MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU303LAVTJ St. 263 Pofttnina porašnnjona (G. O. oon la porta) V Trsio« t Pitak, 4. novembra 1927. - Leto Posam Številka 30 cent. Letnik Lil List izhafft v»*kl dan cjutraj raze 3 »esaca L 22.—, pol lata L ' L 6J60 v«6. — Posamezne y v Slrolaoati I kolose (58 n> A^-dfee, zahvale, poaUaa, vtf^ Oblati a. j^l^pai. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, " ^ t'.li—,\v inozemstvo meseteo a za 1 mm prostora late L 1.—, za osmrt-rnih zavodov L 1-n EDINOST Uredalitvo in upravništvoi Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te« lefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredniitvu, oglasi, rekla« macije in denar pa uprmvniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ee ne sprejemajo, — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*# Poduredniitvo v G o r i c i t ulica Giosuft Carducci It. 7, I. n. — Tele L it. 327. Olavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Uarib MwM na Čeikem Mlada čehoslovaška država je morala prestati v prvih povojnih letih težke preizkušnje na gospodarskem polju. Bila je resna nevaa-nost, da ne bi sledila tudi češka krona avstrijski v brezdno propada, ko je L 1921. finančni minister Rasin z močno in brezobzirno roko ustavil njeno hitro padanje. Ko j9 češki denar dosegel v Curiti u rekordno nizko notiranje od 5 cent, za 1 krono, se je posrečilo xie le zaustaviti nevarno razveljavi jen je krone, ampak telo doseči tudi njeno znatno revalutiranje. Češka krona se je dvignite, v teku malo mesecev od 5 na 20 v Curihu ter se je v poznejši dobi ustalila na okoli 15.30 frankov za 100 kron. Ta denarna sanacija je bila izvedena a vso brezobzirnostjo in je imela na gospodarsko življenje defcele jako velik vpliv že radi tega, ker se je revalutacija denarja izvršila v kratki dobi v dosti večji meri kot kje drugje. Da je češko narodno gospodarstvo tedaj naravnost stokalo pod to brezobzirno operacijo tram priča tudi dejstvo, da je poatal celo minister Ražin žrtev svojega dela. Se se bomo spominjali, da je podlegel atentatu, kateri je bil izveden iz maščevalnih gospodarskih nagibov. Ta gospodarska sanacija je imela za posledico dolgoletno gospodarsko depresijo. Položaj je bil v začetku posebno kritičen radi valutnega dumpinga v vseh sosednjih državah: v Avstriji, na Ogrskem, Poljskem in v Nemčiji, povsod je cvetela inflacijska konjunktura, ki je neznosno pritiskala na češko gospodarsko življenje. Češka je postala tedaj naenkrat ena izmed najdražjih dežel na svetu. Ta draginja ni dopustila dolgo Časa uspešnega udejstvovanja na proizvajalnem polju. — Denarno sanacijo v sosednih državah je spremljala deflacijska kriza in stagnacija in tu se je izkazalo, kako je gospodarstvo Čehoslovaške tesno vezano s stanjem pri sosedih. Gospodarsko mrtvilo v Avstriji in potem v Nemčiji je uplivalo neugodno na razvoj na Češkem. K temu je doprinesel svoj del tudi inflacijski dumping v romanskih državah. Šele ko je z ustalje-njem denarne vrednosti tudi v teh državah prenehal vsak valutami dumping, se je pričel gospodarski položaj v srednji Evropi vidno boljšati. Gospodarska depresija radi denarne sanacije je trajala na Češkem dobrih 5 let. V tej dolgi dobi se je pa mogla ustvariti dobra zdrava podlaga za sigurno napredovanje, ko pride čas ra to. In sedaj izgleda, da so se razmere razvile do te točke, kajti posebno v zadnjih mesecih je opaziti rastočo živahnost na vseli gospodarskih poljih. Te dni je objavila češka «Narodna banka» nekaj konjunkturnih številk, iz katerih je razvidno stalno i boljšanje konjunkture. Naj jih nekaj navedem! Število brezposelnih je padlo od lani od 100.000 na 40.000 letos, septembra. Pri tem je značilno, da participira na izboljšanju delovnega trga samo industrija, med tem ko se pri poljedelstvu brezposelnost ni zmanjšala. V tem oziru stoji najbolj ugodno tekstilna industrija. ki šteje sedaj samo 2440 brezposelnih napram 26.000 pred enim letom. Upoštevanja vredna je tudi statistika nadur: V prvih osmih mesecih lani se je naštelo v industriji 4,966.000 izvršenih nadur, letos pa 9 milijonov 649.000. O živahnosti prometa priča rastoča potreba po železniških vozovih. Železniška uprava je dostavila letos januarja 407.000, aprila 442.000, julija 474.000 in septembra 534.000 voz. Tudi kapitalni trg je soudeležen v polni meri pri novi konjunkturi. Borze so imele letos nad vse dobro leto, kurzi dr-Kavnih papirjev in akcij so se znatno dvignili. Borzni indeks je zrastel od 270 (januarja) na 400 (oktobra). Akcije strojnih tovarn so se podvojile od 969 na 1848. Sedaj imajo tudi Čehi podjetja z miljardno vrednostjo, kajti teedania borzna vrednost Škoda-akcij presega milijardo čeških kron. Tudi državni pa- pirji niso Izostali prt novem o-cenjevanju, tako da stojijo sedaj češki državni papirji najbolje izmed vseh drugih držav Srednje Evrope. Hranilne vlog« stalno rastejo. To dejstvo bo v bodočnosti gotovo dobra opora za gospodarski razvoj, kajti vsaka konjunktura Črpa svojo hrano ravno iz nabranih prihranjenih kapita-lov. Najbolj se pa razvidi ugodni položaj češkega narodnega gospodarstva v številkah zunanje trgovine. Te nam prikazujejo močno aktivnost, v zadnjem letu se pa da iz njih razbrati tudi zboljšanje gospodarske konjunkture. V prvih devetih mesecih 1926 je znašal uvoz v milijonih kron: 10.962, izvoz pa 12.688, aktivni prebitek torej 1.726; letos v istem času uvoz 11.967, izvoz 13.696, aktivni prebitek torej 1.729. Celokupni promet je na-rastel od 23.650 na 85.663. Vrednost krone je bila v tem času popolnoma stabilna. Analizacija teh Številk nam more nuditi dosti zanimivosti pri konjunkturnih Študijah (v milijonih kron): Uvoz Snitii Mati jnto. ^nfcpAi 1926 , 5.205 2.848 2.905 1927 5.748 3.197 3.012 Izvoz 1926 1.985 7.755 2.311 1927 2.635 9.250 1.800 Uvoz industrijskih sirovin je torej dosti narastel, zato se je zvišal v še večji meri izvoz iz-gotovljenih industrijskih proizvodov. Iz tega se da sklepati na povečano delovanje industrije, kajti izboljšanje zunanje trgovinske bilance in naraščanje prometa se ima po teh številkah pripisati samo industrijskim panogam narodnega fro-spodarstva, med tem ko se je poljedelstvo odrezalo letos dosti slabše kot lani; izvozilo je preko 500 milijonov manj in uvozilo 100 milijonov več. To gre večinoma na račun slabe sladkorne kampanje. Ako se izvoz sladkorja ne bi bil zmanjšal radi slabe letine za 4V2 milijonov stotov, bi bil zgornji aktivni pribitek za letos še za milijardo višji. Izgledi za letošnjo sladkorno kampanjo so mnogo boljši kot lani in tudi ostala poljedelska letina je izpadla letos prav dobro. Za prihodnje leto je torej pričakovati, da se bo tudi trgovinska bilanca a-gramih produktov izboljšala, kar bo znalo še povečati sedanjo visoko aktivnost. Ti stalni visoki prebitki zunanje trgovine morajo sčasoma dovesti češki narod v tisto vrsto redkih aristokratskih narodov, kot so Združene država, Anglija, Nizozemska in Švica, ki so v stanu (izvažati kapitale v inozemstvo. Že sedaj se more opaziti, da Je denarni trjg vedno lažji radi neprestanega dotoka inozemskega denarja za prodano blago, hranilne vloge pri hranilnicah in bankah rastejo, in tako posebno tudi zaloge inozemskih deviz pri*/, «Nar|odni banki», ki so se od jan. 1926. do sept. 1927. podvojile od 1180 na 2.132 milijonov kron. Naj omenim še, da je poleg tekstilne industrije posebno lesna v živahnem razvoju. Čuti se celo ipomanjkanje blaga. Kon-sum je ne le v notranjosti velik, kjer se radi tekočega de»-narnega trga gradi pridno in investira razpoložljive kapitale na različne načine, ampak tudi iz Nemčije prihajajo velika povpraševanja. Produkcija premoga je dosegla 97% predvojne višine, prodaja premoga je od lani na letos narastla od 2.8 na 3.6 milijonov ton mesečno. Gotovo je, da ima sedanja konjunktura dober in soliden temelj, zgrajen skozi dolgo dobo depresije, in radi tega ni pričakovati velikih iznenadenj; gotovo pa je tudi, da je v veliki meri odvisna od bodočega gospodarskega razvoja v Nemčiji, kjer izgleda, da se je prekoračil za enkrat višek. Vsaj na •raščajoča draginja in izbruh velikih delavskih stavk so jasno svarilo. Nazj/Jovanje gospodarske konjunkture v Nemčiji bo imelo gotov vpliv tudi na ostale dele Srednje Evrope in bo gotovo zavorilo sedanji gospodarski elan v Čehoslovaški. Včerajšnji seji bora in vodstva iattstevske RIM, 3. Danes »jut m j se je sestal pod vodstvom on. Turati j a, glavnega tajnika fašistov-ske stranke, v palači LAttorio osrednji medsindikalni odbor Na tem današnjem sestanku so bile sestavljene odredbe, ki bodo izdane pokrajinskim med-sindikalnim odborom glede postopanja pri izvajanju nove funkcije — določevanja cen, ki jim bo začasno poverjena. Nato so se predsedniki faši-stovskih konfederacij bavili s položajem v sindikatih v raznih pokrajinah ter z odnošaji med sindikalnimi organizacijami in njihovimi Člani. Posebno živahna je bila debata, ki se je vnela glede postopanja v slučajih, da posamezni člani sindikatov krftijo določbe kolektiv? nih delovnih pogodb. RIM, 3. Danes popoldne se je sestalo vodstvo faAistovske stranke, ki se *je bavilo s pri* pravami za zasedanje velikega fa&istovskega sveta, ki se bo pričelo v pondeljek. Na seji je, kot temo že napovedali, podal glavni tajnik stranke on. Turati poročilo o položaju in moiči stranke, ki ga bo predložil tudi velikemu i»fašfstovskemu svetu, katerega zasedanje bo trajalo bržkone več dni. Po zasedanju velikega * faši-slovskega sveta se sestane po vsej verjetnosti tudi državni korporacijski svet. Bo to prvi sestanek nove ^državne institucije, ki predstavlja v sindikalnem gibanju poleg ministrstva za korporacije najvišjo sindikalno instanco. Prvi sestanek komisije za proučitev kannika ga zakonika se bo vrill 19« t. m. RIM, 3. Komisija za proučevanje načrta novega kazenskega zakonika, katero je v ta namen imenoval pravosodni minister cm. Rocco, je že marljivo na delu. Dne 19. novembra, se bo vrSil prvi sestanek te komisije. * Pravosodni minister on. Roc-co želi, da bi bil novi kazenski zakonik proučen, odobren in objavljen tekom prve polovice prihodnjega leta ter da bi stopil v veljavo s 1. januarja 4929. Med tem Časom bi se naj določbe novega kazenskega zakonika spravite V sklad tudi z že obstoj enčim vojaškim kazenskim zakonikom, ki bo v ta namen nekoliko preurejen. Denarni zavodi za'zemljiške kredite RIM, 3. Pred kratkim je «Gaz-zetta Ufficiale» prinesla kr. ukajz-zakon, s katerim je bilo dovoljeno podeljevanje 'zemljiških kreditov po vsej državi 10. deželnim denarnim zavodom, ki bodo, v kolikor Še ne obstojajo, ustanovljeni V posameznih deželah. V treh Benečijah bo podeljeval zemljiške kredite Zvezni zavod v Benetkah. V ministrstvu za gospodarstvo delajo z vso vnemo za tem, da bodo taki denarni zavodi čimprej ustanovljeni tudi v onih deželah, kjer Še ne obstojajo. Za podeljevanje melioracijskih kreditov pa bo ustanovljen za 'vso državo en sam denarni zavod, ki bo podeljeval dolgoročne kredite po nizki obrestni meri in ki bo imel izključno pravico, izdajati fv to svrho obligacije. Novi zavod bo ustanovljen v obliki konzorcija največjih denarnih zavodov v prvih dneh meseca decembra. Za ta denarni zavod je že sedaj zagotovljen kapital v znesku 200 milijonov lir. iel«nltto proga Šanghaj-Nan* Ung pretrgana ŠANGHAJ, 2. Dve do tri tiso« komunistov je nenadoma zavzelo mesto Ji-shing ob jezeru Tai-hu. Ves promet z mestom je pretrgan. V mestu ni niti enega nacionalističnega vojaka, ker so bile vse vojne sile odposlane na fronto proti vojski vlade v Han-kovu. Dozdeva se, da je napadalce podkupil general Tang-Seng-Ci, ker je hotel s tem doseči, da se preruši železniški promet med Šanghajem in Nan-kingom in se tako loči vlada v Nan-kingu od Šanghaja. MM bet talMiii psM ▼ Noapelj NEAPELJ, 3. Že od Blodnega jutra je vladala v mestu velika živahnost, množice ljudstva so se zbirale na kolodvoru in ob obali okrog pomola Beverello: Bil je napovedan prihod dveh kraljevskih gostov. Ob 7. uri je prispel v Ne apel j z dvornim vlakom prestolonaslednik Humbert. Spremljali so ga njegov pobočnik in drugi člani dvora. Na kolodvoru so ga sprejeli vojvoda d'Aosta, vojvoda delle Puglie, zastopniki oblasti, general De Pinedo in drugi. Se na kolodvoru so mu predstavili vojvodo di Guisa in člane njegovega dvora, častno stražo je tvorila na kolodvoru centurija fašistovske milice. Prestolonaslednik se je v spremstvu omenjenih osebnosti v avtomobilu odpeljal v kraljevski grad na griču Capodi-monte. Ob 9. uri je prispela v neapeljsko pristanišče Španska križarl£a. Ob vhodu v luko so jo pozdravili s trdnjave na griču Sant-Elmo s topovsko salvo. Na križarki je prispel v Nea-pelj Španski kralj Alfonz XIII. Vojna ladja se je ustavila ob pomolu Beverello, na katerem sta se uvrstili dve vrsti treh kompanij mornarjev in oddelkov pristaniške fašistovske milice. Španskega kralja so sprejeli na italijanskih tleh s sviranjem španske) in italijanske himne. Še na krovu vojne ladje je sprejel prestolonasled. Hum-berta, vojvodo d'Aosta, vojvode .delle Puglie, di. Spoleto in di Guisa, španskega poslanika v Rimu ter italijanske admirale Locateilija, Nicastra in Bemot-tija. Nato so se v avtomobilih odpeljali iproti hotelu Excelsior, kjer se je španski kralj nastanil. Ljudstvo ga je. burno pozdravljalo. Tonsersko vprašanje in stališče rimskih listov RIM, 3. Do sedaj se je rimski tisk vzdrževal razprav o tan-gerskem vprašanju, ki je stopilo v ospredje povodom poslednjega poseta dveh italijanskih vojnih ladij v Tangerju, in se je omejeval samo na citiranje pot/očil inozemskih listov. Danes pa se bavi j o s tem vprašanjem in mu posvečajo svoje u-vodnike kar trije listi, in sicer «Tevere», < ati na pomoč. Prišlo je nekaj kmetov. — Razbojnika sta začela streljati in s ose 1-me t je razbežali. Za tem *1a ss umaknila tudi razbojnika, ki ju oblasti zasledujejo . tod Mrijo nezie nuj mod Francijo in Jugoslavijo RIM, 3. «Tribuim» prinaša naslednjo vest iz Pariza: Kakor doznava poročevalec lista «Daily Herald», je francoski zunanji minister Briand obvestil angleško /frmanje ministrstvo, da nameijava francoska vlada podpisati zvezno pogodbo z jugoslovensko državo dne 15. novembra ali mogoče še prej. Angleški poročevalec poroča svojemu listu sledeče: «Ne smemo podcenjevati tega odločilnega dne francoske vlade. Pogodba je pripravljena že delj časa za podpis. Samo odpor Italije in pritisk Anglije sta ovirala, da ta pogodba do sedaj še ni' bila podpisana. Odločitev francoske vlade pomehi, da je Francija sklenila izbrati si Jugoslavijo za ost svoje politike na Bal kanu.» i Trgovinska pogodba mod Francijo in Jugoslavijo bo podpisana tekom novembra BEOGRAD, 3. Tekom tekočega meseca bo podpisana trgovinska pogodba med Francijo in; Jugoslavijo. Po podpisUs te pogodbe se bodo pričela pogajanja fesa sklenitev trgovinskih pogodb med Čehoslovaško in Turčijo na eni ter Jugoslavijo na drugi strani. Pogodila o trgovini ii pomorski plovbi med Jugoslavijo in Grčijo podpisana ATENE, 3. Podpisana je bila pogodba za trgovino in pomorsko plovbo med Grčijo in Jugoslavijo. Pogodbo sestavljajo sledeče listine: pogodba za trgovino in pomorsko plovbo z dodatkom o carinskih tarifih; dogovor glede obmejne trgovine; dogovor in tozadevna izjava o železniških tarifih; poseben dogovor glede ustanavljanja trgovinskih zbornic in bank; zaključni in pod pisni protokol. BEOGRAD, 3. S pogodbo o trgovini in pomorski plovbi med Jugoslavijo in Grčijo se ureju-jejo pravice in obveznosti državljanov oboh pogodbenih držav na podlagi enakopravnosti in največjih ugodnosti. Urejena so vprašanja prometa, transita in plovbe ter konzulatov. Morebitni spori bodo, kot je določeno v pogodbi, predloženi arbitražnemu razsodišču. V tabe lah o carinskih tarifih so pred videvani sledeči grški proizvodi in pridelki: sveže in suho grozdje, suhe fige, oljčni sad, oljčno olje, alkohol, vino, milo in preproge. Izmed jugosloven skih produktov in pridelkov so navedeni: živa živina, meso, sir, jajca, suho sadje, gradbeni les in nekaj industrijskih izdelkov. V dogovoru o obmejnem prometu je za ta promet določena cona 10 km. Za enkrat je določeno osnovanje jugoslovensko-grških trgovinskih zbornic v A-tenah, Solunu, Beogradu in Skopi ju. Po podpisu te trgovinske pogodbe je izifizil grški zunanji minister Mihalakopulos jugo-slovenski delegaciji svoje 'iskrene častitke in zahvalo za njeno delo in pomirljivi duh, ki ga je pokazala ob sklepanju pogod be. Pogajanja so, dasi so bila dolga in ne ravno lahka, privedla do rezultatov, ugodnih za obe državi. Sklenjeni sporazum bo ojačil trgovinske odnošaje med! obema sosednima prijateljskima državama. Izrazil 'je prepričanje, da bo to olajšalo tudi razgovore o drugih vprašanjih, o katerih se bo še razpravljalo med obema vladama in katerih rešitev bo zasigura-la dolgotrajno in plodonosno medsebojno sodelovanje. Jugoslovenski poslanik se je v imenu j ugoslovenske delega cije zahvalil grškemu zunanjemu ministru za gostoljubnost grške vlade ter je izrazil priznanje jugoslovenskih delegatov grškim kolegom za njihovo potrpežljivo vztrajnost, ki so jo pokazali pri pogajanjih. Nova pogodba bo potrdila tradicije, ki vladajo med obema drŽavama in po katerih se skupne zadeve rešujejo s prijateljskimi sporazumi. Jugoslovenski poslanik je izrazil nado, da se bo to pokazalo tudi ob oni priliki, ki jo je omenil Mihalakopulos. Položni no Romunskem Dementl romunskega poslani« itva v Rima t RIM, 2. Romunsko poslaništvo v Rimu sporoča: Kategorično se de men tirajo vse alarmantne in tendenciozne vesti, ki so jih prinašali listi, o položaju na Romunskem. V Romuniji vlada največji mir in razen bivšega državnega podtajnika Manoilescu-a ni bil nihče drug aretiran. Obravnava proti njemu se bo zaključila še tekom tega tedna. Noben voditelj romunskih političnih strank ni zbežal in dokazano je, da je govoril na seji poslanske zbornice, na kateri je načelnik vlade podal izjavo o prej omenjeni zadevi, celo sam načelnik nacionalne stranke g. Maniu, o katerem so nekateri listi domnevali, da je zbežal preko Karpatov. Podvzeta ni bila nobena izredna vojaška mera. Ni se pripetil niti najmanjši krvavi incident ne na ozemlju prejšnje Romunije ne v na novo priključenih pokrajinah. Briand ni svetoval Bratianu-u nmerjenosti BUKAREŠT, 2. Vest iz Pariza, po kateri bi naj bil zunanji minister Briand poslal načelniku vlade Bratianu-u pismo, V katerem bi se naj Briand bavil z romunskimi notranjimi zadevami, se uradno dementira. «Po-litika», ki je objavila pismo pa piše vkljub dementiju, da je pismo avtentično in da ga je o-sebno izročil Bratianu-u nek romunski politik, ki je prsipel iz Pariza v Bukarešt. V političnih 'krogih se zatrjuje, da je preiskava v zadevi Manoilescu-a zaključena. Jutri bo državni podtajnik Tat ar ose u predal zastopnikom tiska p< -drobne informacije o tej preiskavi in njenih rezultatih. PARIZ, 2. Agencija «Hava.s> poroča: V ministrstvu za zunanje zadeve dementira j o vest nekaterih inozemskih, liatov, po kateri bi naj bil g. Briand poslal Bratianu-u nasvete, naj umerjeno postopa. Sestanek med Priblćevićem in D a vid o-vićem t BEOGRAD, 3. Danes popoldne je posetil Pribićević Davidovi-ća v demokratskem poslanskem klubu, kjer sta imela skoro 2 uri trajajočo konferenco. Ko je Pribićević odhajal iz kluba}, je novinarjem izjavil: «Mi smo politiki, pa smo se raz-go var j ali o politiki. Razgovarja-li pa se nismo samo kot politiki, temveč tudi kot prijatelji — o politiki.« Tuđi Davidović je o tem sestanku izjavil: «To je bil prija* teljski razgovor.» Zvečer se je vršila v kabinetu zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića konferenca vseh demokratskih ministrov. Ta konferenca je bila v zvezi z delom narodne skupščine. Nesrečo na Tihem oceanu SYDNEY, 3. Parnik «Tahiti» je ob izhodu iz sydneyske luke na svoji poti proti S. Franeiscu zadel ob parnik, ki se je vračal z mnogimi izletniki v pristanišče, ter ga tako zelo poškodoval, da se jo takoj potopil. Na mesto nesreče je nemudoma prihitelo več drugih parni kov, ki so reševali ponesrečene izletnike. Do sedaj Še ni znano natančno število žrtev. Po vsej verjetnosti pa je teh mnogo, posebno še ker se je parnik z izletniki potopil že v 30 sekundah, radi česar večina potnikov ni utegnila poskakati v morje. SYDNEY, 3. Pri potopitvi izletniškega parnika je izgubilo Življenje 9 potnikov. 40 pa jih je bilo ranjenih. Večje število potnikov se pogreša. Bržkone so se pogrešani potniki potopili z ladjo vred, ker niso utegnili zapustiti kabin. Poplav* na Anglaškam CARDIFF, 3. Povodom hudih' nalivov v poslednjih dneh je bil preplavljen velik del ozemlja v južnem Gallesu. Na stotine hiš in mnogo premogovnikov je pod vodo; železniški promet je prekinjen na več mestih. Izgleda, da je po-vodenj zahtevala tudi 24 človeških žrtev. O dveh irskih ladjah doslej Že od petka ni nikakih vesti. Eksplozija peklenskega stroja r Detroltv. DETROiT (Združene države), 3. V kinematografu «Tivoli» je eksplodiral peklenski stroj. Med raz- £1. (EDINOST* V Trsiu, dne 4. novembra 1S27. Talinami je bil najden 1 ranjenec po iifceim Fran M on tesano. Polici-" ja je mnenja, da gre za. maščevalno deJo «Crne roke» proti lastnika kinematografa, ki je odklonil večjo denarno zahtevo te zločinske organizacije. Drobne vesti Nov denar fea Poljskem Ministrski svet na Poljskem je odobril načrt, po katerem se na novo uredi poljski denar, 'ki se hoče na ta način utrditi. Izdali, se bodo zlati novci »po 100, 50 in 25 zlotov. Novci po 25 zlo-tov se bodo imenovali dukati. Istočasno se izroče prometu tudi srebrn jaki po 5 in po 2 zlota; iz "nikla bodo novci po 50, 20 in 10 grošev, iz brona pa po 5, 2 in 1 zlot. Noblova nagrada Noblovo nagrado za fiziologijo in medicino za l. 1926. je dobil Ivan Fibigor, profesor na kope nI laškem vseučilišču, za L 1927. pa dr. Wagner von (Jau-profesor na dunajskem vseučilišču. Nova ekspedicija Ruski raziskovalec polkovnik Kozlov, ki se je bil pred krat-.kim časo-m vrnil iz svojega dolgoletnega potovanja, na katerem je raziskoval puščavo Gobi, pripravlja seda] zopet novo ekspedicijo v Mongolijo. Kot glavni cilj si je postavil odkritje izvirkov takozvane Modre reke. Potovanje, za katero so se že končale vse priprave, bo trajalo od osemnajstih mesecev cto dveh let. DNEVNE VESTI Okrožnice tržaške orefekiure Ceoae mesa v prodaji na -drobno Tržaški prefekt je poslal vsem pcrteštatom pokrajino okrožnico, v kateri jih poziva, naj pregledajo cene mesa v prodaji na drobno in določijo nove, ki bodo odgovarjale znižanju cen goveje živine. Občinska oblastva bodo morala nadzorovati, da se meso ne bo prodajalo po dražjih cenah, nego bodo one, ki jili bodo določili poteštati sporazumno z občinskimi živilskimi komisijami in z živinozdravniki. Davek na koze Poteštati se opozarjajo na fcr. ukaz-zakon z dne 16. januarja 1927, s katerim se je uvedel poseben davek na koze. Za pobiranje davka morajo skrbeti -občine, katerim morajo obeinarji prijaviti svoje koze. Tri četrtine dohodkov od tega davka gredo državi, eno Četrtino pa dobi občina. O višini davka govori zg. omenjeni kr. ukaz. Preveč trgovin Kljub obstoječim omejitvenim zakonskim predpisom se je število trgovin v zadnjem času zvišalo v nekaterih občinah kraljevine, dasi ni bilo vedno upravičenega razloga za to. Zato naj se nove licence za trgovine izdajajo samo v slučajih res velike in vidne potrebe. Poteštati morajo, predno odbijejo prošnje za licence, ali jim ugodijo, povprašati za svet posebno komisijo, o kateri je govor v čl. 3 kr. ukaza 7. rili p 1« fl^c. 1Q27. Deazr^i ebiak Rimska agencija «Yolta» je objavila podobne podatke o kupni moči italijanske lire in o izboljšanju denarnega obtoka od znanega govora načelnika vlade v Pe-saru pa do danes; torej v dobi od 31. julija 1926 do 30. oktobra t. 1. Agencija «Volta» ugotavlja: 1) denarni obtok v državi se je skrčil ob 2100 na 1053 milijonov lir, torej za 1047 milijonov; 2) bančni denarni obtok se je znižal za 304 milijone lir — od 18.327 na 18.023 milijone; 3) skupni denarni obtok' se je zmanjšal od 20.427 na 19.076 milijonov lir, torej za 1351 milijonov; 4) bančni obtok za račun države se je skrčil za 2.500 milijonov lir; 5) bančni obtok za trgovinske potrebe v ožjem pomenu besede, katerega najvišji obseg je bil določen na 7 milijard lir, se je znižal za 1.026 milijonov lir pod to mejo; 6) zlata rezerva za bančni obtok se je zvišala za 957 milijonov zlatih lir. Odkritje spomenika sen. Attilifa Hoi tisa Ob prisotnosti zastopnikov mestnih civilnih in vojaških oblasti, raznih udruženj in velike množice občinstva se je včeraj opoldne na slovesen način odkril spomenik sen. Altilia Hortisa, postavljen v vrtu istoimenskega trga (prej Piazza degli Studi). Govorila sta poteštat gr. uff. Arch in sen. Pita cco. ffl&RVAVI JE2DICI« V PRUGI IZDAJI Čeprav se je tiskalo dvakrat več izvodov Bevkovega romana »Krvavih jezdece^ kot pa jih je bilo naročeno, je vendar ljudstvo poseglo s tako ljubeznijo po tej knji- PODLISTEK Crni §ovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (37) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Hudomušna usoda je tako zasukala dogodke tistega dneva, da je bila baš Nancika Lotbiniere prva, ki jo je David ugledal in ugledal jo je na tak način, da so se preteče gubice na Aničinem belem čelu Se bolj poglobile. Prihajala je v prvem Čolnu kakor boginja. Za njo je sedel Peter Ga#non in na jadnjem koncu pri krmilu močan veslač. Svojim lasem je v jutranjem solncu dala vso prostost, da so se vili okoli nje kakor slap zlatega ognja; ko te je čoln bližal jih je pustila, da so padali preko njenih rok in se gi, da je pošla tekom štirinajstih dni. Zato se je odločila Goriška Matica, da ponatisne «Krvave jezde-ce» v drugi, še lepši izdaji za one svoje čitatelje, ki je sedaj niso mogli dobiti. Samo javiti se mora radostne število naročaAkov O-pozarjajo se radi tega vsi naročniki, poverjeniki in razprodajal-ci knjig «GoriŠke Matice«, da javijo obes cm z naročit v i jo knjig za, za prihodnje leto še število «Kr-vavih jezdecev«, katere potrebujejo za svoje člane. Cena jim ostane enaka, to je 3 lire. TRŽA6KI BLAGOVNI TRG. 3. 11. 1927. Z novembrom stopa trg v dobo padanja. Lepi dnevi vzdržujejo na trgu še živahnost . poznojesenske dobe — te dni amo bili vedno vajeni videti redke prodajalke, trepetajoče v novemberskem mokrem mrazu. Letos se dozdeva november prizanesljivejši, žetudi je zelo malo upanja, da bo vzdržal. Tudi ceno še niso tako -porazne, kakor v novembru lanskega leta. Na vsak način bo pričetek novembra v vsem različnejši kakor konec, o katerem smemo že v naprej reči, da bo močno izpraznil tržaški trg. Danes smo imeli na trgu sledeče cene: Zelenjava: Česen 100 lir za stot; rdeča pesa za kuho 90—100; navadna pesa 50—100; kisla repa 130—150; korenje 80—110; kislo zelje 120—140; navadno sladko zelje 40—00; cvetno zelje 140—220; cvetno zelje za 100 glav 140—250; vrzote 50—80; čebula 70—80; fižol v stročju 130—280; janež (zelenjava) 120—100; kaki 160; iočike 00— 220; malancane 80—100; rdečeze-lena paprika 60—1(30; krompir 55 —70; specijelni pozni grah 400— 440; paradižnik 40—120; radič 70— 360; radičeve sadike 130—150; sladka repa 40—80; selen 100—160; špinača 80—200; «topinambour» 80—100; valerjana 170; buče za kuho 220—280. Sadje: pomaranče 70 lir za zaboj; kostanj 65—160; suho fige 240—250; limone 25—35; jabolka 60—360; hruške 90—260; grozdje 70—550. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja « IMHftM Tri vreče inozemskega tobaka zaplenjene. Pretekli pondeljek sta dva finančna agenta, dodeljena postaji v ulici Giulia,, ustavila v ulici MoJ in o a vento lahek tovorni voziček. ki sta ga spremljala dva moška in na katerem so bile naložene tri vreče, pokrite s črnim prahom. Na prvi pogled bi vsakdo dejal, da je v vrečah oglje ali kaj podobnega. Toda agenta, pravcata neverna Tomaža, sta se hotela natančnejše prepričati, kaj je pravzaprav v vrečah, zlasti ker se jima je zdelo obnašanje dveh možakarjev, ki sta spremljala voz, precej sumljivo. Zato sta skrbno pretipala vreče in tedaj sta ugotovila, da so napolnjene z nekim mehkim blagom, ki je močno dišalo po tobaku. In bil je tudi res pravi fin tobak, očividno vtiho-tapljen iz inozemstva. Agenta sta seveda takoj zaplenila dragoceno blago in ga dala prepeljati na postajo finančnih stražnikov v ulici Giulia, kamor sta se morala podati—tudi prej omenjena moža. Pri zaslišanju sta moža po daljšem obotavljanju priznala, da sta prepeljala tobak iz Strugnana v Istri, kamor je bil vtihotapljen z neko jadrnico iz Dalmacije. Moža sta bila pridržana v zaporu. Oblasti hranijo njuni imeni v tajnosti, ker niso še izsledile njunih poma-gačev. Tudi voz in konj, ki sta bila laM iekega Marcela Poser je finančna oblast zaplenila. Razae nezgode Včeraj predpoldne okoli 11. ure je neki tovorni voz, ko je privozil iz ulice Madonna del Mare v ulico Cavanna dregnil na vogalu te ulice ob lest v o, ki so jo. bili delavci družbe «Erieson» tam prislonili k zidu. Radi sunka so je lestva prevrnila in pri padcu je zadela 46-letno Terezijo Dognazzi, ki je šla baš tedaj tam mirno. Ženska je zadobila, precej hudo rano na glavi in poškodbo na hrbtu. Zdravnik rešilne postajo, ki so ga navzočni poklicali na lice mesta, je dai prepeljati Dognazzijevo. v mestne bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Ker njene poškodbe niso Jaile nevarne, je bila nato na lastno željo prepuščena domači negi. Ozdravila bo v 8—10 dneh. — Slabo je začel dan včeraj 08-letni Bajmund Dorighetti, stanujoč v ulici S. Lucia št. 11. Okoli 9. ure se je odpravil na sprehod, pa komaj -je stopil na ulico, se je spodrsnil na olupku limone, zgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Nesrečni starček je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil prepuščen domači negi. — Z avtomobilom rešilne postaje, je bil včeraj zjutraj prepeljan v mestno bolnišnico 13-letni Josip Cuhel, stanujoč v Barkovljah — Bovedo št. 482. Deček je padel po stopnicah neke vile v bližini svojega stanovanja ter se pri tem ranil na glavi. Ko je dobil potrebno pomoč, je bil prepuščen domaČi oskrbi. Vesti z jior&kega Goriške mestne vesti IZ OKRŽNIC GORIŠKE PREFEKTURE. < Izjava o oddaji v najem sob ali pa mebliranih stanovanj. Kdor oddaja v najem sobe ali pa meblirana stanovanja mora predčasno to prijaviti krajevni oblasti javne varnosti (poteštatu pa v občinah, kjer ni urada za javno varnost.) Objava se mora obnoviti tekom 31.-decembra vsakega leta. Ta čas se mora plačati predpisano pristojbino v kolkih po 10 lir za vsako meblirano stanovanje. Objavo se mora izvršiti v dvojniku, na navadnem papirju in na kolkova-nem papirju za lire tri. Kolkovan izvod se izroči stranki obenem z overovitvijo urada. Vsakdo, ki oddaja sobe v najem, se mora držati sledečih predpisov: a) voditi poseben register prihajajočih in odhajajočih oseb; b) dnevno, oziroma še tekom dneva, sporočiti oblasti javne varnosti odhod nastanjenih oseb; c) ne sprejeti na stanovanje o-seb, ki nimajo osebne izkaznice (pri inozemcih zadostuje potni Ust); d) imeti izpostavljen štirijezi-čen razglas o prebivanju tujcev v Italiji. Predpisi glede sob za poanoMšča Hotelirji in sploh lastniki javnih lokalov, ki imajo sobe za prenočišče, se morajo držati sledečih predpisov: a) Do 15. decembra morajo naznaniti potom poteštata prefekturi število sob in ceno vsake sobe, vštevši vse postranske stroške (luč, kurjavo, postrežbo i. t. d.); b) do prihodnjega leta ne smejo zahtevati višjih cen od onih, naznačenih v sporočilu prefekturi; c) imeti morajo izpostavljen na vidnem kraju prenočišča seznam sob s cenami; d) v vsaki sobi imeti naznačeno na posebni tablici ceno sobe; e) izročiti potniku poseben listek s Številko in ceno sobe, oddane mu v prenočišče. Kr. ukaz-zakon z dne 8. januarja 1925 65 predvideva za prestopite proti tem odredbam kazen od L 50.—» do L 5.000. SUftSioe «a božične in novoletne praznike. Od 20. decembra pa do 10. januarja 1928 se smejo delati sveže slaščice iz moke, mlete na predpisan 'način. Izpiti v dosego patenta za občinskega tajnika. Predpisane pristojbine za izpite znašajo L 100.15 in L 30.15; prve se morajo plačati deželnemu za-kladništvu, druge pa prefekturi. Zapriseženi čuvaji. Kdor hoče imeti zaprisežene čuvaje v varstvo svojega premičnega ali pa nepremičnega imetja, mora naznaniti svojega čuvaja prefekturi in napraviti prošnjo za potrditev na kolkovanem papirju za dve liri. Prošnji treba priložiti državljanski list, rojstni list, potrdilo o nabornem izidu, potrdilo da zna čuvaj čitati in pisati, kazenski list, ne starejši od treh mesecev, potrdilo o dobrem obnašanju potrdilo da ima čuvaj osebno izkaznico, potrdilo, da je čuvaj zavarovan ter še denarno nakaznico za državno dovoljenje v znesku L 36.10 — poleg kolka za 3 lire. Po zaprisegi in potrditvi mora čuvaj, ako hoče hoditi naokoli o-borožen, predložiti posebno prošnjo s predpisanim «uiulla osta». Prošnji mora priložiti: dve sliki, denarno nakaznico v znesku L 13.50 za nošnjo orožja ter po potrebi L 1 za osebno knjižico, kolek za L 3, ter osebne podatke. Novi okrajni komisar v Podbrdu Namesto odišlega komisarja de Lucca je nastopil mesto obmejnega policijskega komisarja v Rodbrdu Abatelli rag. Enrico, ki je služboval do sedaj na prelazu Tubre, .blizu Švicarske meje. Osebna vest Svoječaeno smo poročali, da je šolska oblast postavila na razpoloženje gdč. učiteljico Tonico Ma-karovič iz Gorice. Kmalu po tistem pa je bila Makarovič prelo-žena In je tudi nastopila službo v Bavenu (Lago Maggiore). Meni križ v Ločniku Od 2. t. m. dalje opravlja Zeleni križ tudi v Ločniku svojo nočno službo. Nesreča mehanika Nad izložbenim oknom trgovine Rechnitzer, ki leži na ulici Corso Verdi, je včeraj popravljal neko stvar kovač in mehaai.ker Izidor Scarabolo, star 24 let, stoječ na pokončni lestvi. Nenadoma se mu je zavrtelo v glavi; omahnil je in priletel z glavo v izložbeno okno ter ^e na razbitem steklu ves pore-zal po obrazu, vratu in rokah. — Moral je na lice mesta zeleni križ, ki mu je prinesel prvo pomoč ter ga nato odpeljal v mestno bolnišnico. Smrti in peroke Od 23. do 29. oktobra. Rojenih: moški: 7, ženske: 4. Skupno: 11. Umrli so: Herminija Piciulin 44 let, Bauden Ivan 76, Marija Petterin r. Bresan 82, Alojzij Cor-•te 66, Marija Zavrtanik 22, Ivan Tomšič 78, Anton Milost 61, Marija Glessig 24, Margerita Pliilipp 18, Anton Drigani 56, Ivan Wein-berger 70. Poroke: Ernest Maccari z Emilijo Trampuš, Alojz Adolf Hočevar s Kristino Jevšek, Štefan Zi-nič z Rafaelo Cingerle, Alojz Ko-mel z Marijo Cingerle. RAZNE JpHŠŠa Tudi spomin Ovratnico, ki je v Nizzi sve-tovnozamn i plesalki pred k. a kima dvema mesecema zadrgnila, zamotavši se v kolo avtomobila, vrat, je kupila mlada A-merik&nka iz Honolulu-ja, hči bogatega farmerja Vanderbleek-ka, za 50.000 frankov za svojo že precej veliko in zanimivo zbirko spominov. Izreden otrok Iz Manille, glavnega mesta filipinskih otokov, prihaja vest, da so odkrili na otoku Zolo o-troka, ki je komaj sedem mesecev star, a tehta ie sedem- deset kilogramov. Otrok razvija tak tek, da sne za vsak obed veliko skledo triža. Dva možja ga vzdigneta iz zibelke, ga posadita k mizi in ga nato zopet neseta v zibelko. TJrojenci so vsi preplašeni, otroka smatrajo za božanstvo in mu pošiljajo vsakovrstnih darov. iPehlep po denarju Te dneve bi se bila morala poročiti v okolici Lodza (Poljsko) starejša hči sedemdesetletnega kmeten Klimtna. «Za doto ji je bil namenjen tisočak, ki ga je oče imel pripravljenega, da ga izroči na dan poroke zetu. Ta vsota je pa premotila nekatere sovaščane, ki so sklenili, da se polaste ponoči tega denarja. Prišli so, toda v hiši so se bili o pravem času zbudili, oče Klimm se je roparjem postavil v bran, nastal je boj, v katerem so bili ubiti oče Klimm, njegova žena in dve njuni hčeri. Policija je prijela štiri roparje. Cerkev v plamenih V Buenos Aires-u, glavnem mestu južnoameriške republike Argentinije, je nastal v cerkvi Naše gospe požar, ki !je v kratkem Času popolnoma uničil glavni oltar, ki je bil umetniško delo prve vrste, ostali del cerkve pa močno poškodoval. Škoda znaša približno 120 tisoč pe-sos (skoraj en taiilijon lir). Sodi se, da je povzročil požar kratki stik. Odkritje £roba čingiskana Ruski starinoslovec in raziskovalec profesor Kozlov, ki je preiskal v zadnjih dvajsetih letih sistematično vso puščavo Gobi, je odkril grob mongolskega zavojevalca Čingiskana v bližini razvalin Karakopo. Grob se nahaja v notranjosti hriba. Prava grobnica meri dvanajst m" in v njej se nahaja rumena krsta. V tej krsti je druga srebrna krsta z veliko rumeno zastavo ovita. Na krsti počiva 78 kron knezov, ki so se bili kanu prostovoljno ali neprostovoljno podvrgli. V posebni omari jc shranjeno zlato in srebrno o-rožje, posuto z diamanti. V grobnici je tudi kip kana, astrološki inštrumenti in prestol iz izrezljane slonove kosti. V predsobi stojijo kot čuvaji tiger, lev in konj v naravni velikosti. V posebnem prostoru je popis činov, ki jili je napravil Čingis-kan in ki jili je sam narekoval Grob čuva sedem budističnih duhovnov, lama imenovanih. 300 km od tega grobišča je dobil Kozlov grob najljubše žene Čingiskana v mramornati j krsti. Na krsti je bil sledeči napis: «Tu počiva kraljica Bolma, ki je prosila velikega kana tik pred njegovo smrtjo, naj jo reši od tega življenja, da mu zamore pripraviti tam preko prostor. Kan ji je ustregle in ji zabodel meč v prsi. Umrla ie v njegovih rokah, sedem dni pred njegovo smrtjo.?) NaSsak Westminsterski vojvoda v Londonu je prodal star in zelo dragocen kamen, nassak, ki spada s kohinoorjem, regentom in orlovom med velike zgodovinske diamanlte. Nassak so prištevali doslej, čeprav je bil v privatni lasti, med zaklade in zgodovinske predmete Anglije. Nassak tehta 80 karatov in je ves prepleten od indijskih pravljic in legend. Služil je že od srednjega veka kot oko veli. kanskemu kipu božanstva šive v skaiovnatem svetišču prj Nassaku na gorenjem toku reke Goda veri. Ko so prišle v letu 1818. čete vzhodno ^indijske kompanije do tega kraja, so svetišče opustošile in diamant izdrle. Dvajset let pozneje, t. j. leta 1837. ga je kupil mejni gix>J of Westminster. Sedaj pojde ta diamant v Ameriko. Pariški draguljar Maulx>ussin, ki jo posredoval pri prodaji, ga je hotel spraviti v Ameriko brez eolnine kot star predmet, ki so carine prosti, toda oblasti so se domislile, da je bil diamant 1. 1840. na novo brusen, da tor« j ni še sto let star, da so mora torej plačati carina. Basist Šaljaplu. Svetovno/.nani ruski basist s a-ljapln, ki je te dneve /oper nas; i-pil na Dunaju In o katerem so >e izrazili vsi kritiki ob tej priliki ne samo laskavo, temveč so relo trdili, da je najboljši pevec na vsem svetu, se namerava ločiti od *vo0 dolarjev (5500 lir). BORZNA POROČILA Trst, 3. novembra 1927. Amsterdam 73i.50—740.50, Belgija 252.50—250.50, Francija 71.70-72, London 89.0i—89.2i, Xew-York 18.25>£—18.31 Španija 308.7.« 31 i.75, Švica 351.75—353.75, Atene 24.10—24.00. Berlin 434— 440, hhi-karešt 11.15—11.35, Praga 51.10 ~ 54.40, Ogrska 317-25—323.25, Dtmaj 255.55—2 David se je smrtno prestrašil, ko si je Anica napolnila roko z leskečimi kodri Nancike; toliko da ni zakričal v svoji vznemirjenosti. «Kaj te ni s tem zadostno nagradila, Peter ?» je zaklicala Anica razposajeno in oddala lepe kodre vetru. «Nancika moja zlata, to j e David Ročk — moj David Rock-» Nikoli ni David tako zardel kot je zardeval zdaj in čim bolj je za-rdeval tem večji tepec se je počutil in ta zavest mu je poganjala še večji naval krvi v obraz. Nanciki-ne oči in ustnice so se mu nasmihale, a niti za gib svilene trepalnice mu ni dala spoznati, da se zaveda jnjegove zadrege. On sam pa je čutil bodala v Aničinih očeh. «Ponosna sem, ponosna in srečna, da Vas poznam, monsleur Rock!» je vzkliknila in so mu na-lahko priklonila iz Čolna. «Mnogo lepega sem slišala pripovedovati o Vas, gospod, in za Anico bom prva, ki Vas hočem z radostjo pozdraviti v Quebecu.» Potem, mehko, «Ani ca, ali ga smem tikati in nazivati David ?»' «Seveda,» je odgovorila lAnica. Čolna sta se oddaljila drug od drugega in izza ovinka reke so prikazali šo štirje drugi. Zbor veselih glasov je zaoril v pozdrav. «Hinavka!>) jo šepetala Ani'a pritajeno. «Sovraži m jo!> «Pa zakaj si jo i>ovaLila?» je i-nil nepremišljeno David. «Zato, ker do te minuto, ko to je spravila v tako sramotno > rdevanje, David Ročk, sem jo vedno rada imela!)) Obrnila se je in mahala /. rutico veseli flotilji, ki je brzo drcala po reki. Vsak čoln, okrašen z zastavicami, cvetjem in zelenjem, je nosil po troje oseb, in, vštevši tu-di Petra Ga^aona, jo David naglo naštel deset gostov. Predstavljen je bil zaporedoma vsem a zdaj je tako odločno obvladal svoje srce, da mu ni niti kapljica krvi ušla, da bi se tako plamteče kazala na njegovem obrazu. Vendar ni niko li Še v svojem Življenju zrl na toliko lepote in živahne mladosti skupaj.