, morate prehoditi dvajset stopnic. Rebro čokolade vam da že toliko kalorij, da morate celo uro žagati drva, da se jih znebite. Toda s tem še niste dosegli ničesar, ali pa celo nasprotno—saj boste po takšnem delu še bolj lačni. Isto velja tudi z telovadbo. Zategadelj je bolje—če se že hočete znebiti debelosti—po pameti omejiti količino posameznih obrokov hrane.
Mladega človeka je skoraj nemogoče nasititi
Kako tudi ne! Preiskave, ki so jih naredili v zadnjem času znanstveniki, so pokazale, da lahko mladenič med trinajstim in sedemnajstim letom pospravi hrane v skupni vrednosti 5000 kalorij. To je pa trikrat večja množina kalorij, kakor jih potrebuje organizem v tem času. Torej se nikar ne razburjajmo zaradi tega, saj še danes ni povsem razčiščeno vprašanje, zakaj kljub manjšim biološkim potrebam lahko mlad človek "pospravi celega vola."
Spimo po kosilu ali pred kosilom ?
Navadno ležejo ljudje za kakšno urico po kosilu. To je pri nekaterih že kar zakoreninjena navada. Zdravniki pa zatrjujejo, da človek potrebuje počitek pred kosilom, toda miruje naj tudi po kosilu. Med spanjem in mirovanjem pa je razlika.
Ali res pred spanjem ne smemo jesti?
Zakaj pa ne? Celo nasprotno je dokazano! Če zvečer, preden ležete v posteljo, použijete nekaj žlic juhe ali popijete kozarec mleka, boste svojemu nočnemu počitku le koristili. Prebavnim organom bo potrebna za njih delo kri, ki se bo zbrala v trebušni votlini, in videli boste, kako lahko in lepo boste zasijali.
Uradniki društva Ribnica št. 12 S.D.Z.
CLEVELAND, Ohio — Društvo Ribnica št. 12 S.D.Z. je na svoji letni seji izvolilo sledeče odbornike za prihodnje leto 1955: Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, blagajnik Anton Debelak, zapisnikar Anthony Tav-zel, nadzorniki; Frank Debelak, predsednik. Frank Limder in Max Želodec st., zastopnik za Klub društev S.N.D. Andy Sadar, za Ameriško jugoslovanski center v Euclidu John Komatar ih Joe Post, za delničarsko sejo S.N.D. Andy Sadar, namestnik Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, častni predsednik Frank Wirant, zdravniki; dr. F. J. Kern in ostali slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak drugi petek v mesecu v sobi št. 4, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 7.30 uri zvečer.
Pri društvu vlada bratska sloga in priporoča so vsem, kateri še niste člani naše Slovenske dobrodelno zveze, da se nam pridružite.
Želim vsem vesele božične in novoletne praznike.
Joseph Ban, tajnik.
"Skoraj da nismo znoreli od samega veselja. Skoraj verjeti nismo mogli .,da sedaj je končano naše trpljenje, sedaj se lahko povrnemo na svoje domove, medtem ko malo preje ni za to bilo nikakega upanja. Naša usoda je bila zapečatena in sploh ni bilo več volje do življenja v dotičnem neznosnem kraju trpinčenja. Nobenega upanja nismo imeli, da se še kdaj povrnemo v svoj rojstni kraj. Res, ne moremo se nikdar dovolj zahvaliti Amerikancem in zaveznikom, ki so napravili konec vsemu temu. Takoj so izginili naši mučitelji, nemški vojaki, nemški pazniki in policajke, ki so malo pred tem nas še tako teple, so se na mah razpršile na vse vetrove, toda mi, ujetniki smo pa udrli na svobodo. Svo-
NASA POT V DACHAU
Ob času našega potovanja po Evropi lansko leto.
Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliet, Illinois
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sever, rojena Lechko, stara 44 let. Stanovala je na 10804 Pen-field Ave., Garfield Heights, O., kjer družina biva zadnjih par let. Družina je splošno poznana po-domače Štefanova ter je ena med prvimi naseljenci v Newburghu. Bila je članica St. Theresa Little Flower Guild.
Tukaj zapušča soproga Louis, hčere: Ann Marie, redovnico Dolores PSSJ, Bernardine in Carol, sina Louis, starše Michael in Anna Lechko, sestri Mrs. Mary Sustar in Mrs. Helen Nowell, brate Jack, Michael in George ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.15 uri iz Louis Fcrfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
GEORGE FOLNEGOVIC
V petek popoldne je bil zadet od avtomobila na Lake Shore Blvd. v Willoughby in na mestu ubit George Folnegovic. Star je bil 69 let in rojen na Hrvatskem. Tukaj no zapušča sorodnikov, v starem kraju pa zapušča brata in dve sestri. Bil je član društva št. 99 H.B.Z. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1.30 uri iz Golubove-ga pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave.
*
MARGARET GODZICH
Na božični dan je preminila v Mestni bolnišnici Margaret God-zich, rojena Russ, stara 66 let, stanu^joča na 3687 Bosworth Ave.
Tukaj zapušča sina Edward, hčer Mrs. Florence Roginsky, vnuke in brate Edward, George in Albert. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v Transfiguration cerkev na Broadway ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Tito v hribih Indije
Predsednik jugoslovanske vlade Josip Tito potuje po severnih predelih Indije. Nahaja se v gorovju Himalaja. V enem kraju po imehu Simla mu je domače prebivalstvo priredilo sprejem, na i:aterem so dajali domače plese in kazali, kako se goji v teh krajih večnega ledu in snega zimski šport—smučanje.
Predsednik Tito iz Indije ne gre direktno nazaj v Jugoslavijo. Vlada Burme, ki je soseda Indije, je uradno objavila, da bo Tito prve dni meseca januarja 1955 obiskal tudi Вштоо.
boda! Sploh nisem vedela, da taka beseda še obstoja.
"Po dolgih mesecih smo bili v resnici osvobojeni in začela se je pot proti domu. Vzelo je mene in moje kolegice, ki smo bile skupaj poslane v to kruto taborišče iz Ljubljane, šest mesecev do doma. Potovanje nam je bilo ovirano, ker so bile tračnice bombardirane, in smo mogli vsaki dan le par kilometrov naprej, čakale smo nadaljnih popravil tračnic in delo je bilo zelo počasno. Tako smo po šestih mesecih osvoboditve zagledale Ljubljano, naš cilj in dom. Dom—tega nisem nikdar mislila, da ga bom še kdaj zagledala.
"Prišedši domov, sem našla moža, hčerke in mater, toda niso me poznali, tako sem se spremenila od silnega trpljenja—le po glasu sem bila še ista. Ko se je bilo presenečenje poleglo, smo si vsi vedeli veliko povedati, kar smo trpeli med vojno in za časa okupatorja. Domači niso nikdar mislili, da se bom še kdaj vrnila, ker so vedeli, da beg iz Dachau-Ravensbruck in drugih lagerjev, je nemogoč.
"Ne dolgo zatem je prišel dan obračuna. Na zagovor so bili poklicani od ljudske oblasti tisti, za katere so vedeli, da so tožili svoje znance in z njih ovajanjem bili krivi, da so bili odpeljani v nemška zloglasna taborišča na tisoče naših rojakov Tudi jaz sem bila poklicana pred sodnika, da pokažem na osebe, katere so me spravile v taborišče, misleč, da se nikoli več ne povrnem. To pot je pa njih življenje viselo na nitki. Pogledala sem na nje. Presenečeni so bili, ko so me videli še živo ,kaj ti že zdavnej so mislili, da me ni več na svetu. Vedeli so, da iz nemških lagerjev je redka povrnitev, oni pa vesti itak niso imeli. Ko sem bila vprašana, ali so to tisti, ki so pripomogli, da sem bila odgnana od doma, sem jih pogledala— zapazila sem silen strah v njih očeh—kajti od mene je bilo to pot odvisno, le ena beseda od mene, in bi bilo usodepolno za njih. Zbrala sem vso silo in voljo ter rekla, da teh ljudi nisem še nikdar videla v svojem življenju, in sploh ne vem, kdo da so. Izpuščeni so bili na svobodo. V njih očeh sem pa brala na tisoče zahval, ker sem jih rešila usode, katero so doživljali po vojnem preobratu oni, kateri so zakrivili, da so bile osebe pognane od doma v neznano smrt v taboriščih.
"Jaz se nisem mogla maščevati nad njimi, pa čeprav niso oni imeli toliko usmiljenja do mene, da bi mi dali vsaj eno uro časa, da bi se bila poslovila od svojih otrok. Toda vse to je za nami danes, vesela sem, da je ostal moj soprog še pri življenju vkljub raznim smrtnim nevarnostim v gozdovih—vesela, da sem našla še hčerke in mater žive—vesela, da moremo zopet skupaj kot ena družina živeti. Pozabiti hočem na strašna leta v taborišču, ' le moji izčrpani živci in bolest v čeljustih me spominjajo na tedne, ko sem bila zaprta v Ljubljani, predno sem bila odpeljana v lager — kjer so me Nemci tolkli po obrazu in mi pokvarili del mojih čeljusti, kar mi je ostalo v trajen spomin. Večkrat poslušam na radio pesem 'La Paloma,' in solze mi pridejo v oči, ker ta pesem je bila igrana na gramofon, ko so me Nemci mučili."
Ko mi je sorodnica dokončala dolgo pripovedovanje o svojem trpljenju med vojno, so tudi meni prišle solze v oči, zavedajoč se, kako srečni smo bili mi v Ameriki, med tem ko so naši rojaki in sorodniki doživljali peklensko trpljenje. Toliko plemenitosti ob strahi moje sorodnice me je v resnici ganilo. Toda nje-
no dobro delo še ni s tem končano. Kadar le more, ob vsaki priliki priskoči na pomoč nesrečnim in onim, ki potrebujejo pomoči. Tudi ne odkloni svoje roke onim, za katere je vedela, da med vojno niso bili njeni prijatelji.
Ko sem se mudila v Žirovnici na Gorenjskem, mi je povedala sestrična mojega moža, da se je med vojno nahajala na poljski meji, v "Auschwitz" lager ju, ker je bil njen mož v hribih. Mnogo je tudi ona pretrpela. Šla sem dalje, obiskat sorodnike, pa mi je povedal bratranec, daje bil tudi v Dachau—drugi so morali po "svetu in zapustiti tujcu vse svoje imetje, kar so si skozi celo življenje tako težko in skromno skupaj spravili in ko so prišli nazaj, niso imeli toliko, da bi kam glavo položili. Zopet drugi so bili poslani v Buchenwald, katero taborišče je bilo isto strašno kot Dachau in Ravensbruck.
Srečno sem se štela, da zopet lahko vidim vse te ljudi, katerim je bila smrt že pred očmi; vesela sem, da so bili osvobojeni, da je prišel konec vojne, čeprav tik pred usodno uro. Vsi so mi pripovedovali ,da bi nikdar ne bili danes pri življenju, ako bi jih Amerikanci in zavezniki ne rešili. Njih bombardiranje je bilo kot dež po največji suši ,tako je bilo zaželjeno. Ne samo Nemci, »tudi Italijani so uganjali grozote med našim ljudstvom. Ljudi so ustrelili, da so zvrnili v lasten grob, katerega so žrtve morale prej same izkopati. Mnogo pove mož moje sorodnice, kateri seje vrnil kot okostnjak iz otoka Rab, kamor so Lahi odvajali na tisoče naših ljudi. Njih življenje na Rabu je bila tudi eno samo grozno doživljanje. Niso nikdar mislili, da se še kdaj povrnejo domov.
Nemški nacisti so bili krivi vseh grozot prve in druge svetovne vojne, seveda tudi njih zavezniki Lahi niso bili prav nič boljši. Po vojni so bili razni generali in drugi kriminalci obsojeni v Neurembergu od zavezniškega sodišča v smrt ali dosmrtno ječo. Toda danes se Nemce več ne šteje za sovražnike, ampak se jih druži z nami kot zaveznike. Mnogokrat čitamo v chikaškem "Sun Times" razne komentarje k temu, od raznih prejšnjih vojakov in državnikov, ki pišejo v posebno kolono. Tako na primer piše neki kapitan, da so bili vojaki njegove skupine vsi postreljeni ob zidu kot ujetniki od Nemcev, on da seje pol mrtev rešil.
Zopet drugi piše: "Lest we forget, kaj se je dogajalo med zadnjo vojno . . ."
Zopet nedavno piše drugi, ". . . kako izpuščaj o na prosto kriminalce zadnje vojne, ki so zakrivili smrt tisočim, ali to pomeni, da bodo prišli nazaj tudi mrtvi, katerih smrti so ti kriminalci krivi? Ali se bodo tudi ti mrtvi vrnili nazaj k svojim družinam?"
Žrtve, katere so ostale po naključju pri življenju po krutem trpinčenju po Nemcih, bodo pač težko pozabile na vse to ter obsojajo ravnanje, ko se kriminalce, kateri so imeli pod svojo komando lager je, spušča na svobodo. "Ali jim je mogoče zaupati?" se sprašujejo. Kaj bodo v bodoče zopet ravno ti delali zoper one, kateri so jih obsodili v ječo zaradi njih moritve.
Mi ohranimo naše zaupanje v naše ameriške voditelje, katerim je na tem, da ohranijo mir na svetu ,da se nikdar več ne povrne, doba grozot—ne danes— ne jutri in ne čez deset let, da nc sedajni rod in ne poznejši ne bo zopet doživljal kar so njih predniki med vojnim časom. Naj bo prizanešeho našim sinovom, ki danes doraščajo, stfah pred prihodnjostjo. Ako bi vsi narodi sledili našemu ameriškemu načinu življenja, ki vsemu svetu želi le dobro, potem bi bili zagotovljeni, da bi bila Vsa bodočnost le svetla, ne samo v Ameriki, агћрак po vseh kontinentih sveta!
ENAKOPRAVNOST

NAJSEVERNEJŠE MESTO NA SVETU
Po vojni so na Norveškem govorili, da bi bilo lažje iz Osla obnoviti Maroko kakor severno Norveško. Nikjer človek ne čuti resničnost teh besed bolje kakor v Hammedfestu. To mesto je v več ozirih edinstveno. Hammer-fest je ne le najsevernejše mesto na svetu, marveč pozimi tudi najbolj temno, poleti pa najbolj svetlo. In tudi krajšega poletja si ne moremo misliti, kakor ga ima to mesto. Turistična sezona traja v njem natanko dva meseca.
Hammersfest je bil prvo mesto na svetu, ki je dobilo cestno električno razsvetljavo in prvo mesto severne Norveške, ki je leta 1891 dobilo vodovod. Leta 1890 je požar uničil vse mesto, pa so ga hitro obnovili. Električne naprave v Hammer-festu so delo Thomasa Edisona. Pozneje jih je kopirala vsa Evropa.
Ledeno morje v ospredju, gole skale v ozadju, vmes pa dolg, zelo ozek pas z mnogimi pestrimi hišicami, to je najsevernejše mesto sveta. Gore ali valovi bi ga lahko pokopali pod seboj. Preden so se znali prebivalci bolje zavarovati, so plazovi zasuli že mnoga poslopja, orkani pa razbili mnogo vrat in oken. Toda prebivalci so žilavi in odporni. Leta 1945 je bil ves Ham-merfest porušen, da ni ostalo v njem celo nobeno poslopje, razen kapelice na pokopališču. Mnogi evakuirani prebivalci so dobili boljše službe v južnem delu Norveške. Vzlic temu pa so ob prvi priložnosti pohiteli nazaj. Začetek je storilo sto pionirjev. Nekateri so se nastanili v kapelici na pokopališču in pekli v njeni kleti kruh. drugi so si postavili zasilne šotore. Pozneje so zgradili barake.
Vse gradivo so morali nosi'^i moški na ramenih, saj so imeli na razpolago en sam snežni plug in en kamion. Prvim pionirjem so sledile ženske in otroci. Ljudje so zapuščali udobna stanovanja v Oslu, Bergenu in Tronth-jemu ter se selili v barake. Tako je nastalo provizorično mesto.
Kakor je bil Hamerfest leta 1891 lepši kakor leto dni prej, tako je tudi letos lepši, kakor je bil leta 1945. V njem sicer še zmeraj stoji mnogo barak in zasilnih kolib, na drugi strani pa raste iz tal čedalje več lepih
hiš. Graditelji pa zadevajo na velike težave. Vsak žebelj, vsak kos lesa in vsako vrečo cementa je treba pripeljati iz Osla, torej 2,000 kilometrov daleč. Vožnja z avtomobilom ali vlakom traja pet dni, treba pa jo je še kombinirati z ladjo. In vendar imajo že mnogi prebivalci lepe hiše, Hammerfest ima spet svojo radijsko postajo.
Nasevernejša bolnišnica Evrope je še zmeraj v barakah, ima pa najmodernejše instrumente in aparate. Grade pa že novo poslopje za bolnišnico, v kateri bo 160 postelj. Zgradili so tudi že novo poslopje za srednjo in ljudsko šolo z velikim steklom po-kr-itim dvoriščem za dolgo mrzlo zimo. Leta 1945 je imel prvi razred samo dva učenca. Sedela sta na zabojih v sobi župana, ki je bil hkrati učitelj. Hammerfest ima 600 učencev in učenk ljudske šole ter 120 srednješolcev, vseh prebivalcev pa je 4,100 ali približno 1,000 več kakor leta 1945. Razen tega živi v njem 900 nestalnih prebivalcev. Leta 1789 je imelo to mesto samo 16, leta 1835 pa 341 prebivalcev. Tisoč prebivalcev je imelo šele leta 1845.
Prvotno je bilo tu gnezdo ti-hotaptcev, pozneje pa se je mesto hitro razvilo, kar je treba pripisati ugodnemu zimskemu pristanišču. Rusko žito je večkrat rešilo prebivalce, da niso pomrli od lakote.
Prebivalci Hammarfesta se še zmeraj preživljajo predvsem z ribolovom. V primerjavi z letom 1945 so njihovi dohodki od ribolova narasli tri- ali celo štirikratno. Posebna privlačnost najsevernejšega mesta sveta je polnočno sonce, ki privabi vsako leto petične ljudi iz vseh krajev sveta. V polarnih nočeh se koplje mesto v čarobnih barvah, vse se leskeče, vse žari. Če stoji človek mirno, če ne lovi s fotoaparatom čarobnih naravnih prizorov, lahko opazuje tudi severne jelene, kako mulijo mah.
Vsako leto pride v to mesto kakih 13,000 turistov in redki so med njimi, ki se ne bi povzpeli na grič, na katerem stoji me-ridianski stolp z marmornatim globusom. To je največja privlačnost in znamenitost Ham-merfesta. Tam lahko človek prebere, da stoji na 70°. 39' in 48" severne širine.
PREPARE YOUR HOME AGAINST DISASTER!
ORUe COUNTER HAS OPriCIAt B'SASTER riRST-AlO SUPPLIES
KLET ZA KRAŠKI TERAN
Eden glavnih vzrokov slabega uveljavljanja primorskih vin na trgu je prav gotovo nerazvito kletarstvo; to onemogoča vinogradnikom, da bi svoj sicer ka-vovostni pridelek prodali po taki ceni kot proizvajalci v drugih krajih Jugoslavije.
Sedaj ima vsa Primorska komaj dve, tri večje kleti. Razumljiva je zato težnja gospodarskih krogov in zasebnih vinogradnikov, da bi čimprej zgradili nekaj nujno potrebnih vinskih kleti in s tem vrnili primorskim vinom na tržišču veljavo in priznanje, ki jim gre. Za sedaj je najvažnejša zgraditev kleti v Dobrovem v Goriških Brdih in Dutovljah na Krasu. Klet v Dubrovem, ki bo ena največjih v Evropi in bo imela prostora za 300 vagonov vina, že gradijo, v Dutovljah pa jo nameravajo začeti graditi v začetku leta 1955.
Klet bo poslovala na zadružni osnovi
Pred dobrim mesecem so se v Dutovljah posvetovali glavni pridelovalci kraškega terana iz dutoveljske, sežanske, komen-ske in štanjelske občine o raznih strokovnih vprašanjih in ob tej priliki sprožili misel o gradnji vinske kleti za teran. Ožji operativni odbor bo določil točno lokacijo predvidene kleti in poskrbel za izdelavo gradbenega in drugih potrebnih načrtov.
Njena začasna zmogljivost naj bi bila 30 vagonov vina, pozneje, ko bo narasla proizvodnja, pa bi jo preuredili tako, da bi lahko sprejela do 50 vagonov terana.
Za ves sežanski okraj, kjer je vinogradništvo po važnosti in deležu v ustvarjenem narodnem dohodku na drugem mestu, takoj za živinorejo, bo nova klet velikega gospodarskega pome-
na. Omogočila bo tipiziran je. šolanje in vstekleničenje vin in tako pomagala, da se bo sloves terana kot izvrstnega naravnega zdravilnega vina še bolj razširil. Pri tem gre tudi upoštevati, da inozemski kupci zahtevajo vselej po več vagonov enakega tipiziranega vina, ki ga doslej pridelovalci na Krasu niso mogli nuditi.
Klet bodo zgradili vinogradniki z gmotno pomočjo ljudske oblasti, ki kaže za problem vinogradništva vse potrebno razumevanje. Poslovala naj bi na zadružni osnovi, za kar govori več razlogov ,predvsem gospodarskih. Praksa namreč kaže, da se kleti — podjetja prvenstveno zanimajo za dobiček na škodo pridelovalcev in potrošnikov.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proD 'evmatismu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
PrijateFs Pharmacy
PRESCRIPTION SPKTIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini [Hrakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestD z novim. Vam ni treba imeV. določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je rogal East 62nd Street; vhod mamo na East 62nd Street, Urad je odprt od P.30 zj. do 8, zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Nasprotno pa imajo za zadružno klet vinogradniki vpliv in kontrolo od trenutka, ko prevzame grozdje pa vse do prodaje vina. Njim je tudi veliko več do tega, da obdrži njihovo vino sloves. Zadružna klet končno ne stremi za dobičkom, marveč prodaja vino neposredno gostinskim podjetjem, oziroma potrošnikom.
S tem, da so se odločili za zadružno klet, so se vinogradniki izrekli tudi za ustanovitev vinarske zadruge. Slednja se ne bo ukvarjala zgolj z odkupom in predelavo grozdja ter prodajo vina, temveč naj bi skrbela v pi'vi vrsti za razvoj in napredek vinogradništva, se pravi dvig in izboljšanje pridelka zdravilnega kraškega terana.	M .D.
ZASTAVA S KAPITOLA
V soglasju s tozadevnimi regulacijami je ameriška zastava izobešena nad raznimi poslopji ali kraji samo od sončnega vzhoda do zahoda. Le nad tremi poslopji v Zedin jenih državah vihra zvezdnata stava neprestano, podnevi in ponoči. Ta sposlopja so: Narodni kapitol ali državna hiša v Washingtonu ter poslopji obeh zbornic zveznega kongresa.
Te zastave se v vsakovrstnem vremenu hitro obrabijo in jih je treba nadomestiti z novimi. Obrabljene zastave se pošljejo raznim šolam, veteranskim postojankam ali civičnim organizacijam, ki zaprosijo zanje. Najbolj v zahtevi so zastave, ki so vihrale nad Narodnim kapitolom. Več sto šol in drugih organizacij vsako leto prosi zanje. Da se tem zahtevam ustreže, skrbijo uslužni kongresniki. Kongresnik kupi v državnem skladišču novo zastavo ter jo izroči kapitolskemu arhitektu D. Lynnu, ki jo potegne na vrh Kapitola, čez nekaj minut pa spet doli, nakar jo vrne kongresniku s pismenim potrdilom, da je zastava vihrala nad Narodnim kapitolom. šola ali organizacija, ki je dobi, je seveda ponosna nanjo.
—NEW ERA. glasilo ABZ
RRB!
Ekstra zaslužek je vaš ... ko vložite
prihranke do 10. januarja
Sleherni hoče dobiti "čim več za svoj denar"—
in vi boste, če se boste privadili redno hraniti pri nas. Vloge, ki bodo napravljene do 10. januarja, bodo dobile obresti od 1. januarja. Če še nimate pri nas hranilne vloge, ki je zavarovana, zakaj se ne bi zglasili v našemu uradu in pričeli s hranilno vlogo? Zadovoljni boste z uslugo, ki jo vam bo naše prijazno osobje nudilo.
VSE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000
Stivins^s-Loan Co.
813 E. tSSth ST. 6235 ST. CLAIR
IV I-78(I0 HE 1-5670
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
.....
TueždaV-Sotafcfci^^^:

ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Pred inventorska razprodaja
Na vsem pohištvu v naši trgovini smo znižai cene, tako ako kupite sedaj, si prihranite do 50%
Omenili bomo samo nekaj predmetov.
MAYTAG AVTOMATIČNI PRALNI STROJ.
preje $299.95, sedaj samo.................................................' ......... $219 *95
PLINSKA KUHINJSKA PEČ, preje $159.95 ....................99*95
KUHINJSKA MIZA in 4 STOLE, sedaj samo ............... ...............................................49^95
FRIGID AIRE, 6 čevljev velika, preje $181.95, sedaj samo ....................149.95
HOOVER ELEKTRIČNI ČISTILEC, preje $79.95, sedaj samo ...... -..........49 95
CONLON ELEKTRIČNI LIKALNIK, preje $244.95, sedaj samo________________________139 95
2	KOMADA za SPREJEMNO SOBO, preje $269.95, sedaj samo ...... .	159 95
3	KOMADE za SPALNO SOBO, preje $225.00, sedaj samo ...................119 95
SEALY MODROCI S FEDROM (innerspring), preje $49.95, sedaj samo	24.95
Na razprodaji imamo tudi sledeče predmete:
SVETLIKE, MIZICE, STOLE, PISALNE MIZE, ŠIVALNE STROJE, PREPROGE, MODROCE, POSTELJE, ELEKTRIČNE ČISTILCE, RADIO APARATE.
TELEVIZIJE in DRUGE ELEKTRIČNE PREDMETE Sploh vse pohištvo v naši trgovini je sedaj na tazprodaji po znižanih cenah — Plačate lahko na mesečna odplačila —
Norwood Appliance and Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-3634 JOHN SUSNIK	Odprto zvečer
Društveni koledar
DECEMBRA
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. donia in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
31. decembra, petek—Silvestrova zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. decembra, petek—Silvestrov večer pevskega zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. Večerja in ples.
JANUARJA — 1955
1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
22. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D.
MARCA — 1955
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spomladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu
zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
NOVEMBRA —1955
20. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd.
DECEMBRA
31. decembra, petdc — Silvestrova zabava Gospodinjskega odseka in direktorija Slov. del. dvorane na Prince Ave.
HIŠE NAPRODAJ
BUNGALOW X utilite^nim stanovartjem
Proda se dve leti star bungalow z 2 spalnicami; kopalnica na 1. nadstropju; preproge vključene; utilitetno stanovanje na drugemu nadstropju, s kuhinjo, spalnico in Stranj iščem, kompletno z Hot Point pečjo in ledenico.
Cena $17,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185lh St.—KE 1-5030
«Join the
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSE
Here's the way to extra pay ^
WHATEVER YOUR INCOME I

^ 7" M
Here's a plan that helpš yoU šave your dollar: and puts those dollars to work making extra money for you. It's the Payroll Savings Plan of investment in U.S. Savings Bonds — and it's bringing long-range goals closer for eight million working people today.
Here's how it works. Decide what you can afford to save on your present income, then tell the people in the pay office where you work. They'll put that amount aside for you every payday. When enough accumulates, they buy a U.S. Series E Savings Bond in your name. Then your nest egg really starts growing as each Bond earns an average 3% annual interest for as long dS 19 years and 8 months!
Start increasing your income аћј providing foif a more secure future today. Sign up for the Payroll Savings Plan!
If you earn: $3,000 — $6,000
If you put aside $3.75 each week on the Payroll Savings Plan, you'll have $1,025 in 5 years— $5,153 in 19 years and 8 ihoiiUis (tlie full maturity period).
if you earn: $6,000 — $9,000
$12.50 invested every two weeks will add td $1,710 in just 5 years—$8,591 after ihe fiill maturity period of 19 yeits, 8 months.
If you earn: $9,000 or over
A Bond each month, ort Payroll Savings Bond-A-Month Club at your bank, is yout earest savings plan. If it's a $37.50 Bond, you'll hav6 $2,365 in 5 years—$11,841 in 10 years and 8 months.
The U. 5». Government dnee not pay for this advertising. The Treasury Department thanhs, ićr patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
nininitiniiiiniiinit]Hiiiniiiii[]iiiiiiiiiinc]iiiiiiiiiiiiniiMiimiiic]Hiiiiiiiiiininmiimit}miiiHminiiiiiiiiiiii[]iiniiimiiniiiiiiiiimr<*_
•>
MICHEL ZEVACO
ttAlJEyi HIEZ
1	ZGODOVINSKI ROMAN	|
2	Ш i>:«]UUiiiiimaiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiniiiiiiiiMiic}iHiniiiiiic]iiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiDimiiiiiiiii:]uimmiiit]iiiMiiiiinc]iiimiiiiiiaiimiii«
(Nadaljevanje)
Smola je vtem odprl vrata svoje čumnate, držala so na dolg hodnik, ki je bil poln deska, vrvi, kadunj in drugih zidarskih priprav. Kakor nalašč so tiste dni popravljali vrhnje hišne prostore, in hvaležnemu neznancu je bilo treba samo počakati, da so delavci zvečer odšli, pa je imel pri roki vsa sredstva za vitezovo rešitev. Zdaj je stopil k lini, zvlekel desko in vrv nazaj ter spravil oboje na prejšnje mesto.
Nato je prižgal leščerbo; pri njeni sajasti luči je videl Cape-stang, da se nahaja v siromašni čumnati, ki sta jo krasila samo nekakšna skrinja in pa stolec, na katerem je sedel. Skrinja ga je zanimala.
"Čemu ti je to?" je vprašal ter vzdignil pokrov.
"To je moja spalnica in obed-nica. Kadar hočem spati, jo odprem in ležem v seno, ki je natlačeno vanjo. Kadar obedujem, zaprem pokrov ter si strežem na njem. Davi zaiana sem bil pravkar stopil iz spalnice, zlezel na stol in začel vpraševati nebo, ali bom danes Sreča ali Smola, ko se mi zazdi, da slišim pri svojem sosedu, presvetlem maršalu d'Ancre, nekakšno ječanje. Poslušal sem na vsa ušesa—in moja, kakor vidite, so dokaj obilne mere. Ker nisem slišal ničesar
THE SEASON'S GREETINGS Chicago, Illinois
Midwest Grocery
Louis Florek — Owner Extends Sincerest Holiday Greetings to All Its Patrons and Friends For Your Holiday Table Buy Our
•	Top Quality Meats - at Low Prices • Fresh Dressed Poultry
•	Comoleto Line of AU Nationally Advertised Brands of Canned Goods and Groceries • Wide Selection of Fresh Fruits and Vegetables
— Call in your order —
4020 Oak Park, Berwyn
ST 8-1019
We deliver Tues. — Thurs. — Fri. — Sat.
Stanley Wegrxyn
HAS
HALLS FOR ALL OCCASIONS
Season's Greetings to One and All 2059 W. 19th STREET CAnal 6-9884
SEASON'S GREETINGS Kedl
Plumbing & Heating Co.
Established 1910 Complete selection of Plumbing Supplies — Repairs - Remodeling -Overhauling. — Visit our display show room. — For Prompt Sendee call — 6625 W. 16th ST.. BERWYN GU 4-2423
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2*3179
DOMESTIC HELP
Good Home needs COMPETENT WOMAN for housekeeper, cooking, full charge of 2 little children. Own room. Good salary. References required.
GLadstone 3-9052
drugega kakor venomer tisto ječanje in sem spričo plohe spoznal, da ostanem za danes Smola, sem hotel zlesti nazaj; kar se mi zazdi, da me kliče nekdo po imenu. Aa? sem dejal in ostal na svojem mestu. Tako sera dočakal trenotka, ko ste predrli streho z glavo. Spoznal sem vas, povedali ste mi svojo nesrečo, in sklenil sem vas rešiti iz vaše vzvišene ječe; v to pa sem moral počakati noči. Ostalo vam je znano."
"Rešil si me, da lepše in bolje ni bilo moči," je rekel Capestang. "Hvala ti. Smola moj vrli! Ampak lepe lase imaš, veš kaj!"
"Ne zamerite, gospod," je dejal možak in zardel, kakor bi nalašč preslišal hvalo svojih las, "ker se je vaša rešitev posrečila, sem se medtem prekrstil v Srečo."
"Poslušaj," je vzkliknil vitez, "ako bi se zgodilo, da ostaneva znanca, bodi tako dober in povej mi zmerom naprej, kako ti je ime. S teboj se človek res lehko zmoti!"
Rešitelj je pomislil in rekel čez čas:
"Gospod, povem vam po pravici: ime mi je Cogolin."
"Zdaj je spet Cogolin! Zakaj Cogolin?" se je ujezil vitez.
"Tako se pišemo v naši rodbini odnekdaj. Jaz nisem kriv, gospod."
"Preveč imen si naložil, dragi moj!"
"Zato pa imam srce samo eno, in s tistim sem vaš. Živ in mrtev, kakor sem rekel."
Capestang je bil ganjen.
"Cogolin," je dejal, "poštenjak si, to vidim. Povej, s čim se živiš pravzaprav?"
"Sreče iščem, žlahti ni gospod; zato je moje ime tako nestanovitno. Bog mi je dal deset prstov in zdravo pamet; to dvoje rabim, kakor vem in znam, ter jemljem zaslužek, kjer se mi ponudi in kjer mi je všeč. Tako je poskrbljeno, da ne umrem gladu, in tudi, da ne dobim trebuha. Sreče iščem, kaj bi govoril!"
"Glej, glej!" je dejal Capestang. "Tudi jaz sem prišel sreče iskat!"
"Vi jo najdete, gospod; to vidim po vašem obrazu. Nekoč sem služil pri učenem zvezdarju in vedeževalcu; od njega sem si zapomnil marsikaj."
Tako govoreč se je lotil Cape-stangovih ran ter jih začel lečiti z mazilom, ki ga je imel v lončku na polici.
"Veste, gospod," je povzel, vi-
dec, da se vitez čudi, "od tistega zvezdarja sem preskočil k lekarnarju. Mož me je sicer napodil, ker me je gledala njegova žena preveč prijazno. Ali, da ne bi odšel praznih rok, sem vzel s seboj nekaj njegovih mazil, steklenic Jn sladkih zdravil. Zdravila sem popil nekega dne, ko sem bil lačen; cel teden sem ležal v postelji od njih. Tudi mazila sem hotel pojesti, a se ni dalo, in hvala Bogu, da ne, ker imam zdaj s čim tolažiti vaše rane. Tako gospod, opravljeno je. Ako izvolite, vam prepustim za nocoj svojo spalnico, da se spočijete kakor treba."
Capestang, oslabljen po izgubi krvi in truden od popitega vina, je zlezel v skrinjo. Seno se mu je zdelo mehko kakor najvolj-nejša žimnica; zaspal je globoko spanje.
Ko se je zjutraj prebudil, je bil že velik dan. Vročica je bila ponehala, lehko se je gibal in hodil, ne da bi delal prekisle obraze in tudi teku se ni dalo kaj očitati.
"Cogolin," je dejal, "vzamem te v svojo službo. Ugajaš mi. Ali si voljan?"
"Kako ne bi bil? To je sreča, gospod!"
"Velja! Vzemi iz moje mošnje pet ali šest zlatnikov. .. "
"Zlatnikov" je vzkliknil Cogolin ves navdušen. "Ah, tudi danes bom Sreča, kakor se vidi!"
"Vzemi tudi mojo raztrgano obleko, nesi jo k trgovcu in kupi tam popolnoma novo ©premo enake mere. V zameno za moje stare stvari si nabavi vnanjost, ki ne bo nevredna sluge viteza Capestanga. Hodi urno in kupi nama zajtrk gredoč."
X.
Capcstangov dvoboj s Cinq-Marsom.
Ko sta se Capestang in njegov sluga preoblekla in pokrepčala, je rekel vitez kratko:
"Vzemi, kar imaš najdragocenejšega, in pojdi z menoj."
"Edina dragocenost, ki jo morem vzeti odtod, sem jaz," je priznal Cogolin.	.
"Na pot tedaj, in pomni: ako sva peš, greš tri korake za menoj, ako jaševa, mi slediš v razdalji šestih korakov; tako pri-stoji plemiškemu slugi. Govoril boš le, kadar te vprašam. Vee drugo pride samo od sebe."
Ves vesel, da ima služabnika— omenili smo že, da je bil častihlepen!—ves srečen, ker je čutil, da ga rane ne ovirajo preveč, in ves blažen v zavesti, da je ušel smrti,
ki ga je že davila, se je odpravil Capestang iskat gostilne, kjer bi se naselil s svojo služinčadjo, to je, s Cogolinom.
Ko sta dospela v Vaugirarsko ulico, je nehote zavil na desno stran, kjer se je izpreminjala ulica, zmerom bolj naredko obseja-na s hišami, v navadno cesto; nemara da je hotel varčevati z denarjem, ali pa je iskal v samoti varnejšega zavetja. V tistem kraju je zdajci začul izza hrbta konjski peket. Obrnil se je ter zapazil v precejšnji razdalji jezdeca, ki je obračal konja na vse strani ter ga poganjal zdaj v dmec, zdaj v kalop, prav kakor bi ga preizkušal.
"Blisk! To je Blisk!" je zami'-mral Capestang, tresoč se od radosti in gneva. "Blisk, oskrunjen po enem izmed razbojnikov, ki so me ubijali!"
In res je bil Blisk; jezdec pa, ki je pardiral na krasni živali, je bil Montreval. Capestang se je ozrl naokoli in videl, da je kraj zapuščen.
"Dobro!" je dejal in stopil dalje. "Smejali se bomo."
Šestorica maršalovih zvestih si je po vsakem "delu" razdelila imetje premaganega ali ubitega sovražnika, za stvari, ki jih ni bilo moči deliti, pa je žrebala. Tako je sreča pripomogla Montre-valu do vitezovega konja; in baš zdaj, ko je bil spoznal vse njegove vrline, se je začul oddaleč nenavaden žvižg.
Blisk se je ustavil na mestu, razširil nosnice in nejevoljno stresel glavo. Jezdec je zaklel ter ga izpodbodel; toda konj se ni genil, kakor bi se bil izpremenil v bron.
"Ohe!" je dejal Montreval, "mari si tudi ti tako uporen kakor tvoj rajni gospodar?"
Nov žvižg! Blisk je zaČel ritati, ne meneč se za Montrevalovo laskanje, kletve in ostroge. Ko pa je slišal tretji žvižg, je ves ponorel. Jel je brcati kakor besen, metati se v zrak, zdaj z zadnjim, zdaj s prednjim koncem, in doprina-šati tako neverjetne skoke, da ga noben gledalec ne bi bil spoznal za navadnega konja. Preden je minilo pet sekund, je zletel jahač v širokem loku s sedla ter obležal brez zavesti, vrli Blisk pa jo je udri v kalopu za gospodarjem.
Capestang je^objel glavo plemenite živali, ki se je veselo raz-getaje ustavila pred njim, ter jo poljubil med nosnice; nato jo je za jahal, ne brigaje se za Montre-vala, ali je živ ali mrtev.
"Gospod!" je viknil Cogolin, "kako naj hodim zdaj tri korake ali šest korakov za vami?"
"Kakor hočeš!" se je odrezal vitez.
rakov od ondod se je ustavil Capestang pred gostikio, ki se je zdela že na oko zelo skromna in revna.
"Pri velikem Henriku!" je rekel vitez, muzaje se izvesku nad hišnimi vrati, ki naj bi bil predstavljal podobo kralja Henrika IV. "To mora biti imenitna gostilna, in če ni, jo povzdigne moja navzočnost."
Raz jahal je ter stopil na dvorišče, kjer mu je pritekel nasproti plešast možiček s čepico v roki.
"Kako ti je ime?" je vprašal vitez.
"Lureau, gospod; mojster Lu-reau, izumitelj škrjančkove paštete, o kateri govori vsa gospoda na dvoru."
"Dobro, mojster Lureau. Imeti hočem sobo zase, čumnato za svojega slugo in najboljše mesto v hlevu za svojega konja, še nekaj, mojster Lureau: ako vas zalotim, da poslušate pred vrati mojega stanovanja, vam pore-žem uhlje; ako pa zvem, da ste izdali komurkoli visoko čast, ki л'ат jo izkazujem s tem, da tu živim, vam izrujem jezik."
Gostilničar pri 'Velikim Henriku' je prisegel, da hoče molčati kakor grob ter odvedel gosta v slabo, zanikamo sobo, iz katere sfc je videlo v teman kabinet.
"Svetlost," je dejal, "to je soba za prince."
"Izvrstno. In koliko stane na mesec vaša soba za prince?" je vprašal Capestang s prikrito skrbjo.
"Soba vaše svetlosti, soba za slugo in jasli za konjička vaše svetlosti, vse skupaj samo šest zlatih pištol."
"Plačaj!" je rekel pustolovec mogočno in vrgel Co^olinu mošnjo.
Sluga je plačal in se pri tem čudno ozrl na Lureaujevo glavo.
"On tudi!" je zamrmral z ne-
kakšno tovariško simpatijo. Takoj nato pa so ga navdale drugačne misli.
"Gospod," je dejal Capestan-gu, ko sta ostala sama, "ali dovolite, da stopim za četrt ure na cesto?"
"Cogolin, ne govori, kadar te nič ne vprašam! Ker si mi rešil življenje, naj bo za to pot; drugič pa te oderem na meh. čemu hočeš iti na cesto?"
"Počakal bi prvega jezdeca, ki prijaše mimo, in zažvižgal, kakor sem slišal vas, da pridem poceni do konja."
"Krasno, prijatelj, le poizkusi."
Cogolin je stekel, kar so mu dale dolge noge; vitez pa je začel premišljevati svoje prigode. Edina izmed njih, ki ga je vznemirjala še zdaj do dna duše, je bilo srečanje z lepo gospodično,
katero je rešil v Meudonskem lesu iz Concinijevih rok.
"Hči vojvode Angoulemske-ga je," si je rekel zdajci, "Angou-leme je zarotnik, in maršal mu streže po življenju. Najbolje bo, da se oglasim v Dauphinski ulici, kamor me je hotel podlež poslati, da bi umoril vojvodo, in ga posvarim. Povem mu vse, kaj se snuje ... In morda Vidim tam tudi njo!" Ali radost nad to mislijo je bila kratka. "Hči vojvode Angoulemskega!" je povzel z nenadno bridkostjo. "Vnukinja kralja Henrika HI.! In kdo sem jaz

V žalostnih mislih, ki so mu privrele iz tega vprašanja, je moral sedeti več ur, zakaj vzdramil ga je šele Cogolin, ki je vstopil, rekoč:
"Poldne je, gospod."
(Dalje prihoanjIW






Fm...
* •. cleaning with flammable cleaning fluidsl Boom! ...that's all! Other good rules are: Don't smoke in bed - Don't use frayed electric cords - Don't let chil-, dren play with matches—Don't overload your wiring system —Clean out junk from attic and basement and Be careful with oil stoves!
spakky says;
DON'T GIVE FIRE A PLACE TO START!
Д Bed Fwrtinr Ажпеу nt Tcnr ОотичтЦу n.«^ так SjimuIJkTIONAL INSUTUTK OK TWCA 'Л
cmzmrs пјјжклл
Vatnartr iMrtad tai Пм МићаД BaHđtBf Want Dariar UM OeMtfUdatad T» Item
IHE NAnONMITIES SERVICES (ENTER
KOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE.	PHONE SU. 1Л560
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hi+ro zgofovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
"^FARMERS-
If you*ve ever listened to Godfrey',
LISTEN TO ME NOW!"
These are serious days...and we've
all got to wake up to some very unpleasant facts''
"World War III can start any day, any hour, without notice and without warning. Our government tells us that the Russians can bomb 89 U. S. cities in a single blow.
"As farmers, you may feel safe from destruction. But think what would happen to the market for your produce, if our cities were bomb^! Ttok what would happen to your light and power.
"Sure, the situation is grim. That's чЊу our Air Force Fighter interceptors and our Army Anti-Aircraft unite are on the alert twenty-four hours a day to
stop any bombers that might try to sneak under our radar defenses. They are doing a great job, but they need help—your help. They need you in the Ground Observer Corps! Volunteer as a civilian plane spotter.
"Your eyes and ears can help spot hostile bombers if they come. When you've spotted them, the Air Force will meet them with blazing guns. I know, because I've seen thot« boys fly. So, don't let them down. Don't let your country down. Volunteer to serve two hours a week in the Ground Obeerver Corps."
Keep your eye on the sky In the
Ground observer corps
JOIN TOOAV—Wril« er ffco«« >lon oad addraM of Civil D«(*nM Dir«<t«r—Telephont No.
Cootrlbwiad «• o p«Mc Mrvic* by
Wmk» U»t Btmn ЏЏ1 jUK*h Џ§џ$
ENAKOPRAVNOST