SU GLAS
Uto XLV - št. 92 - CENA 45 SIT
Kranj, torek, 24. novembra 1992
Za Evropo moramo dozoreti
Kranj, 23. novembra - V petek so se na Glasovi preji v tradicionalnem okoljn restavracije hotela Creina v Kranju soočili«
gorenjski predsedniški kandidati Darja Uvti/ar Bebler, dr. Ljubo Sire, Ivo Bizjak in Jelko Kacin ter pod veščim vodstvom mag^ Viktorja Zakija razgrnili, lahko rečemo, izredno širok spekter pogledov na vprašanja iz aktualnega političnega življenja pa do povsem vsakdanjih življenjskih vprašanj. Seveda so bila vpra-
šanja vezana predvsem na prihodnjo usodo Slovenije kot države, zlasti zanimiva je bila razprava o našem odnosu do Evropske skupnosti, precej besed pa je bilo namenjeno tudi človekovim pravicam v najširšem pomenu. Pogovor ni minil tudi brez nekaj iskrivih polemik, k čemur so prispevali z vprašanji tudi obiskovalci. Širši povzetek dogajanj na tokratni Glasovi preji bomo objavili v petek v prilogi Odprte strani. • Š. Ž., foto: Gorazd Šinik
NARODNI DEMOKRATI
ZANESLJIVI IN POŠTENI
	[ BORZNI POSREDNIKI I    tet 294 S faxt 212*422	/O    ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
		Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
		
sklonjeni mentorski nazivi učiteljem?
Vsi bi radi delali proslave
J°dobno, kot je bil v začetku skrajno, če že ne kar škodljivo liberalen zakon o r^enskem državljanstvu - državljanstvo je dobil vsak, ki je določenega dne (slu-fJlo) živel pri nas - je s "popustom" zaživel tudi spomladi sprejeti zakon o uči-%kih plačah. Pravilnik o napredovanju učiteljev v nazive, ki ima v njem koreni-gj namreč med drugim določa, da vsak, ki je imel 14. aprila za seboj 25 let lijevanja v osnovni ali srednji šoli, lahko avtomatično napreduje v mentorja.
Šubic in Bošnjak, gospodarja pod domačim košem - V skupini B SBA košarkarske lige so košarkarji Triglava v soboto zaman čakali ekipo Anesa, v nedeljo pa so z dobro igro navdušili in premagali Duklo. Sicer pa je bil športni konec tedna na Gorenjskem i/redno bogat, več o tekmovanjih in prireditvah pa je zapisano v Stotinki, kjer je objavljena tudi tretja glasovnica, s katerimi i/biramo najboljšega gorenjskega športnika leta. V. S., foto: G.Šinik
'^enar, trenutno
gre za
°8 pet tisočakov mesečne-
Pri
d°datk,
tem
i na na/t v mentor.
lev "' n'1' n' sPoren" Tudi (jezljivosti po zbornicah ne „0d« večno trajalo. Bolj spor-t(l^c vprašanje, ali si vsak uči-t,4'-S      '0,no Prakso častni
\>t] ------- --------- -----
kal ha sc ''daleč ni merilo |radOVosti dela (kogarkoli), na *a.j/' Za zvcstobo poklicu je {j if.*c v sami učiteljski plana./ P;| Je treba poklanjanje IV;| ra/umeti globlje; ne le
",v resnično zasluzi. Delo-
kot priznanje za minulo (dobro) delo, ampak tudi kot spodbudo za prihodnje (dobro) delo? Vprašanje je le, kako naj učitelj, ki nikoli ni bil med boljšimi oziroma je celo delal škodo generacijam učencev, nenadoma postane dober. Učitelj je ali dober ali ne.
Avgusta sprejeti pravilnik o napredovanju, še bolj pa nedavna slavnostna podelitev prvih dvajsetih na/ivov, je tudi spodbudila učitelje, da so začeli mrzlično tekati naokrog
za potrdili o svojem izvenšol-skem strokovnem udejstvova-nju. Zelo iskriva s tem v zvezi je bila misel neke nekdanje učiteljice, ko je dejala. »Dvajset let sem se s proslavami v našem kraju mučila sama, zdaj na vrata krajevne skupnosti trka vsaj pol ducata učiteljev, ki so bojda to delali namesto mene...«
DANES
p      (.1 \S<)\ V A
StotinkA
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
ZDRUŽENA LISTA
/ wratw<i ttmnka
Ihnmki.itskii >tiiutk.i HpokofftKtV
\<« laldštnoknitskd /<»»//•/
ZA:
jjnlverzalni otroški dodatek brezplačno šolanje do univerze stipendije
dobre učiteljske plače
Kinu klimir I raru Bajt,
Bernard Toneji ./»•/<</ Pkhar,
ilr Dušan thndtk. BOTUi /'<///<
Jan,.- Puškar, Sandi Bartol,
Mitjam Jun Bla h
di Branko BoiU Samo BeA
stran 3
Kjer nimajo za kruh, ni nobene volilne vročice
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR ZA GORENJSKO
*SDSS
Vas vabi na pogovor s kandidati SDSS za državni zbor in državni svet za občino Radovljica.
Pogovor bo DANES, 24. novembra 1992. ob 18. uri v osnovni soli v Lescah.
Gostje:
• dr. Andrej Ocvirk, direktor Slovenskih železarn
• Branko Grims, kandidat za državni zbor
• Zvone Prezelj, kandidat za državni svet
Vljudno vablieni!
Bled - Danes se bo v festivalni dvorani končalo dvodnevno posvetovanje kmetijske svetovalne službe o organizacijskem in lastninskem preoblikovanju v kmetijstvu in živilstvu. Čeprav so udeleženci iz vse Slovenije včeraj pričakovali tudi kmetijskega ministra mag. Jožeta Protnerja, da na posvet ni bilo; poslal je le sporočilo, da ima obveznosti, o katerih ne more sam odločati. Ko so na posvetu govorili o različnih izkušnjah preoblikovanja kmetijsko-živilskih obratov in kmetijskih zadrug, je bilo slišati različna mnenja in stališča. Dr. Ludvik Toplak je, na primer, dejal, da bi bilo deseto poglavje zakona o zadrugah, ki govori o lastninskem preoblikovanju klavnic, mlekarn in vinskih kleti, mogoče uresničiti tudi, če parlament pred nedavnim ne bi sprejel zakona o privatizaciji. C. Ž., slika: G. Sinik
Vprašan bo Viktor Žakelj
Spraševal bo prof. Miha Naglic. O Žireh in Zirovcih, škofji Loki in Škofejloča-nih, Sloveniji in Slovencih, kulturi, športu, šolstvu in politiki.
Na Glasovi preji, v soboto, 28. novembra, v hotelu Tran-sturist v Škofji Loki. Vabljeni vsi, ki bi se radi srečali z rojakom, uživali v iskrivem dialogu ekonomista in filozofa in vsi, ki bi podpredsednika vlade radi karkoli vprašali ali mu povedali. Pokličite po telefonu 211-860 ali 21 1-835 in rezervirali vam l-.Miiv. .-.(.dež.
SLOVENCI PO SVETU
Slovenska samostojnost opora razseljenim Slovencem
Petkove okrogle mize o Slovencih po svetu, ki jo je pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa organiziral in vodil dr. Peter Vencelj, predsednik kranjskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, so se udeležili Slovenci iz Italije, Avstrije, Madžarske in Argentine, predsednik Slovenske izseljenske matice in minister za Slovence po svetu.
Kranj, 20. novembra - Po pozdravih predsedniškega kandidata Slovenskih krščanskih demokratov Iva Bizjaka in predsednika kranjskega izvršnega sveta Petra Greharja ki je rojakom položil na srce, naj poneso pravo resnico o Sloveniji in Slovencih po svetu, je organizator in voditelj skoraj tri ure trajajočega pogovora predsednik kranjskega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov dr. Peter Vencelj zastavil predstavnikom Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Argentine ter gostom iz matice in ministrstva samo eno vprašanje: kakšen je njihov pogled na pretekle in sedanje razmere v domovini in kakšno naj bo prihodnje sodelovanje matične države z razseljenimi Slovenci.
Razmišljanja so bila vsaj v dveh točkah pri vseh govorcih enaka. Demokratična in samostojna Slovenija je Slovencem po svetu velika opora, saj ima naša, čeprav mlada država, v vseh delih sveta naraščajoč ugled, preteklo zaznamovanje z bivšo Jugoslavijo pa vedno bolj tone v pozabo. In drugič. Nova slovenska država naj na vse Slovence po svetu gleda z enakimi očmi in naj ne ponavlja napake preteklosti, ko so bili Slovenci po svetu razdeljeni zaradi ideologije in vere in so bili nekateri bivšemu režimu ljubši kot drugi.
Na pogovoru so sodelovali
Vabilu dr. Petra Venclja so se odzvali Salvatore Venosi iz Kanalske doline v Italiji, Sergij Pahor iz Opčin pri Trstu, Marij Maver iz Trsta, Joie Kopeinig iz Tinj na Koroškem, dr. Matevž Grilc iz Celovca, Karel Smolle iz Bistrice v Roiu, Joie Herman iz Monoštra na Madžarskem, Boštjan in Pavlinka Kocmur iz Argentine, iz Slovenije pa dr. Janez Ciril, glavni urednik Družine, dr. Mirko Jurak, predsednik Slovenske izseljenske matice in dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu v slovenski vladi
Pogovor pred polno srednjo dvorano občinske skupščine, marca leta 1990 je dr. Vencelj zbral precej podobno zasedbo, je pokazal, da je položaj od države do države, kjer živi naša narodnostna skupnost, različen. V Italiji so Slovenci soočeni s poslabšanim položajem, v Avstriji se slovenščina uveljavlja tudi v javnem življenju, predvsem pa Slovenci zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji niso več "klerokomunisli" in so nasprotniki Slovencev zgubili pomembno točko napadanja, na Madžarskem pa so izredno zadovoljni, ker je bil podpisan med Slovenijo in Madžarsko prvi sporazum o medsebojni zaščiti manjšin. Slovencem in Sloveniji pa je izredno naklonjena tudi Argentina in njena najvišja oblast. Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak in minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk pa sta v imenu države zagotovila, da bo odnos do vseh Slovencev enak in da država ne bo povzročala novih delitev, ampak bo skrb matice uravnotežena • J. Košnjek, slika G. Šinik
Predvolilna Slovenija
Shodi, zborovanja, volilne obljube
Ljubljana, 22. novembra - Konec tedna je bila Slovenija v znamenju predvolilnih shodov, predvolilnih obljub in snubljenja volivcev. Socialistična stranka meni, da je treba spremenili zdravstveno in pokojninsko zakonodajo, o tem pa naj odloča nov državni zbor. Slovenska ljudska stranka zavrača sedanji način plačevanja dohodnine, za včeraj pa je napovedala pntestni shod pred republiškim parlamentom. Združena lista prenoviteljev, Delavske stranke. Demokratske stranke upokojencev in Socialdemokratske unije obsoja gonjo zoper Zlobca in Kučana in meni, da je nova demokracija sprožila nov plaz sprenevedanj in starih ideoloških sporov, položaj v Sloveniji se pa zaostruje. Liberalna stranka ne podpira zadnjih sklepov republiške skupščine, ki so bili pod pritiskom vlade spiejc-ti tik pred volitvami. Ko bodo na oblasti, bodo poskrbeli /a odgovornost in kaznovanje tistih, ki se igrajo z gospodarsko usodo Slovenije. Slovenski krščanski demokrati so zborovali v Črnomlju in predstavili vse svoje kandidate za državni zbor, državni svet in predsednika republike. Med drugim so grajali delo predsedstva države Lojze Peterle pa je obiskal tudi Klinični center. Narodna demokratska stranka je vložila na Ustavno sodišče Slovenije tožbo zoper Cirila Zlobca in Milana Kučana Ta stranka bo nastopila na volitvah skupaj s Slovensko gospodarsko stranko Dr Drnovška pa javno sprašujejo, zakaj so stranki odtegnili tri četrtine proračunskih sredstev. Demokratska stranka se je na javni tribuni zavzela za toleranco med verujočimi in neverujočimi. Cerkev kot institucija pa ne bi smela nastopati v političnem življenju. Živahna je bila razprava o vključitvi Teološke fakultete v Univerzo v Ljubljani. Krščanski socialisti, Delavska stranka naprej in Svobodna stranka so imeli zborovanje v Zrečah in poudarili socialno vsebino svojega programa in neobremenjenost s preteklostjo Slovensko ekološko gibanje (SEG) postavlja v ospredje čisto Slovenijo, cenejšo državo, stabilne cene in človeka dostojno življenje • J. Košnjek
PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI
Milan KUČAN, predsedniški kandidat državljanske pobude |
Moja izvolitev ni tveganje I za življenje in varnost sodržavljanov 1
"Ko sem razmišljal, zakaj meni tolikšna podpora kljub komplicirani proceduri za uradno potrditev te pod p0' re, sem spoznal, da ljudje poznajo moje delo, vedo, kako sem ravnal in kako sem se odločal, vedo, kako je t° vplivalo na njihovo življenje, na razmere, v katerih je nastajala in v katerih se mora sedaj oblikovati vsebin* naše države. Lahko se do tega opredelijo, ker vedo, da sem poznano blago in da s tem blagom ne tvegajo nif neznanega," pravi ob množični ljudski podpori za kandidaturo 51-letni diplomirani pravnik Milan Kučan.
Podporo vaši kandidaturi je izreklo presenetljivo veliko ljudi. Če
ne bi bilo tako, bi se kandidaturi odrekli?
"Moja odločitev je bila povezana s podporo. Odločil sem se, da kandidiram, če bo ta podpora res velika. Bila je velika. Presenetila me je, razveselila in po svoje zavezala. Razumel sem, da je to podpora tistemu pogledu na našo prihodnost in na način njenega uresničevanja, ki zagotavlja miren prehod, ki je pripravljen tvegati takrat, ko je to potrebno, in ki pazi na to, da čim manj ogroža življenje in varnost svojih sodržavljanov. Mislim, da so to temeljni razlogi za podporo." V primerjavi z volitvami leta 1990 imate tokrat več protikandidatov, kar sedem, in vsak od njih poskuša po svoje omajati vaš ugled.
"Glede na trditve, da naj bi bila funkcija predsednika samo protokolarna, je presenetljivo veliko število protikandidatov. Očitno so pomen, prestiž in moralni vpliv te funkcije veliko večji, kot se to javno priznava. Ravnanja protikandidatov, jaz jih ne jemljem za nasprotnike, ne morem soditi Vsakdo si izbere način, za katerega misli, da je najučinkovitejši. Jaz nisem pristaš tiste politike, ki se ne zna afirmirati, uveljaviti s svojimi stališči, pozitivnim programom, ampak se poskuša uveljaviti bodisi z zanikanjem drugačnih stališč in pogledov, ali, kakor je pri nas navada, s poskusi razvrednotenja drugih ljudi, z razpravo o ljudeh, ne pa o stvareh. Je pač tako Kdor nima kaj povedati o sebi in o razmerah, v katerih živimo, o načinu, kako jih spremeniti, kako narediti življenje naših ljudi prijaznejše, ta pač pripoveduje o drugih. Ne verjamem, da je to način, s katerim je mogoče pridobiti veliko Slovenk ali Slovencev."
Je vaša sedanja funkcija predsednika predsedstva prednost v pred volilni tekmi ali breme. Kako jih skušate narediti razpoznavni?
"Stvari se prekrivajo, so dostikrat nerazpoznavne, čeprav je to v veliki meri odvisno od medijev, ka-ko so predstavljene. Na to nimam vpliva. Tam, kjer pa imam vpliv, si prizadevam zelo razpoznavno razmejiti, kaj so naloge dela, ki ga sedaj opravljam, in kdaj nastopam v vlogi predsedniškega kandidata. TO je posledica nečesa, kar je ostalo v našem političnem življenju: to je veliko nezaupanje, ki ga je bilo opaziti že v času pred zadnjimi volitvami in nato ves čas po njih. Upam, da bo s temi volitvami to nezaupanje zmanjšano, da bomo dobili stabilne nosilce oblasti ta ko v parlamentu kot v vladi, pa tudi na mestu predsednika in v drugih institucijah sistema in da
bo doseženo soglasje o viziji naše prihodnosti. Sem štejem minimalno zaupanje med strankami, zlasti med parlamentarnimi, na katerem bo mogoče graditi naprej."
Politični nasprotniki vam marsikaj očitajo: da je vaše predsedni-kovanje nevarnost za diktaturo, da želite Slovenijo spet spraviti nazaj v neko novo jugoslovansko federacijo, da zlorabljate pooblastila, enačijo vas s Kim II Sun-gom in Castrom, tožijo vas na sodišču. Kako odgovarjate na te očitke?
'Teh očitkov ne jemljem zelo re sno. Mislim, da tudi tisti, ki jih želijo umestiti v politični prostor, ne mislijo resno. Gre preprosto za to, da je potrebno delati hrup, če nimaš pozitivnega programa, in najlažje je s tem spodnesti tistega, ki ima dovolj ugleda. To bi si pravzaprav lahko štel za velik kompliment Jaz resno jemljem očitke, ki so povezani z mojo preteklostjo. Sem pač del preteklosti, ki jo Slovenci imamo. Druge nimamo. Jaz sem bil v tej preteklosti, v njej sem imel vizijo. Poskusiti sem jo uresničevati, čeprav jc bilo to neredko zvezano z velikimi tveganji in mislim, daje ta vizija, čeprav jc temeljila na nekoliko drugačnih izhodiščih kot pri nekaterih drugih, vendar le dala dober sad. To je projekt svobodne, varne in samostojne Slovenije, katere prvi izraz, in dokaz je bila slovenska pomlad. To je bil čas, ko sem jaz nosil na svojih ramenih večjo odgovornost kot drugi ljudje v slovenski politiki. Druge preteklosti nimam Imam samo eno, Slovenci jo poznajo in ponosen sem nanjo. V njej je bilo narejenega veliko Zanimivo pa je, da mi preteklost očitajo tisti, ki nimajo praktično nikakršne politične prete klosti m mislim, da bi bilo treba /a objektivno sodbo počakati, da bi jo tudi oni imeli. Potem bi jih bilo mogoče soočiti in upam vsaj, da bi bilo mogoče za večino teh
Tvegane odločitve
"Ob železarstvu so v ttlaVCh še druga podjetja in panoge, ki tO bile formirane oziroma so se razvijale z logiko potreb jugoslovanskega gospodarskega prostora in so sedaj soočene z drugačno logiko Teh problemov in primerov ni mogoče reševati od danes do jutri Selc ko bi imeli takšno vizijo prihodnosti, o kateri sem govoril, ko bi bila jasno določena vloga države, tako kot je ravnala Japonska v času prodora njenega gospodarstva na svetovne trge, ko bi imela dr-iava svojo strategijo in bi omogočala m spodbujala podjet/o. da bi svoje strategije uskladile z državno, potem takšne ah drugačne odločitve, tudi glede ,'elezarn, ne bi bile preveč tvegane Danes pa so tvegane Same po sebi so lahko racionalne, kasneje, v razpozna r»/ strategiji, pa se lahko pokate, da so bile zgrešene
ljudi reči, da je bila njihova preteklost vsaj toliko častna kot moja. Ima pa to ukvarjanje s preteklostjo, ne samo z mojo, neko zapeljivo moč. Zgleda, da nikakor ne najdemo moči, da bi mogli živeti z več resnicami, ki očitno o tej preteklosti obstojijo. Kar naprej podlegamo skušnjavi, da mora ena resnica pobiti drugo in da je treba na tak način znova razdeliti Slovence. Stvar politike je reševanje problemov današnjega in jutrišnjega dne, preteklost pa je predvsem stvar zgodovinarjev. Politika pa se mora iz preteklosti učiti in ne sme ponavljati napak, ki so se a tej preteklosti že zgodile. Končno. Znano je, da narod, ki se preveč ukvarja s preteklostjo, običajno nima časa, da bi se ukvarjal s sedanjostjo in zamudi tudi s svojo prihodnostjo."
lov Evrope, da je v Sloveniji P0'1 tika, ki ve, kako iz sedanjih ziff šnjav, blokad, sporov, obtoževal in samopomilovanja, in ve, ka*" stopiti tja, kjer se začenja nap°r za uspešno gospodarjenje in p'0-dor naših podjetij na zahtevi" konkurenčne svetovne trge, kjjf se začenja blaginja ljudi in kjcr je mogoče govoriti o visoki
kak*
vosti življenja. Te spremembe f sedaj, ko imamo svojo državo 1 zavarovano svojo suverenost. alne. Spremembe so zmeraj li posamezniki, ki so imeli zfl3' nje, izkušnje in pogum. Sar" prepoznati jih je treba, jih p0*] preti in nagraditi, ne da bi kogar' koli iz tega napora izločali ali m celo onemogočali sodelovanje mo zato, ker misli drugače P I tem ne kaže pozabljati na mla^f' ki so v najtežjem položaju. ~ j
Razumljiva zadržanost tujega kapitala
"Razumno se mi je zdelo stališče tujih podjetnikov in finančnikom da so bili zadržani do vlaganj v Sloveniji, dokler ni bilo lastninski' ga zakona. Ni šlo za sodelovanje tujega kapitala s slovensko dri? vo. ampak s slovenskimi podjetji. Dokler ni jasno, s kom se prav-P prav pogovarjajo v teh podjetjih, kdo prevzema obveznosti in kdo garancije, toliko časa smo seveda nezanimivi Rizik je bil preveli* Tudi glede tujega kapitala moramo imeti strategijo. Res je. da svf lovni trg in kapital ne poznata narodnosti, niti nacionalnih ozirC ma državnih meja, vendar mora hiti povsem jasno, da so nekateri strateška področja, bistvena za ohranjanje suverenosti, tudi goSp*. darske, kjer tuji kapital ne more dobili prevladujoče vloge Od ko* kapital. Rekel bi: živimo na prelomnem križišču objektivnih /»"" resnih sfer, na sličišču germanskega, romanskega in slovanske^ sveta in paziti moramo, da bodo li interesi uravnoteženi I o jt fljjJJ z vidika nacionalne identitete in samostojnosti zelo pomembno '° lup pa me bol/ skrbi, da tujega kapitala ni, kol da bi bil prenevtf ren "
Vaš pozitivni program je vizija slovenske prihodnosti. Kakšna naj bo? Večkrat ste dejali: Slovenci državo imamo, sedaj je treba dati tej državi vsebino.
"Preprosto izhajam iz ugotovitve, da smo Slovenci v preteklih nekaj letih, ko se nam jc izredno zgostila zgodovina in smo se odločali za zelo velike stvari, dosegli zelo veliko. Ustvarili smo si lastno državo, prvič v svoji zgodovini, (o smo dosegli sami kljub izrecni nenaklonjenosti tujine, lastna država se jc že pokazala kol prednost, vsaj kar zadeva mir in varnost in razmere v drugih delih bivše skupne države, seda] pa moramo res dati državi še vsebino. Ti vsebina pa jc svobodno in dostojno življenje ljudi, sre čnih, ustvarjalnih, strpnih in spoštljivih z jasno prihodnostjo, zagotovljena socialna in vsakršna varnost, m pravičnost, ki jc po moje element trdnosti te države
Vsebina naše države naj bo blagi nja ter zavarovano osebno doslo janstvo ler pravice in svoboščine državljanov. Da bi to dosegli, po trebujemo nov vzvod, nov moliv, ki nas bo povezoval in združeval tako, kot nas je napor za lasi no državo in njeno medn.iiodno pn znanje, lak vzvod jc lahko vi/i|a prihodnosti, predstava o nas samih, o našem mestu, vrednostih,
prednostih ta motnostih, ki jih
imamo v prvih desetletjih nasled
njegi iisot'u-iia v kontekstu viii
jc, ki |o ima 1 v ropa, katere del smo Poka/al i se mora, da jc lastna država tudi gospodarski prednost, ljudje pa morajo biti
prepričani, da \c v Sloveniji poli
lika, ki ve, kako piesei i veliki
razvojni zaostanek, ki nas deli od
ia/vitega sveta in razvi(c|ših de
gre pozabiti, da ima mlada d^ va toliko perspektive, kolikor ima njena mladina. Mladi"' \ treba omogočiti, da si ustvari1*) svet. družbo in državo tudj JE svoji podobi. Najlažji in najl^ učinkovit način /a to pa Jc-mladim odpremo šole in /a^"^ vimo zaposlitev. Potem bod*> ^ sami poskrbeli zase in tud' druge, če bo to potrebno.*"
Javnomnenjske raziskave naP^ dujejo vašo zmago. Kakšen W , odnos do teh raziskav? Najini njih kaj koristnega za svoj' P volilne poteze?
Ar*
Teli raziskav mu jem niti ne podcenjujem
ne prec^
gajo sorazmerno ozek krog v^
šanih in vse od njih nili n* ambicije, da bi dobile Širok«
t*
4
prezentativni VZOfOC,
kot Jf
■ ver
primer pri raziskavi |lo*SlP" I javnega mnenja. Kljub lcl1,^j
lahko neka usmeritev za r*
nje človeka Napačno bi bil*' ^ ti rezultate teh raziskav ko' ^ kaj absolutnega, kar jc edi"1'^ ncsljivo in kar edino lahko »\ ča ravnanje. Jaz jih imam P ^ vsem za korektiv, zlasli '""''jrf niso samo številke in čist' o % vor   m   postavljeno vpra*f' |f| ampak so tudi odnos do de ^ stih, o katerih so ljudje vPr^V' za svoje mnenje   le o mog* jj' da človek postane pozoren Sto,  na  kar  pri  svoji "^'./ii' piedstavi o samem sebi ni (v,|i tati raziskav mi na vsak koristijo / rezervami, ki j<n ^ jo Is /aiadi dejstva, da s*> nje."
Vasi tekmeci so kar
(lorenjskem. Vas v vlogi P** S niškega kandidata še ni bu° 1
"Pridem, V Kranj zaiu-sl)'v" J. Košnjek, slika G
GLAS
sSJjVi
I »!•»-.Olrl| im ud«|«l'l|
časopisno podjetje GORENJSKI (iI AS KRANJ
Hredaikka politik*, neodvisni ncMrank.irski DOltlitaO nifmiii.iliviii poltedmk s ihmdatkom M donuianiih M (ioiemskein
Ivan Hi/jak / Direktor ■■ tta<ai arwl«ik  M "k" %'\)\'f[i
nik. Manja Volciak, < veto laplotnik. I>.im»m \*.
I l»k   1'imIj. i|i Dl I .O elefa« «K>4| >I5 W*   M" ' US"
PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI j PRED VOLITVAMI STRANKARSKE NOVICE
Predvolilna kampanja na Jesenicah je umirjena
Kjer nimajo za kruh, ni nobene predvolilne vročice
Jesenice, 23. novembra - V jeseniški občini ni srditih s[rankarskih »dvobojev«. Premalo plakatnih mest in v»soki stroški plakatiranja. Stranke imajo za predvolilno kampanjo malo denarja.
Za Jesenice in okoliške kraje lahko rečemo, da je predvojna kampanja strank komaj zaznavna. Če ne bi bilo nekaj popisnih predvolilnih pole-rn'k o tem, zakaj so Jesenice Vedno bolj revna občina in kdo |e temu najbolj kriv in če ne bi '°Kalni Radio Triglav odmeril nekaj prostora strankam in Kandidatom, bi Jeseničani obedovali predvolilno tekmo le P? televiziji. Stranke, ki kandi-dlrajo, imajo v tej vedno bolj J,evni občini razmeroma malo denarja, zato predvolilna kampanja poteka le ob najnujnej-^•n: občasni organizaciji shodov, spotih po radiu in plakatiranju.
Prav ilustrativen primer dojene apatije jeseniškega vo-
lilnega telesa do predvolilnih bankarskih ponudb in obljub Jc vsekakor brezplačna ozimni-ki jo je območni odbor SLS, de'avske zveze, pripeljal na Je-^enice za «lačne« jeseniške de-'avce, pa ni bilo po zastonj "ornpir in jabolka prav nikogar. p0 vsej verjetnosti je tu šlo *a premajhno informiranost, a
je v slovenskem prostoru odmevalo dokaj čudno. Namreč: jeseniški Rdeči križ zaradi resnične stiske delavstva prosi za vedno več tudi republiške pomoči, na televiziji pa se objavi, da »lačni« Jeseničani niti zastonj nočejo 10 ton krompirja in jabolk!
Bolj kot vse strankarske predstavitve ali obljube so bili Jeseničani v teh dneh veseli tega, da je parlament sprejel tri zakone o sanaciji železarn. Pravijo, da se je več kot tri tisoč delavcem in njihovim družinam tako odvalil kamen od srca, da se je kar slišalo... Kajti le malokdo si lahko predstavlja, kako malo pomeni kakršnakoli strankarska predstavitev v mestu, kjer vsak tretji prebivalec prejema socialno pomoč in kjer bo kljub sanaciji železarne zanesljivo ob delo še najmanj 500 zaposlenih v železarni... Privablja kvečjemu kakšen otroški živ - žav, na katerega starši pripeljejo svoje otroke, nato pa se hočeš nočeš udeležijo še kasnejše strankarske predstavitve v gledališču.
Tisti, ki dobro poznajo življenje na Jesenicah, danes že sprejemajo stave, da bo ob volilnem rezultatu zelo visoko »kotirala« Jelinčičeva stranka, na podeželju pa niti ni tako malo javne propagande za SKD. Po neki anketi, ki verjetno ni povsem verodostojna, a kljub temu je Jelinčičeva stranka tako v mestu kot na deželi dobila presenetljivo veliko podpore. Govori se, da sam Zmago Jelinčič rad obišče somišljenike v nekem jeseniškem bistroju, kjer ga vročekrvni simpatizerji pozdravljajo s tistim značilnim pozdravom, pri katerem je treba vzdigniti roko.
Volilno telo v taki občini se bo na voliščih odločalo po simpatijah in antipatijah do lea-derjev strank fv Republiki, saj nosilce strankarskih list v okraju malo pozna. Prav zato je čudno, da v televizijskem prenosu z Jesenic nastopa tako malo domaČih kandidatov in le šefi strank - o problematiki kraja največ vedo domačini, ki bi se tako lahko tudi predstavili domačim volivcem - ne pa da prevladuje logika, da vsi o vsem vse vemo...
Jeseniška občina je ena redkih, ki ni poskrbela za dovolj plakatnih mest in s strankami
V jeseniški občini bodo poleg volitev v državni zbor, državni svet in volitev predsednika Republike Slovenije v treh krajevnih skupnostih volili tudi kandidate za krajevno samoupravo: na Dovjem in v Mojstrani, na Hrušici in v Planini pod Golico. V krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana pa se bodo krajani obenem tudi odločali o preimenovanju osnovne šole 16. december, ki naj bi se po predlogu poslej imenovala le osnovna šola Mojstrana.
ni sklenila dogovora o plakatiranju. Tako stranke, ki imajo šele zdaj plakate, le-teh nimajo kam nalepiti, saj so panoji majhni, večino prostora pa so »zasedle« že druge stranke. Posebna zgodba pa so stroški za lepljenje plakatov, saj Kovinar zaračuna za lepljenje največjega plakata 600 tolarjev, za najmanjšega v velikosti osmrtnice pa stane lepljenje 60 tolarjev! Moramo pa reči, da v skladu s prevladujočo javno brezbrižnostjo do volitev plakatov dodatno ne »obdelujejo« in večinoma tudi niso potrgani in scefrani.
Ko bodo Jeseničani prišli na volišča, bodo od 21 kandidatov poznali 14 kandidatov, Jeseničanov, ostali so iz drugih slovenskih občin. Tu je ob računici na volilne odstotke malo tudi druge strankarske špekulacije: dobro je znano, da so se na minulih volitvah nekateri volivci odločali prav za tiste, ki jih niso poznali. Če bo tudi letos to vžgalo, bomo pa videli!* D. Sede j
Sk
ofjeloška občina
Naročeno trganje plakatov LDS?
pleča na obeh listah /a poslanca v državnem zboru, volilo bo tudi 98 Ločanov v Sni.
k0fja Loka, 23. novembra - Škofjeloški volivci bodo 6. decembra
v jjTOiaJi kandidate za poslance državnega zbora in za svetnike drsnega sveta v dveh volilnih okrajih. Osmi okraj sestavlja samo *Mo s primestnimi krajevnimi skupnostmi, devetega pa kraji v oljanski in Selški dolini. Konkurenca kandidatov za državni zbor Ve'<ka, na listi osmega volilnega okraja, denimo, je kar 21 bolj in *nJ znanih imen.
čna. Navodila prihajajo iz. Kranja, v škof ji Loki jih izpolnjujejo predvsem samo administrativno.
Zanimivo je, da bo na decembrskih volitvah za državna zbora in za predsednika države volilo tudi 98 Skofjeločanov, slovenskih državljanov, ki bodisi začasno ali pa stalno žive v tujini.
n Tako se za poslanca v držav-^ zboru v obeh okrajih med siU^'rr|i poteguje sedanji po-I ncc Franci Feltrln (sprva Ze-Slr ' zdaJ Podobnikova ljudska Sr** ^' ^°Jan Starman, direk-s0c *lrovskc Alpine (kandidat ^•'demokratov), pa Zirovec Ve„ ?r '•■kelj, predsednik slo-"JJkth socialistov. t1jcc'caJ znanih imen iz seda-0^'' političnega oziroma tud'StVcnc8a življenja srečamo Je ,!Sam° na en» °a li*t. lako sinA ' za osm' v°li,n' okraj dat , ist Sandi Bartol, kandila /Pružene liste, škofjeloški flid?,, V,B««nclJ Demšar, kan Pa y ^Canskih demokratov 'oran Thaler. 1 iberalno-de-(j^ratska stranka, sedanji njen' r*10* v državnem zuna-teD., m,ni»trttvu. Na listi deveta Vo,,|ncga okraja kandidi-fiJok ,van Oman, krščanski ^ai
Med njimi je vsekakor zbudil največ pozornosti prvak slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je - podobno kot drugod - privabil množico predvsem mladih občudovalcev.
Demokrati brez proračunskega tolarja
Sicer pa se v predvolilni tekmi nekako najslabše godi škofjeloškim demokratom. Po razdružitvi enotne stranke na demokratsko in narodno demokratsko je občinska oblast kot pravo naslednico priznala Na-
rodno demokratsko stranko, ki kot parlamentarna stranka uživa tudi izključne pravice do dela denarja iz občinskega proračuna.
Čeprav so se demokrati že pred meseci v škofjeloškem parlamentu potegovali za svoj delež, pogače, so očitno ostali neuslišani. Predsednik demokratov in hkrati delegat v občinski skupščini Jože Taler je namreč na zadnji seji skupščine dejal, da je demokratska stranka edina parlamentarna stranka v edini slovenski občini, ki iz proračuna ne dobi niti tolarja. Do naslednje seje skupščine želi slišati argumentirane razloge za diskriminacijo. Seveda bodo do tedaj volitve že mimo. Demokratska stranka je tako v Škofji Loki edina od močnejših strank, ki volilno kampanjo gradi izključno na dobri volji (Finančni podpori) simpatizerjev in vo-lontarizmu svojih članov. • H. Jelovčan
liberalni demo-Gabcr, šolski in minister v Drnovškovi
on, m
L, s'avko
v'adi.
Cno°:livci b°do obkrožali le po tUll| ■*n« n« vsaki listi, i njim M"iv, *nko- k' jo kandidai za Gotovo bo izbira lažja ti za državni svet.
kje? ["»ndidatj
feLnjK1 ni ,()lik^a Tu ima-sUn, sv°J«8adr. Ivana Križani., '-'beralno demokratska d«rai.w Pul' »' "leg.i pa kandi n,, M| S(' t rane (.olja. I ,!,<-,I 'eni : n*a- vlaMa Sagadin /<■
^okral.L   1 Colur, Socialdc
''"sk-' itranka
V
iclošu hLVol'lnih"okra|.h Iko OoC.c občine L
Ifobč "M ,sckretarke skupiti-vse|ei 'n\k,Jc bila ob volitvah
*** obči«?   !J /aP°*lcn človek n,< tokrat ni problemati
bo 67 volišč.
Afera s plakati LDS
Posebne vročice med domačini dva tedna pred volitvami ni opaziti, če seveda odmislimo bolj zagnane strankarske člane. Tudi tokrat imajo v škofji Loki SVOJO plakatno afero. Plakati 1 ibnalno-demokratske stran-kc, razobešeni na štirih lokacijah v mestu, so izginjali, dokler ni policija prijela dveh mlade-ničev, ki sta priznala, da sta jih trgala dva večera. Pravita, da kar tako, iz mladostne objestnosti, vendar pa pri škofjeloški LDS pripominjajo, da vse indikacije kažejo na naročeno "dejavnost" S Strani katere stran kc, BI Edaj še ne želijo povedati-
Sicer pa jc s predvolilnimi plakati v Škofji Loki podobno kol drugod, .še najbolj "varna" |c najbrž po|.iva 1 rancija lel-trina, ki visi visoko na kandela-brih lavne i.i/svetljave ob Ki dričevi cesti Celo takt) visoko, da vozniki komaj razberejo, kdo se jim ponuja.
Nekaj predvolilnih strankar skih shodov, tudi tematsko obarvanih javnih razprav in okroglih miz, je v škofjeloški občini že bilo, nekaj jih v naslednjih dneh do volitev še bo
Socialistična stranka Slovenije
V torek, 24. novembra, bo ob 10. uri in 30 minut obiskala tovarno Sava kandidatka na volitvah za predsednico republike Darja Lavti-žar Bebler. Po pogovoru z vodstvom bo obiskala proizvodnjo, srečala pa se bo tudi s svojimi poklicnimi kolegi(cami).
Libcralno-demokratska stranka Jesenice
Kandidati so se predstavili
Jesenice, 23. novembra - LDS
Jesenice je pri Osvaldu v Žirovnici organizirala razgovor s kandi datom za državni zbor Matjažem 1'eskarjem in kandidatom /a državni svet Jožefom Resmanom ter finančnim strokovnjakom Janc/om Kopačem Kopač je predstavil program stranke za četrtmsko znižanje davkov in razvoj gospodarstva Jože Resman je govoril o razvoju žirovniških vasi, ki ima-|, \ si in"/.m- /j samostojno občino, Matiaž Peskar pa jc ocenil, da skupščina ni pristala na likvidacij ali stečaj železarn V Kosovi grašćini na Jesenicah pa se je Vika Potočnikova pogovarjala s predsedniškim kandidatom dr. Ljubom Sircem Dejal je. da ga na te kraje ne vežejo le spomini na preteklost, ampak tudi spo-/nanjc. da so možnosti za njihov gospodarski
razcvet. Kandidata
za zbor in svet Matjaž Peskar in Jože Resman pa sta menila, da sta obrtna in prostocarinska cona v dolini in na Jesenicah pozitivni, Jesenice pa imajo vse možnosti, da postanejo središče širše lokalne skupnosti. • J. K.
Slovenski krščanski demokrati
Peterle v Tržiču
Tržič, 24. novembra - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojai Peterle bo danes na celodnevnem obisku v Tržiču. Obiskal bo Dom oskrbovancev Petra Uzarja, sodeloval bo na ustanovitvi Kluba seniorjev v Gasilskem domu v Bistrici, nato bo obiskal tovarno Peko, od enih naprej pa bo na obisku v Lomu • J. K.
Socialistična stranka Slovenije
Samozavestno na volitve
Kranj, 23. novembra - V prepolni banketni dvorani hotela Creina v Kranju je bilo v soboto zvečer srečanje članov občinskih odborov Socialistične stranke Slovenije iz vseh petih občin Gorenjske, na katerem so se predstavili kandidati te stranke na bližnjih volitvah. Poleg osmih kandidatov na volitvah za državni zbor, med katerimi je tudi predsednik stranke mag. Viktor Zakelj, se je predstavil tudi kandidat SSS za državni svet Marko Bezjak (kandidira v občinah Jesenice in Radovljica), kot gost pa je nastopil tudi kandidat SDSS Peter Čolnar (kandidat za državni svet v občinah Tržič, Kranj in Skofja Loka), za katerega so socialisti sklenili, da ga bodo na volitvah podprli. Posebne pozornosti in glasne podpore je bila deležna tudi predsedniška kandidatka Darja Lavtižar Bebler, ki je poudarila, da se njen predvolilni program povsem ujema s programom Socialistične stranke, njena kandidatura pa pomeni tudi prodor žensk v politiko, kjer so bili sicer v pripravah na te volitve očitno storjeni kar številni koraki nazaj. Po predstavitvah so se zbrani zadržali na prijetnem družabnem srečanju. • Š. Ž.
Liberalna stranka
Preprečujemo anarholiberalizem
Kranj, 23. novembra - Kljub vabilu na prijeten liberalni večer s plesom se je v restavraciji hotela Creina v soboto zvečer zbralo presenetljivo skromno število udeležencev, kar je prvak Liberalne stranke Vitomir Gros razložil z dejstvom, da imajo Liberalci očitno toliko dela, da si ne utegnejo privoščiti časa za zabavo. Kljub skromni udeležbi (vsaj na prvem uradnem oz. političnem delu prireditve), pa so voditelji stranke v uvodnih nagovorih opozorili na vidno in vplivno vlogo Liberalne stranke, ki da je v najodločilnej-ših trenutkih slovenskega osamosvajanja, pa tudi pri drugih najpomembnejših političnih odločitvah, bistveno vplivala na potek in razvoj, na katerega so lahko ponosni. Nič čudnega ni, da je g. Gros prvo ime Liberalne stranke, je poudaril predsednik stranke Franc Golja, saj si je s svojo načelnostjo in prodornostjo to tudi zaslužil, in samo upati je, da bodo novo izvoljeni poslanci vse to nadaljevali. Liberalna stranka odpira prostor, kaže pogum, pokončnost in preprečuje anarholiberalizem, je opozoril glavni tajnik g. Malen-šek, pri tem pa imajo mogočne sovražnike. Zbrane so pozdravili tudi predstavniki nekaterih drugih strank: SLS, SKD in SDSS, kot na vseh podobnih zborovanjih v teh dneh, pa so se nato predstavili kandidati na bližnjih volitvah. • Š. Ž.
Socialdemokratska stranka Slovenije
Prireditev na Bledu
Bled, 18. novembra - Janez Janša je kot nosilec državne liste podal osnovne usmeritve stranke. Vso energijo je treba usmeriti v prenovo gospodarstva, zato je pozitiven sprejem lastninske zakonodaje. Program njegove stranke je za razliko od programov drugih strank preverljiv in zelo konkreten. Branko Grims, kandidat za državni zbor, je obljubil zavzemanje za racionalno delo države in za učinkovit nadzor parlamenta nad vlado, za manj množičen, vendar profiten turizem, povedal pa je tudi, da cestninske postaje na Brezjah ne bo. Zvone Prezelj, kandidat za državni zbor, se bo zavzemal za enakomerni regionalni razvoj. Grims je menil, da je odlašanje s sanacijo Blejskega jezera škandal. Sanacija je draga (od 10 do 40 milijonov mark), vendar bi morala država najti denar in Bledu vrniti tisto, kar je nekdaj že imel. • M. Zaje
Jesenice, 24. novembra - SDSS Jesenice vabi na pogovor s kandidatoma za državni zbor in državami svet Božidarjem Brudarjem in Zvonetom Prezljem, ki bo v četrtek, 28. novembra ob 18. uri v osnovni šoli Kranjska Gora.
Slovenska obrtno podjetniška stranka
Slovenska obrtno podjetniška stranka, ne obrtna zbornica, kot je bilo v petkovem Gorenjskem glasu pomotoma objavljeno, vabi na predstavitev programa stranke v sredo, 25. novembra, ob 18. uri v večnamenski predavalnici srednješolskega centra na Podnu v Škofji Loki. Na predstavitvi bosta nastopila tudi kandidata stranke v obeh volilnih okrajih v Škofji Loki Franc Šifrar in Pavel Peklaj, na predstavitev pa še posebej vabijo vse tiste, ki nameravajo postati obrtniki ali podjetniki.
SLS in SKD Radovljica
Radovljiška podružnica Slovenske ljudske stranke (SLS) nadaljuje srečanja z volivci. Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v Bohinjski Češnjici; osrednji, ki ju organizira SLS skupaj s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), pa bosta v četrtek: ob 16. uri v domu Joža Až-mana v Bohinjski Bistrici, ob 19. uri pa v osnovni šoli v Lescah. Na obeh srečanjih bo poleg okrajnih kandidatov za poslanca državnega zbora Milana Poharja, Andreja Ogrina (SLS), dr. Alda Jovana in Jožeta Cvetka (SKD) ter dr. Avguština Mencingerja, ki je skupni kandidat SKD in SLS za državni svet, sodeloval še predsedniški kandidat SLS dr. Stanko Buser. V petek ob 19. uri bo skupno srečanje SLS in SKD z volivci še v Gorjah. Ker se bo srečanja udeležila tudi Mihaela Logar, voditeljica ženske zveze pri SLS, so še posebej povabljene žene in dekleta, ki bodo ob zvokih citer poskrbele tudi za skromno pogostitev.• C. Z.
Slovenski krščanski demokrati Kranj
Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Primskovo vabi na predstavitev kandidatov na volitvah za državni zbor dr. Petra Venclja in državni svet Vlaste Sagadin, ki bo v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri v Zadružnem domu Primskovo. Na prireditvi bo nastopil pevski zbor De Profundus, program pa bo vodila Tina Primožič. Predstavitve kandidatov bodo tudi v drugih krajih: v torek, 24. novembra, ob 18. uri v gasilskem domu na Bregu in ob 20. uri v dvorani KS Mavčiče; v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri 30 minut v Zabnici in v petek, 27. novembra, ob 19. uri v gasilskem domu v Bit-njah Sodelovala bosta kandidat za državni zbor dr. Janez Remškar ter kandidatka za državni svet Vlasta Sagadin, beseda pa bo, poleg o volitvah, tekla tudi o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju.
~ PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
Pokličite ® 064/403-871
Koliko časa še?
Med krajevnimi skupnostmi na Gorenjskem Spodnji Brnik s svojim predsednikom ni edina, kije letos z delom in prispevki krajanov naredila veliko, predvsem pa precej več, kot bi samo zgolj z denarjem iz občinskega proračuna z rednimi sredstvi in na podlagi posebnih meril za dodeljevanje ob lastnem prispevku. Pravzaprav je na Gorenjskem redka krajevna skupnost, kjer so se v vodstvu in kraju "zadovoljili" zgolj z rednim denarjem iz občinskega proračuna. Zares številne, predvsem komunalne akcije na cestah, vodovodih, javni razsvetljavi, urejanju hudournikov, odlagališč... so potekale povsod ob lastnem delu in tudi prispevku krajanov.
Ta država, bi po dobrem letu samostojnosti lahko ugotovila, da ima zares pridne in pokorne državljanje. Ob tem ko plačujejo davke, za katere bolj ali manj glasno in upravičeno ugotavljamo, da so pravzaprav največji v Evropi, (če so dejansko nekoliko nižji, kot bi lahko bili, je pravzaprav zasluga vlade, ker jih pač ne zna, bolj malo je verjetno, da jih dobrohotno noče, dobro pobrtati), so ljudje ob skromnih, marsikje še komaj lahko govorimo o pogojih za preživetje, pripravljeni še dodatno prispevati. Prispevati za to, da imajo do hiše kolikor toliko urejeno cesto, luč, vodo, da imajo pokopališče in na njem še vedno dovolj prostora za poslovitev, da imajo po lastni zaslugi urejeno odlagališče in ob tem še vedno potrpljenje za urejanje (čiščenje), čeprav jih ponavadi iz mesta, tudi iz središča, čez noč "zalagajo " z novimi odpadki tam, kjer so najn-manj potrebni in najbolj neugledni. Ja. ta država ima res pridne in potrpežljive državljane.
Pa se bojim, da "ti radodarni" in pokorni državljani ne bodo več kmalu tako pridni krajani. Ni edini predsednik krajevne skupnosti Spodnji Brnik, kije med nedavnimi pripravami na svečanost v krajevni skupnosti razmišljal, da krajani vendarle ob davkih, kijih plačujejo, ne morejo vsega, kar je nenazadnje nujno, sami plačevati in narediti. Ta država se bo enkrat morala "strezniti", da je že plačan davek dovolj, da bo davkoplačevalec imel varno pot do davčne pisarne, ne pa da si bo moral narediti sam še pot, da bo lahko varno prišel do davkarije in poravnal svoje državljanske obveznosti. Če se država ne bo "streznila", se lahko zgodi, da se bo davkoplačevalcem "zavrtelo". Pregovor, da gre samo osel dvakrat na ledje sicer pisan na slovensko kožo, vendar oslovstvo, ko ne bo več lepa čednost davkoplačevalcev, se bo potem pisalo najbrž na kakšno drugo, ne davkoplačevalsko kožo.
Sicer pa je še vedno čas. da se končno oglasi v teh obljub polnih trenutkih kdo, ali pa kar spet tisti, kije enkrat že obljubljal, da bodo potem samo davki in da tisti, predvsem na podeželju, ne bodo morali plačevati ene davke državi, druge davke pa za svoje krajevne programe. Prepričan sem, da bi tisti, ki bi to obljubil, morda še enkrat lahko iztržil kakšno točko več v sedanjem trenutku merjenja popularnih, možnih, sposobnih..., seveda če ni pred nedavnim to že obljubljal, a je žal ostalo zgolj pri obljubi. • A. Zalar
Spet kuharski tečaj - Šenčur - Turistično društvo v Šenčurju, ki je znano po tradicionalnih razstavah (pa tudi drugih prireditvah) izdelkov svojih članov in predstavljanju obrti v krajevni skupnosti oziroma na območju, kjer deluje v kranjski občini, bo tudi v tej sezoni organiziralo kuharski tečaj. Tudi tokrat ga bo pet tednov, predvidoma pet Četrtkov oziroma po dogovoru z interesenti vodila Zalka Jovanovič. Tečaj se bo začel že ta teden v četrtek, 26. novembra. Prireditelj vabi vse interesentke (in tudi interesente), da pridejo v prostore Turističnega društva v Šenčur ob 18. uri, kjer se bodo dogovorili za obliko tečaja in kako bo potekal. • (až)
STRANKARSKE NOVICE
Turizem, promet...
DEMOKRATI Tržiča Vas obveščamo, da bomo v torek, 24. novembra 1992, ob 18. uri v prostorih OŠ Bistrica v Tržiču pripravili javno tribuno na teme: turizem, promet in lokalna samouprava. Hkrati se nam bosta predstavila tržiški kandidat demokratov za državni zbor g. Tone Kramarič in predsedniški kandidat g. Jelko Kacin. Na javni tribuni sodelujejo: dr France Bučar, Stane Vlaj in Slavica Zupan.
SDP Kranj
Ministrica za delo v slovenski vladi Jožica Puhar bo v sredo, 25. novembra, ob II. uri obiskala tovarno Sava, kjer se bo srečala s sindikati in vodstvom ter si ogledala proizvodnjo. V četrtek, 26. novembra, ob 10. uri bo s podobnim programom gostja v Planiki, litega dne ob 17. uri pa bo obiskala Dom upokojencev Kranj, v petek, 27. novembra, ob 21. uri pa se bo srečala s svojimi volivci v gostilni Gozd v Cirčah. • S. Z.
SDP Jesenice
Združena lista (Demokratična stranka upokojencev, Delavska stranka. Socialdemokratska unija in SDP) organizira v četrtek, 26. novembra, ob 18. uri v gledališču Tone Čufar kulturno-zabavno prireditev z naslovom "Slovenija je mlada". Predstavili se bodo kandidati Združene liste, gostje večera pa bodo dr Ciril Ribičič, predsednik SDP Slovenije, Jožica Puhar, ministrica za delo ter Peter NVeiss, predsednik stranke demokratične levice Slovaške. Prireditev bosta vodila Alenka Bole Vrabec in Borut Verovšek.
SDP Skofja Loke
Občinska organizacija SDP Skofja Loka prireja v tem tednu dve predvolilni srečanji: v sredo, 25. novembra, ob 19. uri bo v predavalnici osnovne šole v Železnikih okrogla miza o Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki jo bo vodil dr. Rado Bohinc, sodelovala pa bo kandidatka Združene liste 9. volilnega okraja Mirjam Jan Blažič. V četrtek, 26. novembra, ob 18. uri pa bo v I oškem gledališču na Spodnjem trgu v Škofji I>oki predvolilno zborovanje Članov in simpatizerjev strank Združene liste. V kulturnem programu bo sodeloval Pihalni orkester Skofja Loka, program pa bo povezoval iole Logar
Skupna lista Krščanskih socialistov, DS Naprej in Svobodne stranke
Danes, v torek, 24. novembra, bo ob 12. uri in 30 minut v hotelu Transturist v Škofji Loki predstavitev kandidatov skupne liste Krščanskih demokratov, DS Naprej in Svobodne stranke vi volilni enoti. Odgovarjali bodo tudi na vprašanja o programskih izhodiščih tudi v zvezi s krajevnimi problemi.
Krajevna skupnost Velesovo
Naredili več, kot so načrtovali
Brez pripravljenosti in sodelovanja krajanov in članov sveta krajevne skupnosti seveda ne bi naredili toliko. Ob tem pa je bil tudi cilj vodstva, da bi krajane čimmanj obremenjevali.
Velesovo, 23. novembra - Ni edina; ni pa tudi ravno veliko krajevnih skupnosti, ki bi program, ki so si ga zastavile pred dvema letoma, uspele uresničiti v tolikšni meri, kot je to krajevna skupnost Velesovo v kranjski občini. V teh dneh so na primer pred uresničitvijo še ene akcije: asfaltirana oziroma obnovljen bo asfalt na cesti proti Praprotni Polici. Čeprav je predvolilni čas, obisk v krajevni skupnosti in pogovor s predsednikom sveta KS Francem Čebuljem ni bil predvolilni namen. Zaradi njegove sedanje politične aktivnosti ob dveletni zavzetosti za krajevno skupnost pa ima vendarle v tem trenutku (lahko) tudi neke vrste predvolilni prizvok.
Program, ki so si ga v krajevni skupnosti Velesovo zastavili pred dvema letoma oziroma pred prejšnjimi volitvami, je bil dokaj ambiciozen in obširen tako na komunalnem kot na drugih področjih dela iz življenja krajanov. Marsikdo je ob takšnem programu najbrž takrat s prikrito nejevernostjo prisegel nanj. Danes je slika pravzaprav ravno obratna.
"Po prvi akciji, ko smo uredili deponijo lesa, so se različne potem kar vrstile. Cesta Ader-gas - Češnjevek je dobila asfalt, obnovljen je bil Dom krajanov v Češnjevku, zgrajen oporni zid od cerkve proti gradu, položili smo kanalizacijo v Adergasu, zgrasidli most v Velesovem, obnovili smo cerkev sv. Marjete, pridobili nove prostore KS v samostanu in podprli smo adaptacijo samostana. Z.e drugič smo odkupili zemljišče za mrliške
vežice, za katere je zdaj osnovna naloga, da morajo biti prihodnje leto zgrajene. Na zemljišču, ki smo ga najprej namenili za gradnjo mrliških vežic, smo uredili odvodnjavanje, uredili križišče na Trati, zdaj pa bomo uredili na urejenem zemljišču parkirišče in del namenili za trgovino in okrepčevalnico. Tudi avtobusna izogibališča smo uredili in asfaltirali. Imamo projekte za zadrževalnike za potok Trskovec. Uredili smo okolico doma krajanov, športni park, krajevna skupnost je uspela spodbuditi opredelitve glede gospodinjske šole in prišla je v program celostnega razvoja podeželja in vasi (CRPOV). To so pravzaprav le nekatere glavne akcije, ki so se odvijale v krajevni skupnosti v teh dveh letih," ugotavlja predsednik sveta KS Franc Čebulj. Ob tem, ko poudarja, da je
Franc Čebulj: "Ostal sem zvest svojim volivcem..."
delo predsednika podeželske krajevne skupnosti drugačno kot v mestu, ko mora predsednik na podeželju s člani sveta biti v ospredju pri urejanju komunalnih in vseh vsakodnevnih vprašanj, ki jih v mestnih KS običajno urejajo in rešujejo (ali naj bi jih) različne službe, Franc Čebulj ne pristaja na očitek, daje KS Velesovo uspelo marsikaj narediti predvsem zaradi politične angažiranosti
predsednika ali posameznih članov. Res je tudi delegat zbora krajevnih skupnosti in čla" nekaj komisij, vendar dobr° gospodarjenje z denarjem '" sodelovanje krajanov je osnova za uspeh.
"Pred volitvami so tudi v kr»' jevni skupnosti bili različni dvo* mi o napovedi, kaj bomo naredi* li. Morda tudi ne bi bil takr*' izvoljen, če ne bi bil v DemosU' saj sem se nekako samorastfli' ško "prebijal" v kraju. Zdaj P' lahko poudarim, da sem si ved; no in si prizadevam, da bi b''1 krajani pri uresničevanju p*0" grama v KS čimmanj obrefflf njeni z dodatnimi prispevki. S*" veda pa brez razumevanja in & delovanja ne gre in tega v n*>! krajevni skupnosti med ljudi"! in člani sveta res ni manjkalo-' tem trenutku se tudi zaveda"1 upravičenosti vprašanja, zakaj sem prestopil v Liberalno str*"' ko Slovenije. Moj odgovor j*' ker sem ostal zvest svojim voliv' cem, kar pa jim v prejšnje"1 članstvu Socialno demokratski stranke, po njenem kongres« Mariboru, ne bi mogel biti. je namreč, da sem pač predvse"1 liberalen, radikalen in da sej" zagovornik hitrih in pravili"" sprememb. • A. Zalar
Uspela sejemska prireditev
Konec tedna se začnejo že Miklavževi dnevi.
Kranj, 23. novembra - Sinoči so v Kranju zaprli 18. zimskošportni sejem, ki sta ga letos priredila Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj in Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem. Prireditev je po oceni prireditelja oziroma vodje sejma Braneta Mi-klavčiča zelo dobro uspela.
Sejem je od četrtka popoldne do nedelje obiskalo več kot 20 tisoč obiskovalcev oziroma prodajalcev in kupcev opreme, saj so na primer v treh dneh in pol prodali kar 9230 vstopnic, vsak obiskovalec z vstopnico pa se je na sejmu potem oglasil povprečno najmanj dvakrat. 42 razstavljalcev opreme in dru-
štev Športne zveze Kranja, ki je hkrati zastopalo več kot dvesto posrednih proizvajalcev nove
opreme in pripomočkov ter dejavnosti, je bilo prav tako zadovoljnih. Najbolj pa je seveda
"cvetela" prodaja rabljene športne opreme. Prireditelji so v sejemskih dneh sprejeli v
prodajo 1700 parov smuči, 540 kosov tekaške opreme, 1160 kosovkonfekcije, 1660 parov čevljev in 1070 parov drsalk. Prodane pa je bilo 80 do 90 odstotkov ponujene opreme.
Sejemsko razpoloženje v Kranju pa se bo po 18. zimsko-športnem sejmu spet zelo hitro razživelo. V soboto, 28. novembra, se namreč na Gorenjskem sejmu v Kranju začenjajo že Miklavževi nakupi, ki bodo trajali pod prav tako ugodnimi nakupovalnimi pogoji do 4. decembra. V dneh Miklavževih
Prireditelj - Zbor vaditeljev-učiteljev in trenerjev smučanja obvešča vse, ki ob zaklj' kučku sejma niso prevzeli denarja ali neprodane opreme, da bodo denar in neprodano opremo lahko dobili v sredo, 2. decembra, med 16. in IG uro v prostorih Poslovno-pri-reditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Opremo, ki je v sredo lastniki ne bodo prevzeli, bo prireditelj podaril občinskemu odboru fuk Kranj oziroma humanitarnim organizacijam.
nakupov (pa tudi na 33. W° letnem sejmu od 11. do 20. n0 vembra) na Gorenjskem seji" vstopnine ne bo. • A.
Uresničevanje programa komunalne infrastrukture v kranjski občini
Občina kar se da dosledno, država pa...
Na cestah se je na primer letos v občini kar precej dogajalo, vendar samo na tistih, stojnosti občine.
Kranj, 23. novembra - Občinski program tako imenovane komunalne infrastrukture bo letos v kranjski občini precej dosledno izpeljan. To je ta trenutek, ko sicer vsa dela niso sicer niti še začeta, že moč ugotoviti. Še posebej to velja za ceste, ki so v pristojnosti občine. Zatika pa se predvsem na tistem delu, kjer je za uresničevanje in dinamiko "odgovorna država". Tako so bili na primer med letom v občini od časa do časa očitki, da je denar, pa se zadržuje. "Ni se zadrževal v proračunu zaradi nepripravljenosti in kakršnihkoli opredelitev, ki bi jih lahko potrjevala namigovanja. Šlo je preprosto za to, da smo čakali "zeleno luč" iz republike," ugotavljata sekretar sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič in predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Ore-
har.
ki so v tako imenovani pr''
Primer za to je na primer obnova ceste Nemilje - Podbli-ca, kjer je občina zagotovila svoj delež, čakali pa smo na izid razpisa za sredstva demografsko ogroženih krajev. No zdaj je ta cesta v 900-metrskem odseku proti Podblici dobila ustrezno potrditev. Vendar pa bo moral odsek, kjer so bila dela na začetku Nemilj pred časom končana, počakati in je ureditev tega dela zaradi prestavitve struge ta trenutek še nejasna.
"Sicer pa smo na cestah v občini obnovili cesto Šenčur - Visoko, odsek proti šmarjetni gori, Partizansko cesto na odseku proti Mali Rupi in tik pred razpisom je C trški klanec od I kosa do križišča na Planini. Končana so tudi dela na Krožni cesti in v Drulovki. Uspeli pa smo rešit: tudi problem semaforizacije kri-
žišča pri Iskri, kjer ne gre za majhen strošek, je pa izključno občinsko breme, kajti razlaga Ministrstva za promet in zveze je, da mora za signalizacijo na magistralni cesti v mestu skrbeti izključno občina."
Velik zalogaj na področju kanalizacije je bil letos tako imenovani GZ 3, kjer se jc /a
precej časa zataknilo pri rešitvah na terenu. Zdaj je odločeno, da bo na kritičnem delu potekala kanalizacija v rovu, urejena pa naj bi bila najprej do križišča na Cesti Staneta Za garja. "Prihodnje leto nameravamo nadaljevati proti kopališču in s tem bo tudi celoten Vodovodni stolp priključen na čistilno napravo in po večini rešeno izlivanje odplak v Kokro na desnem bregu kanjona. Na vodah pa smo uspeli v Ministrstvu za varstvo okolja glede ureditve Zabnice z utokom štajne, kar bo omogočilo regulacijo Štajne in Trenče in s tem tudi urejevanje Stražišča. Za potok Trskovec in Pšata so projekti tudi gotovi, potrebno pa je usklajevanje zaradi zemljišč na terenu."
Pri preskrbi s pitno vodo je bil rešen eden največjih problemov na območju Dupclj, Pod-
Na podlagi natečaja so uff' jale ceste oziroma poti km)1' vne skupnosti Velesovo, čur. Senturška gora. Orfh^ Grad, Naklo. Irstemk, Bm Besnica, Duplje, ostale pO'jj mrliških vežicah, javni fjfl svetljavi in drugih delih (h"' kra. Vodovodni stolp. Ritn)*' Šenčur, Kokrica...).
bre/ij, Zadrage in Bistrice.^vl vasi, Čcmšcniku in Ambr0*.
daljevala so se vrtanja v
Kar zadeva dela, ki so v pristojnosti države, je bilo letos najslabše na cestah Razen na Gaštejskem klancu je občina pri uresničevanju ostalega dela programa letos "bela lisa". Se vedno so nerešene poškodbe po popla vah izpred dveh let na Čepuljah in v Potočah. Od sredine leta že čaka na preplastitev cesta llotema-že - Brilo/, o novi trasi pa je vse utihnilo Podobno je tudi glede rekonstrukcije Oldhamske in Ceste Staneta Žagana, k/er pa /<• občina zdaj sama začela I postopkom za ureditev Cirškega klanca, kar je pogoj za dela na na Cesti Staneta Žagarja m Old-hamski. "Ocenjujem, da se država na tem področju obnaša zares mačehovsko, kar pa nam duši energijo pri urejanju prostora v občini, " ugotavljata Peter Orehar in Miha Perčič.
pod Krvavcem. Obnovljen r jc bil tudi vodovod Tatinc^ Predosljc. Precej dela bo $<' Krvavškem območju, z. 0,rUlL, železniškim tirom pa v K°, ^ kjer je "nadomestna voda Kranj na račun ukinitve lišča na Gorenji Savi
"Sicer pa je bil letos ||JJj, poudarek, kar zadeva kom* no infrastrukturo, na v/d" ^ nju. Krajevne skupnosti **' Y svojem območju opravlj«'*' t% membno delo, in čeprav J*^ podatke /a drugo polovic« JU Še prezgodaj, že zdaj s Pr<r^ njo gotovostjo lahko ug<>to* pfi da so dobro gospodaril'- ur hodnje leto pa nas čaka n", n> vanje del tako na cestah \° p<i kanalizaciji in vodooskrM- ^\ spomladi pa bo urejeno ^ parkirišče pri Zdravstvene*1 mu v Kranju. • A. Zal"
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Kratek stik med kranjskim sindikatom in ministrstvom za delo
Ali kranjski sindikat ponuja delo na črno
Podjetje Sindicom, ustanovljeno za brezplačno posredovanje dela, zaposlitev in premestitev, pri Svetu kranjskih sindikatov, po mnenju ministrstva za delo odpira vrata zaposlovanju na črno.
Kranj, novembra - Isto ministrstvo je 9. junija letos podelilo podjetju Sindicom koncesijo in mu s tem omogočilo posredovati zaposlile za določene skupine zaposlitev. Do zapleta med obema pogodbenima partnerjema je prišlo, ker so bili v sindikatu prepričani, da lahko brezposelne napotijo k (začasnemu) delodajalcu le z napotnico, kot to velja za mladinske in študentske servise. V ministrstvu pa hodijo, da je v vsakem primeru treba skleniti pogodbo o delu.
»Prepričani smo bili, da bo-BH) lahko delovali pod enakimi Pogoji kot mladinski in študentski servisi. Ti namreč z napotnicami posredujejo začasna in občasna dela dijakom in studenim, mi pa bi jih brezposelnim,« |c pojasnil predsednik Sveta sanjskih sindikatov Jože An-tolin. »Tako delo ni obremenjeno s prometnim davkom, prispevki ZPIZ in vnaprejšnjim Plačilom dohodnine. Toda hitro sino spoznali, da je državna bi-r°kracija tudi tu vsemogočna. Obveščeni smo, da omenjene uJgodnosti, ki se s pridom izko-r'šcajo in zanje vedo vsi za to zgovorni, veljajo le za mladinske in študentske servise. Naši Sindikalni agenciji pa z napotnico ni omogočeno posredovati občasnih del delavcem, ki so po več desetih letih izgubili zaposlitev 'n sedaj brezposelni vzdržujejo svoje družine, pač pa le s sklenitvijo pogodbe o delu. Neto izplačani dohodek delavcu za pogodbeno delo je obremenjeno z oiČ manj kot 39,75 odstotka pri-sPevko> in davkov. To pa so že Pogoji, ki veljajo za sklenitev dodatnega pogodbenega dela, za
zaposlene delavce. Gre za popoln nesmisel, saj je nezaposlenim osebam treba omogočiti boljše možnosti za priložnostni zaslužek in jih zato oprostiti plačila vnaprejšnjih dajatev.«
Ministrstvo za delo, ki so ga septembra prosili za tolmačenje zakonskih nejasnosti, ali je dohodek začasnega dela nezaposlenih moč izvzeti iz obdavčenja, je po mesecu dni odgovorilo, da ne in da delo na podlagi napotnic velja izključno za mladinske in študentske organizacije, kjer gre res samo za občasna dela, iz provizije servisom pa se financirajo razne ob-študijske dejavnosti. Naj še omenimo, da je posredovanje del prek agencije Sindicom zastonj, saj v nasprotnem primeru ne bi dobili koncesije. V zvezi s tem kranjski sindikati očitajo ministrstvu, češ mi smo se odrekli proviziji, država pa se ne želi odreči davkov, ki jih dobi z zaposlitvijo po pogodbi. Ministrstvo odgovarja, da bi tako organizirana oblika posredovanja bi tudi ne nudila zadostne varnosti delavcem, manjkal bi tudi nadzor, pri čemer
opozarjajo na morebitne špekulacije delodajalcev, ki naj bi se te vrste posredovanja posluževali ne le v primeru občasnih del, pač pa tudi tedaj, ko bi bilo mogoče skleniti redno delovno razmerje. »Naše mnenje je, da bi od tega edini imel koristi delodajalec, ko tovrstnega dela ne bi prijavil, niti evidentiral, niti zanj plačeval davkov,« je v odgovor kranjskim sindikatom napisala ministrica za delo Jožica Puhar, pred desetletjem tudi sama sekretarka občinskega sindikata. »Glede na to bi širše posredovanje dela prek napotnic pomenilo odpiranje vrat zaposlovanju na črno. Tako zaposlovanje pa je v času, ko se nam je brezposelnost močno povečala, resen pojav, predvsem za ljudi, ki to delo opravljajo, saj so pri njem brez vsake pravne zaščite in socialnega zavarovanja.«
V kranjskih sindikatih imajo polemične odgovore na mini-stričin zapis, očitajo ji nejasen odgovor, grajen na povsem napačnih dejstvih in ignoranco prizadevanj sindikalne organizacije, ki si na svoj način prizadeva za aktivno politiko zaposlovanja. Zaprosili so že za pogovor pri ministrici, da bi našli skupni jezik, vendar jih doslej ni bila pripravljena sprejeti, kar ji kot bivši sindikalistki še posebej hudo zamerijo. Medtem pa se je delo agencije Sindicom zožilo na svetovanje in
V pogojih velike brezposelnosti cvete posel različnim posredovalnicam za delo. Večina jih pri tem poslu vidi zaslužek predvsem zase, saj brezposelnim drago zaračunavajo posredništvo. V nekem primeru le za pogovor o zaposlitvi zahtevajo sto nemških mark, nadaljnjih dvesto pa za zaposlitev. V oglasnem časopisu neka posredniška agencija ponuja delo v Italiji, poleg stotih nemških mark članarine zahteva tudi 6.000 tolarjev za delovno vizo. Take agencije očitno nimajo koncesije, saj slednja ne dovoljuje zaračunavanja provizije za posredovanje zaposlitve.
informiranje brezposelnim. Preden je prišlo do zapleta, so posredovali kakih 30 del z napotnico, odkar pa je jasno, da brez pogodbe o delu ne gre več, je občasno delo dobilo le manjše število delavcev. V novih okoliščinah kajpak niso več konkurenčni.
Očitki o delu na črno najbolj sežejo do živega, saj sindikatu jemljejo vso njegovo zaščitniško veljavo. Zato poudarjajo, da je njihovo posredništvo docela legalno (koncesija), ne brez nadzora (delajo s soglasjem in podporo zavoda za zaposlovanje), delavci pa tudi niso nezaščiteni, saj imajo svoj status na zavodu za zaposlovanje. Interes sindikata bi vsekakor moral biti, da dobijo brezposelni stalno zaposlitev, toda v današnjih okoliščinah se to zdi bolj ali manj iluzija. Agencija Sindicom pa je registrirana za posredovanje občasnih in začasnih del, za kar je tudi dobila koncesijo ministrstva za delo. In spet smo na začetku zgodbe, da se zdi sindikatom koncesija brez vrednosti, če jim je zaradi drugih vzrokov (vrzel v zakonu) delo onemogočeno. • D. Z. Zlebir
•     , • . • i Z razstave v domu upokojencev
regionalni razvoj zaposlovanja na Gorenjskem K J
Država se ne sme odpovedati cilju polne zaposlenosti
^'ed, 24. novembra - To je med drugim dejala slovenska ministrica ' de|0 Jožica Puhar na konferenci o regionalnem razvoju zaposlo-nla na Gorenjskem, ki ga je Zavod za zaposlovanej iz Kranja pri-£AV" °b sponzorstvu avstrijskega zveznega ministrstva za delo in ^'alo ter Slovenskega ministrstva za delo.
V CORI.N1SKI RECIP
«oomu •ucKAiTKxwianrrwicKUMc
« DCT »tUON COftUttKA
Delati pomeni živeti
Kranj, novembra - Ni velika razstava ročnih del v kranjskem domu upokojencev, le dve sobi sta napolnjeni z njimi, toda če se zavemo, kdo je vse to pletel, klekljal, vezel, šival, moramo priznati, da je bilo v te pletenine, vezenine, igrače, prte, prtiče, odeje, pregrinjala vloženega ogromno truda, hkrati pa veselja do dela in življenja. Ni zamrlo ob prihodu v dom, nasprotno, dalo jim je novega poleta. Na razstavi smo lahko občudovali prave vezene in klekljane umetnine. Kako že pravi ga. Vika: "Kaj boš umiral! Dokler se lahko giblješ, moraš živeti, delati, če le /moreš in še kakšno veselo zraven poveš,
pa ni dolgčas." ... _ ...
polniti z vato. To je bil zame
velik uspeh, silno veselje. Če si
tako prizadet, si vesel, da lahko
sam obrneš stikalo, ključ..."
Viktorija
Švab, 82 let:
to i'-*- P°'nc zaposlenosti smo njega dni zasledovali ne glede na obli 'C k''a tržno utemeljena ali ne. Odkar se gospodarstvo pre-ccv t'C V ,r^m Ms,,*m< P'1 v podjetjih zaposlujejo toliko delav kla , llu)I jih dopulča ekonomska računica. Jožica Puhar je de-Za ' s'- država tudi naprej ne želi odpovedati ciljem polne ^ r»Osleiiosti, zaradi česai prihaja v tem času do nasprotij med V|j.'av° 111 pod|ci|i. Dr/ava skuša blažiti socialne posledice UVeUl iIk'"!" ,,Vih>'.;i gospodarstva. Pri tem je zaradi dodatnih posle-bi h |.' so J'li sprožili osamosvojitveni procesi, mani uspešna, kot HOva !    2 DrŽava i* s posebnimi ukrepi pospeši vala z.ipo
r,j ',n)c< Pomagala pn odpiranju novih delovnih mest in ohra-di»tn'U P<H',C,|I- kl imajo program in trge. brezposelne pa je / dovolj i"1 'J0Dra*evanjem in prek\alilikaci|.nm skusila ohraniti do ^ I konkurenčne na trgu delovne sile Zahvaljujoč tem ukrepon
jujoč tem ukrepom odstotkov, ni še brodošle i/kušnje
j Sif*Vcrnih sosedov, pri katerih smo se tudi zgledovali, KO
Ore/. 1,,l,KI1*-" 'um delovne sile. /anvaiju v*CJa°M-     l' kl ,c na ^i^renjskem dosegla 12
naših    n'Mrica Puharjeva je omenila tudi dol
Angela Obad s Kokrice, 62 let: "V domu sem od januarja letos. Včasih sem veliko pletla, odkar pa sem bila kapirana, zelo slabo vidim. Sladkorno bolezen imam in nisem si mogla več sama dajati injekcij, zato sem prišla v dom. Dve pregrinjali iz kvadratov sem spletla in dva puloverja. Okrog vratu mi jih je dokončala Ida Čater in sešila tudi. Če bi videla, bi v pletenju uživala. Te kvadrate za volnena pregrinjala bi še lahko delala, če bi mi kdo nabral zanke na igle. Človek jc resnično vesel, če lahko še kaj da od sebe."
Milka Zuran
z Luž, 61 let: "Štiri leta sem v domu, skleroza mul-tipleks me je priklenila na voziček. Bilo je že veliko slabše, toda s stalnim gibanjem, z redno telo-
"Vezla sem od drugega razreda osnovne šole, najprej za učitelje, ker doma ni bilo za pre-jice. Potem sem v življenju veliko šivala in vezla. Hvala bogu, dobro še vidim, če je jasno vreme, še brez očal. V domu sodelujem že na tretji razstavi. Ves dan sem s ši-vanko v roki, le jest grem, pa morda v trgovino, in vsako popoldne grem za pol ure počivat. Vedno mi časa le zmanjkuje. Tako srečna sem zraven svojega dela, da pozabim na vse. "
Elizabeta Mi klavčič iz Železnikov, 88 let: "V domu sem štiri leta in najbolj srečna sem ob svojih kle-kljih in pun-klu. Ko sem
S15 |nUn,h U GoratJikaBt, kjer je bilo tretji leden v oktobru že poMov *P°Sl,nJh' le Kovwri' maK- FnUK Belčič z Zavoda i M ";ui|| |',"K' s K''aii|ii Aktivne ukrepe na trgu delovne sile pn M IVlilu " Mt-'čajih podietij \ Sloveniji je predstavil Samo Hribar-lf Zanj|r?Pun!'*l<c8il /avoda za zaposlovanje nato |>.i so se zvrsti cw..,1Uc ,0,,H' gostov iz tujine (poleg ekspertov i/ treh zahod
Sn°Va'i sodobnejšo zaposlit\eno zakonodajo.
vadbo, z delovno terapijo po-   bila majhna, sem hodila v kle-
Qrj
"'strstv M' >,",,''lo,,•,ll        piedstavniki hrvaškega mi
ku^n; *' /a delo m zaposlovanja), ki so obravnavale različne iz l>n P'cniagovanju biczposelnost.  • I). Z. Zlebir
skušam stanje izboljšati. Saj u /ko /abadam iglo, vlečem nit, ko ivam te pajace, toda ne odneham. Prvo leto sem uspela sešiti 12, drugo 15, lani pa celo si) pajacev. I etos sem jih sešila le 13, ker ni bilo več blaga. Kopačeva Angela naredi kroge, jaz pa jih skupaj sešivam. Lani sem uspela KO nog stonoge na-
kljarsko šolo. Vso mladost sem klekljala, ko sem se pa poročila, sem za 40 let prekinila. Tule v domu sem znova zastavila in delo mi je v veliko veselje, zadovoljstvo. Le pojest grem in na telovadbo, da se razgibam. Vidim Še kar dobro, in dokler bom le pri močeh, bom delala." • D. Dolenc
Zavod za zdravstveno zavarovanje piše upokojencem
Skupinsko zavarovanje za upokojence
Ljubljana, 21. novembra - Te dni bodo slovenski upokojenci začeli dobivati pisma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za ureditev njihovega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za uresničitev dogovora med zdravstveno zavarovalnico in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o skupinskem zavarovanju upokojencev.
Pismo bo vsebovalo kratko pojasnilo in izjavo o soglasju glede vključitve v prostovoljno zavarovanje, ki naj jo upokojenci najkasneje do 5. decembra letos izpolnjeno vrnejo zavodu za zdravstveno zavarovanje s povratno pošto, če se bodo seveda odločili za tak način dodatnega zavarovanja.
S tem zavod uresničuje pobudo upokojenskih združenj. Sklenitelj zavarovalne pogodbe bo v imenu upokojencev Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bo sredstva za plačilo premij mesečno obračunaval pri pokojninah in jih nakazoval zdravstveni zavarovalnici. Seveda le tistim upokojencem, ki bodo z omenjeno izjavo s tem soglašali. Vsi upokojenci, ki se bodo odločili za to, bodo deležni najvišjega možnega popusta pri premijah, in sicer po sklepu upravnega odbora zavoda za 22 odstotkov.
In kaj pridobijo upokojenci z dodatnim zavarovanjem? Po 1. januarju 1993 jim ne bo treba plačevati nobenih doplačil za zdravstvene storitve. Tudi ne bodo imeli nobenih dodatnih administrativnih in drugih opravil, saj bodo prostovoljno zavarovanje dokazovali samo z odrezkom o prejeti pokojnini, kjer bo označeno, da so vključeni v prostovoljno zavarovanje. Če kdo od upokojencev te dni ne bo prejel napovedanega pisma, naj se oglasi na najbližji izpostavi zavoda in tam izpolni prijavo, še sporoča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. • D. Ž.
Največ zaradi stečajev
Kranj, novembra - Zadnji podatki o brezposelnosti na Gorenjskem, ki nam jih pošilja Zavod za zaposlovanje v Kranju, govore o 11.102 brezposelnih v petih gorenjskih občinah. Po merilih mednarodne organizacije dela je bilo avgusta brezposelnih 12,8 odstotka prebivalstva. Brezposelnost se torej še vedno povečuje. Domala četrtina brezposelnih gre na račun stečajev podjetij. Ena od pravic, ki jo uživajo brezposelni po zakonu, je nadomestilo, ki gaje septembra prejelo 3931 iskalcev zaposlitve. Ko nadomestilo presahne, iskalec zaposlitve pa še ne dobi dela in če je socialna varnost njegove družine pod dogovorjeno ravnjo, naprej prejema (znatno znižano) denarno pomoč. Slednje je bilo septembra deležnih 1648 ljudi.
V prvih sedmih mesecih tega leta so 1018 ljudem prenehali izplačevati nadomestila, večini zato, ker je dobila zaposlitev. 462 poprejšnjih prejemnikov je sklenilo delovno razmerje, 475 so jih sprejeli v delovno razmerje za določen čas, 54 je bilo denarno nadomestilo kapitalizirano, manjše število ljudi pa se je samozaposlilo.
Pomoč brez zdravil
Kranj - Kako si olajšamo prehlad, omilimo zobobol, migreno in druge nadloge? O tem in še o drigih osnovah zdravljenja z bioenergijo bo mogoče zvedeti kaj več na krajšem tečaju, ki ga Center za izobraževanje in kulturo pri Ljudski univerzi Kranj organizira ta konec tedna. Vodja tečaja bioterapevtka Helena Bizjak, skupaj z Vlasto Kodela je napisala knjigo Telo govori, bo vsebino tečaja predstavila na informativnem (brezplačnem) pogovoru v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v prostorih LU, Cesta Staneta Žagarja 1. • L. M.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Popust tudi za upokojence - Vse člane društev upokojencev v kranjski občini obveščajo o ugodnostih, ki jih bodo deležni pri nakupih v sindikalnem diskontu Trenča v Stražišču. Gre za plod poslovnega sodelovanja med omenjenim podjetjem in Svetom kranjskih sindikatov. Ugodnosti lahko koristijo le člani Sveta kranjskih sindikatov, med katerimi so tudi upokojenci kot kolektivni člani, seveda pod pogojem, da so včlanjeni v enega od društev upokojencev v kranjski občini. Diskont zagotavlja kakovostno ponudbo izdelkov po konkurenčnih cenah, z dodatnim popustom 10 odstotkov pri vsakem nakupu, ki presega 1.000 tolarjev. Pri nakupu se je treba izkazati z grafično kartico podjetja Trenča, ki jo vsak upokojenec s člansko izkaznico in plačano članarino za tekoče leto prejme v diskontu Trenča, Stražišče, Gasilska 5, in ob prvem nakupu za najmanj tisočaka.
TOTAL RAZPRODAJA
otroških oblačil od 3 do 12 let zaradi selitve in spremembe programa.
ODPRTO do 1.12.1992 od 12. do 18. ure.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografij Vlastje Simončiča. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Lipa razstavljata akad. slikar Zmago Puhar in grafik-slikar SejčSlapar. V galeriji Pungert razstavlja risbe in grafike Izidor Jalovec. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Izidor Trojar. V razstavnem salonu Dolik so na ogled dela akad. slikarja Janeza Ravnika. V bistroju Želva razstavlja fotografije Milan Polak. V razstavnem prostoru Vik-:orja Gregorača v delavskem domu na Javorniku razstavljata slikar Alojz Sedovnik in akad. kipar Jože Lašič. RADOVLJICA - V stavbi Občine Radovljica je na ogled prodajna razstava akvarelov Seada Čerkeza, slikarja iz Sarajeva, na temo Gorenjske impresije.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled dela italijanskih kiparjev in slikarjev iz društva La Roggia.
SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plave. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akrilna platna slikarka Bernarda Šmid.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled izbor likovnih del kiparja Franceta Goršeta iz Goršetove galerije v Svečah na Koroškem.
KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela učencev OŠ Marija Vera z Duplice.
LJUBLJANA - V avli poslovno informacijskega centra tovarne LEK na Verovškovi 57 je odprta razstava Slovenija, denarništvo - zgodovina. Razstavo so pripravili skupaj z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja Ljubljana. V galeriji Cicero Delo, Dunajska 5 razstavlja slike Draga So-kličz Bleda.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo, v petek, 27. novembra, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Co-oneya ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. RADOVLJICA: O STARANJU - Dr. Marija Grm bo danes, v torek, ob 19.30 v dvoranici radovljiške knjižnice predavala o boleznih, ki spremljajo staranje.
KRANJ: LITERARNO-GLASBENI VEČER V Prešernovem gledališču bo danes, v torek, ob 20. uri literarno-glasbeni večer, na katerem se bodo predstavili člani Literarne skupine KUD SAVA Kranj. V goste so povabili tudi glasbeno skupino Albatros in Natašo Meglic, ki bo igrala na citrah. TRŽIČ: TRŽISK1 VEČER - V tržiški kinodvorani bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri zadnja v nizu prireditev ob 500-letnici tržiških trških pravic. Nastopajo: CPZ Ignacij Hladnik, FS Karavanke, plesna skupina MGT, ansambel Tretji človek z Jelko Končina in Danielom Zupanom, dekliška skupina Rosa, kvintet bratov Zupan, igralka Marina Bohinc, Damjan Stefe, duo Sonja Primožič-Vesna Stefe, fanfaristi Pihalnega orkestra Tržič in otroški pevski zbor Sončni žarek. Program povezuje Smilja-na Knez.
PRED IZIDOM SEJALCA
Skofja Loka - Nova številka gorenjske literarne revije Sejalec bo izšla predvidoma februarja 1993. Revijo je, kot je znano, ustanovila Zve/a kulturnih organizacij Skofja loka, izdaja pa Zveza kulturnih organizacij Gorenjske. Revija prinaša prispevke vseh literarnih zvrsti od lirike, epike do dramatike. Avtorji lahko pošljejo pesmi najrazličnejših oblik, novele, črtice, povesti, afori/me, potopise, eseje, humoreske, komedije, farse, satire, drame in drugo na naslov Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka, Grajska pot 13, s pripisom za Sejalca. Prispevke sprejemajo do 15. decembra letos Po tem datumu bo tričlanski uredniški odbor, ki ga sestavljajo I do lorkar, Miha Mohor in Neža Maurer izbral prispevke za objavo v 14. številki Sejalca.
PREDSTAVITEV POEZIJE
Predstavitev dveh knjig francoskih pesnikov Charlesa Baudelaira in Guillauma Apollinaira in nove zbirke pesmi slovenskega pesnika Andreja Medveda pri Cankarjevi založbi je bila več kot običajna tiskovna predstavitev.
Nekaj tudi zato, ker je izbor Baudelairovih pesmi in kratkih pesmi v prozi že razprodan. Avtor izbora in prevajalec Marko Crnkovič je v knjigo uvrstil na novo prevedene Kratke pesmi v prozi, besedila združena v naslov Umetni raji, novelo La Fan-farlo ter izbor člankov po duhovitostih, humorju in cinizmu tako značilnih za Baudelaira. Nova knjiga bo vsekakor prispevala k temu, da bomo poezijo pesnika, ki nam že doslej ni bil neznan, lahko temeljiteje spoznavali v okvirih francoskega modernizma.
Če za Baudelaira velja, da smo ga kot eno največjih imen svetovne literature poznali vsaj po Rožah zla, pa za pesnika Guillauma Apollinaira velja, da je bil doslej zelo malo preva-jan, njegova zbirka Sonce prerezan vrat pa sploh prvič prihaja pred slovenske bralce. Za petdesetletno zamudo so seveda najmanj krivi današnji prevajalci, je menil na predstavitvi Apolli-nairov prevajalec verzov Aleš Berger, ki je tudi izbral 2600 verzov za to prvo pesnikovo celovito predstavitev. Pri izboru pe srni je prevajalec od štirih pesnikovih zbirk upošteval predvsem zbirki Alkoholi iz leta 1913 in Kaligrami iz leta 1917, vsekakor najbolj znani in pomembni. Oprema knjig - Jure Kocbek. Obe knjigi poezije, ki sta izšli v zbirki Bela krizante-ma, sta izšli s subvencijo ministrstva za kulturo in firme Rena uit - Revoz.
Pesniška zbirka Telo losa pesnika Andreja Medveda je že šesta pesniška zbirka filozofa, umetnostnega zgodovinarja, pesnika in prevajalca in umetniškega vodje Obalnih galerij. Koliko se v Medvedovi najnovejši poeziji kaže nagnjenje do francoske kulture, poezije, o čemer je na predstavitvi govoril urednik Andrej Blatnik, bo ugotavljal vsak bralec sam. Denis Poniž je na zavihku knjige med drugim zapisal, da gre za poe zijo, "ki se vsa in scela, predvsem pa vztrajno in neprenehoma sprašuje po svojem začetku in silah, ki vladajo v njem " Knji go, na naslovnici je delo Emerika Bernarda, je opremil Matjaž Vipotnik.# L. M.
Pet slovenskih amaterskih in eno avstrijsko profesionalno gledališče
GLEDALIŠKE PREDSTAVE ČUFARJEVIH DNEV0V
Jeseniški Čufarjevi dnevi, letos peti po vrsti, so potekali od 9. do 14. novembra. Združevali so različne prireditve: glasbene, slikarske, gledališke in druge kulturne dogodke. Največ časa Čufarjevih dnevov je vsako leto posvečenega gostovanjem in srečanjem različnih
igralskih skupin, ki nastopijo na odru Gledališča Tone Čufar ali pa na odrih okoliških krajev. Veliko letošnjih predstav je bilo pripravljenih tudi za otroke in mladino. Ti so si lahko ogledali pet lutkovnih igric in zelo uspelo mladinsko igro Auranda Harrisa z naslovom Pavliha in Mica, s katero se je predstavilo KPD »Planina« iz Sel na Koroškem. Ob večerih pa se je zvrstilo šest zanimivih, večinoma komičnih predstav za odrasle. In tem je namenjen tudi moj kritiški zapis.
Prva predstava Čufarjevih dnevov je bila lanskoletna jeseniška uspešnica z naslovom Trgovina francoske avtorice Je-annine VVorms. Besedilo je re-žiral in zelo smiselno priredil Miran Kenda, v glavnih vlogah pa sta nastopila Manca Ogo-revc in Igor Škrlj. Njuna lika sta si diametralno nasprotna: žena Louise je samozavestna in ukazovalna, njen mož pa je blag in neizrazit ter nikakor ne more preprečiti ženinih peklenskih domislic - trgovanja z orožjem. Francoska drama Trgovina je zgodba o tem, kako bliskovito se lahko razrašča zlo in je zato za nas še posebej aktualna. Žal pa tokratna predstava Trgovina ni bila tako kvalitetna kot v lanski sezoni.
Tudi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je nastopilo z lansko predstavo. To je bila komedija starorimskega pisca T. M. Plautusa Aularia ali Komedija o loncu. Občinstvo v Kulturnem domu Breznica seje zabavalo ob dogodivščinah velikega skopuha Fvkliona, meni pa se je zdelo, da je predstava prehrupna in da je režija Aleša Jana v mnogih detajlih preveč poenostavljena. Glavno vlogo skopuha je dobro zaigral Drago Razboršek, najbolje pa sta se po mojem mnenju predstavila Valter Svetičič v vlogi sužnja Silvija Jovanovič v vlogi služkinje Strobile.
Skupina Loškega odra iz Škofje Loke je na Jesenicah gostovala z letošnjo premiero - z duhovito in bistro komedijo ameriškega avtorja Neila Simona Zares čuden par. Kot pove
naslov, sta v središču naše pozornosti dve osebi - to sta dva moška, ki morata po sili razmer živeti v istem stanovanju in ki se zelo hitro začneta obnašati kot dva nezadovoljna, celo nergaška zakonca. Igra smeši muhavost in trmoglavost samskih oziroma ločenih mož, hkrati pa na prikupen način razkriva tudi njihovo ranljivost in osamljenost. V glavnih vlogah sta posrečeno zaigrala Matjaž Eržen in Jože Drabik, režiser Matija Milčinski pa je predstavo vodil v enakomernem in naravnem ritmu.
Gledališka skupina KUD »Zarja« Trnovlje - Celje je v iskrivem prevodu Milana Jesi-ha zaigrala Nušićevo komedijo Mr. Dolar. Predstava je imela svetlo, prostorno in okusno sceno, vključevala je živo glasbo ter songe, ki sta jih napisala Nenad Firšt in režiser predstave Štefan Zvižej, igralci pa si živahno in hudomušno oblikovali mnoge like Nušičeve komedije. Mr. Dolar je igra, ki smeši zapravljive, pohlepne in hinavske meščanske snobe, pokaže pa nam tudi to, na kako umetelen in nenavaden način se v življenju včasih prepletata pravičnost in brezobzirnost. Predstava je delovala lepo in celo razkošno, v nekaterih prizorih pa bi bila lahko krajša, saj nezahtevna tema in dokaj preprosta /godba ne potrebujeta posebnih uprizoritvenih poudarkov. Med igralci smo bili najbolj pozorni na naslednja imena: Srečko Centrih, Dušan Zcvnik, Živo Boškovič in Mateja Ajdnik.
FOTOGRAF IN PEDAGOG
V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled retrospektivna razstava fotografa Vlastje Simončiča, ki jo je pripravil Kabinet Slovenske fotografije.
Razstava mednarodno priznanega mojstra fotografije, enega izmed začetnikov naše novinarske in eksperimentalne fotografije, neutrudnega fotografskega pedagoga, organizatorja fotografskih razstav in publicista, skratka sooblikovalca sodobne slovenske fotografije Vlastje Simončiča, je prirejena tudi neposredno po življenjskem in vrsti delovnih jubilejev, ki bi že vsak zase zadoščali za vpis njegovega imena med na|/aslu/nejše slovenske fotografe Odkriva nam predvsem Simončičev izredno širok mo tivni, vsebinski ter prav tako tehnološki razpon fotografske ustvarjalnosti, s kakršnim bi se danes le stežka srečali pri kate remkoli drugem slovenskem fotografu.
Skupaj / Marjanom Pfeiferjem, Mariom Magajno in drugi mi je Vlastja Simončič v prvih povojnih letih pomagal utirati pot naši novinarski in reporterski fotografiji. V letih 1946 in 1957 jc bil namreč zaposlen kot fotoreporter pri Tovarišu, reviji, ki je bila bogato opremljena s kvalitetno tiskanimi fotografijami. Ob novinarski se je kmalu začel intenzivno ukvarjati tudi / razstavno fotografijo. Z njo se je predstavil na številnih ra/stavah in s posnetki, kot so Sestanek, Mladi letalci (I. nagrada limes vveeklev revievv leta 1952), Vojna in mir. Prva mmut.t. Večni spor idr, ob šel domala ves svet, kajti njihova komunikativnost je bila izjemna. Navezovali so se na usmeritev predvojne »umetniške« loto grafije, bili pregledni in dodelani do na|inaii|ših podrobnosti, grajeni na klasičnih kompozicijskih principih in kipih svoji mehki, megličasti svetlobni razpršenosti precizni ter piedvsem nadvse učinkoviti v podajanju intenzivniji vsebinskih sporočil.
V kasnejšem ustvarjalnem obdobni so se klasičnim fotografskim temam, kot so portret, figura, figuralna skupina, ki.i|in.i, ,u hitektura in Žanr, pridružile tudi fotografije, ki bi pravzaprav so dile na področje likovne umetnosti, kol pa na področje fotograf skih dejavnosti. Svojo dokončno podobo so takšne fotografije dobile šele na podlagi luboratonjskih in diugih intervencij, ki so marsikdaj povsem preglasile prvotni črno-beli posnetek Nasiaia li so številni ciklusi, s katerimi je Vlastja Simončič v slovensko fotografijo tudi uvajal ali utrjeval vrsto novih »fotografskih« tehnik in postopkov. Sorodnosti teh pristopov / njegovo pedagoško metodo poučevanja fotografije za otroke brc/ uporabe fotografskega aparata, v kateri je - seveda v poenostavljeni obliki - i/rabil vrsto dognanj eksperimentalnih fotografskih tehnik, se ponujajo kar same. Ne bi bilo odveč, če poudarimo, da se Vlastja Simon čič pedagoškemu delu tudi danes posveča / vso intenzivnostjo
Damir <Pobočnik
Posebno presenečenje Čufarjevih dnevov je bil nastop profesionalnega gledališča Stu-diobiihne iz Beljaka. Njihova predstava je združevala dve zelo različni besedili: v prvem delu smo videli dramo irskega dramatika Samuela Becketta Konec igre, v drugem delu pa smo poslušali odrsko pesnitev Čas jutra mladega avstrijskega avtorja Ruperta Henninga. Beckettova drama kaže svet skrajno deformiranih človeških odnosov, v katerem se človečnost razkriva le še v zelo redkih trenutkih, preredko in prešibko, da bi iz nje moglo zrasti novo in zdravo življenje. Svet štirih Beckettovih junakov je svet agonije, izolacije, nihilizma, to je svet degradacije, razkroja in krutega posmeha. V drugem delu predstave pa sta na odru le dva igralca, izmenjujeta se moški in ženski glas, ki v svoji igri prevzemata različne vloge. Tudi ta svet je poln nesmislov, pasti in nikoli do kraja razrešenih problemov, a vendar je tu tudi prostor za intimnost, za radost, igro, ljubezen in ustvarjanje. Tu je svet lahko tudi čist in svetal, če ga nekdo zna na tak način doživeti. In to doživetje ni znak naivnosti, ampak je znak poguma in notranje moči osveščenega posameznika. Z lirično pesnitvijo drugega dela predstave so igralci in režiser Michael VVe-ger premostili Beckettov nihili-zem, za naš čas in za našo rabo so našli izhod iz zaprtega, raz-krojenega sveta absurda. Predstava beljaškega gledališča jc bila stilizirana in tudi zelo estetska, igra nastopajočih zelo izrazita in na/orna, scena je bila čista in sugestivna, igra teme, senc in luči pa zelo učinkovita. Becketta so zaigrali tako, da je bil kljub grotesknosti tudi duhovit, odrska pesnitev Čas jutra pa je izzvenela izrazito lirično
Ob začetku zadnjega dneva Čufarjevih gledaliških srečanj
je v neprisiljenem, kramljajo-čem tonu občinstvo, igralce, nagrajence in organizatorje na-govoril slavnostni govornik dr-Matjaž Kmecl. Po podelitvi Čufarjevih priznanj zaslužni"1 gorenjskim kulturnim dela^' cem pa smo v izvedbi gledališ-ča Tone Čufar videli še zadnjo predstavo, ki je hkrati prva le' tošnja premiera na velikem odru jeseniškega gledališča Številna igralska skupna (m^d njimi je bilo nekaj dobrih kranjskih igralcev) je izvedla angleško restavracijsko komedijo Podeželanka avtorja VVij' liama Whycherlyja. Besedilo J£ zmes iskrivih intelektualnih domislic, številnih poltenih spletk in neposrednega, celo surovega humorja. Režiser Peter Milit3" rov je uspel pričarati vzdušij restavracijskega gledališča, ^ je bilo v 17. stoletju zelo samosvoje in zelo drugačno o« današnjega teatra. Prekipevajo je od radosti in raznovrstni"1 užitkov, vzrok za takšno spi"0'' čenost pa je bilo med drugi"1 tudi dejstvo, da v obdobju pre° restavracijo angleška gledališča celih 17 let niso smela delovat'-
Jeseniška Podeželanka je h,1' la barvita in razigrana, imela J*1 domiselne kostume (Anne će"1, Lidija Ramač) in ucinkovjj? masko (Zoran Lemajič), od'1' čen delež pa je prispevala i'ra' žita in zelo komična glasba UJ' bana Kodra, ki so jo na prC"' stavi izvajal i glasbeniki Kvinte ta Domna Jeraše. Rešiser l'et£ Militarov je močno skrajšal uP sežno besedilo, a se nam J /delo, da bi bila predstav* kljub svoji veselosti, lahko s nekoliko krajša - to pa je ed'n pomislek, ki ga je ob Pode? lanki utegnil imeti kritični g' daleč. Od igralcev naj orne"'^ le tiste, ki so se nam najb°J vtisnili v spomin: Jože Vunse ■ Ivan  Berlot,  Rastko Tej)«** Bernarda Gašperčič in lvU'tK Dulmin. t Mirjani No«»*
V MLADIKI ZA MLADE
jii-i
Založba Mladika je minuli teden predstavila šopek knjižnih
skupaj z reprezentativnim stenskim koledarjem s plemiškim' genealoškimi debli - v sodelovanju z Arhivom Republike Slovc»J£,
Več kot polovica predstavljenih knjig jc bila za otroke. 1& ''V avtorice Svetl.tne Makarovič zagotavlja, da bo po njeni novi ► ^ gi za otroke Mali parkelj Malic vredno poseči tako otrokom ,
odraslim, Makaroviceva jc svojo zgodbo o dobrem in 5
"makarovičevsko" zapletla in razpletla, pri poetično napisa11 tekstu pa se je naslanjala tudi na ljudsko izročilo (na pri"1 ntali£ JC kraševski hišni škrut). Z novo knjigo pri Mladiki J«-' •! , iic.t navezala na že spomladi izdano knjigo Korenčkov palce ^ kratkem pa tudi pri tej založbi izide izbor njenih najboljših F vljic z naslovom Mačja preja. < ti.irlie in tovarna čokolad*^ knjiga, ki navdušuje otroke po svetu, zdaj bo lahko v Pr<rVh„j M itcja Dolenca našla mlade bralce tudi pri nas, saj je /go0; $0
obilo fantazije, sploščenosti in igrivosti Verzi /a mlade bralc*^ /brani V knjigi Dolgomobil ameriškega pesnika Shel.i Silvc*^
na, enega najpopularnejših pesnikov če/ iu/o Ver/e je PrcvCj,v pesnica Ksenija Soster Olmer, knjiga pa prinaša tudi izvin**
torjeve ilustracije, ki imenitno dopolnjujejo zabavne pesm'c*'
af
V muogočcm nenavadna knjiga Angeli s podnaslovom < ^ j(j na vrsta avtorja Malcolma Godvvina je seveda namenjena 0 a slemu bralen, predvsem takemu, ki ceni reprezentativne
sijajnem papirju / imenitnimi fotografijami i/ svetovne zakjfJ ce likovnem umetnosti in z besedilom o duhovnih bitjih v nj' ^\\ tradicionalni podobi in tudi v novodobnih oblikah, kot so 0 i/ven/emel)skih bitij.
de**
lietie leto zapored založba i/daja že tradicionalno i'1"1'^f no Novo pratiko. Za zbiralce umetniških koledarjev jc niten koledar s starimi plemiškimi rodovniki opremljenim' sedil,mu Branka ( fv alda • L. M.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Posvet podjetnikov s predstavniki domačih in tujih bank
Sodelovanje sklada z bankami prineslo ugodnejša posojila
Pri Gorenjski banki 48 podjetnikov in 16 obrtnikov pripravlja vloge za sklad, dva pa sta jo že oddala.
Kranj, 19. novembra - Slovenska zbornica obrti in podjetništva iz Kranja je pripravila posvet podjetnikov in obrtnikov s predstavniki nekaterih domačih in tujih bank. V središču pozornosti je bila slovenska denarna politika, delovanje sklada za pospeševanje malega gospodarstva, zlasti ugodnejša bančna posojila, pri katerih sklad subvencionira obresti. Za ta posojila je pri Gorenjski banki izjemno veliko zanimanja.
Slovensko malo gospodarstvo ima v primerjavi z razvitimi sosednjimi državami bistveno manjše možnosti pri financiranju naložb, zato je Slovenska zbornica obrti in podjetništva iz Kranja pripravila posvet med podjetniki in predstavniki domačih in tujih bank. Prav ta zbornica namreč že nekaj časa opozarja, da Banka Slovenije ne dovoljuje vnosa tujega kapitala v Slovenijo, razen če gre za nakup opreme.
Nove banke nosijo denar vstare _
Plačilna bilanca s tujino ima ^isoke presežke, zato imajo v °anki Slovenije veliko težav z njihovo nevtralizacijo, seveda Pa jih ne odkupujejo, saj bi to sprožilo inflacijo. Presežki se "°do zmanjšali, ko bo prišlo d° investicijskih vlaganj in s lem do uvoza opreme, pogrešajo ukrepe države pri spodbujanju investicij, je dejal Janez KoŠak iz Banke Slovenije.
Banka Slovenije je zaradi ve-akih presežkov v plačilni bilan-trenutno največji izvoznik kapitala, saj so presežki posledica tekočih transakcij in ne Kapitalnih. Devizne rezerve v K'ui niso nič drugega kot investicija, ki na drugi strani zah-?ya varčevanje, odrekanje. •TOblem P«' seveda ni v tem, da J*vizne rezerve še kar naprej "araščajo, temveč v tem, da se e devize ne uporabljajo v slo-Ve,1v>kem gospodarstvu, tujih naložb pa zaradi slovenske niaihnosti verjetno ne bomo stegnili, je dejal Košak,
Stare banke so veliko breme slovenskega gospodarstva, no-e Pit gospodarstvo financirajo .e'° malo, v glavnem nastopa ri° na mcdbančnem trgu, k ar"gimi besedami n«m..n!
ar /
pomeni, da
zbrani denar nosijo v stare banke. Zaupanje se bo povrnilo, ko bodo razrešeni problemi starih bank, kopica finančnih posrednikov pa sama po sebi večje varnosti ne zagotavlja. Zakonodaja pri nas na področju skladov še ni urejena, k manjši rizičnosti naložb in financiranja pa bi prispeval tudi nov zakon o računovodstvu, saj stvari zdaj niso pregledne. K večji varnosti pa bo prispevala agencija za zavarovanje depozitov, ki naj bi zaživela v kratkem.
Banke podale roko skladu
Sklad za razvpj malega gospodarstva je bil ustanovljen decembra 1991, operativno je začel delati maja letos, napaja se iz proračuna, z vlaganji tujih in domačih pravnih in fizičnih oseb, najema pa lahko tudi tuja posojila. Sredstva obrača komercialno, vendar deluje neprofitno, je dejal direktor sklada Viktor Brezar. Lani je bilo v proračunu za pospeševanje razvoja malega gospodarstva predvidenih 62 milijonov mark, vendar je bilo kasneje namenjenih le 2,5 milijona mark. letos je bilo predvidenih 3U4 milijonov tolarjev oziroma približno H milijonov mark, doslej je bilo porabljenih 106 milijonov tolarjev, predvsem za jamstva in za subvencioniranje obrestne mere.
Sklad je roko ponudil bankam, nekatere so se hitro vključile, /lasti SKB banka, tudi nekatere tuje banke iz Italije in Avstrije pa so zelo zainteresirane, da njihovi klienti dobe bančna posojila / jamstvom sklada, je dejal Brezar. Vendar je Banka Slovenije odločila, da sklad ne more dajati jamstev /a tuja posojila. Pri posojilih do-
Lastninski zakon uradno objavljen
^r*nj, 2.i. novembra - V 55. številki Lradnega lista Republike Slo-"'je, ki je izšel 20. novembra, je bil objavljen Zakon o lastnin-jnv^" Preoblikovanju podjetij, ki začne veljati petnajsti dan po obed 'a^°M< ^' 1,11,1 ^ členov, je težko pričakovan in nedvomno bo n najbolj široko uporabljenih. Njegove določbe namreč zadela vS<"'no pravnih oseb v Sloveniji, tudi vse tiste, ki so se po I. V|1l|iii|u  |W(> kakorkoli stalusiio preoblikovale, ustanovile in
Had * * n0va podjetja, prenašale posamezne poslovne funkcije *' miig.i podjetja .Hi brezplačno prenašale družbeni kapital, saj *9n določa revizijo teh postopkov
* akon pa se ne nanaia na podjetja, ki opravljajo deiav. nosi po poj'''1''' družbenega pomena, na banke in zavarovalnice in na
tod       ^' sc preoblikujejo po /akonu o zadrugah, po zakonu o 1 l*tjin m /a podjetja v stečajnem postopku.
^ednarod
ni posvet o turi/mu
r,>diu' 1^* novembra - Ministrstvo /a turizem bo pripravilo med na-i„ jJ' *°*ferenco o razvojni strategiji Slovenije v turizmu, ki bo 26. **««lbra potekala na Bledi.
p,)(||l,'u>Kija ponuja okvirne razvojne usmetitve, s čimer daje v . Iulem m vsem, ki se ukvarjajo s luri/mom le i/hodisč.t, saj so 1 'iie~ -
tttfjjjjf^gospodarstvu samostojno Prihodnji razvoj slovenskega k v
bo seveda odvisen od trendov razvoja turizma v Evropi
stavmL ,U' k'" ,,u prav lako tema konference. Povabljeni so pred li r,rf. ,1 v,iU,e m gospodarske zbornice, udeležbo pa so že potrdi
"le ter mednarodnih "turističnih institucij
Ikt |,7|l'V,Ulu lur!tt'*nla oig.ini/,kij i/ Švice, Avstrije, Mad/.u
2» C3
mačih bank sklad zahteva devizno klavzulo, obrestna mera pa ne sme biti višja od 15 odstotkov. Brezar je dejal, da nekatere banke zaračunavajo 2- do 3- odstotno provizijo za pripravo posojila, na kar pa sklad še ni reagiral. Pogovarjajo pa se z Evropsko banko, njeni svetovalci so Slovenijo že obiskali, vtisi so dobri, konec novembra naj bi sodelovanje steklo in posojila začela pritekati, je dejal Brezar. Franc Golja je pohvalil banke, ki so sprejele ponudbo sklada in opozoril, da so vladna merila letos omejila delovanje sklada, dokler vlada ne bo zagotovila zmerne cene posojil (pod 15 odstotki), ne bo normalnega razvoja in naložbe bodo rizične. Poleg bančnih obresti je pomembno tudi znižanje stroškov države.
V Gorenjski banki veliko zanimanja za ugodna posojila
V Gorenjski banki so se septembra odločili za posojila po pogojih sklada, med podjetniki in obrtniki je zanje veliko zanimanja, je dejal Marjan Hribar iz LB Gorenjske banke. Vloge pripravlja bb resnih interesentov od tega 48 podjetnikov in 16 obrtnikov, dva pa sta vloge že oddala. Predračunska vrednost investicij /naša 766 milijonov tolarjev, investitorji v 21 primerih računajo na poroštvo sklada, v 26 primerih na subvencijo obrestne mere. Kar IS jih je iz proizvodnje. K) iz gostinstva in turi/ma, 31 jih je kot poroštvo ponudilo hipoteko na
premoženje, 19 pa poroštvo drugih Daleč največ, kar 32, jih je i/ Kranja, enajst i/ Rado vljice, pet / Jesenic in po eden i/ Škofje I oke in I i/k.1 Od 4X podjetnikov jih ima 12 že vpeljano dejavnost, ostalo so novinci. V banki računajo, da bodo letos oddali se pet vlog, druge pa prihodnje leto.
V banki smo se za drastično nižje obresti odločili zato, ker smo računali na zanimanje in ker zniževanje obresti ni samo stvar bank, je dejal Hribar. S subvencioniranjem namreč sklad 15-odstone obresti zniža na 8- odstotne.
V Gorenjski banki pa so se prav v četrtek, 19. novembra, odločili za znižanje obresti podjetnikom in obrtnikom, ki zastavijo vrednostne papirje ali premoženje in sicer pri posojilih na 21 odstotkov letno, pri tekočih računih pa na 23 odstotkov letno.
Kdaj se bodo vrnili naši prihranki
Deponenti svoja sredstva ne vežejo več kot za tri mesece, kar nas ovira pri dolgoročnih plasmajih, inflacija še ni povsem odpravljena, veliki R ostaja, kar nas zapira v določen krog razmišljanja, je dejal Alenka Selak. namestnica direktorja Austria bank iz Ljubljane. S 100-odstotnimi garancijami v tujini nimajo najboljših izkušenj, bolje je, da je le 5-odstotna, ostalo pa bančna, saj so tako banke zainteresirane za spremljanje projekta.
Veliko tujcev sc /anima za razvoj in investiranje v Sloveniji, stvari pa se zapletejo, ko želijo imeti natančne bilančne podatke in o donosnosti projekta. Poseben problem Slovenije, kako naj bi se iz tujine po legalni poti vrnili naši prihranki, ki bi jih lahko vlagali s slovensko gospodarstvo, država bi morala v tem pogledu storit več, je dejala Selakova.
Prihod v Slovenijo načrtujemo že od lani, vloga smo vložili marca, odgovor pričakujemo v kratkem, je dejal Marko Po-valej 1/ Koroške banke (Karnt-ner Sparkassc) 1/ ( elovca. Nekaj posojil pa v Sloveniji s sodelovanjem slovenskih bank že plasirali  • M. Volčjak
o. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ    LJUBLJANSKA 22
KRANJ -LABORE
Tel. 223-276
Testne vožnje
sreda, 25.11.. med 10. in 16. uro
Slovenski obrtniki na sejmu Dom in obrt v Munchnu
Nemški obrtniki bodo podprli slovenske kolege
Kranj, 22. novembra - Bavarski obrtniki so pripravili projekt konkretne pomoči slovenskim kolegom in njihovi zbornici. Podrobneje ga bodo predstavili na bližnjem sejmu Dom in obrt v Munchnu, na katerem bo sodelovala tudi slovenska domača in umetna obrt.
Čez teden dni bodo v Munchnu odprli veliki sejem Dom in obrt (Heim und Handvverk), enega največjih predbožičnih sejmov v Evropi, ki si ga vsako leto ogledajo stotisoči. Na uglednem sejmišču si bodo lahko ogledali tudi izdelke slovenskih obrtnikov s področja domače in umetne obrti, saj jih bo tako kot doslej tja popeljala Obrtna zbornica Slovenije.
Slovenski razstavni prostor na šestdesetih kvadratnih metrih bo letos drugačen, kot je bil prejšnja leta, s svojim programom bo sodelovalo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo. Slovenija se bo po konceptu, ki so ga v Obrtni zbornici Slovenije dolgo in premišljeno pripravljali, predstavil z ekskluzivnimi izdelki, ki so plod sodelovanja vrhunskih, priznanih oblikovalcev in najboljših mojstrov domače in umetne obrti. Namen takšne predstavitve je svet prepričati o slovenski kakovosti. Konec novembra bo tako v eni od evropskih metropol spet odlična priložnost za promocijo Slovenije, glede na dosedanje izkušnje lahko rečemo, da jo bo Obrtna zbornica Slovenije znala izkoristiti.
Pričakovanja slovenskih obrtnikov pa so tokrat še večja. Poleg srečanja starih znank - Obrtne zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Miinchna in Zgornje Bavarske - je predvideno tudi srečanje z vodstvom vsenemške obrtne zbornice in z bavarskim ministrom za gospodarstvo dr. Langom. Bavarska je namreč že izdelala poseben projekt za podporo sodelovanja med slovenskimi in bavarskimi obrtniki in zbornicama, pri čemer je upoštevala predloge Obrtne zbornice Slovenije. Tako je v naslednjih dveh letih predvidena tudi znatna finančna pomoč za krepitev slovenske obrti in njene organizacije. Slovenskim obrtnikom naj bi pomagali pri vključevanju v evropske gospodarske tokove, kar naj bi dosegli tudi s pomočjo neposrednega sodelovanja nemških strokovnjakov, z izmenjavo poslovno-infor-macijskih baz podatkov, s sistemom povezovanja bank. s sodelovanjem na sejmih, s pomočjo pri izobraževanju naših strokovnjakov in s podobnimi oblikami "pomoči za samopomoč".
Spremembe pri dohodnini
Kranj, 23. novembra - Pri plačevanju dohodnine za lansko leto (torej letos) se nam obeta podaljšanje plačila s 30 na 60 dni, za dohodnino v letošnjem letu (plačali jo bomo prihodnje leto) pa nova lestvica obdavčitve in sicer manjši odstotek za nižje in višji odstotek za najvišje plače.
Vlada je tako sklenila minuli petek, o spremembah bo seveda odločal parlament. Kdor torej še ni dobil odločbe, naj bi dohodnino poravnal v dveh, namesto v enem mesecu. Doslej je bilo razposlanih 94,4 odstotka odločb, z zamudo naj bi jih decembra prejelo še 64 tisoč ljudi.
Davčne stopnje pa naj bi v prvem razredu s sedanjih 19 odstotkov zmanjšali na 17 odstotkov, v drugem bi se odstotek z 28 zmanjšal na 26, v tretjem zvišal s 35 na 37, v četrtem zvišal s 40 na 42 odstotkov, uvedli pa naj bi novo, 50-odstotno obdavčitev.
Vlada je torej zavrnila poslansko pobudo SLS o neobdavče-nju vseh dohodkov do višine povprečne plače v Sloveniji. Povprečno oziroma podpovprečno plačo prejema kar 70 odstotkov zaposlenih in pri takšnem izpadu davčnih zavezancev bi morali preostalim obdavčitev povečati za 50 do 100 odstotkov, kar bi privedlo do uravnilovke, kakršne še ni bilo.
Po sklepu 13. seje DS Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS po. Kranj
razpisuje
zbiranje ponudb za
ODDAJO
POSLOVNIH PROSTOROV
v pritličju poslovne stavbe H-8, Bleivveisova 16 v Kranju v najem. Ogled prostorov je možen vsak delavnik dopoldne. Poslovni prostori so v skupni izmeri 150 m2, opremljeni Najem vključuje tudi hišno telefonsko centralo, z možnostjo odkupa. Odločitev o izboru bo na podlagi najugodnejše ponudbe (višina najemnine, obseg najema prostorov, itn ), možnost uporabe prostorov predvidoma s 1.1. 1993
Vaše cenjene ponudbe sprejemamo do 1. decembra 1992 na naslov: ČP GORENJSKI GLAS Kranj.
ORGANIZIRA
RAČUNALNIŠKO USP0SABUANJE
UVODNI ZA ZAČETNIKE (računalništvo, video, alarm) CAT 09
ANTIVIRUS (INT CARMEL, SCAN.. ) DOS 5.0, DR DOS 6.0, Norton Utilhties VVINDOVVS 3.1 VVORDSTAR 6.0. 7.0 VV0RDPERFEKT 5 1 0UATR0 PR0 4.0 PARAD0X 4.0
USPOSABLJANJE V RAVNANJU Z OROŽJEM
(ia občane-ke, varnostnike in detektive pri prevozu ali prenosu gotovine in vrednostnih listin)
KORESPONDENCA ZA EXP0RT-IMPORT. ZR NEMČIJA, AVSTRIJA
(ga Karm Gros Kochler)
Začetek tečaja 26 novembra 199? ob 8 in 16. uri v učilnici podjetja na Smidovi 1, (Čirče)
USPOSABLJALI SE BOSTE NA SODOBNIH RAČUNALNIKIH!
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Supertest: Tavria 1102
Za zdaj brez večjih težav
30.000 kilometrska preizkušnja našega supertestnega vozila Tavria 1102 se nadaljuje. Do 20. novembra smo prevozili dobrih 8.500 kilometrov, že prej pa smo avto odpeljali na drugi garancijski servis, kjer so mehaniki opravili predpisane kontrole in nastavitve ter odpravili nekaj drobnih napak.
Doslej kakšnih posebnih težav z vozilom ni bilo, tako da smo 5.000 kilometrov prevozili brez popravil. Medtem smo ugotovili, da je tavria, ki bi jo po velikosti in lastnostih lahko primerjali z Zastavinim yugom koral, sorazmerno udoben avto, s sprednjima povprečno dobrima sedežema in zadnjo popolnoma zložljivo klopjo, na kateri je sicer prostora za tri ne preveč zajetne potnike. Notranjost vozila (pri testnem vozilu v kombinaciji črne plastike in temno modre tkanine) je narejena sorazmerno solidno, če odštejemo nekoliko prevelik in ne preveč domiselno oblikovan
volanski obroč. Stikala in vo-lanske ročice so si konstruktorji sposodili kar pri ruski ladi, kljub vsemu pa je tisto, kar je najnujnejše, vozniku pri roki.
Tavria ni med tistimi avtomobili, ki so popolnoma imuni na motorni hrup v potniški kabini, vendar motor predvsem v višjih prestavah spet ni tako glasen, da bi morali potniki povzdigovati glas, da bi se slišali. Sicer pa je motor tudi v teh nekaj hladnejših dneh vžigal brezhibno, se nekoliko upiral vrtenju, predenje dosegel delovno temperaturo, nato pa postal dokaj ubogljiv. Zaradi mraza se je nekoliko povečala tudi poraba goriva, ki je v povprečju zdaj znašala 7,2 litra na 100 kilometrov (obneslo se je tudi neosvinčeno gorivo s 95 oktani), res pa je tudi, da smo avto bolj priganjali in izmerili končno hitrost 143 kilometrov na uro, kar je dva kilometra manj kot obljublja tovarna. Do naslednjega garancijskega servisa nas čaka še slabih 1.500 kilometrov, v naslednjem zapisu čez tri tedne pa bomo spet izračunali stroške vzdrževanja in zapisali kaj več o stanju testnega avtomobila po prvih 10.000 kilometrih. • M. G.
Test: Citroen AX 11 Caban
Kozmetično (p)opravilo
Tudi najmanjše in najbolj priljubljene stvari ne trajajo večno. Tudi najbolj priljubljeni avtomobili ne. Zato ne preseneča, da so pri Citroenu kljub napovedim, da ga bodo nadomestili s povsem novim, že konec lanskega leta kozmetično prenovili svoj najmanjši model AX in mu s tem še za kakšno leto podaljšali življenje v avtomobilskem svetu.
mm is i
AX je v osnovi z vseh strani ostal enak kot prej: zaobljen nos (zdaj z. novo masko hladilnika) veliko vetrobransko steklo, skoraj povsem položna bočna linija in kombilimuzinsko prirezan zadek z značilnim spojlerjem na zadnjih vratih so značilnosti tega majhnega, sicer pa ne pretirano citročnov-sko izstopajočega, vendar za
oko prijetnega avtomobila. In če je na zunaj dobro videti, i/ katere avtomobilske hiše prihaja, se tak občutek v notranjosti nekoliko razblini. Potniški prostor je za skromne zunanje mere solidno velik, pri izvedbi s petimi vrati (kakršen je bil tudi testni avto) je tudi vstopanje na zadnjo klop sorazmerno udobno, nekaj manj pa samo sede-
BPT
CENTER \>
Ji
»/•TPd^
VSE NA ENEIS
/<7/ / TOVARNA <yy/ OBUTVE
COMMERft
POHIŠTVO
PRIZNANIH PROIZVAJALCEV PO KONKURENČNIH CENAH'
Dostava brezplačna! Tal.: 50-557
POSTELJNO PERILO IN PRTI V DARILNI EMBALAŽI PO TOVARNIŠKIH CENAH
SEDEM NAJPOMEMBNEJŠIH PRAVIL V HRANILNICI L0N ZA SVOJE VARČEVALCE:
1 VARČEVALEC v naši Hranilnici |e najpomembnejša osebnost 2. VARČEVALEC je osebnost, s katerega občutki se popolnoma identificiramo
3 VARČEVALEC vedno zasluži našo pozornost in osebnostno obravnavo
4 VARČEVALEC nikoli ne zmoti našega dela
5 VARČEVALEC nam posreduje svoje potrebe, na nas je, da
opravimo delo zanj 6. VARČEVALEC |e del naše Hranilnice, ne nekdo izven me 7 VARČEVALEC ni odvisen od nas, mi smo odvisni od VARČEVALCA
nje. V tovarni so sicer predvideli pet potniških mest, vendar je predvsem za daljšo vožnjo bolje, da potniki niso preobilni ali pa, da jih je manj. Povsem drugače je na prednjih sedežih, kjer tudi tistim z daljšimi nogami ni treba gristi kolen. Sedeža sta ravno prav trda, s povprečno dobro bočno oprijemljivostjo, kar zagotavlja vozniku dovolj udobja tudi pri daljših vožnjah.
HVALIMO: Živahen in ekonomičen motor - Notranje udobje - Okretnost: GRAJAMO: Okorni zunanji ogledali - Brisalec vetrobranskega stekla.
manjšemu citroenu zelo po meri: topel se sicer po francosko upira vžigu, je pa izredno živahen in se brez pretiranega hrupa pusti priganjati tudi v višje motorne vrtljaje. Dobri pospeški in solidna končna hitrost zadostujejo tudi za tiste, ki bi se radi peljali bolj športno uživaško. Razmerja petstopenjskega menjalnika so v prid dobri motorni prožnosti, pa tudi lega na cesti in učinkovitost zavor (tudi na mokri cesti) sta pri tem avtomobilu takšni, da jc vožnja z njim lahko svojevrsten užitek.
Voznikov delovni prostor je zdaj zelo podoben večjemu bratu ZX. Tudi pri tem citroč-nu so se v tovarni odpovedali nekaterim 'zaščitnim znakom': volanski obroč je zdaj dvokrak, merilniki preglednejši in vsaj nekatera stikala bolje dostopna. Ampak, prosim, to je vseeno citročn: rezervno kolo je pod prostorninsko sorazmerno skromnim prtljažnikom, stikalo sirene je na volanski ročici, zunanji ogledali sta malce pre-okorni in brisalnik vetrobranskega stekla ni ravno učinkovit, ' čeprav imajo v Citrofcnu s tem že kar nekaj izkušenj. Testni avto je imel opremo z oznako Caban, kar je skromnejši paket in razen notranje nastavljivih bočnih ogledal, analogne ure in predopreme za radio ne vsebuje drugih dodatkov.
Caban pa pomeni tudi, da je pod motornim pokrovom 1124 kubični agregat, ki je star znanec iz koncema PSA in se vrti tudi v peugeotu 106. Jc pa naj-
Cena: 750.000 SIT + 16 % dajatev (Cimos Citroen Merkur Kranj)
In to so pri citroenu s pridom izkoristili. Da pa ne bi AX postal neprivlačen prilet-než, so mu z ohranitvijo osnovnih potez in solidno opravljenim kozmetičnim delom njegovo priljubljenost vsaj še za nekaj časa ohranili, če že ne povečali. To pa je v sedanjih av-tomobilskib časih veliko vredno.
lehnični podatki: Kombili muzina s prečno nameščenim štinvalirukom s 1124 ccm. 40 KW/55 KM in pet-v t open j sk im menja In ik om. Dolžina. Urina, višina: 3525 x 1555 x 1355 mm. teža praznega vozila: 708 kg. Najvišja hitrost: 167 km/h (tovarna). 166 km h (test). Poraba goriva: 4.7/6,6/7.1 l super goriva na 100 km. Poraba na testu: 7.2 I na 100 km/h. Rezervoar: 43 l.
• M. Gregorič, slika P.K.
• igrače
TRGOVINA KRANJ
Jaka platiše 17
cSarbie
program
• uvožene pi|ače in konditorski izdelki najpnznaneiših firm
• kozmetikaikV.i>I<7.J<iW,d in ostalih znanih firm
• kompleten program fiffflpfflj , tudi senzorski brivniki in vložki
• danlri' program iz stekla in keramike A
• NOVO - groaistlena prodaja bonbonov >*vf<, ,,,„!„, v 30 posebno
ugodno pakiranj« po S kg \/
Delovni čas 9. - 12, 15. - 19 , sobota 8 - 1? ure. tel 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO
HRANILNICA
ION
Krani. Koroška 27  •  telefon 064/223 777 •  fax 064/221-337
VARČEVANJE. POTROŠNIŠKA POSOJILA. POSOJILA NA OSNOVI ROČNE ZASTAVE STVARI. SVETOVANJE. DELNICE...
MEŠETAR
Stikamo po kmetijskih trgovinah
Cene kmetijskega blaga (v SIT) v poslovalnici tržiške kmetijske zadruge v Križah? Umetna gnojila:
* KAN
Krmila:
* koruza
* oves
* tropine *K-19 *bek 1 *NSK
* otrobi
14,30
19,00 19,90 24,30 31,90 32,50 35,00 13,60
Zaščitna sredstva:
* antracol combi 1.456,00
* cuprablau 347,80
* reglon 1.273,00
Orodje, pripomočki:
* lesene grablje 390,00
* sekira, 1,4 kg 1.200.00
* plastična posoda za zelje, 50-litrska
* plastična posoda za zelje, 100-litrska ' plastična posoda pletenka, 54-litrska
* plastična posoda pletenka, 34-litrska
*NPK 15-15-15 24,60
* pšenica 22,00 *ječmen 18,60
* soja 30,00
* tel-ptt 28.30
* bek 2 30,20
* pšenična krmilna moka 13.90
' betanol 1.737,00 'primextra 1.029.00 ' volaton 280,00
' sekira, 800 g 840,00 škropilnica, 10 I 4.500,00
2.400,00 3.999,00 2.104,00 1.641,00
Vsak dan sveža JAJCA!
Že od 7 SIT dalje!
Vrhnika, Voljčeva 12, tel.: 061-752-322
Kmetijski pridelki na tržnicah
* Krompir - najcenejši v Kopru (20 S IT/kg), najdražji v Mariboru in Murski Soboti (35 SIT/kg), v Kranju po 30 tolarjev.
* Jabolka - Koper 70, Kranj, Ljubljana in Maribor 60, Celje 50. Murska Sobota 35 tolarjev za kilogram.
* Solata - najdražja v Ljubljani (200 SIT/kg), najcenejša v Kopf» in Murski Soboti (130 SIT/kg), v Kranju, Celju in Mariboru v sredini (180 SIT/kg).
* Jajca - v Kopru 10, v Celju, Murski Soboti in Mariboru H.v Kranju in Ljubljani pa po 12 tolarjev.
Cene na gorenjskih kmetijah
* Na hribovski kmetiji v okolici Kranja prodajajo leto dni staro in približno 250 kilogramov težko telico za 800 nemških mark ol-za nekaj manj kot 50 tisoč tolarjev. Za prodajo so se odločili Z*' radi pomanjkanja krme in zato, da bodo lahko kupili seno. I* koliko bodo dali za seno? 14 do 15 tolarjev za kilogram!
* Cas kolin se je že začel, zato je aktualno tudi vprašanje, koliko je na gorenjskih kmetijah treba odšteti za prašiča. Na kmetiji v okolici Radovljice so 130 kilogramov težke prodajali po 235 tO* larjev za kilogram. Da cena ni bila previsoka, dokazuje žc to, d* so vse prodali.
t7\vriA
"ffcommerc
1% Ljubljana, Einspielerjeva 6, tel: 061/122-241
• sprejemamo predplačila za rdečo TAVRIO
§ možnost nakupa na leasing In po sistemu staro za novo
HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU
OBVEŠČA CENJENE STRANKE,
DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA
od 1.12. DALJE
POSOJA
POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
del čas VSAK DAN od 16 do 19 ure, sobota od 9 do 12 ure
HOTEL CREINA KRANJ
vas vabi -g
na ples
VSAKO SOBOTO 01) 20. DO 01. URE Igra ansambel ORION. Vstop prost!
Sprejemamo naročila za poročna kosila in večerje. Vabimo večje in manjše skupine na prednovoletne zabave. Rezervacije po tel.: 064/213-650 .
0ELNICE V PRODAJI SAMO ŠE ŠEST TE0N0V
1 DELNICA - 50 DEM/SIT NAKUP DELNIC - Dobra naložba NAKUP DELNIC - Letna udeležba na dobičku NAKUP DELNIC - Lastninski sorazmerni delež v zasebni delniški družbi
NAKUP DELNIC - Osnova za uveljavljanje davčne olajšave pri
odmen dohodnine NAKUP DELNIC - Vrednost, ki vedno izraža roalen odnos tolar -
marka
NAPRAVITE NOV KORAK PRI NALAGANJU VAŠIH PRIHRANKOV!
UDAREC TEDNA
ZA VOLITVE ŠPEKULIRAT!
V teh dneh so naši dnevniki objavili seznam kandidatov republiške volilne komisije. Bilo jih je za velike plahte in bodo dobrodošlo čtivo predvsem za vse kandidate in njihovo sorodstvo.
. A ko smo kupovali dnevno časopisje pri trafiki, smo srečali znanca, ki ga v firmi že leto in pol opozarjajo, da je tehnološki presežek. Na hitro je listal in ko je zagledal vso tisto enormno število drobno tipkanih kandidatov za volitve, je ogorčeno vzkliknil:
»Madona! A toliko ljudi res nima drugega za delat' kot za volitve špekulirat'?«« D. S.
PREDVOLILNI BOJI
ZA POŠTENO DEMOKRACIJO
Ti strankarski spoti na TV j>o zabavni, če jih gledaš enkrat ali dvakrat! Tretjič ti je pa tako ali tako že vseeno..
Tako so eni strankarji, ki n& nekem travniku ali kje že nekaj pojejo in mislijo, da so necni, prav čudaški. Res je, da so nekaj specialnega, am-Pak tisti »hojladri« je pa res lekarn preveč odštekan za take gospode, ki so tam zračan. Mi smo ja resna dežela ,n volitve so grozno pomembna zadeva, zato po mojem skromnem mnenju enim takim, ki naj bi podol flern jn počez očistili Slove n,Jo, nikakor ne »paše«, da S(> v lastnem spotu v takem razpoloženju. Saj je v Slove n.'j> še toliko dreka in svinja r,je. da potemtakem sploh ne moreš biti vesel, če bi na volitvah sploh zmagal. Taka Poza bi bila kvečjemu pri-jVerna kakšni stranki ljubite 'jev vina ali piva - ki sta tudi Ze nekje ustanovljeni, a kaj voš, zakaj nočeta kandidirati! '
Zadnjič smo videli na TV tudi en lep strankarski spot, v katerem se določena stranka 2 velikimi črkami zavzema za Pošteno demokracijo!
VOLITVE VSAKO LETO?
Dvakrat lahko ugibate, kdo so tisti, ki v predvolilnem času naJveč zaslužijo? Tisti, ki tiskajo predvolilne plakate!
Mi zatorej čudno, da je direktor ene tiskarne ob gomili pla-katarskega »kšefta« veselo zavzdihnil: "Oh. kaj bi dal, da bi bile volitve vsako leto I«
VSAK 0 VSEM LAHKO VSE REČE
V minulem tednu je bila v Sloveniji daleč najbolj zabavna re-Pl'ka gospoda zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla na TV. Ko j»a je neki strankarski gospod začel hudo »obdelovati« v tem ^'slu, da kot zunanji minister ni storil nič in prav nič in da sa-jno po svetu leta in slovenski denar zapravlja, Slovenci pa so • !• gospod Rupel ta ostri napad kar dolgo časa poslušal. *adnje pa mu samo odsekal: r*xJa* som 86 za to boril, da danes lahko vsak o vsem vse
E, brate - to pa to!
Saj ni tako daleč dan, ko smo od naših bivših bratov slišali, da imajo na Kosovu poštene in nepoštene Albance! Poštene si pustil tečnariti in tlačaniti, z nepoštenimi si pa počedil! Poštenost nadvse in zakaj se ne bi neka stranka zavzemala tudi za pošteno demokracijo?
To nedvoumno pomeni, da imamo pri nas demokracijo kar tako in pošteno demokracijo! Vsak, ki izrecno vsaj enkrat ne ponovi, da je za pošteno demokracijo je - potemtakem za nepošteno demokracijo? In kakšna je nepoštena demokracija, lepo prosim? In ali imamo potem poštene in nepoštene demokrate? In kako se vobče razlikujejo?
Take definicije, kot je umotvor o pošteni demokraciji, so vredne mednarodnega simpozija. A ne le filozofov in sociologov - tudi kakšen psihotera-pevt naj ne bi umanjkal! Da se narodu, ki misli, da je demokracija samo ena, edina in nedeljiva, črno na belem razloži, kakšen je pošten in kako izgle da nepošten demokrat!
*AGANJE MEGLIC
glavna izjava slavnega fran-fc»* desničarja v »mislu, oWi ^G 8rocaš novinarja, ga ^'ofutaj; če ti ne veš zakaj, . z« ve, se je na naših tleh . uao prijela. V zadnjem času l V8«ko tretje, če ne že vsa Pis - 9° P'«mo v časopisnih kritx'h Dra'cev namenjeno dol * novinari8' ki J8 objavil d^i°.ni 8tranki neprijetno d0,°čeno mnenje
rwVSe temelJ' na več ali n| v«rbalnih zadevah, na
predvolilni kampanji, skratka. Neargumentirano žaganje predvolilnih meglic! Strankarji se še toliko ne potrudijo, da bi žrtvovali kakšen večer in se sklonili nad kakšne relevantne podatke in z argumenti vrnili milo za drago Mi žagamo vo do   kar bo, pa bo!
In se seveda nič ne zgodi, kajti pri nas je demokracija!
Če je to naša demokratična in civilizacijska vizija, jo pro sim, za trenutek ustavite - jaz grem namreč doli© I). S.
POLITIČNA PROPAGANDA NA STENAH STAVB - Grafiti tudi v našem okolju niso več redkost. Zadnji čas postajajo vse bolj politično obarvani, kar v predvolilnem obdobju sploh ni čudno. Naravnost "mafijsko" pa je tako početje, kakršno je vidno na fasadi nove kranjske pošte. Nihče nikomur ne brani, da javno izraža svoje politične nazore, vendar ne tako, da s tem uničuje javno imetje! S. S. - Foto: S. Saje
NOVO LETO SE BLIŽA
K,,
n smo nastavili našo akci|o "45 dni ob 45 roistnem dnevu", smo nie T naroĆMlkom omogočili mesec in pol brezplačno preiema bnh 4^ HP'Sa Akc,|a seveda še lrala> sal le do novega leta še do ročiln r 'da| pa smo v naSl Ponudbl Se Doll konkretni: z na-leiu n oren|Skeaa 9,asa boste časopis kot naše darilo ob |ubi co in |emah d0 koric;a decembra brezplačno Izpolnite naročilni-se vanam '° P0SI|"e na G0RENJSKI GLAS. 64000 Kranl" če Pa Pisma rt Sk0da fezatl čas°P's ah Pa Prav zdalle nimate pn roki tenala r°P'Sn'Ce'/namke škar'l' P'sala in podobnega "reproma-rešlnvn a VaSa odlo<*-l,ev naročiti Goreniski glas naienoslavneie 217-960 7 ,/avr,l,e na§( telefonski številki 064/218-463 ah ^a vaše zaupanie Goreniskemu glasu se zahvaljujemo
GORENJEC PREHITER ZA CIPRČANE
Eh, ja: nova država - vse novo! Državna žogobrcarska ekspedicija se je odpravila na Ciper. Mnogi že ob omembi tega otoka in njegovega nogometa odmahnejo z roko. Pa ni več tako, gostitelji niso več »vreča za nabijanje«, ampak kar solidna enajsterica, otok sam pa lahko tudi »prihodnja vizija bivše Jugoslavije«. Tako kot so razdelili največje mesto Nikozije, se lahko zgodi Sarajevu. Turizem pa je lahko »šola« tudi za našo deželo. Ni kaj: tu so pridni in znajo!
Na Cipru so Zadravljico poslušali Matjaž Florjančič (za žogo teče za lire v Cremoni, Miran Pavlin in Robert Marušič (mlada upa Živil Nakla) in predsednik Nakla Janez Zupan. Gorenjci so lahko zadovoljni! Ob vseh mogočih profesionalcih, »zlatih nogah«, je bil daleč najboljši prav naš - Matjaž Florjančič, ki na evropskem trgu zagotovo velja nekaj milijonov mark. Ciprčani so si najbolj zapomnili njegovo -številko, saj so ga gledali večino časa v - hrbet. Matjaž je ostal dokaj skromen, precej resen 25-letni mladenič, ki na Kranj ni pozabil in je že dan po vrnitvi šel na kosilo k mami, potem pa nazaj v italijansko mesto, kjer je v klubu trenutno sicer manj zadovoljen (vodijo v drugi ligi), drugače pa nedvomno »prva violina«. Nogometni profi ni bil niti gorenjsko škrt. Novinarje Dnevnika, Slovenca, kapetana Marka Elsne-ra je prav gentlemansko povabil na pijačo v Paralimniju, kjer smo si ogledali tekmo mladih. Žal Naklanca nista veliko igrala, potrdilo pa se je nekaj drugega: igralci iz slovenske lige se morajo mnogo učiti, manj misliti na denar in premije in več na - trening!
Č eje bil Matjaž torej odličen, je poglavje zase bil »bal-kanizem« z domačim sodnikom, ki je nesramno navijal za Ciper. Tu pa žal lahko zapišemo tudi kaj o drugih »balkanskih problemih na Cipru, ki goji »prisrčne odnose« s Srbijo, od koder naj bi prišlo že čez 15 000 Srbov (premožnih seveda), ki na Cipru trgujejo z vsemogočim, držijo svoj denar v bankah in čakajo, da »delavska mladina« v uniformah dobi »vojno«. Prav zaradi tega je bila naša himna na Cipru toliko bolj pomembna.
Predsednik Živil Nakla Janez Zupan se je prepričal zagotovo vsaj eno: najboljši gorenjski klub poznajo vsi! Druženje s »kremo« slovenskega nogometa pa je bila priložnost za dolge pogovore, informacije in še kaj. Nogomet je namreč na Gorenjskem tako razvit, da si mnogi Slovenci tega samo želijo! Ekspedicija na Ciper je bila daleč od »ekso-tike« in je dokazala, da se v Evropi tudi v tem športu kot reprezentanca lahko »iščemo«. Fantje so prišli z vseh koncev Evrope, bili izredno disciplinirani, borbeni na igrišču, prav nič oholi glede na njihove dobro podložene devizne račune.
Ciper lahko še vedno doživlja travmo okupacije Turkov na severnem delu otoka in tragično razdelitev. Unprofor je tu stalnica, občasni spopadi in žrtve (žal) tudi. Sicer pa je na Cipru pomanjkanje delovne sile, a tujcev nimajo radi. Njihov funt je vreden nekaj čez tri marke, povprečna brutto plača okoli 150 do 300 funtov (boljša). Turizem je glavni vir (Limasol), a tudi trgovina. Most med Vzhodom in Zahodom v neki obliki še vedno je, čeprav po miru v Libanonu Arabcev ni več toliko. Najbolje so jo odnesli tisti, ki so tja prispeli z Jugo-potnim listom, s slovenskimi je treba plačati 20 DEM za vstopno vizo, saj Ciper Slovenije še ni priznal oziroma vzpostavil diplomatskih odnosov.
Majhna gorenjska ekspedicija na chartrskem poletu na Ciper je lahko zadovoljna. Tudi ni čudno, da je predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl namignil, da bi kakšno mednarodno tekmo reprezentance lahko gostila tudi gorenjska metropola. Zagotovo ne bi bilo malo tistih, ki bi v Kranju radi videli Matjaža Florjančiča in druge ase.
Naj za konec vse skupaj začinimo z dialogom predsednika Nakla in Matjaža Florjančiča. Pol v šali je dejal Janez Zupan: »Kaj pa če bi te mi kupili in bi iz Italije prišel igrat k nami'« Matjaž se je zasmejal in duhovito odvrnil: »Ali pa če jaz kupim Naklo P«
Miran Šuhic
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek...........................................................................................
Točen naslov.............................................................................................
Posta (štev.)...............................................................................................
Datum. Podpis
Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas 64000 Kram
TOREK, 24. novembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.25
16.55 17.00 17.10 17.10
17.25
17.30
17.40
18.00
18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 22.35
23.00 23.15 23.15
23.40
0.30
Program za otroke Zgodbe iz školjke šolska TV, ponovitev Analitična mehanika Angleščina - Follovv me Muzzy, angleščina za najmlajše
Sedma steza, ponovitev Zelenjava, ponovitev Gospodinjski aparati, ponovitev
Igrače, ponovitev Poročila
Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Mrtvaški ples, ponovitev
Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Divji angeli, ponovitev ameriškega filma
Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj! - Zavitek z zeljem in sirom
Prvi uspehi: Ana Ocvirk -Klavir
Jakec in čarobna lučka, 7. epizoda
Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah
Alpe - Donava - Jadran
Risanka
Napovednik
TV Dnevnik, Vreme, Šport Volitve
TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče
Poslovna borza Sova
Haggard II, ameriška nanizanka
Beverlv Hills 90210, ameriška
nanizanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 Sova, ponovitev - Brooklyn-ski most, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija - 17.20 Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 V službi rock'n'rolla - 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb: Od obzorja do obzorja - 21.55 Svet poroča, ponovitev - 22.35 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/ TV koledar 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, 7 del ameriške nadaljevanke 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev nemške nadaljevanke 15.36 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Tudi Itos... 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Sartre in njegova doba, francoska dokumentarna oddaja 21.10 V velikem planu 22.46 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 0.05 Poročila 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.30 Video strani 17.40 Košarka: Pokal Radivoja Korača: Zagreb Champoo, prenos 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka 22.10 Tri ljubezni, 9. del švedske nadalje vanke 23.06 Premiere, ki jih ni bilo -P. Hadžič: Muholovka, posnetek gledališče predstave. 0.10 Horoskop
KANALA
SLOVENIJA 1 BEVERLY HTLLS
Hollywood, shajališče zvezdnikov in zvezdnic, da Brandonu priložnost. Kot statist vskoči pri snemanju TV serije in s sproščenim nastopom opozori nase. Zato lahko igra lep prizor z glavno igralko. Da njegovi »karieri« nič ne bi stalo na poti, ga medtem v restavraciji nadomešča Brenda. Zelo uspešno.
W AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.06 Rosean-ne, serija 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan-optikum 10.30 Učitelj Uwe Karsten, ponovitev nemškega filma 12.00 Črno kolo. risanka 12.05 Športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lo-rentz in sinovi 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heatchliff in Rif-fraff, risanke 15.30 Am, dam, des 15.50 Če mene vprašaš... Veliki skok 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Narava in Človeška roka 21.00 Naredi sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Muke negotovosti, ameriška TV drama 22.45 Dvajseto stoletje, 2. del italijanskega filma; Robert DeNiro, Gerard Depardieu, Donald Sutherland 1.15 Čas v sliki 1.20 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Leksikon umetnikov 16.40 Srečanje po madžarsko, tečaj iz madžarskega jezika 17.00 Vsakdanjik, serija 17.30 Orientacija 18.00 Harrv in Henderso-novi, serija 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Nekoč, vodi Teddy Podgorski 21.00 Naredi sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin
GORENJSKI GLAS
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet
- 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20
- črna kronika -12.66 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri
RADIO TRŽIČ
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Gost v torek - 18.16 - Klepet s poslušalci -19.00 - V četrtek na svidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev 19.20 A Shop 19.30 MCM 19.46 A Shop 20.00 Ženska z dvema obrazoma, zadnji del ameriškega glasbenega filma 21.30 Volitve '92: Strankarski dvo boj 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.60 Astrološka napoved 0 00 MCM 1.00 Video strani
klub 4£ofcnos
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila • 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 -Novice, danes do 13 ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija -
RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14 30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje H Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa - 16.15 -Od srca do lonca - 16.30 - EPP -17.10 - Stranke in kandidati za poslance se predstavljajo 18.00 -Novice osmrtnice - obvestila -18.15 - Stranke in kandidati za poslance se predstavljajo - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
24. novembra
CENTER amer krim ODELEK ZA UMROE ob 16., 18 in 20. uri STOR ŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA amer. pust. film ZAD NJI DNEVI RAJA ob 18 in 20. uri
SREDA, 25. novembra 1992
L PROGRAM TV SLOVENIJA
9.50 Program za otroke 10.00 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke
10.25 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev
11.00 E Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, ponovitev angleške nadaljevanke
11.50 Poslovna borza, ponovitev
12.00 Poročila
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.05 Film tedna: Filozof, nemški film
21.30 Sprehodi po stari Ljubljani 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Žarišče 22.30 Sova
22.30 Radio FM, ameriška nanizan ka
22.55 Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.55 Osmi dan, ponovitev - 16.45 Sova, ponovitev - Haggard II, angleška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 TV Dnevnik HTV -20.00 Športna sreda - 23.00 Recital Dimitrisa Sgourosa, 2 oddaja -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/ Zgodbe iz Monticella, 8 del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 12.00 Poro čila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Od Varaždina do Lepoglave, potopis 18.35 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Daleč od doma, ameriški barvni film 21.50 Znanstveno zborovališče 22.45 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.00 Odbojka Superliga Mladost Kaposvar, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Nogometna sreda 21.46 S klovni so prišle solze, nemška na daljevanka 23.20 Glasbeni večer 0.20 Horoskop 0.25 VPdeo strani
KANALA
10.15 A shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.00 Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev 18.00 A Shop 18.10 Male živali 118.20 Volitve 92 19.15 Podobe na filmskem traku, 10 del 19.30 A Shop 20.00 šprica nje, ameriški barvni film 21.30 Voli tve 92 Predsedniška soočenja 22.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 23.17 Poročila v angle ščim: Deutsche welle 23.40 Astro loška napoved 0.00 A Shop 0.00 MCM
TCAVSTTuTAl
9.00 Jutranji program 9.06 Rosean ne, serija 9.30 Hiteč, magazin 10.00 Oueen's Comrade, ponovitev 1. de la 10.30 Sedem let skomin, ameri ška komediia 12.10 Reportaže iz tu jine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, po novitev 13.36 Sinha Moča, teleno vela 14.00 Lorentz in sinovi 141.50 Družina Meier 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Niklaas deček iz Flandrije 15.30 Čudežni cvet, lutkovni igrica 16.20 Nekoč je bilo Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Sedem brez 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Maigret in vohun, francosko nemško Italijan ska kriminalka 21.60 Pogledi s stra ni 22.00 Zore človek brez meja 22.50 Harold in Maude, ameriški film 0.20 čas v sliki 0.25 V srcu div jega zahoda, ameriška komedija; Jeff Gridges, Andy Griffith 2.06 1000 mojstrovin/Poročila
SLOVENIJA 1 BEVERLY HILLS
Carla je glavna priča na sojenju proti mafijskemu morilcu. Da bi bila do sojenja varna pred morebitnim napadom, se kot Annina nečakinja skrije pri VValshovih. Nič hudega sluteči Brandon se zaljubi v čedno, zelo zadržano dekle.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Skupaj varni 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Harry in Henderso-novi, serija 18.30 Zarjovi, lev igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 V znamenju Iris, avstrijsko-nemški TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 0.30 John Scofield Ouartet 1.10 Poročila/1000 mojstrovin
HALLo
PM T T A
DCLOVftl ČAS: V3AR DAM   OD    8*° - 22"' NEDELJA     OD ll9t-22"°
MEGAMILK
RADIO KRANJ
8.00   Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov  ne znam domov   8.40   Pregled dnevnega tiska   9.00 - Gorenjska včeraj - danes  9.20 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija - 10.06 Naj viža  10.56 Pet za pet 11.20 Halo 92   12.15 - Osmrtnice, zahva le   12.20 - črna kronika - 12.56 Pet za pet   13.00   Pesem tedna 14.00    Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi   17.20 - Novinarski blok   18 00 - Gorenjska da nes   jutri   18.50  Radio Krani jutri 19.00   Nasvidenje jutri
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 16.30 - Do godki in odmevi 16.15 Obvestila, novice, mmutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice 18.46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
1, RADIO ŽIRI
14.00  Napoved programa 14.10 Naše okno   14.30 - Devizni tečaj 14.40   Pehar zdravja   15.00 Do godki danes, jutri   15.30 Prenos dnevno informativne  oddaje RA Slovenija   16.00  Radio Žiri spet z vami   16.16 - Od srca do lonca 15.30   EPP   17.00   Glasbeni gost in zanimivosti    18.00 Novice osmrtnice   obvestila   18.10 Mo| svet   19.00 - Odpoved programa -
KINO
25. novembra
CENTER amer krim film ODDELEK ZA UMORE ob 18 in 20. uri STORŽIČ amer erot drama KURBA ob 18 in 20 un ŽELEZAR amer akcij film PROTI SONCU ob 18 uri, amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 20. uri
Opazovali smo drug drugega
Naš razred - kakšni smo
Z Domelom v Železnike
GREGOR je močan, nagajiv, posebno rad nagaja puncam. DOMEN, ki sedi pred učiteljico, je navihan, rad se pretepa, veliko govori in se rad smeji. MOJCA je srednje postave in mirna. MAJA stanuje v Gorenjah in se rada prepira. Zraven sedi TANJA, ki se najraje druži z JASMINO. Obe sta zelo delavni in skrbni. Zraven nje je JURE, ki tudi rad nagaja puncam, se rad pretepa, je pa bister in naš vzor. LEON med odmori karta s fanti, najraje pa igra med dvema ognjema. SAŠA je divja, hitre jeze, važna, pozabljiva, lepo pa igra flavto. JANA se rada cmeri, MINCA je drobna in zelo hitra, MOJCA pa majhna in pridna. TOMAŽ je zamišljen in rad riše. Tiha EVA je rado-
darna in samostojna. Za njo je FLORIJAN, ki je hitre jeze in se raje igra kot uči. Zraven je MARUŠA, ki nosi očala in ima kratke rjave lase, ANJA ne sme telovaditi, veliko pa bere in zato veliko ve. V zadnji klopi sedi TAMARA, ki ima dolge lase. Imamo pa tudi DENEBA, ki je med odmorom nagajiv in med poukom ubogljiv. V razredu je še dober plavalec GORAZD in na plešo postrižen SAŠO. Učenci 3. a r. OŠ Simona Jenka Primskovo
Poplave in dež
Dež močno že pada,
mokra je livada.
Reka pred šolo
močno žubori,
mene pa v srčku
hudo že boli.
Stopnice v vodi stojijo.
Poplave, poplave.
otroci kričijo.
Dež pa še pada.
kot bi nekdo
vlival iz škafa vodo.
Irena Miklavčič, 4. c r. OŠ
Ivana Groharja Skofja Loka
Če bi bil en dan učitelj
Po naravi sem tak človek, da mi ni vsaka stvar všeč. Ena izmed takih stvari je tudi učiteljevanje. Nikoli ne bi hotel biti učitelj. Skoraj se ne morem zamisliti v vlogi strogega mučitelja razreda. Če bi že moral biti učitelj, bi učil telovadbo. Z učenci bi se ves dan podil po telovadnici, z njimi bi igral med dvema ognjema ali odbojko. Druge učitelje bi navdušil za tako šolo, kjer ni ne ocen, ne ukorov in ne domačih nalog. Če mi to ne bi uspelo, bi s svojimi mišičastimi rokami v klopi posadil učitelje, te cvetove mučilne umetnosti. Brez usmiljenja bi jih umiril z njihovim lastnim orožjem: za vsako besedico, izgovorjeno na skrivaj, bi jim dal ukor, domače naloge bi imeli toliko, da ne bi imeli nič prostega časa, klofute bi jim delil kot po tekočem traku.
Učitelji, molite, da jaz ne bi bil učitelj.
Jure Rozman, 8. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču
1
Novorojenček
Teden "počitka" v Aljaževi šoli
Nekega dne proti večeru je ati prišel v kuhinjo in rekel mamici: "Danes bomo pa slabo spali. Naša Liska bo povrgla telička." Z največjo naglico sem se oblekel in stekel v hlev. Po vsej verjetnosti sem jaz najtežje pričakoval ta dogodek.
Opazoval sem kravo, ki se je med popadki nemirno prestopala. Bilo je že zelo pozno, ko se je začelo zares. Najprej sta se pokazali prednji nogi. Ati je privezal vrv nanje, pravilno usmeril te-ličkovo glavico, da se ne bi kam zataknila. Počakali smo na kra-vin popadek in takrat z vso močjo potegnili telička na dan. In tako seje rodil lep buček. Nekaj časa je negibno ležal na tleh kot bi bil mrtev. Ati ga je dal čisto blizu krave, da ga je z jezikom očistila. Poskrbeli smo, da je popil nekaj kapljic mleziva. V tem prvem mleku je največ hranil, ki jih novorojenček potrebuje na začetku življenja. Nekaj minut za tem seje z veliko težavo postavil na tresoče noge. Opotekal se je po hlevu, kakor da bi bil pijan.
Premišljeval sem, koliko časa je potreboval moj bratec Matija, preden je shodil, teliček pa je bil na nogah že po prvih minutah.
Gašper Dolenc, 4. c r. OŠ Petra Kavčiča Skofja Loka
Veliko se govori in bere o šoli, ki naj bi bila prijazna za učence in učitelje. V tednu od 12. do 16. oktobra smo v naši šoli to tudi poskusili. Učencem ni bilo treba sedeti v klopeh in poslušati dolgočasnih predavanj, ampak so se lahko udeležili naravoslovnih, športnih in kulturnih dejavnosti. Učitelji so se trudili, da bi bil program čimbolj pester.
V ponedeljek zjutraj smo jezni gledali v nebo, ki je bilo sivo in obetal se je deževen dan. K sreči so bile za prvi dan napovedane take aktivnosti, ki jih dež ni motil. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so
IZLET SO OMOGOČILI:
PUGR THC.OVSKO 1'OOJETJK KRANJ,
Hotel
BSigaažai Tržič.
ECREinfl
Kranj,
MARKET
RŠKA
KRANJ
Trgovsko podjetje
'40 let zaupanja SKOFJA LOKA,
KRANJ
si lahko ogledali lutkovno predstavo, osmošolcem pa je o spolni vzgoji predavala višja medicinska sestra Meta Tavčar. Neverjetno, kako hitro so minule sicer lene in počasne šolske ure!
V torek so imeli učenci sed; mega razreda naravoslovni dan, potem pa so vsi učenci predmetne stopnje in učenci četrtega razreda prisluhnil' koncertu opernih pevcev Sonje Hočevar in Rajka Koritnika-Vsem seveda to ni bilo všeč. nekaj pa nas je, ki bi radi spoznali vse zvrsti glasbe in sc tako lahko odločili, kaj jc lepo i'1 kaj nas ne pritegne.
Sredo smo preživeli na svežem zraku. Učenci razredne stopnje so dihali nekoliko čistejši /rak, saj so odkrivali I* pote Gorenjske (na primer Vrata), učenci višje stopnje pa srn0 se potili na šolskem igrišču M merili moči v atletiki. V četrt«.*" smo se pa zamenjali; na ekskurzijo so odšli učenci petega* šestega in sedmega razreda, " mali" pa so imeli športni dafl-Peti razred si je šel ogledat tO' varno Oljarico, šestošolci so p!' li navdušeni nad umetninam1
ki jih hranita Narodni muzej
in
Narodna galerija v Ljubljarl|: Manj navdušeni so bili učen1 sedmega razreda. Pa ne na tem, kdr so videli (semeni**: knjižnico in ljubljansko rnestjjS jedro), ampak zato, ker je p četrtek silno mrzel dan in jihr pošteno zeblo. Učenci osineg. razreda so imeli naravoslov dan v četrtek in petek Nalog so bile sicer malo težje, a zafl mive.
V tekmovanju s kolebnlco je zmagala nafta naročnica Majda Gabud
Priprava na kotalkami!
'DIRKO'
Dež, petek, trinajsti,... in morda še kakšen vzrok, da bi večina ljudi ostala doma. TODA GLASOVCI NE! Odpravili smo se na izlet v Izolo Bili smo gostje hotela Delfin Po okusni večerji smo se zabavali ob prijetni glasbi in na nagradnih igricah do zgodnjih jutranjih ur. Zjutrai nas je presenetilo jasno in
sončno vreme, kot nalašč za ogled znamenitosti Pirana in Portoroža Nekateri so se kljub temu odločili za kopanje v hotelskem bazenu z ogrevano morsko vodo in druge storitve hotela Delfin
Vse, ki tokrat niso bili z nami vabimo, da se nam pridružijo naslednjič.
Kaj pa o tednu aktivnosti tn? nijo drugi učenci?
. "Zelo mi je bil všeč spori'" m naravoslovni dan. Ko'«'1'' la pa ne bi več poslušal."
"I i sela sem. da je naša la začela \ tednom počitka in čtStitOtn vsem. ki so H " ga spomnili."
"\ se hi moralo biti boh havno   lako pa smo pri*'.', videli,   mogoče   ka/ dišal'1 zmrzovali in odšli "
liila sem jezna, ker je v/*£ ncdeljck padal dež in /«' 0 <f pailel naravoslovni dtin. kj1 bi delali naloge iz fizike
... j»
Namen tega tedna je P"* ^ si učenci make oddahnem1'^ vsakodnevnega pouka, obe" pa spoznamo tudi kai nO* *( /a konec naj pohvali"1 ^ ravnateljico, učitelje, z1"''1 ,.i predavatelje, ki su skrbe'1 u
pestei program ledna ,!. $< bo pa ta moj spis spodbud ~ druge učitelje, ko ga bodo P
'" '''' L^'
Vesna R*kar, 8. b r. OŠ %j Aljaž«
P
o
s
^jpravljeni so že seznami kandidatov za volitve
Množica za težko izbiro
Volilna komisija za gorenjsko volilno enoto je zaključila pomemben del Mprav na volitve, saj so že pripravljeni seznami kandidatov, ki bodo Natisnjeni na glasovnicah.
i^sedem sej volilne komisije v štirinajstih dneh, ne- rodna STRANKA - DONS,
fetere celo daljše od normalnega delovnika, potrju- SLOVENSKO OBRTNO-POD-
EJo ugotovitev, da je komisiji volilne enote naloženo JETNIŠKA STRANKA,
Ijedno obsežno delo. Ce smo natančni, bi lahko re- STRANKA CENTRA - SOPS,
hlUte opravlja delo treh volilnih komisij: za volitve v REPUBLIKANSKA STRANKA
Jlžavni zbor je volilna enota Gorenjska, razširjena z SLOVENIJE - REPSS
abćinama Idrijo in Kamnikom, za volitve v državni l^^MAhT^t ggt pa imamo na Gorenjskem dve volilni enoti. Z voljami v letu 1990, ko je glavno breme ležalo na ob-$hskih volilnih komisijah, torej ni nobene primerjave.
^občutljivejši del priprav na °litve je zagotovo sprejem ^ndidatnih list in njihovo pre-erJanje, ali izpolnjujejo vse z akonom strogo določene po-8°Je. Vse je presenetil odziv ^"k, saj je bilo skupno vlože-Jlh kar 21 kandidatnih list, na Jjerih je bilo od 3 do 11 kan-'dutov, skupni seštevek pa je Pokazal, da bo za državni /bor ,'' r;>zširjeni (iorenjski kandi 'lr;'lo kai I83 kandidatov. Prvi kJjfcled vloženega gradiva je J?*azal nekatere pomanjklii-0s,i in komisija jc stranke {^vaia k dopolnitvam, kar so n ,U(h storile. Po mnenju čla-st°v komisije, jc bil odnos . r',nk do komisije korekten, je z Pripomb, najpomembneje Odločitve pa je komisija l.rclela celo na javni seji. Za-JjjJ {* bil k pri eni listi, ko je Cy*'agatelj komisiji predložil sti °hra/cev /a podporo li-dat n' 111 predložil niti kandi •Jok ' ni,i ostanri potrebnih ^jKumentov in je bila konusna y 0 vlogo prisiljena zavreči, volitve
q ""ive v držav ni svet na jj^^jskem naj bi neposredno s.   1,1 2 poslanca, ki naj bi za
^Pa|a tako imenovane lokal
^ "unese, je bilo predlaganih ^"hIhI;.i,,v  vendar je eden 5n°,08 prišel z vec kot dvo |jr**no zamudo (predlog za
. "U;i ( lOljO), kri je bil oddan
f0«!, zakon pa izrecno zah-J? vložitev ■Porn«
»a levi
do
primera je
roka    ()ba
zaradi pri-
'udK','l:iM,,'V,,l° Vl,lmllu
o, 5' v 1 iubljani m ravnanje •niiii, ,v vollllK" komisije po
»ik
Pn,,"dela zahtevalo 'n t,,1'"1
cndaJh?'lL,s" Podatkov o kan '•'piv,; bodo objavljeni ob. VS;i, ""       volilnih listkih.
predsednice volil U|,,K|i<- sodnice Joie Otol-m''iv.h dela »nje m prevei janje se
■at«
netočnost ali ,   n°Sl   l"   lahko   k,...d,
P°»tavila v
neenakopravni
% vni.'     Pa lahk" neposred
lil,,,!,   ■ "•» verodostojnost vo
da : rc/>'ltat„v Khuh leni.. ra|n„ Ko""s,|a sest.,vl|ena plu
vlad« 2am Vs' elam potrdili, Snkifnde,u"r«<>no»ode
h'l(,lu| n v.uije. kai JC
rek, C Jb.naiih obiskih v to J*st1° čutiti      po/no v noč*
In kaj se nam obeta volivcem 6. decembra? Na voliščih bomo dobili tri glasovalne lističe: za volitve kandidatov v državni zbor, za državni svet in za volitve predsednika Republike. Na volilnem lističu za državni zbor bo "gneča" največja: v vseh volilnih okrajih na Gorenjskem bomo na tem listku izbirali med 21 kandidati, ki bodo zapisani po javno izžrebanem VTSl nem redu strankarskih list, ki jim pripadajo. Na volilnem lističu za volitve v državni svet bo na gornjem (Gorenjskem 5 kandidatov, na spodnjem Gorenjskem pa 3 kandidati. Na lističu za volitve predsednika Republike bomo. kot je znano. Izbirali rned 8 kandidati o/, kandidatkami V vseh treh primerih bomo z obkrožitvijo številke pred imenom kandidata volili po enega kandidata. Tokrat objavljamo, da poteši ino prvo radovednost, sezname kandidatov po strankarskih listah. Pri tem moramo poudari ti, da gre za neuradno objavo, saj je volilna komisija po zakonu dolžna pripraviti in objaviti
uiaden volilni seznam. • S. ?,.
Kandidati za volitve v državni zbor
1. lista: STRANKA NEOD VISNIH
VOJTI H HUDIM K, upoko lenee. HORU I (.OSI K' . dipl
mg. gradbeništva; DANICA
KI LMI N( , dipl. pravima; \l ().l/    OMI K , pravnik:
EV \ ( .kašk' , dipl. pravnica,
MARIJA SIM( K dipl. eko nomist: JANI/ DOLENC, dipl. ekonomist. ANION HI A/NIK, tekstilno kemijski
tehnik.
2. lista: GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO (GOD)
IRRAHIM smajič. energetiki strojnik; I rancka pri-
SlRIN, kmetica; MILAN ŠU Hl< , kovinar, I UAD OMI R DIČ, strojni tehnik; SIM PA SlC, Stremi mehanik: MIH Mil) Sil IMOVK , gradbeni tehnik
3. lista: DEMOS - KRAM BERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA     DOMOVINSKA NA
DIČIČ, strojni ključavničar; BOJAN LUSKOVEC, elektrotehnik; URŠA MARN, prodajalka; IVANA TOMC, kemik; VILJEM TUŠEK, ing. organizacije; VINKO PERNE, ing. strojništva; DAMJAN AHA-Č1C, dipl. oec; ANKA BER-GANT, dipl. oec; BOLESLAV ŽIBERT, komercialni tehnik;
I RANC LANGERHOLC, kemijski tehnik
4. lista: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS)
JANI/. SI BAT. kmet; AN-DREJ OGRIN, kmetijski inženir; MILAN POHAR, dipl. inženir lesarstva; FRANC MALOVRH, dr. vet. medicine; MARTA (TRA.I. mag. kmetijske znanosti; PETER BOHINJU, veterinarski tehnik; JANI/ ŠKI RJANEC, gradbeni tehnik; IRANCI FEL-1RIN, komercialist: DUŠAN JI SI NI K. strojni tehnik; JANE/ PODOBNIK, dr. medicine.
5. lista: ZDRUŽENJE ZA SVOBODO, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ SLOVENIJE -ZDRUŽENJE SMER SLOVENIJE
SAMO ROT, ekonomist; JI R ni J PRI.ah, strojni inženir; MARJAN PENES, upokojenec; JANI/ NOVAK. dipl. pravnik; EDVARD kaj/l - K,
clcktroiiistalatci : ZDENKA BI.RDON, višji sanitarni tehnik
6. lista. DEMOKRATI DEMOKRATSKA STRANKA
dORDANA VISNAR, višji upi a\ ni   delavt c.   R KS ["KO
II PINA,     grafik, svobodni umetnik.  DR. SIOM. MAR JAN (T SI N, mag. oec. pravnik, MIRAN K EN DA, igralec; I O I/ l'O I ()( N I K, eko nomist;   DR    I RANCE BU ("AR,  dr.   pravnik znanosti; ANION K RAM AR K", učitelj. IOŽ1   I M I R. dipl. pravnik; Al (> 1X1.1 PAVLI. 11 ORJAN ("TC. dipl. geolog; JANEZ ANDRI JASIC, predmetni učitelj; IGNACIJ PISLAR, dipl. gozdar;
7. lista: ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV. SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE
E D D	V p	O     L 1 R	L T
T	R	A	N
N
E
E
FRANC BAJT, ing. lesarstva; SANDI BARTOL,~ing. organizacije dela; DR. MED. DUŠAN BAVDEK, zdravnik specialist splošne medicine; SAMO BEVK, profesor zgodovine in umetnostne zgodovine; DR. BRANKO BOŽIČ, dr. znanosti; MIRJAM JAN-BLA-ŽlC, dipl. ing.; RINA KLI-NAR, dipl. sociolog; BORUT PETRIČ, gimnazijski maturant; JANEZ PIŠKUR, učitelj; JOŽICA PUHAR, dipl. sociolog; BERNARD TONEJC, ing. gozdarstva
8. lista: LIBERALNA STRANKA (LS)
JANEZ HAFNER, orodjar; DR. NACE POTOČNIK, profesor; JANA DEBELJAK, pravnik; STANKO KERN, čevljarski inženir; MARJAN CI-PERLE, elektrikar; FRANC ČEBUU, trgovec; PETER SMUK, dipl. ing. strojništva; PAVEL PINTAR, komerica-list; MILAN FRELIH, dipl. ing. strojništva; TATJANA ČEBULJ, čevljarski tehnik; VLADIMIR BEVK, delavec;
9. lista: SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA -SOPS
BRANKO PAČNIK, metalurški tehnik; FILIP URH, elektrotehnik; SLAVKO KENE, mizarski tehnik; CIRIL LUSKOVEC, dipl. ekonomist; MIRO BAJŽELJ, dipl. ing.; STANISLAV KOSELJ, ing. strojništva; JOŽICA BENE-DIK, ekonomski tehnik; FRANC ŠIFRAR, strojni tehnik; PAVEL PEKLAJ, ključavničar; VINKO GOBEC, politolog; MIHA FERJANČIČ, ekonomist;
10. lista: REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
MIRAN BRUS, konstrukcijski ključavničar; VALTER GA.I-ŽLER, zidar; STANKO POD BREGAR, kovinostrugar; SLAVICA HABJANIČ, natakarica; IVAN POLIČ, delavec; STANKO GORNIK, premi-kač;
11. lista: SKUPNA LISTA: KRŠČANSKI SOCIALISTI, POLITIČNO DELAVSKO DRUŠTVO "NAPREJ", "SVOBODNA STRANKA"
I SI I R ŽNIDARŠIČ, trgovski tehnik; JURIJ HAVDA/, profesor; TOMAŽ TO/ON, glasbenik; MILAN NOl.IMAL, računalniški tehnik; MILI NA HO/K", študentka; (iORA/l) PRI STO V, delavec;
12. lista: LIBERALNO-DE-MOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS
IZTOK Ml HMLDI NOVIC, medicinski tehnik; SUZANA KUSTLRLL, gostinski tehnik; MARTINA PRETNAR, medi
vinska  sestra.   MARIJA BU-
KOVN1K,   delavka; LADO
BEVK, Strojni tehnik; MARJAN MESEC, voznik avtome h,...ik STANKO SLI BAR, dipl. strojni  inženir; JANI /
POTOČNIK, profesor telesne vzgoje; JANEZ HAJNRIHAR, inženir organizacije dela; JANEZ AVBELJ, pilot, kapetan -inštruktor; JOŽE C1PERLE, elektrotehnik;
13. lista: NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA
BRANE PREŠERN, dipl. ing. prometa; MAG. LUKA SAV-NIK, mag. dipl. ing. strojništva; TONE DEŽMAN, ing. prometa; DUŠA TROBEC-BUČAN dipl. pravnik; ANDREJ STER, dipl. pravnik; FLORIJAN BULOVEC, dipl. ing. arhitekture; STANISLAV POLLAK, dipl. ekonomist; DR. STOM. ANDREJ RANT, zobozdravnik; TONE MLAKAR, dipl. ing. arhitekture; FRANC SITAR, orodjar; DR. MED. UROŠ CERGOLJ, zdravnik;
14. lista: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
RAJKO SKUBIC, dipl. ing. elektr.; JOŽE CVETEK, geograf; DR. MED. ROMUALD JOVAN, zdravnik; DR. PETER VENCELJ, univ. profesor; DR. MED. JANEZ REM-ŠKAR, zdravnik; IGNAC POLAJNAR, profesor - slavist; JANA PRIMOŽIČ, dipl. oec; VINCENCIJ DEMŠAR, profesor; IVAN OMAN, kmetovalec; PAVLE OCEPEK, strojni inženir; IVAN SKRT, komercialist;
15. lista: SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG
ANA ŠIFRER, dipl. ing. arhitekture; JANEZ PETKOŠ, dipl. ing. gozdarstva; JA-SMINKA ČISIČ dipl. ing. arhitekture; DUŠAN BOŽIČNI K, ing. cestnega prometa: MITJA ZUPAN, gradbeni tehnik: BORIS GOR.IANC, elektrotehnik :
16. lista: ZELENI SLOVENIJE
ALEKSANDER ČEH, dipl. ing. arhitekture; MIRKO ZO-RENČ, varnostni inženir; PETER KATRAŠN1K, kontrolor; SLAVKO SAVIČ ekonomist; TADEJ MARKIČ, dipl. ing. gradbeništva; NIKOLAJ AHAČIČ, dipl. ing. arhitekture; JOŽE SEVER, dipl. ing. strojništva; BOJAN MALOVRH, dipl. obramboslovec; BRANKO NOVAK, dipl. tekstilni inženir; RAJKO KOGEJ, dipl. gradbeni inženir;
17. lista: ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP
JANI/ MOHORIČ, pravnik; MARKO KOSMAČ, dipl. pravnik; ALBIN FURLAN, ekonomski tehnik;
18. lista: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS
DR. BOŽIDAR BRUDAR, dr. elektrotehnične znanosti;
BRANKO GRIMS, dipl. ing. geologije; NIKOLAJ BEVK, elektro ing.; BOGOMIR Ll-ČOF, ekonomist; IRI NA SFI-II RT.    kroiačica: BOJAN
STARMAN, "dipl. ekonomist; IGOR PODBREŽNTK dipl. ing. strojništva; MARIJA LONČAR, dipl. ekonomistka;
19. lista: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
ŠTEFAN MATUŠ, elektrotehnik; SAŠO LAP, ing. strojništva: JANEZ GLOBOČNIK, zgodovinar - profesor; BRANE ERŽEN, električar; IRENA OMAN, medicinska sestra; ANDREJ FRLIC, strojni mehanik;
20. lista: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS
ZVONIMIR BLENKUŠ, ing. PPT prometa; JOŽE SMOLE, varilec; ANTON KAPUS, varnostni inženir; FRANC BE-NEDIK, profesor zgodovine; JANEZ ŽAKELJ, varnostni inženir; VIKTOR JESENIK, profesor - prevajalec v francoščino; JANEZ JAZBEC, komercialist; MAG. VIKTOR ŽAKELJ, mag. ekonomskih ved; JANKO BLAGŠIČ, profesor sociologije in pravnik; ZORKO VELI KANJE, predmetni učitelj slovenščine;
21. Usta: LIBERALNO-DE-MOKRATSKA STRANKA -LDS
MATJAŽ PESKAR, gimnazijski maturant; EVGENIJA KOROŠEC, dipl. ing. agronomije; JOŽE DEŽMAN, dipl. zgodovinar; DR. SLAVKO GABER, dr. socioloških znanosti; MARIJA PIČULIN, ekonomistka; SAŠO GOVEKAR, strojni tehnik; JUDITA BELHAR, gimnazijska maturantka; ZORAN THALER, dipl. politolog; MAKSIMILJAN LAVRINC, dipl. pranvik; DR. BOGOMIR KOVAČ, dr. ekonomskih znanosti;
Kandidati za državni svet
9. volilna enota (občine Tržič, Kranj in Skofja Loka)
PETER ČOLNAR, novinar. Socialdemokratska stranka Slovenije; DR. IVAN KRISTAN, univerzitetni profesor, Liberalno-demokratska stranka in Združena lista (Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev. Socialdemokratska unija Slovenije in SDP Slovenije); VLASTA SAGADIN, predmetna učiteljica, Zeleni Slovenije;
10. volilna enota (občini Radovljica in Jesenice)
DR. MED. AVGUŠTIN MENCINGER, zdravnik. Slovenski krščanski demokrati; ZVONI PREŽELI, strojni tehnik. Socialdemokratska stranka Slovenije; JOŽE RESMAN, višji upravni delavec, Liberalno-demokratska stranka; MAG. DANILI A/MAN, magister ekonomije; Združena lista (Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokrat ska unija, SDP Slovenije); DANIJEL MARKO BEZJAK, dipl. ing. elektrotehnike. Socialistična stranka Slovenije.
PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE
VRNILI BOMO SLOVENIJI DUŠO, SRCE IN NASMEH
KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR - na glasovnici pod zap. št. 14
SKD
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
ZAKAJ BOM VOLIL KANDIDATE SKD?
# Ker noben predstavljen kandidat ni bil nikoli v nobeni tajni službi ali v Zvezi komunistov, niti nima privilegijev iz preteklosti, s katerimi bi se sedaj okoriščal in zaviral demokratične spremembe.
• Ker bomo dosegli prepotrebno politično ravnotežje v Sloveniji le, če bo SKD vladna stranka, saj so skoraj vsi vplivni ljudje v sodstvu, bankah, medijih, direktorji podjetij in sedaj tudi v vladi izrazito levi.
# Ker smo se kot narod tisoč in več let obdržali na temeljih krščanskih vrednot (ne laži, ne kradi, ne ubijaj), ker nas je vlada gospoda Peterleta rešila iz balkanskega kotla.
• Ker ponujamo predvsem trdo delo za lepšo Slovenijo. To smo delali do sedaj in to je tudi najbolj poštena volilna obljuba.
• Ker smo kot edina slovenska stranka polnopravni člani zveze evropskih demokratičnih strank, EDU in demokrš-čanske internacionale. Te vezi so nam in bodo še odpirale duri kabinetov predsednikov in zunanjih ministrstev po svetu.
# Ker so sadovi prve vlade v štirikratnem znižanju inflacije, v zadostnih deviznih rezervah države, v domačem denarju in začetkih obnove narodnega gospodarstva.
IVAN BIZJAK
NOV ČLOVEK ZA NOVE ČASE
Gorenjca za predsednika!
znajo, ne preseneča. Že od mladih nog je namreč zavzeto sodeloval v družbenem življenju. Eno stran njegovega družbenega angažiranja predstavlja članstvo v komisiji za študentske zadeve, podpredsedniško v svetu krajevne skupnosti, nadalje, članstvo v delavskem svetu in sindikatu in članstvo V Društvu izdajateljev časnika 2000.
Na drugo stran pa gotovo sodi triinpolletno tajništvo pri Med-škofijskem odboru za študente, sodelovanje pri študentskem li stu Tretji dan in pri študentski strani v Družini, ki jo je nekaj časa tudi urejal. Že nekaj mandatov je član Škofijskega pa storalnega sveta ljubljanske nadškofije.
Leta 1989 je postal član SKD Konec istega leta je postal predsednik OO Kranj. Na prvem kongresu SKD 1990 je bil izvoljen v Svet SKD, na konferenci leto dni kasneje pa v l/vr silni odbor.
Na volitvah 1990 ga v njegovi volilni enoti izvolijo /a poslan ca v Zbor občin slovenske Skupščine in kasneje tudi za predsednika omenjenega /bora.
Kot član ustavne komisije je politično izredno modro zastopal stališča stranke pri pripravi nove slovenske Ustave. Na drugem kongresu SKD 1*>92 je bil i/voljen /a podpredsednika stranke. Prevzel je Komisijo za mednarodne odnose, preko katere intenzivno razvija stike z drugimi programsko sorodnimi strankami v Evropi.
Ivo Bizjak je poročen z ženo Dušo in oče štirih otrok. Skupaj prebivajo v Zgornji Beli na Gorenjskem.
IVO BIZJAK se je rodil 6. januarja 1956 v Kranju. Po poklicu je diplomirani inženir tehniške matematike. Obdobje, ko je opravljal različna dela od projektanta informacijskih sistemov, vodenja različnih projektov in večjih oddelkov je od njega zahtC valo preciznost, še bolj je razvilo njegov čut za odgovornost in obvladovanje nepredvidenih situacij.
Strokovno se je kalil v podjet-|ib Iskra Avtomatika, Iskia Delta in Korona inženiring Svoje znanje zlasti s podioč|a računalništva in informatike pa je izpopolnjeval na različnih seminarjih tako doma, kakor tudi v tujini. Sodelovanje s tujimi partnerji je poglobilo njego vo znanje angleškega, nemškega in ruskega jezika, kar mu je gotovo v veliko pomoč pri njegovi sedanji intenzivni mednarodni dejavnosti. Dejstvo , da je Ivo Bizjak in tenzivno sodeloval v "slovenski pomladi", vse, ki Iva bolje po
1. okraj: OBČINA JESENICE
RAJKO SKUBIC
Rojen sem bil leta 1952 v Mariboru. Po končani srednji šoli sem nadaljeval študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Moje prvo delo po opravljeni diplomi je bilo poučevanje strokovnoteoretičnih predmetov na srednji šoli v Ljubljani. Nato sem se zaposlil v razvoj-noraziskovalnem oddelku Iskre Kibernetike v Kranju. Kasneje sem v istem podjetju vodil enega od prodajnih oddelkov. Sedaj sem zaposlen kot carinski inšpektor v Carinarnici Jesenice. Živim na Hrušici pri Jesenicah, sem poročen in oče dveh otrok.
Aktivno sem vstopil v politiko v začetku leta 1990, ko sem bil na ustanovnem zboru Občinskega odbora SKD Jesenice izvoljen za predsednika. Na drugem kongresu SKD, maja I992 v Ljubljani sem bil izvoljen v Svet SKD. Sem tudi član Regionalnega odbora SKD za Gorenjsko. Na volitvah leta I990 sem bil kandidat na listi SKD za poslanca v DPZ Republiške skupščine. Sem poslanec v DPZ Skupščine občine Jesenice.
Slovenski krščanski demokrati smo edina slovenska stranka, ki je polnopravni član kar dveh evropskih združenj strank (Evropsko krščansko demokratske unije in Evropske demokratske unije). Na podlagi sodelovanja s sorodnimi evropskimi strankami, ki sestavljajo vlade v večini evropskih držav, sem se udeležil nekaj političnih seminarjev po Evropi. Na njih sem utrdil prepričanje, da je program Slovenskih krščanskih demokratov tisti, na podlagi katerega bomo Sloveniji vrnili mesto, ki ji v Evropi pripada. Prepričan sem, da bomo /mogli uresničiti geslo: "Vrnili bomo Sloveniji dušo, srce in nasmeh!"
2. okraj: OBČINA RADOVLJICA (blejski, bohinjski del)
PROF. JOŽE CVETEK
Moja življenjska pol se i<- zaos
la leta I*>47 na kmečki domači-
ii pn i Un pod Studorora s
Bohinju. Po končani gimnaziji na Jesenicah sem se vpisal na
Filozofsko fakulteto s i jublj i m m diplomiral na geografiji t s
turizmom) in zgodovini. Poučujem na domači osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Veliko sem se angažiral za našemu alpskemu območju primeren razvoj turizma, ki bo gotovo ena nosilnih gospodarskih panog naših krajev v prihodnje. Prepričan sem, da mora ta razvoj temeljiti predvsem na zavzetosti in prizadevanju domačega prebivalstva, da bomo lahko tako ostali gospodar naše bogate kulturne in naravne dediščine. Država pa mora s primerno zakonodajo podpirati to aktivnost in podjetnost. Sodeloval sem v demokratičnih procesih zadnjih let, saj je postalo jasno, da se demokracija ne bo utrdila sama do sebe, ampak bo potrebno za to ponuditi vse svoje sposobnosti in moči. Kot veren kristjan sem se takoj vključil v SKD in v Bohinju smo med prvimi ustanovili krajevni odbor SKD v občini Radovljica. Na prvih demokratičnih volitvah sem bil izvoljen za občinskega poslanca v zbor krajevnih skupnosti in izbran kot odgovoren za področje turizma še v izvršni svet občine. S tem so se začele moje prve večje politične izkušnje, saj prej, zaradi vladavine ene same stranke, nisem mogel politično delovati.
V slovenski parlament mora vstopiti resnična demokracija s strankami, ki bodo dejansko odražale voljo in razpoloženje volivcev naše države. Preko poslancev, izvoljenih v državni zbor in državni svet, in preko legitimnih interesov strank, se bo ta volja prenesla v zakone. Kot poslanec državnega zbora se bom zavzel za poštene in pravične zakone, ki bodo omogočili uspešno in boljše ter duhovno bogatejše življenje vsemu slovenskemu narodu in državljanom Slovenije.
Začeli smo pred več kot tisoč leti v Karantaniji Nadaljujmo vedri in polni upanja v naši težko pričakovani svobodni in samostojni Sloveniji! Zmogli bomo, saj nismo sami!
3. okraj: OBČINA RADOVLJICA (radovljiški del do Krope)
DR. ALD0 JOVAN
1). Aldo JOVAN bo kmalu trideset let Radovijičan. V Rado vljico je prišel skup.ti / /eno.
otroško zdravnico, ki [c petind*
\.i|sel let vodila otioski disp.in zer v Radovljici, sam pa sc je zaposlil v psihiatrični bolnišnl d Begunje. Izhaja i/ učiteljske
Ji u/ine, mladost in VOJIVI lati
ie preživel na Dolenjskem, kjer
je leta 1950 dokončal gimna/i JO  Kol /diavnik je /ačel z delom v /D Jesenice Že   pred   slovensko pomladjo D'Mi pravzaprav vsa leta zdrav-ii i k os anja jt- hil družbeno angažiran, razpoznaven kot kristjan, aktiven v svoji stanovski organizaciji, ob tem pa mu je bila vedno prva skrb pacient. V slovenski politični pomladi pa je sku pa| s prijatelji in kolegi iz Radovljice /ačel pridobivati sodr
žavljane za krščansko demokracijo. Na politično angažiranje posameznika gleda kot na sestavni del človekove osebe. Le tako delujoči ljudje lahko ustvarijo demokratično družbo.
Za stranko Slovenskih Krščanskih Demokratov (SKD) se je odločil zato, ker za temelj postavlja "človeka kot osebo..., ki naj je prvo izhodišče in cilj družbene ureditve! (1. točka Programa SKD). Dr. Aldo Jovan že tretje leto deluje kot predsednik občinskega odbora SKD Radovljica. Vprašanje kandidatu: "Zakaj ste se kot zdravnik psihiater odločili, da kandidirate za poslanca v državni zbor?" Dr. Aldo Jovan: "V svojem dolgoletnem delu sem se odločno zavzemal za zaposlitev in strokovno rast novih, mladih ljudi in danes vidim naslednike, ki bodo prevzeli moje dosedanje delo. Kot zdravnik nisem bil soočen samo z zdravstvenimi problemi, temveč tudi s socialnimi in vsemi tistimi, ki zadevajo človekov položaj v družbi. Nabral sem si izkušnje in prišel do spoznanj, s katerimi, tako sem prepričan, bi lahko prispeval k produktivnemu delu slovenskega parlamenta!
Čutim kot poseben izziv, da bi kot poslanec razvil načine za živ in neprekinjen stik z volivci!"
4. okraj: OBČINA KRANJ (mesto, do Predoselj)
PROF. DR. PETER VENCELJ
Rojen v Stražišču pri Kiaiijii 28. maja 1939 kot prvi od stuih otrok. Osnovno šolo, nižjo in višjo  gimnazijo je  končal v
Kranju. Maturiral je leta 1958.
Študiral |c tehniško li/iko in <liploinii.il 196 ) leta. Pet let je bil zaposlen v razvojnih oddelkih Iskre. Na univerzi v Lju-bljani je najprej asistent /,i me li.iniko in višjo tehniško meha
niko Magistrira! ic i/ fizike
snovi in doktoriia i/ mehanike Postane univerzitetni učitelj in je danes redni profesor za mehaniko in tehniško matematiko na Oddelku /a matematiko in mehaniko v Ljubljani. Oh ustanovitvi je prvih pet let tudi piole soi na univerzi V Mariboru. Je tudi organizator in vodja podi plomskega studii.i i/ mehanike
Strokovno se ukvarja s proble*
mi mehanike tekočin, elasto mehanike in problemi nihanj Predvsem so to problemi ve/a
ni na praktična vprašanji v tehniki m tehnologijah Koi ra ziskovalet dela na inštitutu za
matematiko, ti/iko in mehani ko in na Iurboinštitutu v Ljubljani,
Na uiiivei/i |e opravHal razli čne dolžnosti od predstojnika
odseka /,i mehaniko, do pred
sednika izvršilnega odbora Fa
kultete IZ nai.ivoslov jc in leh nologijo. Zunaj univerze se je ukvarjal / različnimi strokovni mi, organizacijskimi in drugimi nalogami v v/goji, izobra/eva
nju in znanosti. V prvi slove vladi je bil minister za šolstvo i* šport. Živi v Kranju v krajev* skupnosti Center, je poročen oče dveh otrok. Žena je učitelj' ca v osnovni šoli. V kraje skupnosti se je več kot deset ukvarjal s problemi revitali cije starega mesta, problem" onesnaževanja,    prometa if1 drugimi problemi. Več let je bil član sveta in predsednik skupščine KS Center.
5. okraj: OBČINA KRANJ (desni breg Save, del Planine)
DR. JANEZ REMŠKAR
Leta 1966 sem se vpisal na M? dicinsko fakulteto v Ljublja** kjer sem diplomiral 1972. le'a Neposredno po študiju sem p zaposlil na Univerzitetnem štitutu za pljučne bolezni in tU' berkulozo Golnik. 'Po konč* nem podiplomskem študiju J pnevmologije 1975. leta tff opravljenem specialističnem IJ pitu iz interne medicine 198*1 leta sem od 1987. leta delal IJ intenzivnem oddelku Inštitut Golnik. U'ta 1U8X sem prevjj vodenje oddelka /a kardiorCP1' ratorno rehabilitacijo in ga *• dim še sedaj. Poleg strokovne1? dela, v sklopu katerega sel" predavanji sodeloval na dol"' čih in tujih sestankih in ko" gresih ter objavil vrsto stro nih člankov, sem aktivno s loval tudi pri vzgoji zdravili
v dodiplomskem in podipj skem izobraževanju. Zaradi svoje ožje strokov^ usmerjenosti sem se ob redfl' delu vključil tudi v preventiv'' zdravstveno dejavnosi na I11, dročju kajenj.i. lu sem ukvarjal predvsem / i/obra* van jem šolske mladine V I1'1, 1976 - 1980 sem hil predsfd"1
občinskega odbora rk Kran*
Spomladi leta 1990 sem bil j£ predstavnik zdravstva za ^l renjsko, ljubljansko in pr'*"( sko regijo i/vol|cn v /bor /U\j /enega dela republiške skup^ji ne. Istega leta spomladi sern. i/voljen tudi za zunanjega*;, na Izvršnega sveta Skupst;'',. občine Kranj, odgovornega^ ičje zdravstva in soc'ia
,llU
k."'
i I
skupščini, kjer sem bil imen«' .!»< lef odr"4 P1..
tudi v pet skupščinskih w~ p
podrocj
politike
V času mandata v Repu--
m**
od K
oz. komisij, sem bil polet* omenjenih aktivnosti na |>< ju zdravstvene politiki šf i «, l>< I aktiven v komisiji /a l[f \t no, visoko šolstvo In mladi11 vprašanja. 1
()i> svo|i kandidaturi \ K,,llI ne morem mimo sv njega I"' ca Kot zdravnik moram
bolnike dnev no hrabriti I"' I hovem  soočanju / Nisem  zagovornik ncos^u nih obljub Pri svojem iO^M njem in bodočem poli" dtlOVanjU sem se in s* 9
zavzemal za družbene M membe, s pomoć jo katen ' S postal posameznik cenje" , delu in spodbujan k "-»»^JJ nosii Mnenja sem, d i 11 u ipešni m odgovoi ni p"0',,''1 niki zagotavljajo
družbe.
KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR - na glasovnici pod zap. št. 14
6. okraj: OBČINA KRANJ (okolica od Nakla prek Cerkelj do Trboj)
PROF. IGNAC POLAJNAR
Rojen 13. septembra 1948 v Po-točah pri Preddvoru, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po 8>rnnaziji je doštudiral sloveni-stiko in sociologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1990, ko se je zaposlil kot yodja poslanskega kluba SKD v slovenskem parlamentu, de-'al sprva kot novinar pri Večeru, nato pa vrsto let urejal interno glasilo v trgovskem podjetju Metalka.
? svojimi pisnimi prispevki se Je pojavil v javnosti na straneh fužine v rubriki študentov študent naj bo. Hkrati je začel sodelovati pri reviji 2000, že kmalu pa postal tudi stalni sodelavec Mohorjeve družbe, Mer je bil več mandatov tudi c'an upravnega in izvršilnega odbora. Objavil je vrsto pesmi v slovenskih literarnih revijah, v reviji Nova mladika pa je objavil vrsto črtic. Ko je začela v Družini izhajati Družinska pri-'°ga, je na njegovo pobudo na-jU v njej prostor tudi rubrika ^aš trenutek, v katero je že od Vsega začetka prispeval večino tankov. V njej so se odprla •nnoga družbena in politična vprašanja na način, ki jc bil v 1'stern času mogoč. Ignac Po-'ajnar je poročen in ima tri otroke.
V prvem povojnem dcmokrati-*™o izvoljenem parlamentu je v"<lja poslanskega kluba SKD, fredsednik komisije za družino v Skupičinl Republike Slovenije 'tr predsednik posebne komisije * raziskavo povojnih množičnih Pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, sodeluje tudi v odboru za nošnjo politiko in informiranje.
7> Okraj: OBČINA TRŽIČ
JANA PRIMOŽIČ
se usposabljala na plansko-analitskem področju, nato pa prevzela vodenje kranjskih ekspozitur. V teh letih se mi je bančna stroka izredno priljubila, žalostilo me je le dejstvo, da še ni dozorel čas za priznavanje kreativnosti tudi v tej stroki. Kot ena prvih sem v tem času končala tudi bančno šolo. Po uspešnih volitvah leta 1990 sem bila izvoljena za predsednico družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, v stranki pa sem prevzela funkcijo predsednice občinskega odbora Tržič, kjer delujem že od samega začetka. Delo načelnice za gospodarstvo in družbene dejavnosti v upravnih organih občine opravljam z veseljem in skušam s pomočjo svojih sodelavk in sodelavcev spreminjati vlogo občine iz birokratske ustanove v ustanovo, ki ljudi razvojno usmerja in jim pomaga pri njihovih načrtih. Zlasti uspešen je naš oddelek na področju pospeševanja turizma in urejanju podeželja, pri reševanju denacionalizacijskih zadev, pripravljamo pa tudi razvojno strategijo občine. Kot ženska predstavnica SKD naše volilne enote se bom zavzemala za pravilen odnos do žensk. V povojnih letih je bila preveč poudarjena vloga ženske kot delavke, ni pa prav, da bi se spet preveč poudarjala vloga ženske kot matere. Moderna ženska naj se svobodno odloči ali bo večjo težo dala ženski-materi ali ženski-delav-ki, država pa naj ji zlasti pri materinski vlogi še posebej pomaga.
Moj osebni volilni program je sledeč:
1. Kot ekonomistka po stroki se bom zavzemala za socialno-tržno gospodarstvo oz. za sprejem in uveljavljanje čimboljših zakonov.
2. Zavzemala se bom zlasti za posebno ogrožene skupine prebivalstva, za otroke, mladino, njihovo čimboljšo vzgojo in ustrezno zaposlitev, za matere, starejše, invalide in socialno ogrožene.
3. Zavzemala se bom za pravi odnos do priseljencev. Priznati moramo, da smo jih sami Slovenci povabili v Slovenijo, ker smo se pač usmerili v delovno intenzivno namesto v kapitalno intenzivno industrijo. Napake preteklosti moramo priznati oz. upoštevati, ne pa krivdo za naš položaj naprtiti izključno priseljencem.
4. Prizadevala si bom za čim hitrejši razvoj lokalne samouprave zlasti na območju Gorenjske in še posebej Tržiča. Prepričana sem, da bo program Slovenskih krščanskih demokratov in mojo kandidaturo podprlo veliko volivcev.
8. okraj: OBČINA SKOFJA LOKA (mesto, Trata)
VINCENCIJ DEMŠAR
Cn?' |eveHka /d'a P°H>r*
(„ '''"Mu sveta na bolje, lepi« ga L °! da bi storila k..| dobfC *avo<vr,1M',cKi' /a naiO novo di ferii I va,|l°. M Prelepo Oo-*mS? "'st' ^P* Ir/.č.semsc Slov V kandidiram na i.sti kr»tov   h kKćanskin <,,m"
br<5vcm ,c,a 1961 p°,/o
ka n 'U'P|omirana ekonomist va *.J"'.anćni smcr» Moja p.
JS*» bank. Kranj, kjai mm
Skofja Loka je eden redkih zgodovinsko-arhitekturnih biserov na Slovenskem. Ne le turistično, tudi kulturno bi lahko imela živahnejši utrip. Kot predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Skofja Loka in kot delegat v njeni skupščini, upam, da sem z besedami in dejanji dokazal, da ne mislim biti le nemi poslušalec v državnem zboru.
In še kratek življenjepis: Rojen sem 21. januarja 1941 na manjši kmetiji v Osojniku. Osnovno šolo sem obiskoval na Zalem Logu, nižjo gimnazijo v Železnikih, učiteljišče v Tolminu in končal študij zgodovine na fakulteti v Ljubljani. Deset let sem bil kustos v Loškem muzeju v Škofji Loki, potem pa devet let v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Na Kopališki ulici v Škofji Loki sva si z ženo zgradila lasten dom (za naju ni bilo družbenih stanovanj!). S štirimi živahnimi otroci od šestega od šestnajstega leta smo zadovoljna družina. Sem med ustanovnimi člani Slovenskih krščanskih demokratov leta 1989. V drugih strankah pa doslej nisem bil, prav tako ne v raznih obveščevalnih službah prejšnjega sistema.
Slediti vesti in dani besedi, naj tudi danes nekaj velja! Vam volivci zaupam, ali vi meni?
9. okraj: OBČINA SKOFJA LOKA (obe dolini)
IVAN OMAN
Ivan OMAN (1929) kmet iz Zminca pri Škofji Loki je bil med prvimi organizatorji Slovenske kmečke zveze, prve de-
mokratične politične organizacije na Slovenskem, ki je prebila led enostrankarskega sistema. Bil je tudi prvi predsednik te organizacije. Danes se vam predstavlja kot kandidat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Po razpadu komunističnega sistema v Srednji in Vzhodni Evropi je vsem jasno, da se je projekt "socialistične družbe" zrušil zato, ker je nenaraven in neuresničljiv.
1. Danes vse dežele Vzhodne Evrope in tudi vse nekdanje Partije prisegajo na tržno gospodarstvo. Praktično se tudi pri nas vzpostavlja kapitalistični sistem, kakršen je bil v začetku tega stoletja. Sistem, ki temelji na popolnem liberalizmu. Tudi sam zagovarjam tržno gospodarstvo. Toda: eko-socialno-tržno gospodarstvo. Torej: tržno gospodarstvo da, ampak s socialnimi korekcijami in z upoštevanjem norm varovanja človekovega okolja.
2. Na tej podlagi je treba graditi razvoj narodnega gospodarstva. S samo kritiko preteklosti ne bomo ničesar naredili. Tudi v preteklosti je bilo marsikaj dobrega doseženega, res pa je, da smo v razvoju premočno zaostali za ostalimi državami Evrope. Zato morajo biti naša prizadevanja usmerjena v pospešen razvoj.
3. Ne gradimo na prepirih, pač pa na koristnem tekmovanju, ki pomeni napredek! Ne razredni boj, pač pa socialno partnerstvo! Zavedajmo se, da so vsi poklici drug drugemu potrebni. Zavedajmo se, da so vsi poklici drug drugemu potrebni. Zavedajmo se, da z lepimi gesli in obljubami ne bom ničesar napravili. Zato je moje geslo: "STOPIMO NA TRDNA TLA". To pa pomeni: vestno in kvalitetno delo.
SKD
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
KANDIDAT ZA DRŽAVNI SVET
JESENICE, RADOVLJICA:
DR. AVGUŠTIN MENCINGER
Kot kandidat za poslanca pro blematiko škofje Loke, mesta m okolice dobro poznam. Nadaljevali bomo s plinifikacijo Škofje Loke in mimo nje potegnili poljansko obvoznico Po magali bomo (udi tistim vasem, ki so med demografsko ogroženimi, čeprav so tik pred me stom.
Sem zdravnik, po rodu Jeseni čan, sedaj zaposlen v bolnišnici Jesenice Pri IVOJfm delu spoznavam ljudi te pokrajine, se srečujem z. njihovimi stiskami in problemi in se oblikujem kot zdravnik in človek. Na prvih svobodnih volitvah sem bil kot krščanski demokrat na listi DLMOS a izvoljen v zbor občin. Ponosen sem, da sem bil poslanec prvega slo-
venskega parlamenta, ki je zaradi jasne in odločne opredelitve DEMOS-a in mednarodnih zvez krščanskih demokratov uresničil stoletni sen naših pra-dedov - samostojno Slovenijo. Odločil sem se, da kandidiram za poslanca v državnem svetu. Tako bom lahko, Če me boste izvolili, še naprej opravljal svoj poklic, se tako .še naprej srečeval s stiskami in problemi ljudi in te pokrajine in skušal te probleme reševati v državnem svetu.
Sem optimist, zaupam v skrite ustvarjalne sile svojih sorojakov in sem trdno prepričan, da bomo skupaj zmogli kolo vsakršnega napredka, duhovnega, socialnega in gospodarskega, zavrteti hitreje.
KRANJ, SKOFJA LOKA, TRŽIČ:
podpiramo
VLAST0 SAGADIN
(kandidatka ZELENIH SLOVENIJE)
Odprto pismo prijateljem in znancem
Nedavnoso v Ljubljani objavili Mislim, da se je dr. Sire pri tem
vest, da bo na predsedniških volit- zmotil. Kandidatura, če izključi-
vah 6. decembra kandidiral Dr. mo skrajno levico in desnico, je
Ljubo Sire iz Glasgotva (na Škot- prihajala samo v poštev, če ga
skem) in sicer kot kandidat Libe- podpre ena od močnih sredin-
ralno-demokratske stranke.
Ker veliko ljudi ve, da sva z dr. Sircem tesno sodelovali na različnih področjih več kot trideset let in ker mnogo ljudi ne mo-
ških strank, ne da bi se dr. Sire moral vanjo včlaniti.
Liberalni demokrati se že nekaj časa frakcijsko prizadevajo, da bi se znebili komunističnega re razumeti, da demokrat tako pečata, saj so morali vsaj pri Dr-visokega kalibra kandidira pri novškovi vladi spoznati, da je ta "komunistih", kot pravijo, že lep pečat njihova cokla, kijih ne bo čas telefoni zvonijo in prosijo za nikoli pripeljala v Evropo, am-pojasnilo, za kaj dejansko gre in pak jih bo vedno ovirala pri vla-'kako je to mogoče". danju, če odločno ne prelomijo s
Zato tole osebno in javno po- preteklostjo. Pri tem je pomem-jasnilo: ben zlasti mlajši element, ki de-
Pobuda za dr. Sirčevo kandi- jansko nosi malo ali nič odgo-daturo je že pred letom dni pri- vornosti za povojno diktaturo in šla iz Ljubljane, in sicer sprva od ki ga podpirajo v veliki meri profesorja in ekonomista dr. mlajše generacije, ki niti rojene Aleksandra Bajta, ki so se mu niso bile, ko se je po Sloveniji pozneje pridružile tudi druge v načrtno likvidiralo ali samo zati-javnosti znane osebnosti tako na ralo politične nasprotnike, ekonomskem, znanstvenem in Tako je v tej Liberalno-demo-tudi političnem področju. kratski stranki nazadnje prevla-
Pobuda je izhajala iz prepri- dalo mnenje, da je treba podpre-čanja, in to prepričanje iz izkuš- ti in povabiti dr. Sirca, čeprav nje, da se Sloveniji slabo piše, "ni dovolj znan v domovini" in dokler se ne znebi komunistične- čeprav "prihaja iz tujine brez sloga pečata, najprej na vrhu drža- venskega potnega lista" in če-ve in potem v državni upravi, prav mu bodo očitali jugoslove-Slovenci v domovini si enosta- narstvo, ker je pred časom točno vno ne predstavljajo, kako dobro in dokumentarično napovedal, tujina pozna razmere v Sloveniji, kaj se bo zgodilo na ozemlju bi-To je pred časom delno priznal vše Jugoslavije, zlasti v Bosni in tudi g. Zoran Thaler, pomočnik Hercegovini, pa tudi na Kosovu, zunanjega ministra, toda ni šel Pa čeprav njegovi nasprotniki na do bistva stvari: Ko namreč slo- skrajni levici zamolčijo dejstvo, venski politični voditelji pridejo v da dr. Sire kot demokrat brezpo-tujino in imajo pogovore s tujci, gojno sprejema 90-odstotno plešo osupli, kakšna vprašanja do- biscitarno odločitev decembra bivajo in kakšna pojasnila od 1990 in kar je temu sledilo. Mi-njih tujci pričakujejo. Zato je po- mogrede lahko tudi omenimo litično naivno, kako dolžijo v do- bes na skrajni levici proti Lieral-movini Lojzeta Peterleta ali Vi- nim demokratom, da z dr. Sirče-tomirja Grosa in še koga, češ da vo kandidaturo manjšajo mož-v tujini perejo umazano perilo, nost Kučanove zmage. Vprašu-Doma bi si že zdavnaj morali bi- jem: ali ne bodo kandidature ti na jasnem, da za čvekanje manjših kalibrov postavljene ali sprenevedanje, izgovarjanje in vsaj načrtno predvideno prav za-dialektikov v tujini, tako v politi- to, da bi razvodenile dr. Sirčevo ki kot ekonomiji, nimajo nobe- vlogo?
nega razumevanja. Čeprav bodo po ustavi kompe-
In kakor se to dogaja na poli- tence predsednika republike do-tičnem področju, se seveda odra- kaj manjše, kot so to bile doslej, ža tudi na gospodarskem. Tako še vedno obstaja in bo vedno ob-ostaja dejstvo, da vse dotlej, do- stajah bistvo, da mora biti na kler bo na čelu države ostal čelu države s preteklostjo neo-predsednik republike bivši vodi- madeževana oseba, strankarsko telj Komunistične partije, pa če- nevezana, ki edina more združe-prav je medtem dvakrat ali tri- vati (in ne deliti, kot bi se to go-krat preimenoval svojo pripad- dih v nasprotnem primeru), in nost ali navzven "zamrznil legiti- tako predvsem moralno vplivati macijo", in dokler Slovenija ne na vse javno dogajanje v državi, bo imela močne koalicijske vla- In samo takšna osebnost lahko de, v kateri ne bodo po pravilu tudi vpliva, da pride na vladni prevladovali bivši komunisti, tu- ravni do močne, sredinske koali-jina ne bo imela zaupanja v to cije, ki je republiki Sloveniji v državo in ne bo investirala svoje- tem času tako hudo potrebna, ga kapitala odnosno garantirala Če dogajanja ob Peterletovi in tuja posojila. Drobtine, ki jih Drnovškovi vladi slovenskim vo-zdaj dobiva Slovenija, niso vred- livcem niso odprla oči, potem jim ne niti omembe, pa čeprav jih Bog pomagaj! domači mediji napihujejo. Predsedniške in parlamentar-
Samo močna sredinska vlada, ne volitve je treba jemati ločeno, ki bo imela močno podporo v dr- To sta dve med seboj neodvisni žavnem zboru, lahko uvede po- zadevi. Mene ne bo čisto nič mo-trebno zakonodajo, ki bo najprej tih, če bi volil dr. Sirca za pred-iz Slovenije napravila pravno dr- sednika republike in istočasno žavo, kjer bo vsakdo odgovoren oddal glas za Krščanske demo-pred zakonom in ko bo morala krate v državnem zboru, prenehati mafijska struktura. Postavlja se resno vprašanje kjer je polnjenje privatnih žepov jn primerjava: in zaščita osebnih, tekom dolgih Kakor je bilo potrebno, da je v let enoumja pridobljenih položa- osemdesetem letu prišel na čelo jev ali privilegijev postavljeno slovenske Cerkve "mož od zu-pod vprašaj. Alternativa temu je naj": kije - ob dalekovidni odpo-životarjenje in brezpravje, ki vedi škofa dr. Leniča na nasled-smo mu priča ta čas brez vsake stveno pravico, to omogočil -perspektive za deželo na sončni mož, ki ni bil zapleten v domača strani Alp, ki bo slejkoprej potem dogajanja, in kije bil edini v sta-praktično postala provinca ene nju zaradi odsotnosti iz domovi-ali druge mednarodne kombina- ne, zaradi evropskega ugleda cije. zgleda in jtnese. premostiti pre-
pad med posvetno in cerkveno Ko so v domovini pred z usta- oblastjo, in obenem prinesti v vo napovedanimi volitvami o slovensko Cerkev novega duha tem razmišljali, so resni ljudje z in urediti razmere, ki so nastale več ali manj zdravo pametjo uvi- v Cerkvi v katakombah, - ali ni deli. da je torej treba iskati človeka, ki ima, prvič, čisto preteklost in ni v ničemer vezan na več kot štiridesetletno enoumje, in se. kar je bilo s tem povezano
tudi zdaj čas, da pride na čelo slovenske republike ponovno "mož od zunaj", ki nima na vesti nobenega totalitarizma, nobenega enačenja z interesi skoraj pet-
drugič pa. ki uživa tudi v tujini desetletne skorumpirane vlada-
ugled in se po svojem delu spo- vine - mož, ki po svojem ugledu,
zna na politična in ekonomska strpnosti in poštenju lahko edini
vprašanja. Dr. Sire je sam v in- prinese v domovino duha tole-
tervjuju 14. oktobra priznal, da rance, spoštovanja zakonov in
je zelo blizu Krščanski demokra- sodelovanja v osnovnih rečeh ? ciji, vendar pa da mu je bilo težko pričakovati kot "liberal™ po
tradiciji". da bi ga Slovenski krš- Pozdravlja
čanski  demokrati  kandidirali. Dušan Pleničar
\
(2*
DEMOKRATI
Na demokracijo gledamo na moderen način inje ne ožimo s pridevniki k svojemu imenu. Zato nismo liberalni, krščanski, narodni, socialni, pač pa več od tega, čez to, preprosto - DEMOKRATI. Ker nismo omejeni in zavrti z nobeno ideologijo, ki vedno najprej omejuje, celo zasvoji in zasužnji ter sili v skrajnosti in izključevanje, smo zmožni dialoga. V tem je razlika in ta je očitna.
Kot dejavna in delavna, moderna stranka, volivkam in volivcem ponujamo rešitve za vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti takoj.
Vprašanje, ki usodno povezuje vse naše ljudi, je - delovno mesto, je vprašanje brezposelnosti. Ko govorimo o delovnem mestu, govorimo o nujnosti policentričnega razvoja, govorimo o potrebni dodelavi zakonodaje za normalno in avtonomno delovanje gospodarstva. Vlaganje v delovna mesta pomeni zavzemanje za uravnoteženi družbeni razvoj, ki ob materialni proizvodnji in trgovini izpostavlja tudi tudi druge, ničmanj pomembne segmente, in ki se zaveda prioritet. Druga točka našega predvolilnega programa je - cenejša država. Govoriti o cenejši državi pomeni govoriti o učinkovitosti. Cenejša država ne pomeni le, da moramo temeljito pretehtati vse stroške lastnih državnih institucij, ampak tudi, da moramo seči v jedro delovanja moderne državne uprave. Davkoplačevalci bodo podprli stranko, ki sodobno državno upravljanje vodi tudi preko podeljevanja koncesij različnemu zborničnemu sistemom, sodobnim korporacijam in drugim, ki cenejše, strokovnejše in učinkovitejše kot klasična državna birokracija urejajo posamezna družbena vprašanja. Vemo, da tudi učinkovita lokalna samouprava pomeni cenejšo državo.
Tretjo točko svojega volilnega programa uvajamo z geslom - ceste, ne gre samo za ceste, gre za celotno infrastrukturo od razvoja telekomunikacij, železnic do informacijskega sistema. Trasa Koper s krakom Nova Gorica do Razdrtega in naprej prek Ljubljane, Celja do Maribora in madžarske meje, je nujna in izvedljiva. Izgradnja avtocest z lastnimi, koncesijskimi in kreditnimi aranžmaji pomeni tudi velik zagon za slovensko industrijo in storitvene dejavnosti. Pomeni spodbudo železniškemu transportu težkega prometa, ki ne obremenjuje okolja in razvoj sodobnega morskega prometa. Pomeni sodobno telefonijo, ki bo omogočila razvoj podjetnosti in pretok najbolj iskanega sodobnega blaga - informacije. To je tudi nujno za razvoj demokracije v Sloveniji.
Kar Demokrati govorimo, to tudi delamo. Ne obljubljamo več, kot mislimo, da lahko storimo. Ljudje to vedo.
Dr. FRANCE BUČAR
(2*
član predsedstva Demokratov
Dr. France Bučar seje rodil 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Leta 1947 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nato delal v vladnih službah.
Doktoriral je iz pravnih znanosti (leta 1956), kot štipendist Fisen-hovver Fxchange Fellovvship je študiral v ZDA, leta 1964 pa je postal profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 seje zaradi knjige Podjetje in družba, ki je bila označena za protisamou-pravno in prozahodno, ter zaradi nestrinjanja s komunistično politiko centralizacije in omejevanja človekovih pravic, kot tudi zaradi nestrinjanja z. neprofesionalnostjo in nedemokratičnimi metodami v enostrankarskem sistemu, moral upokojiti. Dr. Bučarje avtor številnih knjig in strokovnih člankov. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Slovenske demokratične zveze, po prvih demokratičnih volitvah pa je postal predsednik slovenske skupščine.
Dr. France Bučarje nosilec liste kandidatov Demokratske stranke za volitve v državni zbor v 1. volilni enoti.
Ć2X
JANEZ ANDREJ AŠIČ
Janez Andrejašič se je rodil 26. marca v Kranju. Končal je visoko šolo za telesno kulturo. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil na Osnovni šoli Stranje v občini Kamnik, kjer je še danes. Zadnjih trideset let je njen ravnatelj.
DR. MARJAN ČESEN
Mag dr. Marjan Česen se je rodil 21. marca 1935 v Kranju. Končal je študij stomatologije, ob delu zaključil študij prve stopnje prava in tretje stopnje ekonomije, ki ga je sklenil z
(2*
magisterijem. Sedaj dokončuje doktorat s področja ekonomike zdravstva. Zaposlen je kot samostojni svetovalec pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot poslanec bi si prizadeval za uravnotežen ekonomski in socialni razvoj.
DEMOKRATI
TONE KRAMARIČ
Tone Kramarič se je rodil 9. avgusta 1947 v Cerkljah na Gorenjskem. Končal je pedagoško akademijo, ob delu (trenutno je zaposlen kot poslanec v republiški skupščini) pa dokončuje študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Kot poslanec bo izboljšal infrastrukturo v mestnem jedru, posvetil večjo pozornost manjšim krajem in odpravil zastarelo industrijo. zy*"*V-
ALOJZIJ - PAVEL FLORJANČIČ
Alojzij - Pavel Florjančilč se je rodil 10. oktobra 1940. Je diplomirani geolog. Kot poslanec bi se zavzemal za hitrejši ekonomski razvoj in socialno varnost državljanov Slovenije. Poskrbel bo za večje varstvo okolja in preprečil onesnaževanje slovenskih rek.
MIRAN KENDA CSlfr
Miran Kenda se je rodil 20. septembra 1928. leta. Po poklicu je gledališki igralec. Zavzemal se bo za dograditev avtoceste mimo Radovljice, za izgradnjo gledališke dvorane V mestu in ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta. Sele, ko bomo uredili svojo novo, mlado državo, bodo na vrsti lokalni interesi.
IGNACIJ PlSLAR
Ignacij Pišlar se je rodil 14 ok tobn 1939 v Idriji. Je diplomi rani inž. gozdarstva, kot v. d. vodja IO/D (io/darstvo Idrija
(2*
jc zaposlen v SGG Tolmin Kot poslanec bi se zavzemal za zagotovitev pogojev za obstoj idrijsko-cerkljanske regije, iz-boljtal ceste in uredil telefon sko napeljavo v VMJ Sloveniji.
DEMOKRATI
(2x
LOJZ POTOČNIK
Lojz Potočnik seje rodil 11. junija 1951 v Kropi na Gorenjskem. Po poklicu je ekonomist, kot vodja notranjega nadzora je zaposlen v kranjski podružnici SDK. Zavzemal se bo za normalno življenje prebivalcev Slovenije. Nezaposlenim bo zagotovil delovna mesta in otrokom šolo brez strahu.
RASTKO TEPINA
Rastko Tepina se je rodil leta 1959 v Kranju. Že od malih nog nastopa v gledališču, na filmu in televiziji. Od leta 1990
(2*
je svobodni umetnik - gledališki igralec in lajnar. Skupaj s soprogo je solastnik zasebnega podjetja Fmblem Kranj d.o.o. Kot poslanec se bo zavzemal za hitrejši razvoj turizma, zlasti družinskega.
JOŽE TALER
Jože Taler se je rodil 18. marca 1955 v Sv. Duhu pri Škofji Loki. Je diplomirani pravnik »° dela kot vodja pravne službe v podjetju Color Medvode, ob delu pa nadaljuje podiplomski študij menedžmenta. Kot poslanec si bo prizadeval za zdnj; žitev vseh moči pri afirmacij1 Škofje Loke.
(2*
GORDANA VlSNAR
l2*
Pravnica Gordana Višnar se Je rodila 23. septembra 1954 jj Jesenicah. Je direktorica drU*' be Euroterm d.o.o. Kot posla'1 ka v državnem /boru bi se zemala tudi za čim hitrejše Qf piranje novih delovnih mest |,! razvoj turizma, aktivno vlog'1 občin in zmanjšanje kriminal' ob meji.
MATJAŽ PESKAR, gimnazijski maturant, rojen 1963, zaposlen v Skupščini republike Slovenije, kandidat LDS - Li-beralno-demokratske stranke za Državni zbor v 1. volilnem okraju.
Iz svojega programa, za katerega trdim, da je realen, izpostavljam dva najaktualnejša problema, ki zahtevata pospešeno reševanje. Slovenska država se mora najprej pozitivnoopredeliti do črne metalurgije in s tem za sanacijo jeseniške Železarne. To ne pomeni reševanje samo delovnih mest ter socialne problematike, ki bi v nasprotnem primeru dosegla neslutene razsežnosti, pač pa to pomeni tudi sanacijo Gorenjske banke ter nove možnosti za kovinsko predelovalno industrijo v Sloveniji.
Drugi problem pa je socialni moment, ki po novem zakonu loči dve skupini socialno ogroženih, ki jima mora država na principu solidarnosti zagotoviti s svojim delom, primerno denarno Pomoč (otroci, ostareli), drugi skupini, ki je za delo sposobna. Pa mora država pomagati z aktivno politiko zaposlovanja (finančne stimulacije za nove zaposlitvene možnosti, prekvalifikacija ter dodatno izobraževanje).
EVGENIJA KOROŠEC, diplomantka
Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, rojena 1931, upokojenka, kandidatka LDS - Liberalno-demokrat-ske stranke za Državni zbor v 2. volilnem okraju.
I svojem življenju se do sedaj nisem aktivno ukvarjala s politiko, temveč le z gospodarsko problematiko. Pri svojem delu sem se morala soočati z dejstvom, da se gospodarskih problemov v glavnem ne da rešiti brez soglasja politike, ki pa še zda 'Bč ni vedno strokovna, napredna in pripravljena na morebitne kompromise, zato sem se odločila, da poskusim s politične pozicije, na osnovi pridobljenih izkušenj pri dosedanjem delu, vplivati na hitrejši razvoj predvsem tistih dejavnosti, ki so mi fllede na mojo izobrazbo najbližje tj. na razvoj turizma in kmetijstva.
Nameravam se zavzemati za kar najbolj učinkovite ukrepe, ki °odo zagotavljali skladen razvoj najbolj senzibilnega območja Slovenije, t.j. območja Narodnega parka Triglav in njegovega Obrobja, ki je hkrati tudi eno najpomembnejših turističnih območij v naši državi.
JOŽE DEŽMAN, diplomirani zgodo vinar, rojen 1955, zaposlen v Gorenj $kem muzeju v Kranju, kandidat LDS iiberlano demokratske stranke v 3 volil nem okraju.
0 poteku avtoceste skozi radovljiško občino so se do nedavne 9a pogovarjali predvsem specialisti za gradnjo cest Ko smo Ocenjevanje posledic gradnje avtoceste razširili na socialne in Ekološke, smo lahko uveljavljali izhodišča, ki v radovljiški obči
01 kot boljšo izbiro od severnega ponuja južni potek avtoceste «e več je ekološko infrastrukturnih objektov, ki bodo zahtevali ^Ov, do okolja in domačinov prijaznejši način razmišljanja, za katerega se sam odločno zavzemam
Mnogokrat smo se podajali v novogradnje in ob tem pozabljali ^a krajinsko kulturne kvalitete naših krajev Revitalizacija, ki jo Ponujamo s projektom Radovljica Linhartovo mesto, je mo Jal, s katerim lahko pomembno prispevamo k razvoju Krope, ■mn« Gorice, Brezij, Begunj z gradom Kamen Ob tem kultur prostorskem bloku se nam ob golfu, hipodromu, letališču, kopališčih, naravi ponujajo izrazite prednosti pri razvoju šport *k>- rekreacijskega kompleksa Tovrstna revitalizacija krajev Pomeni varovanje civilizacijske dediščine, obenem pa impulz &redvsem za nov razvojni cikel v turizmu
DR. SLAVKO GABER.
doktor socio
Oije, rojen 1958, minister za šolstvo in
sP°rt. kandidat LDS Liberalno demo r<*tske stranke za Državni zbor v 4. in 9 v°Hlnem okraju
'•zadevam si za Slovenijo in Gorenjsko: v kateri bodo pridne v°ke, roko bnhtnih glav, v katerih bosta moč in bogastvo ne le Izubijani, ampak tudi v škofji Loki, Železnikih, Žireh in Kranju,
• le v centru, ampak tudi v regiji; v kateri moški in ženska £n*ko skrbita za družino, v kateri je mogoče varno in hitro iz ^'eznikov v Loko in z Jesenic v Koper.
I^l i* pa mi je nenehno prepiranje o levem in desnem ter prete t.°8ti, tuj mi je strah pred vsem, kar je drugačno; tuje so mi "r»Zne obljube!
Poslanec LDS Liberalno demokratske stranke se bom pri . °)em delu posvečal doseganju višje ravni znanja, kvalitetne -^Podiplomskemu izobraževanju, ki se bo v še večji men kot
^diplomsko univerzitetno izobraževanje opiralo na sodelova-s tujimi univerzami in z drugimi strokovnimi institucijami,
.....
?«rla
tarnemu izobraževanju in organizaciji učinkovitega
l,j''',K",Jt npr.ivno<|.i       ir.it,i
segmenti šolstva bodo predvsem povečali količino EjJ* m stimulirali ambicije za njegovo dosoganje Idejna i>k erienost mora biti prepuščena individualnim in družinskim
Državljanke in državljani Slovenije
V čast in veselje mi je, da se po več desetletjih, ko sem svoja znanja in moči uspešno uporabljal v tujini, vračam domov v Slovenijo, da v teh prelomnih časih ponudim svoje močne mednarodne zveze, svoje ekonomsko znanje in svoje izkušnje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije.
Upam, da vam je všeč, da v svojih predvolilnih nastopih na uporabljam različnih podtikanj in ne blatim predsedniških protikandidatov. Kdor zmerja druge, govori predvsem o samem sebi.
Iz teh misli izhaja tudi prva točka mojega predsedniškega programa:
1. Želim biti PREDSEDNIK VSEH DRŽAVLJANK IN DRŽAVJ, NOV SLOVENIJE.
Zavzemal se bom za spravljivo, uravncteženoj»*Tffikliučui< politiko. Sodim, da mora biti na čeii^Stg^S^Ml ■kLoš neomadeževana oseba, z ničimflfra^SaaMjTveč kc letno delitev med Sioven^i^ltJobrlSTr^H  Bk sedanjtaj teklimi političniirujg^^LStfrrio taka ofl  &;ko v ter prelomnih čaftt£^^ Uin mqYalr\o vjjg   ^ vsa jaj^j janja v Sloveniji.
2. Zavzemam le za V HOSPOpARSl Drnovškova vidna zflja   Hro pelt>«0žJW^ifl^Ugr!»)r>za*ci|0 sedaj pa je potrebno™  Btij3pl^e''ff^raP^ podjetništva in tuja vliganjB| pff1f^«M^)^rwovniak bi print v slovensko gospbda^^Jfc&v)^^        ^n s svojirrj>i*t?z3r pritegnil tuji kaprtlll W*
3. Svoje ime bomVđštavil za VEČJJ> SLOVENIJE
Na mesto predsednt\aS|**€fTi]e mora priti človek, ki ne le doma, temveč tudi v svetu uživa zaupanje in ima močne mednarodne povezave. Le tako je mogoče zagotoviti, da bo Slovenija resnično postala enakovreden in zaželen partner v mednarodnih odnosih. Šele takrat bodo tujci v Slovenijo pripravljeni v dosti večji meri investirati svoj kapital.
4. Slovenci moramo nastopati SAMOZAVESTNO V EVROPI IN TREZNO NA BALKANU
V Evropo se nam ni treba več vračati, ker smo v njej vedno bili. Zavzemati se moramo za združeno Evropo, ki ne sme biti preveč centralizirana. Naš prispevek k pomiritvi in dogovoru na območju bivše Jugoslavije pa bo v korist tako nam samim kot tudi drugim. S tem bomo pridobili v očeh evropske in mednarodne javnosti.
Zagotavljam vam, da imam za izpolnitev tega predsedniškega programa vse potrebne lastnosti. Sem neobremenjen s sedanjimi in preteklimi političnimi spori, imam močne mednarodne zveze, sem vrhunsko ekonomsko izobražen, ter imam izkušnje in poznam probleme evropskega združevanja in nove svetovne ureditve.
Želim, da bi iz Slovenije skupaj ustvarili zgodbo o uspehu. Zato dragi stari in novi prijatelji, NASVIDENJE NA VOLITVAH.
Dr. Ljubo Sire
MARIJA PIČULIN. ekonomistka, ro
jena 1949. vodja SDK v Škofji Loki, kandidatka na volitvah za državni zbor v 5. volilnem okraju
Kot poslanka v državnem zboru se bom zavzemala za razreše vanje vsakdanjih problemov svojil volivcev Najbolj pereči se mi zdijo drago šolanje, prehrana in brezposelnost V družinskem proračunu predstavlja šolanje precejšen strošek Šolanje na vseh ravneh, od osnovne šole do univerze, je potrebno poceniti, drugače bo postalo privilegij bogatih, ne pa nadarjenih in marljivih Znanje je dolgoročna naložba, ki bo vplivala na razvoj in blaginjo celotne družbe Drugi problem so stroški prehrane, saj v cenah prednjačimo pred razvitimi ev ropskimi državami Potrebno bo proučiti stroške v sveh fazah od pridelave, proizvodnje do trgovine.
Pri reševanju problema brezposelnosti naj bodo vsa prizadevanja usmerjena na aktivnost zaposlovanja, potem šele na denar no pomoč, ki zagotavlja socialno varnost Mladino je potrebno obvestiti, da je tudi sama dolžna sodelovati pri zaposlovanju, da se zave, da so potrebna tudi samoodpovedovanja, delav nost, poštenost, spoštovanje dela in do dela Do sedaj je bilo to zanemarjeno, ker je sistem omogočal skoraj polno zaposle nost.
Tudi v osnovnošolske programe bo potrebno vnesti poudarek na te vrline, ker le tako bomo zdrava in napredna družba
JUDITA BELHAR, gimnazijska ma turantka, rojena 1955, solastnica bistroja Polžek v Tržiču, kandidatka LDS - Libe-ralno-demokratske stranke za Državni zbor v 7. volilnem okraju. V LDS - Liberalno-demokratski stranki imamo oči uprte v prihodnost. Naš reaini optimizem je usmerjen na cilj vrniti mestu Tržič 500-letno tradicijo podjetnih, svobodnih in na svoj kraj ponosnih ljudi. Z vso resnostjo, voljo in znanjem, ki ga premoremo moramo mestu vrniti podobo, ki ga je nekdaj uvrščala med najbolj uspešna mesta z razvito industrijo, visokim dohodkom na prebivalca in z razvitim kulturnim in športnim življenjem.
Vse to bi Tržič pred nekaj leti bil, in tudi na zgodovinski samozavesti načrtujemo nov razvoj. Tržič je namreč v zadnjih letih na svojih plečih občutil vse breme gospodarske stagnacije. Število brezposelnih je izredno naraslo (13 odstotkov), povprečni OD na zaposlenega je padel pod slovensko povprečje, izobraženci bežijo, športno in kulturno življenje je le še delo posameznih zajiesenjakov, cilj večine je golo preživetje. Zato želim samozavest uspešnega mesta, ljudem pa dati v lalponovno postanejo podjetni, odprti prijazni, skrat-ca TržičanrvVravem pomenu besede. Za rešitev mesta potre-^apital, prestrukturiranje proizvodnje v smeri iz-|valitetnih izdelkov, občino moramo spremeniti Imivo območje, s sprejemljivo davčno politiko. reo|ti pa moramo pospešiti zasebno iniciativo. Vi-\a Tržič je izgradnja obvoznice in zaprtje sta-idra. Središče mesta moramo odpreti turi-frniti rteščane in v njem obuditi življenje. Sama se Imam tudi zalocialno varstveno pomoč brezposelnim, za 'otroški dodajpMfSem otrokom, saj to pomeni vsaj minimalni doprinrj^4r*fazreševa n j u demografskih težav tudi, kot je tržiška Ta7 Vrnimo mestu 500-letni ugled, vrnimo Tržič Tržičanom.
ZORAN THALER, dipl. politolog, rojen 1962, poslanec skupščine Republike Slovenije, namestnik ministra za zunanje zadeve, kandidat LDS - Liberalno -demokratske stranke za Državni zbor v 8. volilnem okraju. Svobodna in cvetoča Slovenija je pogoj tudi za svobodno in cvetočo Škofjo Loko in Gorenjsko. Danes tu poleg lepot, zaradi katerih nam je mnogim najlepše živeti na Gorenjskem, doživljamo tudi veliko problemov.
To, kar Skofja Loka najbolj potrebuje, so boljše ceste. Prioritete so znane, zavzel se bom, da se jih tako tudi izvede: Poljansko obvoznico s predorom pod Stenom, traso Žabnica - Grenc (odprava črne točke), Plevna (Kamnitnik) - Petrol, celotno cesto v Selško dolino in Sovodenj - Cerkno, ki nas bo vsaj malo povezala s Primorsko.
Druga stvar, ki jo Skofja Loka potrebuje, je boljši zrak. Trata je v IV. stopnji onesnaženosti, to pomeni nad kritično mejo; Skofja Loka pa v III. stopnji, to pomeni nad dovoljeno mejo. Zato se bom kot poslanec LDS - Liberalno-demokratske stranke še naprej zavzemal za pomoč pri ekoloških investicijah podjetjem, ki najbolj onesnažujejo zrak: Jelovici, Termu Bodovlje in Gradisu - LIO, za selitev industrije iz mestnega jedra (LTH Vincarje), za plinifikacijo, graditev cestne obvoznice in davčno spodbujanje uporabe kvalitetnejših goriv.
V nedeljo, 6. decembra, letos bomo odločili o poti Slovenije v prihodnosti in s tem tudi o usodi vseh slovenskih občin. Naj se takrat začne novo poglavje slovenske uspešne zgodbe
SAŠO GOVEKAR. gimnazijski matu rant, rojen 1962, namestnik sekretarja Skupščine občine Kranj, kandidat LDS Liberalno demokratske stranke za Drža vni zbor v 6. volilnem okraju ^ t
Kot član LDS Liberalno demokratske stranke se zavzemam, da bo načrtovana zakonodaja o lokalni samoupravi vsebovala čimveč elementov raznolikosti Slovenije Zato se bom zoper stavil vsem razmišljanjem in težnjam, ki vodijo k centralistične mu načrtovanju in oblikovanju bodočih občin (sedanjo občino Kranj naj bi po osnutku predloga sestavljalo šest novih teritori alno oblikovanih občin), saj se zavedam, da bi s tem vse funk cije in vsi vzvodi oblasti, kot tudi izvajanje le teh, prešli nepo sredno v roke ljubljanskim političnim uradnikom Prizadeval si bom za čim hitrejšo vključitev slovenskega go spodarstva v konkurenčne evropske tokove Za to bo potrebno pospeševati razvoj malih in srednjih podjetij, kar bo morala spremljati enostavna, učinkovita in doslednja davčna zakono daja
DR. IVAN KRISTAN, doktor prav-nih znanosti, rojen 1930, kandidat za Državni svet v 9. volilni enoti (občine Kranj, Skofja Loka in Tržič), redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani. Za prvo in svojo osnovno nalogo v državnem svetu štejem uveljavljanje ideje regionalizma. Menim, da Slovenija pred centralizmom še zdaleč ni imuna. Zaradi tega se bodo proti tenden cam centralizma morali regionalni interesi bolje organizirati. Ena izmed oblik povezovanja interesov je Državni svet s svojimi 22 predstavniki lokalnih regionalnih interesov. Tu želim in zmorem dobro delovati in tako prispevati k občemu razvoju Slovenije in Gorenjske.
Pristojnosti Državnega sveta so manjše in bistveno različne od pristojnosti Državnega zbora Zato v svoj program ne želim vnašati neuresničljivih obljub. Lahko pa rečem naslednje: v mejah svojega znanja se bom zavzemal tudi za razvoj šolstva, uveljavljanje pravne države, človekovih pravic in temeljnih svo boščin ter krepitev mednarodnega položaja in ugleda Sloveni je
JOŽE RESMAN. višji upravni dela vec, rojen 1946, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica, kan didat LDS Liberalno demokratske stran ke za Državni svet v 10. volilni enoti (Je senice, Radovljica) Naša dosedanja prizadevanja in projekti, ki jih vodimo v prostoru radovljiške občine že kažejo na določen supeh Na podobnih osnovah se bom v Državnem svetu zavzemal za to, da vzpostavimo osnove za ustrezen materialni položaj občin Jese niče in Radovljica, za prilagojeno davčno politiko gospodarskim razmeram in možnostim ter življenjske ravni prebivalstva, za usklajeno vzdrževanje in investiranje infrastrukture (avtocesta, blejska obvoznica, ekologija ipd), za usklajen razvoj turiz ma z ostalimi dejavnostmi in izgradnjo turistične infrastruktu re, za takšno socialno politiko ki bo vključevala tudi možnosti zaposlitve ter za ohranjanje družbenih dejavnosti z izgradnjo srednje šole v Radovljici
KOMENTAR
Poslanske fige v žepih
Zdaj že po vsej Sloveniji zloglasno zadnje zasedanje kranjske občinske skupščine, ki je s svojimi nacionalšovinističnimi sklepi označevano tudi kot svojevrstno etnično čiščenje Kranja, je samo potrditev že znanih dveinpolle-tnih težav pri reševanju kadrovskih vprašanj, katerih skupni koren tiči v dejstvu, da se nikakršni medstrankarski dogovori na formalni ali neformalni ravni med poslanci te skupščine ne spoštujejo. Ničkolikokrat smo doživeli, da je komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve -skupščinsko telo sestavljeno iz poslanskih predstavnikov strank zastopanih v skupščini - po težkih usklajevanjih le našla kompromisni predlog razrešitve posameznega kadrovskega vprašanja, pa je predlog na glasovanjih gladko pogorel. Stvari so šle tako daleč, da se je resno zastavljalo vprašanje, ali ima kakršnokoli predhodno dogovarjanje sploh še kakšen smisel, če truda izvoljenih in s tem pooblaščenih poslanskih kolegov poslanci niso pripravljeni spoštovati. Nerešena kadrovska vprašanja pa se pri tem kopičijo, vrstijo se blokade in pri tem je npr. položaj Radia Kranj samo eden najglasnejših, zagotovo pa ne najpomembnejših primerov posledic, ki jih ima tako ravnanje, če ne bi bil spremenjen zakonsko določeni postopek imenovanj ravnateljev šol, bi velika večina šol ostala
danes brez vodij - to se je lani pri predlogu za imenovanje ravnateljev jasno pokazalo - da pa nekatere funkcije ostajajo nezasedene (npr. družbeni pravobranilec samoupravljanja), to pa nekaterim več kot očitno ustreza.
Zgodba se je ponovila tudi pri imenovanju občinskega izvršnega sveta. Nastala je koalicija strank, ki je soglasno pripravila predlog sestave nove vlade in pri tem opozorila na nujnost razreševanja vprašanj, ki jih terja vsakdanje življenje. Več kot očitno je, da ne gre za nikakršno "ideološko" zbliževanje ali celo prijateljstvo, pač pa za zelo trdno spoznanje, da se življenje se zaradi skupščinskih težav nikakor ne more ustaviti, ogroženi pa so številni procesi v dokaj kompleksnem organizmu, kakršen občina še vedno je. Vendar tudi
na zadnjem zasedanju so imeli mnogi poslanci fige v žepih, kar najbolje potrjuje rezultat, ko je bilo izvoljeno le minimalno število članov izvršnega sveta (manj. kot jih je bilo preostalo v dosedanjem), da o izidu glasovanja za mesto sekretarja za družbene dejavnosti pri tem niti ne govorimo. Da se utegne zaplesti pri slednjem, je bilo opozoril kar nekaj, in kot smo izvedeli, so se le nekaj dni pred skupščino vodili pogovori o morebitni spremembi predloga, da pa se bo zapletlo pri praktično celotnem predlogu, tega, to se je v skupščini jasno videlo, ni nihče pričakoval. Nikoli se ni jasneje pokazalo, da poslanci na sklepe in dogovore vodstev svojih strank kaj malo dajo.
Časa za streznitev pa je na obeh straneh malo: vodstva strank bodo morala odgovorneje prisluhniti glasovom svojih članov, kjer predlogi zaradi predlogov ne štejejo, poslanci pa teht-neje presoditi ali so morda ponujeni kompromisi (včasih prav grdih barantanj) morda le vsaj zasilne rešitve. Zgled blokirane slovenske prestolnice, ki se ni zmožna niti "ustoličiti", ni nič kaj vabljiv, in če ne bo volje do tudi ne najbolj idealnih rešitev na verjetno zadnjem popravnem izpitu, bo k vsem težavam Kranja le še kaplja čez rob. Da o sanjah 0 regijskem središču niti ne govorimo.
Kruha nočejo, klobase pa ni
Se vam zdi verjetno, da bi se siromak zmrdoval nad ponujenim kosom kruha, ker ni zraven dišeče klobase.f Rekli boste, da bo gotovo rad vgriznil vanj. če mu le dovolj kruli v želodcu. Vidite, pa povsod le ni tako'
V tržiški občini, kjer že dalj časa tarnajo nad vse slabšim položajem gospodarstva in povečevanjem števila brezposelnih, ugotavljajo potrebo po razvijanju zasebnega podjetništva in samozaposlovanju v njem. Ko se pokaže priložnost za to. pa je nikakor ne znajo zagrabiti na pravem koncu. Tak je tudi primer ponudbe več podjetnežev, da bi postavili malo tržnico v Bistrici pri Tržiču, ki se vleče od lanske pomladi.
Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je namreč takrat sklenil, da se nameni dobrih 1000 kvadratnih metrov veliko občinsko zemljišče za gradnjo mini tržnice. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri skladu je imela po ju vnem razpisu, na katerega se je prijavilo devet interesentov, kar precej dela. Pogodbo s skladom so lani poleti podpisali trije najemniki. Za tržnico so naročili načrte, novembra lani pa je sklad dobil lokacijsko dovoljenje. Nanj v zakonitem roku ni bilo pritožb, vendar sla lokaciji tržnice ugovarjali K S Ltšt in KS Brezje pri Tržiču zaradi načrtovane gradnje ceste Bistrica - Begunje. Po burnih skupščinskih razpravah so predstavniki obeh krajev spomladi letos le dosegli dogovor z občino o obnovi stare ceste in umaknili svojo pritožbo.
Stojan Saje
Čeprav je v tržiški skupščini dolgo izgledalo, da je jedro vseh problemov in nasprotovanj izgradnji tržnice prav načrtovana trasa bodoče ceste, je sodu izb 11 dno septembrski sklep konusi/c za oddajo stavbnih zemljišč o prodaji zemljišča za tržnico. Namero je ob koncu oktobra podprl tudi upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč, le dan zatem pa je komisija spremenila svojo
prvotno odločitev in sklenila, da se s prodajo zemljišča počaka do sprejetja prostorskega plana.
Za novembrsko zasedanje skupščine sta občinski oddelek za prostor in okolje ter Sklad stavbnih zemljišč pripravila kronološki pregled pravnih in upravnih opravil v zvezi z gradnjo mini tržnice. Podrobno razpravo je preprečila ugotovitev predsedstva, da ta oddelek ne
obvlada pravnih poti, ki so potrebne za posamezne postopke, rešitev omenjenega problema pa mora načelnik oddelka predstaviti na naslednji skupščini.
Tej zahtevi se načelnik ne bo mogel izogniti, čeprav je na isti seji javno napovedal svoj odstop Takrat je pojasnil, da so prodajalcu na te/ lokaci/i izdali gradbeno dovoljenje za kiosk na tujem zemljišču že leta leta 19H6.
Čeprav so napako zagrešili nje govi predhodniki. je nekoliko čudno sklicevanje nanjo šele sedaj, ko so se stvari ponovno zapletle. Skupščina bo najbrž /de la vedeli vsaj to, zakaj trgovec že od julija lani ne plačuje najemnine in je ne bo vse do začetka gradnje tržnice'
In kaj naj si mislijo o vsem tem podjetniki, ki nameravajo postavni tržnico' Njih prav nične zanima sposobnost občinske uprave, ampak le to, alt leta deluje v interesu prebivalcev. Ker imajo gradbeno dovoljenje, potrebna soglasja in celo garancijo republiškega sklada za razvoj za najem kreditov, do katerih pa brez lastništva zemljišča ne morejo, od načrtovane naložbe ne nameravajo odstopiti lan/o vla ga jo tudi svoj denar, zato se zdijo občinski prepiri okrog tega. ali naj jim tO puste, nesmiselni Primerno je torej vprašanje, ali ni dovolj njihova ponudba zu dvajset do trideset novih delov nih mest v bodoči tržnici. Namesto (Ja bi občina sprejela ponujeni kos kruha, pa se ves čas sprašuje, kdo bo vendar pojedel klobaso!
Odgovor g. Deimanu
Spoštovani gospod Jože Dežman!
Predsednik Slovenske nacionalne stranke, gospod Zmago Jelinčič, je zelo priljubljen in zato tudi zelo zaposlen človek, pa nas, svoje pristaše, včasih poprosi, da kaj storimo v njegovem imenu. In tako imam jaz čast, da odgovarjam na vaše nadvse neumno pisanje v Glasu z dne 6. novembra. Zelo kratka bom: marsikdo bi vaše pisanje prebiral z večjim veseljem, če bi imel pri roki slovar tujk. Novi časi prihajajo, gospod Dežman, in ti časi bodo časi Slovenske nacionalne stranke. Naša stranka pa ljubi slovenski jezik in z bedaki, ki mislijo kaj so. če obvladajo šestintrideset tujk, ne bomo niti češenj zobali, niti krave skupaj pasli. Pa vendar, da vam ugodimo: najprej vzemite v roke slovar tujk in poiščite in si zapomnite še eno besedo, sedemintrideseto: nacionalizem. Potem poiščite in razčlenite še pojem nacizem in če niste prav kratke pameti, vam bo kmalu postalo jasno, kje ste se ušteli in kje ste nas narobe označili.
Program naše stranke je že izdelan in to nam je uspelo ne glede na to. ali njen vizionar (verjetno ste mislili g. Jelinčiča) sedi v zaprou ali pa v generalštab-nem kabinetu. Slovenska nacionalna stranka bi bila pač lahko tudi vaša stranka, vendar bi morali prehiteti Zmaga Jelinčiča in imeti bi morali zavest. Tisto, ta pravo. Da me boste zagotovo razumeli: Slovenska nacionalna stranka bo živela, s tem ali drugim šefom. Se nameravate boriti za šefovske mesto SNS - a. gospod Dežman?
Glede iztrebljanja primitivnih hord pa tole: načina, kako se bomo tega lotili, vam pač en moremo izdati. Z malce humorja: če razkrijemo vse svoje načrte, nekateri ne bodo imeli več o ničemer ni. nosljati in pisati. Pa tudi to je res, da uživamo, ko gleda mo. kako trepetate, kaj bo. Edina možnost, da se ne skrijete v lukn/o. ko pridemo na oblast, je ta. da postanete pravi Slovenec. Takšen ste lahko tudi, če imate lastnost, ki ste jo pripisali nam trdo oziroma hudokurčen. In pobrskajte še v kak drug slvoar. Zgrozili se boste sami nad seboj, ko boste prebrali, da je huje od hudokurčnosti biti jugo fukoto-žen. kar vi zagotovo ste.
Pa oprostite. Če včasih nekomu hočeš nekaj razložiti, se moraš pač spusitti na njegov nivo. Zato sem prepričana, gospini Dežman. da ste me razumeli / največjim spošto vanjem.
Irena Oman, SNS Kranj Kranj, 12. novembra 1992
Za ohranitev identitete naroda
Narodni demokrati smo in smo ves čas svojega obstoja tudi bili za dosledno premočrtno, odločno vendar strpno m ko rektno uresničevanje vseh zamisli, programov m zagotovil, s katerimi smo se predstavili svojim volivcem in slovenski javnosti Ne glede na lanski razcep v Slo ven\ki demokratični zvezi, ter ne glede na miselna razhajanja z ru katerirru bivšimi sooblikovalci mlade slovenske demokracije, ki so .■u/nisiili nase \rste in zdaj : vsemi sredstvi ustavljajo desni co.
Tako tudi na področju kulture ohranjamo svoje videnje razvoja Slovenije, svoja izhodiščna nače la m temeljni pogled na to \/<-r > tiru hcnih Jogii/urt/ V< moremo namreč odstopili od prizadeva nja za čimprejšnji vstop Sloveru je v krog kulturno osveščenih, kulturno bogatih ter kulturno zanimivih deztl bodoče skupno sli evropskih narodov Menimo pač, da moramo končno preseči svojo samozadostno zaprtost mlvrečt predsodke o majhnem narodu, ter se enakovredno vključiti  v svetovne tokove m
mednarodne izmenjave tudi na tem področju človekovega ustvarjanja, poustvarjanja in hotenj po vzajemnem zbliževanju ter spoznavanju.
V svoj pogram smo med drugim zapisali, da je kultura za Slovence posebej občutljivo delovno in interesno področje. Pa naj gre pri tem za ustvarjalno ali reproduktivno umetnost, za založništvo, knjižničarstvo, množične medije, varstvo kulturne dediščine, ali pa preprosto za ohranitev čistega slovenskega jezika. Gre. skratka, za nedotakljivost identitete naroda, za njegovo preživetje v areni vpliva in kapitala velikih sil.
Ob tem naj bi kulturna politika posvečala posebno pozornost kulturni vzgoji in jezikovnemu izobraževanju mladih, knjižni produkciji, gledališki in glasbeni dejavnosti, likovni umetnosti, varstvu spomenikov kulturne preteklosti, ter vsem oblikam široke prezentacije oziroma promocije dogajanj v slovenskem kulturnem prostoru.
Narodni demokrati tudi ne soglašamo s trditvami, da je kultura izrazito nedonosna dejavnost, ki se sama nikakor ne more vzdrževati. Izkušnje v svetu kažejo drugače: v mnogih razvitih državah z bogato tradicijo trženja predstavljajo kulturna dogajanja pomembno pridobitno dejavnost, v povezavi s turistično ponudbo pa celo izvozno blago najvišjega vrednostnega razreda. Vsekakor pa sponzoriranje kulture v svetu že dolgo razumejo in obravnavajo kot vsestransko zanesljivo in gospodarno naložbo.
Razmeroma omejen krog porabnikov kulture pri nas v Sloveniji medtem še vedno zahteva močno proračunsko poseganje države v te odnose in proces. Zato med svojimi programskimi izhodišči lahko izdvojimo še zahtevo, naj država s kulturno politiko poskrbi predvsem za udejanjanje izbranih in potrjenih projektov širšega državnega oziroma družbenega pomena, manj posega v njihovo vsebino, trgu pa prepusti kakovostno vprašljivo eksperimentalno sceno, dvomljivo glasbeno in literarno produkcijo, ter dogodke pod krinko lažnega avantgardizma
Tako se tudi ne bo dogajalo, da bi nas v svetu še naprej predstavljali posamezniki in skupine, ki po ustvarjalni oziroma umetniški izrazni moči nikakor ne zaslužijo, da bi jih imenovali ambasadorji slovenske kulture.
Mojmir 1 o/on V Ljubljani, 15. novembra 1992
Avgusta Mencingerja dolgi pohod!
G. Avgust Mencinger, v Go-renjskem glasu 30. oktobra 1992 ste določneje pojasnili svojo soei-alno politično filozofijo. Ocenjujete se kot "le zdravnik" Vendar upam, da med svojimi kolegi predstavljate izjemo Poznam namreč kar neka/ zdravnikov, ki so poltg strokovnega znanja široko razgledani in bi jih bilo sram če bi za Hitlerjev Mem Kamp/ napisali, da so to Hitler jevi dnevniki
S/nasujem se. kje živite g. Mencinger Po vašem je doma < in človek, "ki oh nalivih vzame lopato m očisti cesto, ki se bori. da bo kraj imel šolo za ri/egovc otroke ki i<reklinja luknje no te v/i. po kateri se vsak dan vozi. ki plačuje prispevek za mrliške ve-žice " Verjetno je na zemlji res mnogo tako nerazvitih kru/iv Vendar v rmlovljiski občini m tudi malte naokoli imamo kolikor toliko uri /eno komunalno m ce smo vzdrževalno službo Kljub lemu da si se prizmlevamo za urejanje cestne mreže so ceste razmeroma urejene Šolska poslopja (razen srednješolskega, naravnost vzorna, mrliških vežic pa tudi ne manjka G Mencin ger. že lep čas ste republiški poslanec in čeprav sle bdi domala neoiHizni tako v republiški kot
občinski skupščini, pa bi vam vsaj nekatera gornja dejstva U morala biti poznana.
Sam sem se čudil, g. Mencinger, zakaj ste tako medlo zastopali občinske (in gorenjske) interese v pogajanjih za pridobitev zahtevnejših oblik turističnega izobraževanja na Bled. Zdaj pa razumem zakaj. Po vašem je za turizem dovolj "urediti mestno tržnico, pospraviti dvorišča, okrasiti okna z rožami, so mar za to potrebni strokovnjaki". To sicer ni turizem, vendar so tud' za sprehajalne poti in komunalno ureditev potrebni strokovnjaki. Vendar po vašem, g. Mencinger ne potrebujemo ne teh ne turističnih strokovnjakov. Zato ne potrebujemo niti šole zanje.
Če ob tem dodamo še anarhistični posladek, ko zatrjujete, da za vas "ni pomembno, kaj pist na papirju", kar je zelo specifično pojmovanje pravne države, potem smo vsi, ki so ali ki borno v času bolezni prišli v vaše roke-hvaležni usodi, da kot zdravnic ne začnete razglašati npr. takelt politike: Zdravnikov ne rabim0 Umivajte si roke in zobe, pa boste vsi zdravi"! Lepo pozdravljeni!
Jože Dežm«0 Šobčeva 23 ' 64248 Lesc«
Zakaj bom volil sredinske desne stranke?
Najprej zakaj bom sploh volil' Pluralizem, možnost združevanja v stranke, je ena največjih pridobitev zadnjih let v Sloveniji Kdor ne ge na volitve, to pridobitev zamet uje in s tem pove, da mu je vseeno, tudi če nastat* nova diktatura. Kdor ne bo VOH* bo pravzaprav oddal glas na levo, kajti oni bodo vsi prišli in volilni rezultat ne bo odraz <//<' ljudi.
Desnico, seveda brez ekstremi-slov. bom volil zaradi treh glaf nih razlogov. Prvi. parlamenti' HO demokracija je učinkovita k oh političnem ravnotežju. Ker sO ljudje v sodstvu, bankah, medijih. SDK in direktorji podjetij skoraj brez izjeme izrazito lev[ seda/ ponovno tudi v skupščin1 in vladi, bo možno ra vnotežje /*"• it bosta nov parlament in v
kida
desna.
Drugi razlog: ljudje iz vrho" sredinskih desnih strank so neobremenjeni s preteklostjo. -al° so in bodo delali za ljudi in skupen razvoj Njiho vi interes' so enaki interesom ljudi:
nada-
l/ivanjc   strpnih   sprememb ' smeri ponovnega vključevanja Evropo. Vodilna plast levice je *, iz preteklosti znana po korupe'11' oporečnih zvezah in vključen"* v tajne jugoslovanske ovadus* službe. V predvolilnem časU ' seveda   potegujejo   za vol&~ kasneje pa njihovi interesi ne . do enaki interesom ljudi, sku*0 bodo predvsem ohranjati *vl)', zgodovinske privilegije in s<' njihovo pomočjo polastiti slovt', skega premoženja. Sledilo bi 001 puščanje delavcev, povezovanj* Jugoslavijo m revansi.cni di   pomanjkanja demokrdl"' kontrole bi ka/ hitro začeli prodajati orožje m mamilu. P stali bi mafijska država jut*** meri skega tipa
Ttttji razlog je zgodovina /,v"^ leljc in vec smo prebrodil' r tujimi jarmi s trdim delom krščansko vero Krekovo z U. ništvo m posojilnice so rešile^• vt m e pred propadom na :t,it,.iu stoletia. vlada gospoda Pet'1 J nas je resda iz balkanskega J la m formirala državo SloV""^ Na volišča vabim vsem.   W 1 u c u dobro mislimo" Ne d'U'^"^, varati pra rum obljubam      ' j) kranje nas ne bodo učili tlS,''t^-so nam jo desetletja preprf" h   I Romuni/t m Litvi spel * ((, dajo slan   novi komunist' dobfO ' Odločajmo /Himel'"' A PMW Metlic
PREDVOLILNE ODPRTE STRANI
Anton Kapus, kandidat radovljiških socialistov za poslanca državnega zbora
Izkušnje, preudarnost, pogum in socialna pravičnost
48-letni varnostni inženir Anton Kapus iz Kamne Gorice je kandidat radovljiških socialistov za poslanca državnega zbora v tretjem okraju (prve volilne enote), ki obsega območje Lesc, Radovljice, Begunj, Mošenj, Ljubnega, Brezij in Lipniške doline.
Večina vas sicer pozna, pa vendarle: nam lahko navedete vsaj nekaj podatkov iz življenjepisa, ki bi utegnili zanimati tudi volivce?
"Rodil sem se v Kamni Gorici, kjer tudi vseskozi živim. Zaposlen sem v kranjski Savi. kjer opravljam delo vodje tehničnega in zdravstvenega varstva. Ob delu sem študiral tudi ekonomijo na poslovni ekonomski fakulteti v Mariboru in postal absolvent. Ob študiju in službi sem vedno našel čas tudi za delo v krajevni skupnosti, društvih in političnih organizacijah. Sem predsednik območnega odbora Socialistične stranke Slovenije za radovljiško občino, do letošnjega maja sem vodil Zvezo društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije, sicer pa sem bil v bližnji preteklosti tudi predsednik sveta in skupščine krajevne skupnosti Kamna Gorica. Lani sem kot rezervni častnik sodeloval v vojni z nekdanjo Jugoslovansko ljudsko armado."
' Ljudje, ki vas dobro poznajo, pravijo, da vas odlikujejo izkušenost, preudarnost, pogum in pravičnost. Ste na teh vrednotah zasnovali tudi volilni program?
"Če bom izvoljen, se bom Prizadeval, da bi državni zbor sprejemal zakone, ki bi izboljšali gospodarske razmere v mladi državi in pomagali iz težav industriji, kmetijstvu, turizmu, drobnemu gospodarstvu, še zlasti pa kovinsko predelovalni, elektronski in tekstilni industriji. Agonijo teh podjetij, ki v našem Volilnem okraju zaposlujejo pomembno število ljudi, bo treba končati: ne z odpuščanjem de-'avcev, ampak z iskanjem novih trgov in s prodornejšo poslovno Politiko. Možnosti za to so, še zlasti ob dejstvu, da je delovna sila v Sloveniji med najcenejšimi
v Evropi. Škoda bi bilo, da bi morali samo zaradi prevelikih dajatev in preveč "požrešne" države zapirati podjetja, ki imajo dolgoletno tradicijo, uveljavljeno ime in tudi dovolj sposobnih delavcev. Nasprotno: država naj takim podjetjem pomaga z neposrednimi vložki pa tudi tako, da se bo sama pocenila in da bo od gospodarstva in davkoplačevalcev zahtevala manj, kot sicer hoče sedaj.
Pa ne gre le za industrijo! Zavzemal se bom tudi za pospešen razvoj družinskih kmetij, za krepitev drobnega gospodarstva in obrti, za ustanavljanje in razvoj družinskih gostinskih lokalov in turističnih obratov, za to, da bi jim država pomagala z manjšimi dajatvami in ugodnimi posojili..."
* V poglavje volilnega programa, ki govori o socialni pravičnosti, ste na prvo mesto dali sprejetje zakona o soupravljanju delavcev. Zakaj?
"Dogaja se, da so delavci v podjetjih brez prave pravne varnosti in izpostavljeni raznovrstnim pritiskom poslovodnih delavcev. Nekateri direktorji izrabljajo nered in brezzakonje in ravnajo z delavci, kot se jim zahoče; sindikalni zaupniki pa tudi niso povsod toliko močni, da bi se jim uprli. Žalostno je, da morajo delavci "po hitrem postopku" - hočejo ali nočejo - zapustiti podjetje, v katerem so se vso delovno dobo na račun plače nečemu odrekali: novim proizvodnim prostorom, posodobitvi opreme, boljši menzi itd. Delavce moti tudi to. da se nekateri managerji že obnašajo kot lastniki, pa čeprav to še ni-
"Motita me korupcija in kraja družbenega premoženja, zato bi se kot poslanec zavzel za to, da bi za nazaj preverili vse privatizacije in da bi pri tem dali ustrezna pooblastila tudi kriminalistični policiji. Zavzemam se tudi za ostrejši nadzor nad plačevanjem davkov in finančnim poslovanjem državnih organov. Državo je treba tako usposobiti, da ne bo pobirala davkov samo tam, kjer jih je najlaže, ampak tudi tam, kjer je to bolj zapleteno." "Več državnega denarja bomo morali nameniti za gradnjo cest in drugih komunalnih objektov. Ne samo za gradnjo cestnega križa, ampak tudi za izgradnjo blejske obvoznice, radovljiškega odseka avtomobilske ceste in za dokončno obnovo ceste skozi Upniško dolino. Prvih pol kilometra ceste so že začeli obnavljati. Kdaj pa bodo še ostale odseke od Kamne Gorice prek Podnarta do Podbrezij? Kot poslanec bi zahteval odgovor tudi na to vprašanje."
so, in da si tudi na tak način prilaščajo premoženje. Kot poslanec državnega zbora bi se močno prizadeval za to, da bi v podjetjih čimprej prišlo do razmejitve med lastniki, managerji in delavci."
* V program ste zapisali, da se boste zavzemali tudi za sprejemljive cene v otroških vrtcih, za gradnjo stanovanj za mlade družine, za brezplačne učbenike na vseh stopnjah šolanja, za otroške dodatke za vse otroke pa tudi za takšne pokojnine in dodatke, ki bi vsem državljanom omogočili spodobno življenje. Pred nedavnim ste socialisti obiskali dom starostnikov Janka Bene-dika v Radovljici in bili začudeni. Nad čim?
"Najbolj nas je presenetilo to, da povprečna pokojnina, ki jo prejema upokojenec radovljiške občine, ne zadošča za pokritje stroškov bivanja v domu starostnikov. Povprečna pokojnina je okrog 20 tisoč tolarjev, najnižja mesečna oskrbnina 28.800 tolarjev, najvišja pa okrog 40 tisoč tolarjev. To pomeni, da starostnikom ne zagotavljamo dostojne "jeseni življenja" in da jih prepuščamo občutkom, češ da so breme otrok. Če bom izvoljen za poslanca državnega zbora, se bom prizadeval, da bi to spremenili. Ni res, da ni denarja! Denar je, le državo je treba poceniti, še zlasti pa zmanjšati sredstva za represivni aparat." • C. Z.
■•cialistii na
■Iranka
■larenijr
k.
UStV.ll Iti
er zagotoviti ljudem člove
,„     "'<ln,)   /ivl|cil|r /.HlSt.lVltl
kieramo t0 noro Privatlz* 1)0,
Sl pos.ime/niki
dru>h" ^u><"nezniKi kupujejo nizi/ih0 lastnir»o po smešno n«.l,',UMM,'.''l' p.' m* \ družbo s0 .! P^ietju obnašajo, kot da ah jlstn,kl vse9a. Sprašujem se. kun   ,)<K,,M,('. (l-i posameznik
* »'»(hrt,,., v k..t.•,.•„, so dr |,v   u,,'> m Irt.i vl.i.j.ih svo| dr
i.ic;.„!''      v, .iMh tudi n.i
ter nI 5 L osebnih dohodkov Poit,i, ,|k ',h l,m,M< ''n n.i< m *acijj
svoji delovni ouj.ini "»Plavati iz vode. Sedaj pa
s..
-a na cedilu.w
odmika in jih
Za kaj se boste predvsem zavzemali, če boste izvoljeni?
»Zavzemal se bom za to. da bo delo pravilno in pošteno vrednoteno, naj se ne razlikuje med fizičnim in intelektualnim delom, vsak po svoje sta potrebna. Država naj bo porok, da bodo kolektivne pogodbe dokončno zaživele, da bodo tudi v prakll pravno veljavni akt. ki bo podlegel tudi sankcijam. Ustvarjalnim, podjetnim, prodornim moramo zagotoviti delovna mesta, vsem zaposlenim moramo zagotoviti socialno varnost, prav tako pa tudi upokojencem zasluženo pokojnino, vsem nezaposlenim pa omogo-■ it i hitrejše zaposlovanje. V izobraževanje bi motali vložiti več deii.li \<i| lr dohio i/obi .t/nti zagotovijo mesto v Evropi. Šolanje je predrago; kje je tista brezplačna šola? Mislim na osnovno šolstvo, ki bi otrokom lahko zagotovila osnovno znanje. Brezplačni učbeniki so le v šolah posebnih poklicev vojske in policije. Sprašujem se. ali resnično potrebujemo toliko tega kadra, saj Slovenija postaja odprta miroljubna država. Zmanjšajmo slovensko vojsko, naj bo majhna, varčna in učinkovita. V občini bi morali imeti lastne šolske ustanove za izo-|)i,i/rv.iii|r raznih poklicev. N.»| se naši otroci šolajo doma in ne v daljnih krajih. Odločno bom
proti ukinjanju šol na našem področju. Zdravstveno varstvo pa je treba usmeriti zlasti v preprečevanje bolezni, hkrati pa izobražujmo in imejmo vrhunski kader, ki bo kos najzahtevnejšim medicinskim posegom, ki bo tudi konkurenčen na mednarodnem področju/
Kako ocenjujete možnosti, ki jih ima turizem?
»V naši občini imamo obilo naravnih lepot, ki pa so deloma že načete. Naravo moramo zavarovati in jo ohraniti. Moramo jo znati ponuditi tujcem v smislu turističnih ponudb, saj le malo-katera država razpolaga s toliko
P R O	E D D	V P	O     L 1 R	L T
S	T	R	A	N
N
E
E
Zvonimir Blenkuš, kandidat za državni zbor Socialistične stranke Slovenije
Turizmu vrniti njegov nekdanji ugled
Na listi Socialistične stranke Slovenije za državni zbor kandidira tudi Zvonimir Blenkuš, rojen na Jesenicah leta 1945, zdaj pa stanuje v Mojstrani. Je poročen, ima hčerko in sina, po poklicu pa je 'nženir PTT prometa, zaposlen pri PTT podjetju Kranj, dela pa kot upravnik na pošti v Kranjski Gori.
^vonimir Blenkuš je bil vseskozi aružbeno|>oliti( no .iktivrn, Predvsem v delovni organizaci-kjer je zaposlen. V občinskih 0r9anih je bil en mandat v zbo-u združenega dela občine Jerice, bil pa tudi piedsednik Jra|evne konference SZDL Dole ; Mojstrana. Od ustanovitve Realistične stranke Slovenije Pa )e aktiven v predsedstvu ob-n°fnecja odboi.i sii.mke n.i lr Anicah.
**kaj ste se odločili, da nada Izlete s svojo politično aktiv
*^ Politično življenje se ne rno ,ni u l|()l»)"< <lsl'i. temveč (j " 'ene diz.ivlj.insk.i /.ivest. jn' |(' v '«'"1 prostom. k|.>i zivnn delam, treba vzpostaviti res r^,n° demokracijo in ■■
naravnimi lepotami kot mi. Kraji v zgornjesavski dolini vse bolj izgubljajo smisel turističnih krajev In postajajo le izletniške točke. Z razvojem turizma, v katerega moramo vložiti poseben trud tako krajani kot tudi vlada, si moramo ponovno zagotoviti mesto v Evropi, takšnega, kakršnega smo imeli nekoč in ko so pri nas tujci dobivali ideje. Danes se kmečke vasi spreminjajo v mesta. V turizmu moramo skrbeti za kvalitetno ponudbo krajev, kulinarike, običajev z ohranitvijo starih vaških jeder. Tudi na tem področju moramo skrbeti za zaposlovanje mladih, za izobraževanje - tudi na višjih in na visokih gostinskih in turističnih šolah. K turizmu pa sodi tudi sodobno urejeno kmetijstvo. Kmetijstvo naj bi spravili na raven alpskih kmetij, kot jih poznajo sosedje Avstrijci. Švicarji. Oživeti bi morali tudi kmečki turizem in pospešiti živinorejo in pridelavo zdrave naravne hrane. Znebiti bi se morali vseh škodljivih odpadkov in onesnaževalcev okolja v občini in nikoli ne dovoliti, da bi take snovi shranjevali pri nas.
Socialisti smo protagonisti moderne socialistične misli Evrope. Zato se bom zavzemal za realizacijo vseh ciljev, v smislu pravne sodobne države, ki bo lahko ponudila tudi socialno varno državo.   • |). s.
Janez Jazbec, kandidat Socialistične stranke Slovenije za poslanca v Državni zbor v sedmem, tržiškem volilnem okraju
Na tržiške probleme opozoriti
tudi v republiki
Čeprav je poklicno tesno povezan s trgovino, je za svoje politične nazore povsem prepričan, da ni nikoli trgoval z njimi. Prej ni bil strankarsko opredeljen, sedaj pa je ponosen, da je član stranke evropskega zgleda.
Janez Jazbec, kaj lahko poveste volivcem o sebi?
"Doma sem v Križah pri Tržiču, kjer sem se rodil 3. oktobra 1947. leta. Vseskozi delam v trgovini. Kar dvajset let sem preživel v kranjski Kokri, kjer sem začel kot komercialist, v letih 1979 - 1987 pa sem bil direktor TOZD Veleblagovnica Globus, na kar imam najlepše spomine. S poštenim timskim delom smo dosegali izjemno dobre rezultate. Po združevanju tozdov sem postal pomočnik direktorja maloprodaje, nato pa sem odšel v Ljubljano. Zaposlen sem v S. P. Z. - Svetovanje, posredovanje, zastopanje, kjer sem pomočnik direktorja za tekstil. Skrbim za prodajo in pretežni del nabave, kar so zahtevne in odgovorne naloge. Iz Ljubljane se rad vračam v domači kraj, k družini. Hčerka je še gimnazijka, sin pa se že postavlja na lastne noge. No, postal sem tudi dedek!"
Čemu ste se posvečali doslej v prostem času?
"Prostega časa imam zelo malo. Prej sem se ukvarjal s športom, rokometom in smučanjem, danes pa gre le za rekreacijo. Kljub zaposlenosti drugod nisem zgubil stika z domačini. V Križah sem bil predsednik krajevne konference SZDL in še danes sem zvest Socialistični stranki. Sem tudi delegat družbenopolitičnega zbora tržiške občinske skupščine." Se vam zdi, da ljudje dobro poznajo vašo stranko? "Ne, sploh ne! Mnogi jo Še danes povezujejo z bivšim sistemom. Dejansko smo se izredno odmaknili od nekdanje SZDL. Naš volilni program je pravzaprav rezultat tega, kar smo in kar hočemo. Zato tudi zadnje čase posvečamo precej več pozornosti objavi naših usmeritev. Socialisti nikakor ne gremo na volitve le
zaradi glasov in utrjevanja neke pozicije, ampak imamo pred očmi iskanje uspešne poti in razvoja. To smo v preteklosti že dokazali s pobudo za plebiscit."
Kaj bi želeli uveljaviti, če vam bo dana možnost za to?
"Kot rdeča nit me bodo spremljali globalni cilji Socialistične stranke Slovenije, saj jih tudi sam jemljem za to, kar ima največjo veljavo v življenju. Gradov v oblakih nikakor ne želim obljubljati, saj to počne preveč ljudi. Moja želja je, da bi bil parlament bistveno drugačen od sedanjega. Pričakujem več politične kulture v njem, zlasti pa več strokovnosti, discipline in odgovornosti do dela. Osebno menim, da moramo nameniti gospodarskim vprašanjem največ pozornosti. Če že ne bomo sami aktivno sodelovali pri razvojnih pripravah, pa bi parlament moral biti seznanjen s cilji razvoja, da bi lahko deloval v smeri teh ciljev."
Kako vidite mesto majhne tržiške občine v Sloveniji?
"Tržič je res majhna občina, kar pa ne pomeni, da ima malo problemov. Sam je premalo storil za odpravo težav, zlasti za oživljanje gospodarskih razmer. Ker je občina dokaj zaprta, bi se morala odpreti navzven, torej pustiti, da v Tržič pride kdorkoli s pravimi poslovnimi interesi. Občina bi morala dati možnost za razvoj manjših gospodarskih enot, zlasti družinskih firm, v Čemer vidim najlažji prehod v boljše čase. Kot izvoljeni republiški poslanec bi gotovo spremljal zasedanja občinskega parlamenta in seje, na katere bi me vabili, po drugi strani pa bi skušal prenašati v republiški parlament tiste probleme, ki jih Tržič sam ne more razrešiti. Tega je bilo doslej gotovo premalo." • S. Saje
GORENJSKI GLAS * 18. STRAN
PREDVOLILNE ODPRTE STRANI
Torek, 24. novembra 1992
P     R     E     D     V     O L
O    D    P R
S     T     R A
Viktor Jesen ik, kandidat Socialistične stranke Slovenije za poslanca za državni zbor v šestem volilnem okraju Kranj
Izobraževanje mladine
in odraslih
Profesorja Viktorja Jesenika ni težko najti. Ali je doma, kjer ravno prevaja v francoski jezik (ali obratno) kakšna nujna sporočila za strokovne in tudi vladne službe, ali pa je kot zdaj že dolgoletni "župan" v Podbrezjah skočil pogledat, kako se odvija kakšno delo, kakršnih se v krajevnih skupnostih ne manjka.
Kdo ste, profesor Jesenik?
"Rodil sem se v Preboldu, že kmalu pa se je družina, oče je bil rudar iz Trbovelj, izselila v Francijo; tam sem živel in še šolal do svojega petindvajsetega leta. Leta 1946 se je naša družina vrnila nazaj domov in v Ljubljani sem nadaljeval študij slovenščine in angleščine. Poročil sem se in v Kranju dobil delo kot profesor francoskega in angleškega jezika na kranjski gimnaziji in na Delavski univerzi. Ves čas sem veliko prevajal slovensko literaturo, še posebej pa poezijo in tako prevedel v francoščino tudi pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in drugih. Zaradi znanja francoščine in angleščine pa sem tolmačil tudi v Skupščini in Izvršnem svetu v Ljubljani. Vseh zadolžitev je bilo toliko, da se je bilo treba odločiti: leta 1958 sem opustil profesuro in izbral svobodni poklic prevajalca."
V treh desetletjih bi se najbrž knjig, ki ste jih prevedli, ne gre pozabiti tudi delo pri slovensko francoskem slovarju, nabralo za zajeten kup? "Brez dvoma, kakšnih petnajst bi jih bilo. Veliko sem prevajal poezijo slovenskih pesnikov v francoščino. Nastali sta dve antologiji slovenske poezije z deli pesnikov Kosovela, Zupančiča. Gradnika, Bora. Ceneta Vipotni-ka; v zadnjem desetletju pa so francoski bralci lahko spoznali poezijo Franceta Prešerna v celoti. Prevajal sem tudi veliko druge literature, knjige o umetnosti, strokovna dela. V kratkem bo v Parizu v mojem prevodu izšla monografija o arhitektu Jožetu Plečniku avtorja dr. Petra Krečiča. Letos sem prevedel vodnik po slovenskih muzejih, zdaj prevajam vodnik po Kranju in okolici..." Doslej ste opravljali tudi neka/ drugih pomembnih nalog povezanih s prevajanjem? "Izvolili so me za predsednika slovenskih in jugoslovanskih znanstvenih in tehniških prevajalcev in tolmačev, zato sem mnogo potoval po Evropi. Afriki. Aziji. Za prevajanje sem trikrat dobil Prešernovo nagrado občine Kranj in Gorenjske, omenim pa naj še francosko odlikovanje za kulturo Akademske palme francoskih univerz z nazivom vitez. Pred več kot tremi desetletji sem dal pobudo in tudi pomagal vzpostaviti stike med Kranjem in La Ciotatom pri Marseillu. To pobrateno mesto je doslej obiskalo že okoli 2000 mladih iz mesta Kranja, pa tudi skupine odraslih. To je bilo sploh prvo pobratenje s kakšnim tujim mestom in kranjskemu zgledu so kasneje sledila še druga naša mesta. Omenil bi še sodelovanje v biroju Svetovne organizacije združenih mest. naloge v tej organizaciji pa so me vodile tudi na Japonsko, v Južno Korejo in Indonezijo. Tudi zdaj se ukvarjam s povezovanjem Kranja in pobratenih mest tudi kot predsednik komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje.
L    N    E Ob drugem ponatisu ODSTRTIH ZAVES Ivana Jana
n E0 domobranstvu z močjo dokumentov
Upam, da s tem pomagam pn uveljavljanju Kranja in tudi Slovenije v svetu."
Kot predsednik Krajevne skupnosti Podbrezje pa imate se nekoliko drugačne naloge?
"V Podbrezjah živim že skoraj-dve desetletji, vedno sem našel čas tudi za delo v kulturi na vasi, kot predsednik krajevne skupnosti pa zdaj že sedmo leto pomagam urejati vrsto zadev, ki jih v takem kraju ne manjka. Razen tega pa sem tudi delegat skupščine občine Kranj. Najbrž moja prizadevanja tudi cenijo, saj sem letos 1. avgusta ob kranjskem občinskem prazniku dobil občinsko priznanje za uspešno delovanje na mednarodnem področju in v Krajevni skupnosti Podbrezje." Kakšne so vaše opredelitve v programu?
"Moj moto je izobraževanje mladine in odraslih in to v najširšem smislu. Še naprej je pomembno vzdrževati številne vezi slovenskih občin z drugimi evropskimi mesti, pa tudi kam dlje je treba posegati. Mislim tudi. da si je treba še bolj prizadevati, da bi slovenska kultura piodrla v svet. Seveda pa je prav zdaj doma cela kopica problemov od negativnih gospodarskih tokov, do stiske, ki jo povzroča visoka nezaposlenost. Mislim, da bi se kazalo več ukvarjati z uvajanjem malega gospodarstva, predvsem pa bo treba uvesti pravičnejši davčni sistem. Na socialnem področju je program socialistov tudi konkreten - socialne probleme je treba urejati tako, da ljudje ne doživljajo prehudih pretresov, kot se zdaj dogaja z uvajanjem prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Morda bi se kazalo kdaj tudi zgledovati po državah, kjer imajo tudi socialisti glavnino v vladah kot na primer v Franciji ali na švedskem: Šved ska je uvedla visoke davke na dohodek najpremožnejših, da bo lahko vzdrževala zavidanja vreden socialni standard v državi. Program slovenske socialistične stranke je tudi glede teh zadev razvejan, dodelan in bogat in nič nima skupnega s socializmom prejšnjega režima."
Kranj, novembra - Te dni je v samozaložbi Društva piscev zgodovine NOB Slovenije izšel že drugi ponatis knjige Ivana Jana ODSTRTE ZAVESE, ki govori predvsem o gorenjskem domobranstvu. Delo je podprto s številnimi tudi prvič obja-vljenimi dokumenti iz nemških in domobranskih arhivov, ki neizpodbitno dokazujejo, da so bili slovenski in gorenjski domobranci plačana pomožna policija nacističnega okupatorja. Knjiga razkriva tudi delovanje osrednjega vodstva sloven-skih domobrancev v Ljubljani. Tako zvemo za vlogo dr. Albina Smajda, generali Leva Rupnika, škofa dr. Gregorija Rozmana in o načinih njihovega sodelovanja z okupatorji. V njej najdemo odgovor na številna vprašanja, ki prav dandanes burijo slovenski živelj, tako ali drugače prizadet v zadnji svetovni vojni. Posebno bo prišla prav mladim, ki so danes resnično lahko v dilemi, komu verjeti: nekdanjim partizanom ali domobrancem in njihovim zagovornikom, ki hočejo svojo dejavnost prikazati kot narodoljubno, ne pa cd okupatorja oboroženo, opremljeno, izurjeno, oskrbovano in povrhu še dobro plačano pomožno policijo gestapa, zaradi katere je bil otežen partizanski boj proti okupatorju in je zahteval številne žrtve. So bili belogardisti in domobranci zapeljani? "... Strašno je, da se to narod-no izdajstvo vrši pod simboli krščanstva. Tu odpove človeku pamet..." je leta 1943 iz partizanov škofu Rozmanu pisal Edvard Kocbek. Dr. Izidor Cankar, duhovnik, znanstvenik, diplomat in veliki Slovenec pa mu leta 1944 kot prijatelj sporoča takole: "Partizanstvo ni komunizem, čeprav so v njem tudi komunisti. Ono že daleč presega ozki strankarski okvir... Slovensko domobranstvo je narodna in cerkvena škoda..."
Splošno mnenje je, da je knjiga izšla v pravem času, ko se je z novim režimom in s poskusi sprave hotelo belogardizem in kasnejše domobranstvo prikazati slovenskemu narodu v veliko lepši luči, kot to zasluži. Kaj vas je najbolj izzvalo?
"Izzivov je bilo mnogo: klevete, podtikanja, laži, emigrantski tisk. V bistvu je bila knjiga napisana že prej, že dve leti pred spremembo režima, zajemala pa je obdobje od leta 1941 do konca vojne, okrog 500 strani je obsegala. Težko je bilo najti založnika za tako obsežno delo. K sreči se je tu pojavilo Društvo piscev zgodovine NOB, ki se je zavedalo aktualnosti trenutka, na pomoč pa je priskočilo še vodstvo Skupnosti Gorenjskega odreda. Aprila letos je knjiga, sicer prepolovljena, vendarle izšla. Vsi tisti, ki so odločali o izidu knjige, so enoglasno ocenili, da je knjiga nadvse aktualna in v času podtikanj, blatenj, izkrivljanja zgodovine in manipulacij z ljudmi, zlasti / mladimi in vernimi, še kako potrebna." Opremili ste jo z arhivskimi dokumenti: nekateri so celo prvič objavljeni.
"Da, knjiga prinaša nekaj deset neizpodbitnih dokumentov, saj so ponatisnjeni iz nemških, domobranskih in drugih arhivov, belogardističnih in domobranskih organizatorjev ter politične emigracije. Tako so na primer prvič objavljeni spi ski domobranskih oficirjev, ki jih je osrednje vodstvo v Ljubljani premestilo na Gorenjsko, kot pomoč pri ustanavlja nju in utrjevanju domobran skih posadk Objavljenih je tudi vrsta zasebnih pisem in uradnih poročil, iz katerih je razvidna vsa dejavnost in organizacija domobranstva na < r0 reii|skem Ne govorim jaz, temveč dokumenti! Zato je še moja posebna želja, da bi jo bralo čim več omahujočih ljudi, /la sti mladih, ki dandanes res m majo pravih perspektiv, kar jih
razumljivo spravlja v ie/<>, ne
zadovol|stvo in verovanje tudi la/em Hvaležen sem vsem, ki so omogočili, da je knjiga i/sl.i in kljub zelo krivičnemu in /a
jedljivemu i>isaniu posameznih mlajiih zgodovinarjev, kai naj
bi dalo kii|igi negativno intona
ci|o, bila v nekaj tednih razpro*
dana, sledila pa sta že dva ponatisa."
Kakšni so bili prvi odmevi med ljudmi?
"Pohvalni. Zelo pohvalni. Večina se je strinjala, da je knjiga izšla pravi čas, do so I ju dje izvedeli pravo resnico o našem domobranstvu." listi, ki so doživljali strahote domačih izdajstev in so knjigo prebrali, se sprašujejo, kdaj bo svojo krivdo priznala in obrazložila druga stran. Komunistična partija je preko sedanjih prenoviteljev že priznala svoje napake
in krivice. Menda ne mislijo, da so opravili kar s kočevsko spravno mašo? Ali bo treba novih tristo let za priznanje, kot za Galilea, slišim spraševati Mudi.
"Čudim se tudi sam. Če izvzamem nekaj sovražnih pisu-
Domobranska prisega
"Prisesam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj."
nov, nasprotna, domobranska stran še ni rekla prav nič, oziroma, še ni priznala, da je delovala na okupatorjevi strani.
Težko ho tudi kaj reči, kajti dokumenti, objavljeni v tej knjigi, dokazujejo osnovno krivdo domobranske duhovščine, kako je izkoriščala vero in verne Iju-di za snovanje in organiziranje domobranstva." Velja to tudi za gorenjsko domobranstvo? To je bilo pod neposrednim vodstvom Gestapa, gorenjski duhovniki pa so bili UtgnattJ že leta 1941.
"Velja, kajti iz Ljubljane sta domobranska centrala in vodstvo SLS (klerikalna Slovenska ljudska stranka) poleg množi čnega   propagandnega čtiva
(Črna bukve, Slovenec, Slovan«
ski doni. Slovensko domobran stvo. Domobranski katekizem in drugo), pošiljala na Gorenj sko i/ svojih vrst tudi posame /ne Organizatorje m voditelje (Slavko Krek), častnikov m podčastnikov tei nekaj duhov
nikov, ki so postali domobran
ski kurah "
Knjiga imu zanimivo ovojnico: dva spoštovana Slovenca in dva visoka gestapovska oficirja zaupno in prijateljsko stikajo glave.
"Kakšno je bilo dejansko domobransko vodstvo na Slo venskem nam povesta že fotografiji na ovitku Na prvi in zadnji stiani so vsi trije glavni nosilci, poveljniki in navdihe valci: spredaj škof dr. Gregorij Rozman. SS-Geneial leute naiil I rvvin Rosener in v ozad |u Prezulent ter divizi|ski general Leon Rupnik Shk.uu so bi li 30. januarja I*->45 pred nunsko cerkvijo v l juhljam v času druge domobranske prisege. Na ladnjl strani pa so isti udeleženci med prvo prisego 20,
aprila 1944 na ljubljanskem
stadionu. Povsod nasmejani, prijateljski, zaupni. Dr. Tone Ferenc, odlični poznavalec me-dokupacijskih dogajanj je v enem od pogovorov z novinarji dejal naslednje: "Nisem videl fotografije, na kateri bi kakšen katoliški škof bil tako dobro razpoložen v družbi z. nacističnimi krvniki, kot nam kažejo fotografije dr. Rozmana v družbi z Rdsenerjem." In grb? Mar ni to današnji kranjski grb?
"Da, to je današnji kranjski grb, malce sicer stilsko obdelan, toda je. To je bil grb gorenjskih domobrancev, ki so ga nosili na levem rokavu." Knjigi ste izbrali dober naslov.
"Odstrte zavese so zato, ker je bilo še veliko zastrtega, /a molčanega in dejansko neznanega. To pa odkrivajo okupatorjevi, domobranski in drugi dolcumenti sami. Sicer šc ne prav vse, bistveno pa vendarle. Moja največja želja je, da bi jo brali mladi, da bi spoznali pravo resnico o tej veliki narodnostni tragediji."
in obtoževanje partizanov in NOB ne more zbrisati dejstva, da so bili in belogardisti in domobranci na strani uničevalnega zločinskega okupatorja. Koliko žrtev bi bilo manj, če ne bi bilo domačih izdajalcev in po-magačev. Naj bi bili vsaj doma, če niso mogli iti med borce za domovino. Tako pa so, najmanj, kar so mogli, igrali vloge vodičev, še raje pa so zasledovali in uničevali aktiviste O F. Med vsemi večjimi nemškimi ofenzivami, hajkami, so domači domobranci vodili nemške kolone, ker so jim bili kraji znani. Nemce in domobrance ni združevalo ravno kako prijateljstvo, temveč sovraštvo do partizanov, OF in K P.
Posebno zanimivo je poglavje o dezerterjih.
"Zlasti je pomembno razglabljanje o tistih, ki so bili najprej mobilizirani v nemško vojsko, katerih večina bi ob danih pogojih raje šla k partizanom, kot služit okupatorju. Potem so uhajali domov. Absolutna večina teh so postali dobri partizani, pogumni borci, nekaj pa jih je pod raznimi vplivi iz partizanskih vrst zbežalo k domobrancem. To je bilo karakteristično za kraje severno in severozahodno od Kranja ter za okolico Škofje Loke."
"Na eni zadnjih TV okroglih miz, kjer se je razpravljalo med drugim tudi o spravi, je nek mlad človek ugotavljal, da so bili zavedeni vsi: partizani od komunistov, domobranci od cerkve."
"Kako more pošten človek, tudi mlad in neobremenjen z vojno preteklostjo, izgovoriti kaj takega? Mar je čisto izklopil okupatorje?! Dokazano je. da bi brez upora in brez partizanov Nemci že do I. oktobra 1941 v glavnem uničili po njih zasedeno Slovenijo - Gorenje* in Štajerce, pozneje pa ostale Slovence. O tem pričajo nemški dokumenti v knjigi dr. Toneta Lerenca: Nacistična ';1 znarodovalna politika v Slove m t i v letih 1941-45. Zavedeni pa so bili domobranci pred"
Včasih je človek kar vesel, da mladi niso obremenjeni s temi stvarmi, da mladi rod ne ve več, kdo je bil bel, kdo rdeč. Moja generacija je bila obremenjena, priznam, vendar pa moram poudariti, da so bili borci in aktivisti v vseh razgovorih zelo prizanesljivi itn nekdanjih sovražnikov, čeprav so jim nekoč na vsakem koraku stregli po življenju. Nikoli niso hoteli, il.t bi objavila kakšno ime, ki bi prizadelo otroke, vnuke in sorodnike doti-čnega.
" I o |e res Morda smo bili preveč prizanesljivi. Cc bi ne bili, bi si danes ne Upali takole dvigati glav Vendar, bo|im se, da mlatil so obremenjeni. Ne z medvojnimi dogodki, pač pa s sedanio propagando, ki blati NOH, ki išče samo njene napa kc in grehe Hitro te vpraša|o Kaj pa grehi partizanov? In potem pridemo na povojne po boje. lega ta knjiga ne ohdclu-je, govori samo o mcdvoinem delovanju po svoje nesrečnih domobrancev, ki so se tako ali drugače /našli na napačni stra m Zato vse drugo, vse pisanje
vsem po duhovščini in gosp«j' di, ki ic zaradi svojih material
nih koristi r.i|e sla / okup
kot s partizani proti okupate' ju. Izmislili so si geslo: "Za vt' to in boga'", proti komunizfljj m boljševizmu. Ko so spozna«" da bo vojna izgubljena, so isk*j! li kontakte / Angleži, jih *- uk»Jj m se hoteli v hipu prele> i" |
m šlo. s tem m rečeno, da SV bili vsi partizani svetniki. y domobranci !>•' pokvarjeni. bih smo vsi čisto navadni uji
d|c, toda prvi so se bonh pt°
okupatorju, drugi pa z 111'V proti  partizanom, k.iko'^1' /e, to je naia zgodovina 1,1 ko, kakršna je, moramo N/l In tako morajo spoznati rnja« J /vedel .cm, na primer, >la ic kii|igo vnuku ponudila v r,riJ nje mama iz partizanskih vT** Ta jo |e posodil drugemu i/ tnobranske družine. In ko j°x prebral, sta oba ugotovila: je tisto, kar nam manjka'' Vt,^ icttio bodo odkrivali resnico \ številni   drugi,  zlasti "''''L* drug /.i drugim, in tako pos ^ poma odstili razne zavese Danica l>ol» M
Ta mesec na vrtu
Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in izprazniti vrtno vodovodno napeljavo. To velja posebno za napeljavo, ki ni zadosti globoko zakopana in tako zavarovana pred mrazom. Čeprav cev •zpraznimo, je vseeno prav, če nastavno (pokončno cev) omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo še posebno dobro zavarovati ali pa odviti in spraviti na varno.
v majhnem vrtu so borove iglice ustrezen material za pokrivanje zemlje. Borove iglice imajo v sebi mnogo smole, zato le počasi trohnijo, propuščajo zrak v tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Pozimi preprečujejo, da bi tla globoko zmrznila. Konec oktobra na-tresemo iglice v tanki plasti med rastline. V nasadu jagod jih na-tresemo med vrste, sadnemu drevesu pa po kolobarju. Kdor si lahko priskrbi bukovo listje, naj ga izkoristi. Bukovo listje je dobra varovalna odeja in pokrivka za pokrivanje tal. Trohni zelo počasi in tla se manj namočijo. V vrtu lahko bukovo listje nadomesti šoto in borove iglice.
Oktobra sajena zimska solata mora dobiti zdaj varovalno odejo. Mraz v brezsnežnih zimah močno poškoduje zimsko solato, zato je vedno priporočljivo zavarovati gredo z odejo iz smrekovih vej, ki preprečujejo sončnim žarkom pristop do rastlin: s tem je tudi v zimah brez snega transpiracija močno zmanjšana in solata bolje prezimi.
Do konca novembra pokrijemo zimzelene dišavnice. Najpozneje do konca meseca moramo z vejnato odejo zavarovati pred mrazom vse zimzelene dišavnice, ki bi utegnile trpeti zavoljo mraza D«"ez snega. Ko so rastline zmrzle, se lahko poganjki polomijo, zato jih pokrivamo, preden povsem zmrznejo. Kdor pusti črni koren v zemlji, mora nasad novembra zavarovati. 2a varovalo po možnosti uporabimo suho listje ali grobo šoto.
Pet minut za lepši videz
Ko uporabljamo puder
Marsikatera žena čez poletje ne uporablja pudra, pozimi pa si ga nanese na obraz prav zato, da bi ji obraz varoval pred mrazom. Puder leže na obraz resnično kot nežna tančica in polepša ten. Prigovori, da puder zapre pore, je že zastarel, kajti novi, kvalitetni pudri (pri tem cena ne laže!) dihajo. Je pa ta prigovor veljal za čase, ko so puder še izdelovali iz riževe moke in še cenejše žitne moke. Današnji kvalitetni pudri se sestoje iz naribanih mineralov in svil. Ta prah ne izsuši kože, temveč jo varuje pred zunanjimi vplivi.
Pet minut za lepši videz
Polepšajmo se z ružom in pudrom
Dvojnega  podbradka ne bo
To razprostremo v 20 cm debeli plasti. Odeja naj bo rahla, ker se opaziti, če si bomo temnejši ne-s tem poveča učinek izolacije. Tako lahko nabiramo črni koren svetleči puder nanesli pod bra-vso zimo. do in ga lepo vtrli v kožo - ob
robovih naj bo svetlejši, to je
Poskusimo še me tanjše nanesen
Zličniki iz surovega krompirja -7———-^—j
W kg surovega na riba nega krompirja, 10 dag moke, 2 jajci, 2 stroka strtega česna, 2 žlici sesekljanega peteršilja, poper, sol
Surov krompir drobno naribamo in zmešamo z vsemi drugimi sestavinami. Z žlico zajemamo žličnike, ki jih na vročem olju oc-Vremo. Po želji jih lahko skuhamo v slani vodi, v tem primeru Primešamo še dve zvrhani žlici pšeničnega zdroba in pustimo •našo nekaj časa stati, da se zdrob napoji.
krompirjevi žličniki
20 dag kuhanega in pretlaeenega krompirja, 5 dag masla ali marga-"T. 10 dag moke, noževa konica pecilnega praška, 2 del vode, 2 jaj-c«. sol.
^oko prelijemo s pol litra slanega kropa in s kuhalnico stepamo, da dobimo gladko kepo, ki smo ji med mešanjem dodali še zdrob. Nato primešamo še jajce in z žlico zajemamo žličnike, ki jih kuhamo na rahlem ognju 5 minut, jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in stresemo na prepražene drobtine.
Dolg obraz na videz skrajšamo tako, da z ružem naredimo senčilo v obliki dveh širših trikotnikov ob ob straneh ličnic; trikotnika naj se zožujeta proti nosu.
Iteflrln
m: ,06,, 4» shuj sevalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Cang ■ Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski retepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ^a lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. I rednim pitjem čaja Čang. $|a„g bod,, izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj Cang -
*stavm !n (e^melen l Mtfmofc, stare »n mlade, za vse starosti. Čang - $Ung so nekoč pili bogati Kitajo. S Pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požure*.
nobene teže niti ka kL druge nepr„e.nost,, ka,ti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, ča, s trad.u,o več ko. 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno | skodelico tega čaja in vsi problemi todo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili ""Ste dobro razpoloženje Isti \\i\wV hostedos<^li,u'|)()pi|ete(lvesk(Klt'lH!
Can» - Slan ga pnxl spanjem. Clj Cang • Slang lahko narodu- pO Pnštinanaslov.Džirlo.p.p .4S, 61000 Ljubljana in po teleti »nu Wl) 40 787, (066) 33 731 Cang - iUng pn idl|a M slovenskem HHKu oksUu/ivnoiKxl|etii »Hhlo, do o,l.|ubl|ana
Cena. Can^-Slan^a je 599 SIT t
Poštni stroški. Ptg&tft po povzetju.
ime in priimek
ulica in št.
poštna št. in kraj
Število zavitkov
Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo.p. p. 45,61000 Ljubljana
Nos optično skrajšamo, če si konico nosu napudramo in malce pudra nanesemo tudi na obe strani nosu.
ČETRTEK, 26. novembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 Program za otroke
10.10 Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke
10.20 Norčije v živalskem vrtu
10.30 Uganke med nitkami
10.45 šolska TV
10.45 Analitična mehanika
11.15 Učenje angleščine s pomočjo videa (slovenska verzija)
11.40 Muzzy, angleščina za najmlajše
12.00 Poročila
15.15 Športna sreda, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 17.40 Živžav
18.30 Že veste.., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Volitve '92: Bela krajina v pričakovanju volitev 21.40 Bobenček, glasbena oddaja 22.45 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 23.10 Poslovna borza 23.30 Šova
23.30 Dragi John, ameriška nanizanka
23.55 Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka
Okrogli obraz bo deloval ovalno, če si ruž nanesemo na ličnice v obliki trikotnika in ga podaljšamo navzdol.
Domači zdravnik
Iz čebelje lekarne
So za uživanje medu tudi omeji- ! tve?
O omejitvah rabe medu je težko govoriti, ker jih skorajda ni. Previdni morajo biti z njim le diabetiki in debeluhi, ki naj ga ne jemljejo kot dodatek k dieti, ampak kot nadomestilo za slak-dor. Tako jim bo koristil in ne škodoval, ker bo preskrboval organizem z dodatnimi hranili, ki so pri dietah, posebno shuj-ševalnih, lahko kritična. Spomniti je treba še, da je uživanje veliko koncentriranega medu lahko neprijetno za želodec. Bolje ga je jemati razredčenega ali v več manjših dnevnih obrokih.
Jemanje kakega drugega zdravila nikakor ne ovira uživanje medu. Tako kot na katerokoli drugo snov pa so tudi na med, oziroma na cvetni prah v njem, nekateri alergični. Med je torej kakovostno živilo, ki koristi tako zdravim kot bolnim ljudem in ga zaradi njegove neškodljivosti lahko z mirno vestjo uvrstimo med naravna zdravila za večino ljudi. Kaj je pelod?
Cvetni prah ali pelod so drobna telesca, ki jih proizvajajo cvetni prašniki in so moška plodnina rastlin. Čebelarji se pomembnosti peloda dobro zavedajo, ker so uvideli, da so najmočnejši panji tisti, ki si spomladi naredijo največjo zalogo peloda. Tudi čebelje ličinke rastejo prvih pet dni svojega življenja izjemno hitro, ker v tem času dobivajo hrano, v kateri je tudi pelod. Ta dejstva so navedla raziskovalce na laboratorijsko delo in to je pokazalo izredne lastnosti cvetnega prahu. Izkazalo se je, da je kot Živilo popolnoma neškodljiv in da ima hranilno in energijsko vrednost. V njem so faktorji, ki pospešujejo rast, niso pa še natančneje kemično razisk.ini Vpliva na reproduktivno sfero z neko snovjo, ki ima močan gonadotropni učinek. Ima dokazano antibiotično moč s posebnim učinkom na kolibacile, salmonele in proteus. Pri sla bokrvnih otrocih pelod merlji vo dviga vrednosti hemoglobina (rdečega krvnega barvila)
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.45 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regio nalni programi - Koper - 19.00 Vi-deolestvica - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -20.55 Zelena ura - 21.55 Umetniški večer: Inventura - slovenski film 92
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole dar/Zgodbe iz Monticela, 9. del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Pogled skozi okno 16.35 Ma lavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Danes v saboru 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Poslovni klub 20.50 Iščem sorodno dušo. humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.00 Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.06 Košarka - Euroli-ga: Zadar Estudiantes, prenos iz Zadra 21.40 S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka 22.30 Euro-gol 22.46 Metal Mania 23.50 Horo skop 0.15 Video strani
KANALA
TV AVSTRIJA l
SLOEVNTJA 1 BEVERLY HILLS
Vsak učenec, ki na Beverlv Hill-su da kaj nase, se za predsednikov dan odpelje v Palm. Tam je že tradicionalna velika zabava, na kateri te morajo videti. Vsi se odpeljejo tja, samo Brandon ostane doma. Za konec tedna dela v restavraciji in ima doživetje posebne vrste.
18.30 Sedem brez 1922 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Keisermuhlern-Blues, zadnji del 21.20 Pogledi s strani 21.30 Pozabljeni, ameriški film;: Keith Carradme 23.00 Čas v sliki 23.06 Helsinki - Napoli: AH Night Long. nemško-finska akcijska komedija 0.40 Mannix, Klic, ki ni prišel 1.25 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Dinozavri, serija 18.00 Harry in Hendersonovi, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin
^ Želite kaj sporočiti 4jV Goren|kam in Gorenicem?^^ m izberite #
tNAJUČINKOVITEJŠI " način OBJAVO t
v Gorenjskem glasu^^ fax 215-366
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska • 9.00 - Gorenjska včeraj - danes 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, za hvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55
- Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes
- jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja okoli nas -17.00 - Liberalna stranka se predstavi 17.30 - Klic dobrote -18.06 -Tržiški hit - glasbena lestvica -18.55 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas - 19.00 - Jutri na svidenje -
10.15 A Shop 10.25 Astrološka na 4>oved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Volitve '92, strankarski dvoboj, ponovitev 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.46 A shop 20.00 Dance session, oddaja o plesu 20.30 BMX: Tone in Simon Stojko 21.00 Marlboro Music Show 21.30 Strankarski dvoboj 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Poročila v angleščini 23.40 A Shop 23.50 Astrološka napoved 0.00 MCM 1.00 Video strani
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke 11.30 Novice, zimzelene melodije, danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.06 Roseanne, serija 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Maigret in vohun, ponovitev 11.55 Glasbena skrinja 12.16 Kompas 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Sinha Moča, telenovela 14.00 Lorentz in sinovi 14.46 Antični bogovi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Knjiga o džungli, risana serija 16.30 Am, dam, des 15.50 če mene vprašaš... 16.15 Ar tefix, otroški kulturni klub 16.30 Na sveti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi
L RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju 15.00 - Dogodki danes jutri - 16.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -EPP 17.00 - športni utrinki - 17.10 - Stranke in kandidati za poslance se predstavljajo 18.00 - Novice -osmrtnice - obvestila - 18.15 -Stranke in kandidati za poslance se prestavljajo 19.00 - Odpoved pro-granui
KINO
26. novembra
CENTER amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 16., 18 in 20 uri STORŽIČ amer pust film BELI OČNJAK ob 18 in 20. uri ZELEZAR amer erot drama KURBA ob 18. in 20. uri BLED amer plan. film K 2 ob 20 uri
Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ.
Odprto pismo ravnatelju osnovne šole Matija Čop
Ne bom se podpisal, pa to ni moja strahopetnost, ampak ne želim, da bi moji otroci nosili posledice. Že brez tega so v vaši šoli ogroženi.
Zvedel sem (več kot teden dni po dogodku), da so bili moji otroci življenjsko ogroženi, pa Vi Gospod ravnatelj in nihče na šoli ni naredil ničesar, da bi jih zaščitil. Zame ste zaradi tega kazensko odgovorni pred vsemi starši, ki pošiljajo otroke v vašo šolo.
Gre za grožnjo, da je v šoli nastavljena bomba, pa ste otroke mirno pustili v razredih, medtem ko je policija s psom iskala nastavljeno bombo.
KAJ BI BILO, ČE ALARM NE BI BIL LAŽEN* KAKO BI POJASNILI, NAM STARŠEM, IZGUBO NAŠIH OTROK?
Vi ste prvi, ki ste za to odgovorni in mislim, da človek, ki stori tako napako, ne bi smel več ostati na vodilnem delovnem mestu. »
Izgleda, da se ne zavedate, de je ŠLO ZA ŽIVU EN JE NAŠIH OTROK, ki vam jih zaupamo, za katere smo prepričani, da so v šoli varni, potem pa takle šok.
Če občina ali kdorkoli vas že nastavlja ne bo reagiral, sem sam pripravljen zbrati podpise staršev somišljenikov in hoditi od vrat do vrat, od bloka do bloka. Ne bom miroval, dokler se stvari ne spremenijo. Prepričan sem. da bom nabral veliko podpisov proti vam oziroma vašemu neodgovornemu in ogrožujoče-mu ravnanju, sploh še zato, ker se v različnih krogih, v katerih se gibljem, govorijo še druge nedoumljive stvari, da v današnjih časih v šoli še vedno pretepate otroke in da to delate tudi Vi Gospod ravnatelj.
In to naj bo sodobna, prijazna šola, v katero otroci radi hodijo ?
ZAKAJ NIHČE TEGA NE USTAVI?
Ogorčeni oče s somišljeniki
Nageljne kradejo, mar ne!
Odmev na članek z gospo Angelco Mule j, ki ga je objavila novinarka D. Dolenc.
Pisanje raznih člankov v časopisih človek rad prebira, kadar pa novinar napiše članek, ki se nanaša na bolj dotičen kraj, kjer človek živi. ga še z večjo pozornostjo prebere. Tako sem prebrala članek o gos. Angelci Mule j iz Bodešč pri Ribnem. Prav nič se ne čudim, da je draga Angelca sposobna izreči take laži, kakršne ste objavili. Predobro jo poznam, vem. da ima zelo bujno domišljijo in sploh več ne ve, na kakšen način bi pritegnila svojo pozornost. Vse lepo in prav, če jo ne bi sama poučila vse o rožah. Kako se jih presaja, goji... Pa ne samo jaz, še marsikatera druga gospodinja v vasi jo je veliko naučila. Šele kasneje se je Angelca začela ukvarjati z rožami. Besede, s katerimi pa Angelca blati vas o lepem izgledu: da smo okenske police in balkone šele potem, po njenem receptu začele krasiti tudi ostale gospodinje To je žalitev za celo vas. Pa tudi nageljnov ji ni nihče ukradel, saj jih nikoli ni imela več kot par lončkov. Ali res na drugačen način ne more priti v javnost?
Rada bi vam povedala, da so bodeške gospodinje že od nekdaj veliko dale na izgled svojih domov, da so imele ogromno lepega cvetja in gorenjskih nageljnov že v časih, ko je gos. Angelca še živela v svojem rodnem Medži-
murju in sploh ni vedela, da Bo-dešče obstajajo. Strinjam se, da so njeni balkoni polni lepega cvetja, toda le kaj bi bilo s temi rožami, če jih ne bi vsak dan zalival njen pridni mož Stanko. Sicer pa je pridni Stanko zadolžen tudi za pometanje okrog hiše in negovanje vrta. Le kaj govori, da to dela ona, če ne. Pohvali naj se rajši, kako ima dobrega moža, da ji vse naredi, da zaradi njega tako lepo uspeva.
Edino, kar bi nas Angelca lahko naučila, je. kako se "kur-jeke" popari z vrelo vodo in potem pusti, da ta voda v sodu zopet zavre. Saj to je vendar za inovacijo leta. Le kdo bi zalival s to smrdljivo tekočino, saj se ji lahko smeje vsa vas, še bolj se ji bodo drugi. Takšno je moje mnenje o samohvali vzvišene Angelce, sicer pa je dovolj zgovoren pregovor: lastna hvala se pod mizo valja.
Minka Vovk
Odgovor Save Kranj je: »Sporazum«
»Vsaka medalja ima dve plati,« pravi pregovor. Ob tem, ko je bila v sestavku z naslovom »SPORAZUMEVANJE ALI PRISILA?«, objavljenem v Gorenjskem glasu. 30. oktobra 1992. predstavljena ena plat medalje širitve naše tovarne, želimo s tem predstaviti še drugo.
V vseh letih širjenja naše tovarne na Laborah, ki danes daje kruh 16.000 ljudem, smo se zavedali vsebine pojma lastnina, zato ni potrebno, da nas gospod Šter o tem poučuje. Podlaga za izvebo postopkov pridobivanja zemljišč za gradnjo so bili veljavni urbanistični dokumenti. V okviru teh smo ob vsaki širitvi izvajali postopke v sporazumu s kmeti.
Zadnji večji sporazumni odkup obdelovalnih zemljišč smo izvršili v letu 1980. Ker so bili tedaj med lastniki odkupljenih zemljišč trije tudi takšni, ki so za potrebe širitve naše tovarne v letih 1964 do 1980 izgubili veliko zemlje, smo jim z dokupom let kooperantskega za varovanja preskrbeli pokojnino. Vsi kmetje - bivši lastniki tega, še nepozidanega zemljišča, to zemljišče še naprej nemoteno obdelujejo brez plačevanja kakršnekoli najemnine in davčnih obveznosti. Torej se nikakor ne moremo strinjati z očitki, da »za način, kako je bila kmetom zemlja odvzeta, dosledno uporabljajo izraz ZAPLEMBA«, saj bi bili laki očitki nepošteni in ne verjamemo, da so bili izrečeni s strani kmetov, s katerimi smo se sporazumeli.
V naslednjih letih načrtujemo izgradnjo skladišča gotovih izdelkov. Večino potrebnega zemljišča smo odkupili v letu 1980. Zaradi dostopnosti k skladišču s stališča požarne varnosti, bi morali odkupiti še ok. 8.000 m: zemljišča. Za pridobitev tega smo pristopili na enak način kot v letu 1980. Lastnike zemljišč smo povabili na informativni razgovor, na katerem smo jim predstavili načrt nameravane gradnje. Ker se na tem prvem razgovoru lastniki zemljišč niso strinjali s širitvijo naše tovarne na njihova zemljišča, smo jim na ponovnem sestanku želeli predstaviti možnost zamenjave njihovega zemljišča z ekvivalentnim našim zemljiščem ravno tako na Laborah, na katerem dolgoročno ne načrtujemo šimtve. Temu našemu vabilu se je žal odzval le eden od lastnikov, zato smo vabilo na razgovor ponovili. Na zadnjem razgovoru je večina lastnikov načelno soglašala z zamenjavo, dva med njimi pa sta zemljo pripravljena tudi prodati Glede na tak razvoj dogodkov se čudimo načinu in tonu, s kale rim se gospod Šter v omenjenem članku loteva te problematike Ugotavljamo, da je 0 problematiki ali premalo obveščen ah zlonameren alt pa preprosto občutljivo problematiko izrablja za pojavljanje v medijih v času pred volitvami.
Ne moremo se tudi strinjati s trditvijo v sestavku, da je »ob dejstvu, da je v Kranju (žal)
praznih vse več proizvodnih in skladiščnih kapacitet, načrtovana gradnja skladišča že nekoliko skregana z zdravo pametjo.« Skladiščenje izdelkov je v bistvu zaključek proizvodnega procesa nekega izdelka. Moderna tehnologija skladiščenja zahteva lokacijo skladišč ob proizvodnih objektih. Skladiščenje izdelkov na dislociranih lokacijah nenazadnje vpliva tudi na ceno končnega izdelka, ki jo plača potrošnik, zato tako lahkotno razpravljanje o tej problematiki ni odgovorno. Poleg zdrave pameti pa je običajno za take odločitve potrebno tudi nekaj znanja. Ne glede na različne interpretacije in samovoljne razlage vsebine naših vabil na razgovore, v katerih po ponovnem proučevanju ne najdemo nobenih groženj, želimo s tem pismom obvestiti javnost, da se je Sava ob dilemi »sporazumevanje ali prisila« vedno doslej opredeljevala za sporazumevanje in v tem največkrat tudi uspela. Prepričani smo, da bomo tudi ob reševanju sedanje problematike našli ustrezen sporazum, pri čemer nam sekundant-stvo gospoda Štera in njemu podobnih ni potrebno.
Predsednik korporacije Save Kranj Viljem Zener
Nadaljevanje zakulisnih igric z "rdečimi" ravnatelji - še s tretje strani
Pridružujem se stališču IS Skofja Loka, ki ni dal soglasja za imenovanje dosedanjega ravnatelja osnovne šole v Železnikih, Leopolda Nastrana.
Od leta 1975 do leta 1987 sem bil pomočnik ravnatelja na šoli. Leopold Nastran je postal ravnatelj leta 1979. Ob koncu mandata, junija 1987, me je poklical v pisarno, kjer sta bili tudi sekretarka OOZK Zora Bonča in predsednica sindikata. Leopold Nastran mi je dejal: OOZK in IOOOS sta ti izglasovala nezaupnico. Ne smeš se javiti za pomočnika ravnatelja. Na šoli imamo človeka, ki bo prevzel to delo." Zaprlo mi je sapo, vprašal sem, kaj mi očitajo, katere napake sem napravil, pa mi vsi skupaj niso odgovorili nič določenega. Res sem bil pomočnik že 12 let, res pa je tudi, da sva se z ravnateljem tri mesece prej pogovarjala, da se bova za naslednji mandat še prijavila, ker je bila pred nami velika dozidava šole. Zapisnikov sestankov IO in OOZK nikoli ni bilo
V naslednjih štirih letih sva z ženo. ki je bila tajnica na šoli 28 let, morala prenašati prave stalinistične pritiske, ki so mnogo pripomogli k temu, da se ji je bolezen (ni diagnoze v sedmih tednih razvila do konca.
Da rte bi bil zaradi omenjene izjave ponovno izpostavljen, obveščam o tem tudi Zavod za šolstvo, enota Kranj.
V današnjem čusu je dovolj kaznovati enega grešnega kozla in že je na šoli vse mirno. S tem nastanejo "realsoeialistične razmere" - par excellence!
V zvezi z monolitnostjo oblasti na šoli je indikativna izjava Zore Bona predsednice sveta šole, ki v zgoraj omenjenem članku {Gorenjski glas št. 77) pravi "Morda ve izvršni svet o Nastranu kaj slabega, kar v svetu sole kolektivu, kraju ne vemo, radi hi se o tem pogovorili: če bi nas prepričal, bi najbrž tudi mi spremenili mnenje."
Morda vendarle ve o zgornjih navedbah kaj tudi Zora Bonča ''
Sem eden najstarejših delavcev na soli m sem j>o vseh bridkih življenjskih izkušnjah prepri čan, da je na tej šoli nujno zamenjati oblast
Vsaka oblast, ki mora začeti dokazovati, da ima prav, je opravila svoje poslanstvo Ravnatelj, ki mora v časopisu diskreditirati svojega protikandi data, bo z naslednjim protikandidatom moral še trše obračuna-
vati. Če se človek boji poraza in išče zato razloge v nasprotnikovih potezah, bo bitko prej ali slej izgubil.
V tej luči dobi Krekova izjava o referendumu o samem sebi posebno težo. Kaže na izkoriščanje prednosti že osvojene oblasti. Konec koncev sta bila ob tem referendumu na šoli dva kandidata, pa nihče o tem ni upal nič javno reči, le zasebno se je šušlja-lo.
Mislim pa, da moramo imeti pred očmi le šolo, učence in starše.
Na šoli je treba:
- poskrbeti za uravnoteženo zastopanost v oblastni strukturi in s tem zagotoviti enotno vrednotenje svetovnonazorskih razlik učencev;
- konkretno urediti odgovornost na šoli: ravnatelja do učiteljev, učiteljev do učencev (od telesnih poškodb do izgubljenih predmetov) in preiti k realizaciji;
- osvoboditi učence in učitelje pritiskov in strahu, da bo lahko vsak svobodno izpovedal tisto, kar mu leži na srcu;
- opustiti izkrivljeno varianto dežurstva učiteljev;
- prenehati z obrekovanjem staršev na pedagoških konferencah;
- prilagoditi učni čas sodobnim znanstvenim zahtevam in zato reorganizirati prevoz učencev ter
- gojiti več obzirnosti in usmiljenja med ljudmi.
Ker sem si za te cilje prizadeval kot pomočnik, mije ravnatelj v prvem letu, ko to nisem bil več, trikrat javno prepovedal o tem govoriti.
Ob koncu moram izreči še kritično pripombo izvršnemu svetu, ki bi s konkretnejšim ukrepanjem lahko pripomogel, da bi se razmere na šoli hitreje uredile.
Jože Smid
Predvolilni javni intervju, Zmago
Jelinčič...
(Gorenjski glas, novembra 1992)
Spoštovani'
Uredniška politika neodvisnega časnika je neodvisna in stvar uredništva, vendar mi dovolite, da izrazim svoje nestrinjanje s tako obilnim obravnavanjem Z. Jelinčiča in delanjem publicitete zanj.
V času. kot je sedanji, ko na vseh straneh Evrope in še posebej Balkana prekipeva sovraštvo, bi kazalo dajati več poudarka mnenjem, ki bi pripomogla h krepitvi medsebojne ljubezni in razumevanja, ne pa hudobije in sovraštva. Da je Jelincu eden izmed slednjih, se lahko posname tudi iz komentarja M Naglica Od vere do vojne v isti številki Gorenjskega glasa Kljub temu je očitno ljubljenec medijev: kakršnokoli grdobijo napravi (npr. v Tržiču pred ca som), takoj zablesti kot prava medijska zvezda, slikajo ga, intervju vajo in opisujejo - kar mu kuje popularnost pri ljudeh, ki mulo razmišljajo. Teh ni malo, in izmed njih se znajo oblikovati naši domači skinheadsi. Res nam samo še Rostoek manjka, da se uvrstimo med velike'
Zares se mi zdi, da bi bilo pa -metneje poročati o takih marginalnih vodjih res samo marginalno'
Pošiljam vam veliko pozdravov z željami, naj se vam Gorenjski glas se naprej dobro be re, in še dosti heca tudi v prihodnje.
S. Pire
Predsedniku slovenske vlade g. Janezu Drnovšku!
Ali lahko v kratkem pričakuje mo, da bodo možje v modrih uniformah prišli rubu" na naše domove' Bomo nemočno gleda li. kako nam odnašajo televizor je, pralne stroje ah kakšen drug hišni aparat, s katerim bodo po-
krili davščino, dohodnina imenovano, ki je ne moremo plačati v zahtevanem roku 0
Gospod predsednik, takšen dan se nam nezadržno bliža. Delavska zveza pri Slovenski ljudski stranki o tem nenehno opozarja javnost, s prošnjo pa smo se obrnili tudi direktno na Vas. Pričakovali smo hiter odziv, zato smo bili tolikanj bolj neprijetno presenečeni nad Vašo tišino. Kako naj si to razlagamo?
Kakorkoli že, še enkrat Vas prosimo, da obrnete pozornost na težave "majhnih ljudi". Zato bodo naši predstavniki prišli v četrtek, 29. oktobra 1992, ob 12.05 k Vam, da bi Vas poskušali prepričati v resnost problema. Da bi Vam olajšali odločitev, bomo med zasedanjem Skupščine nabirali podpise poslancev vseh strank, za podporo pa bomo prosili tudi vse sindikate in medije.
Prepričani smo, da je treba državljanom, še posebej tistim, pri katerih dohodek ne pokriva niti stroškov za golo preživetje, omogočiti, da lahko dohodnino plačajo v šestih mesečnih obrokih. Samo tako bodo lahko pošteno poravnali svoj dolg do države in ohranili samospoštovanje. Ali pa morda kdo misli drugače? V Ljubljani, 26. oktobra 1992 Za delavsko zvezo pri SLS Metka Karner-Lukač
Dežela - ime za Radovljiško ravnino in predlog za njegovo uporabo v turistične namene
Radovljiška ravnina oziroma ravan se imenuje Dežela. Dežela je najmanjša slovenska geografska regija, ki se kot samostojno geslo pojavlja v Enciklopediji Slovenije (II. knjiga, str. 247) in v Leksikonu Cankarjeve založbe, kjer je v izdaji iz leta 1988 na str. 198 zapisano: »Dežela, manjša pokr. v SZ delu Ljubljanske kotline, med Radovljico, Žirovnico in Begunjami, hlu-vioglacialm prodi, morene. Živinoreja, krompir, itd, turizem Središče Radovljica« Ime Deže la so uporabljali predvsem meščani Radovljice, v okoliških vaseh pa se ni nikoli uveljavilo. Tako je Dežela ostala izključno geografski pojem za Radovljiško ravnino, ki, razen v geografiji, ni bil v uporabi v nobeni drugi panogi To velja tudi za turizem, saj vse do danes nisem naletel na noben plakat, zgibanko ali reklamni oglas, v katerem bi se uporabljalo ime Dežela.
Radovljiška ravan ali Dežela sega od Podvina oziroma Mo-šenj na jugovzhodu, preko Radovljice. Begunj in Žirovnice do Most oziroma Ajdne na severozahodu. S severovzhodne strani omejujejo Deželo Karavanke, na jugozahodu pa reki Sava in $a vo Dolinka Dežela je seveda pogoj za vsako turistično dejavnost
V turističnem smislu lahko de želo opredelimo v dveh poglavitnih oseh. Prva je 1.1.. Os znatne nitih mož. ki so jo pod imenom Pot na poti, ki povezuje rojstne hiše velikih Slovencev: E Prešerna v Vrbi, E. S I in varili v Došlo vi ah, A Janše v Breznici, M. čopa v Žirovnici in J Jalna v Rod mah.
Druga os temelji na srednje veskem jedru mesta Radovljica in na ostankih srednjeveških gradov v njeni okolici To sred n/c\csko os bi lahko jtoirnenovah (udi Ortenburška os O navzočnosti Ortenburžanov v tem pro štoru govore ostanki Pustega gradu nad l.ipnieo, ki so ga Or tenbur iini sezidali na desnem bregu reke Save pri Radovljici, grad 1'odvin. ki je bil kasneje j'tcntnljen in grad Kamen pri
Begunjah Ortenburiani so texi
dali cerkev m graščino v Rado vljici. kt se teta IŠ3.1 v listinah prvič omenja kot orlenburški trg Vzpostavitev m lunstično-pro-pagandna obdelava omenjene ose. ki bi imela svoje središče v Radovljici, je velika nalogu Iz
vedba te naloge je izziv za mesto in občino Radovljica, ki bi se morala bolj zavedati svojega srednjeveškega pomena in veljave, s katerima bi olahko uspešno tržila tako na domačem, kot na tujem turističnem trgu.
Dežela in njeni turistično zanimivi potenciali (delni opis);
1. Radovljica in njeno srednjeveško mestno jedro.
2. Srednjeveški gradovi in njihovi ostanki: Kamen in Katzenste-in v Begunjah, Podvin pri Mošnjah. Drnča v Dvorski vasi, graščina v Radovljici in ostanki Pustega gradu nad Lipnico. Rojstne hiše znamenitih mož: Vrba (E. Prešeren). Doslovce (F-S. Finžgar). Breznica (A. Janša), Žirovnica (J. Čop), Rodine (J, Jalen). Radovljica (A. T. Linhart).
4. Umetnostnozgodovinski spomeniki: cerkve Sv. Petra v Radovljici, Vnebovzetja Sv. Device Marije v Lescah, Sv. Andreja * Mošnjah, Sv. Janeza Krstnika na Sp. Otoku, Sv. Marka v Vrbi Sv. Lamberta na Lancovem. 5v-Petra nad Begunjami, poleg naštetih pa še cerkve v Begunjah. Rodinah, Žirovnici, Studenci-cah, Breznici in na Bregu in na koncu še Šivčeva hiša v Radovljici in Legatova hiša v Lescah-
5. Muzeji in galerije: čebelarski muzej v Radovljici, Muzej take* v Begunjah, Šivčeva hiša v Radovljici. Galerija Avsenik v Begunjah in Časa Brigita na Lancovem.
6. Arheološki najdišči: ostanki rimske vile »Rustice« v Rodinah in starokršćansko nahajališč na Ajdni nad Potoki.
7. Pomembnejši turistični objekti: Hotel Grad Podvin. Hoti Grajski dvor v Radovljici, gostilni Kunstelj in Leclar v Radovljici, pension Filipič v Radovljici, gostilna Avsenik v Begunjah' Trebušnik in K najel v Žirovnici, Osvald v Selu pri Žirovnici, go" igrišče z restavracijo. Campini Sobec in restavracija Letališč* pri Lescah, taverna Sova v Le*' cah in kopališče v Radovljici-
7. Športne zvrsti, ki jih je rttoe gojiti: hoja in tek. golf, tek nO smučeh, drsanje na ledu (Šobec), izhodišče za alpsko smučanje "' planinske ture. igre z žogo. bOm nanje, plavanje, motorno in jadralno letenje, športno in jadralno padalstvo, tenis, namizni t*' nis, badminton, lokostrelstvo ('■ Oblak v Radovljici>. kegljanja tehnično modelarstvo in še
mnoge dejavnosti, ki pa jih ne bo"1 vseh našteval
Iz vsega naštetega je lepo razvidno, da ima Dežela vse pOgpf za uspešen razvoj turistične dejavnosti. Še več, s takimi pote", ciali se ne morejo pohvaliti "'" teritorialno večje in turisti'"0 ruzvitej.še regije Kljub ncdv<""' mm prednostim pa Radovljiš^ ravnina potrebuje učinkovito ,u rislično-propagandno prelistaj tev. ki jo njej sosednja Blejski ifi Bohinjski kot že imata Največ)1* možnost za tako predstavite* v skriva prav v njenem »pozabi) nem« imenu, saj ime Dežela -samo po sebi vzbuja poziti%" asociacije, če ob tem odmisli1" slabšalno rabo tega imena » l"'t nejših državah bivše JugosloVv I Dobra potrditev te trditve /<' men uspeh akcije "Slovenija ja dežela« in res bi bita škoda, če Radovljica s svoja /»'*. njo okolico ne bi izkoristila P loinosti.  ki io dobiva  s fW
-De-do v deželi* Slediti bi i*r
rala  ustrezna  turistično J""IH( gandna dejavnost v medijih skladu z njo tudi izdelava CW stric grafične podobe, s ^''''"[^ w le ta lahko identificirala
našteto bi morah podpreti ■' ' dajo zbornika, ki bi predstav* znanstveno ovrednotil kulN^L in zgodovinske znamenitosti ,
iele m bi bil obenem kakovO*1 osnova za turistu no in kulu"'' ^ varstveno dejavnost v mikro"
J' „»< Jure Sinobad, /godovi"
/uspešen \
i objava 1
v (ioreniskem glasu mi 4fcw 218    I jb\
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Avstrijskim zavarovalnicam grozi tožba?
K|anj, 23. novembra (MOREL) - Avstrijske zavarovalnice so za življenjska zavarovanja v Sloveniji pobrale več kot 250 milijonov mark.
Pred slabim letom so nekatere avstrijske zavarovalnice po Sloveniji sprožile široko akcijo zbiranja novih zavarovancev. Ponujale so predvsem življenjska zavarovanja, ki so bila glede na ponudbo slovenskih zavarovalnic izredno ugodna, vendar pa je bilo Po naši zakonodaji takšno zbiranje nedovoljeno in kaznivo.
Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je povedal, da so avstrijske zavarovalnice iz nogavic Slovencev pobrale več kot 250 bilijonov mark. Država Slovenije zdaj zahteva od tujih zavarovalnic, da te marke vložijo v slovensko gospodarstvo, sicer jih bo tožila, da so denar pridobile z nezakonitim delovanjem.
Britansko-slovenska poslovna konferenca
Kranj, 23. novembra - Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila britansko-slovensko poslovno konferenco, ki od 22. do 27. novembra poteka v prostorih Smeha v Ljubljani. Podali bodo slovensko in britansko "optiko" sodelovanja obeh gospodarstev, sodeluje 30 britanskih poslovnežev in 80 slovenskih gospodarstvenikov.
Znak kakovosti za LIP in Bor
,.anj> 23. novembra - Združenje za lesarstvo pri GZS je v okviru jubljanskega pohištvenega sejma podelilo znak kakovosti za stavbno pohištvo blejskemu LIP-u za notranja vrata. Podjetju °°r Laško pa je podaljšalo pravico do uporabe prvega znaka kakovosti za bivalno pohištvo iz programa Alea, ki ga je prejel leta *°9. Bor in LIP sta doslej edina uspela pridobiti znak kakovo-stl> v konkurenci devetih podjetij z dvanajstimi izdelki.
Gorenjska podružnica razvojnih partnerjev
^r»nj, 20. novembra - Mednarodno združenje slovenski razvojni Partnerji je na ustanovni skupščini ustanovilo gorenjsko podružni-c°» ki jo bo vodil njen upravni odbor.
MZSRP je bilo ustanovljeno leta 1990 v Avstraliji ter v Novi Zelandiji, ZDA, Kanadi, Italiji, Nemčiji in Avstriji, pripravlja pa se še v Angliji in državah Beneluxa. Slovensko združenje, ki ga vodi predsednik dr. Ludvik Toplak, je bilo ustanovljeno maja letos. Regionalne podružnice so bile doslej ustanovljene v Ljublja-n'» Celju in v Mariboru, zdaj je bila ustanovljena za Gorenjsko, n°vembra bo še v Novi Gorici in v Murski Soboti.
n ESN
A SOIA
ST£F
K ran/ dno
Zaplešimo v Novo leto
Kranj je bogatejši za želeno novost: kranjska Živila so Imenitno preuredila restavracijo Park v Kranju (nekdanji Brioni), v kateri je vsako soboto živa glasba in odlična gostinska postrežba. V restavraciji pa je tudi nova plesna *ola STEP by STEP, saj so Živila renovirala večji del restavracije Park v plesišče. Šola STEP by STEP je začela organizirati razne plesne tečaje za mladino In odrasle. Ljubite 1 družabnega plesa se lahko naučijo, osvežijo aH dopolnijo svoje plesno znanje preko različnih plesnih tečajev ler ga praktično na sobotnih plesih tudi preizkusijo.
Za Novo leto so pri STEP by STEP razpisali posebne skrajšane PREDNOVOLETNE plesne teča|e in sicer: Za odrasle ob sobotah ob 18. url, za srednješolce In študente v nedeljo ob 17. url ali četrtek ob 10. url; vsi tečaji Potekajo v restavraciji Park. V plesno šolo pa vabijo tudi ^»to mlade, ki že Imajo ple-
sno predznanje - začetni aH nadaljevalni tečaj - saj bodo zanje organizirali posebne skupine, ki bodo pod strokovnim vodstvom Imele možnost nastopanja; enako vabijo tudi vse plesalce in plesalke jazz In show dance.
Za maturante še posebna ugodnost: maturantski plesni tečaj, ki vključuje 10 vaj, sta-
BORZNl POSREDNIKI
intZ94 ftuc 212423
/O    ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
Lastniški certifikat in delnica
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je skupščina RS po dveh letih usklajevanja končno sprejela, določa, da bodo vsi državljani RS prejeli lastniške certifikate v nominalni vrednosti (to je znesek, ki je napisan na vrednostnem papirju in na katerega se ta papir glasi) od 200.000 do 400.000 SIT glede na delovno dobo državljana.
lastniški certifikat bo imetnik zamenjal za delnice podjetja, kjer je ali je bil zaposlen: za delnice drugih podjetij, ki se bodo preoblikovala v delniške družbe ali za delnice pooblaščenih investicijskih skladov.
Investicijski skladi bodo družbe, ki se bodo ukvarjale z upravljanjem vrednostnih papirjev in drugih sredstev pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja in bodo gospodarile z njimi.
Delniška družba je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na večje število enakih delov - delnic.
Delnica je lastniški vrednostni papir, ki je lahko prenosljiva in je zato predmet raznovrstnih pravnih poslov. Iz delnice kot pisne listine, ki temelji na delničarjevi udeležbi v osnovnem kapitalu delniške družbe, izhajajo določene premoženjske in članske pravice.
Premoženjske pravice delničarjev so predvsem:
- pravica do udeležbe na dobičku družbe (pravica do dividende):
- pravica do udeležbe v premoženju (aktivi) družbe ob njeni likvidaviji;
ne samo 16 DEM ali tisoč tolarjev! Starši maturantov pa bodo spomladi povabljeni v posebne skrajšane enomesečne tečaje tako, da s plesnim znanjem na maturantskem plesu njihovih otrok ne bo težav. Prijave za maturantske plesne tečaje sprejemajo v restavraciji Park. Za tiste razrede in šole, ki bi želele imeti maturantski ples organiziran kompletno, nudi STEP by STEP Kranj najugodnejše pogoje.
V restavraciji Park in v šoli STEP by STEP - korak za korakom ali počasi se daleč pride se boste plesnih veščin naučili brez težav in na prijeten način Vse informacije dobite na tečajih ali v restavraciji.
■
flllVK^'0''1 Park v branju so vsak teden plesni tečaji, ob sobotah pa družabni večeri ir živo tnl !?°- Po"»>ne ugodnosti plesne šole STEP by STEP za maturante In skrajšani prednovole-,ni Plesni tečaji..
pravica do prednostnega nakupa delnic ob povečanju osnovnega kapitala družbe.
Članske pravice delničarjev pa obsegajo vse tisto, kar sodi v pojem upravljanja delničarjev z delniško družbo. Pomeni torej pravico voliti in biti izvoljen v organe delniške družbe in v te organih sprejemati odločitve ter na ta način upravljati družbo.
Po vsebini pravic poznamo dve vrsti delnic: navadne (redne) in prednostne (preferenčne, ugodnostne).
Osnovna razlika med tema dvema delnicama je v tem, da lastnik prednostne delnice nima pravice glasovanja na zborih delničarjev, zato pa ima pravico do fiksne dividende, ki se določi pri izdaji prednostne delnice.
Delnice se lahko izdajajo na ime ali na prinosnika. Imenska delnica se prenaša z indo-samentom, prenos delnice pa je treba vpisati v delniško knjigo. Delnice na prinosnika pa se prenašajo z izročitvijo novemu imetniku.
Pri opredeljevanju delnice kot vrednostnega papirja moramo vedeti, da poznamo pri delnici več vrednosti:
J. nominalna vrednost, ki predstavlja vrednost delnice, povečana za rezerve podjetja, ki odpadejo v povprečju na delnico;
2. bilančna vrednost je nominalna vrednost delnice, počvea-na za rezerve podjetja, ki odpadejo v povprečju na delnico;
J. najpomembnejša vrednost delnice pa je prav gotovo njena tržna oziroma tečajna vrednost, ki jo določata ponudba in povpraševanje na trgu na osnovi številnih dejavnikov.
V fazi preoblikovanja oziroma lastninjenja podjetij pa bo ravno tržna vrednost vrednostnih papirjev tista, ki bo imetniku povedala, kdaj po preteku moratorija na trgovanje z lastniškimi certifikati oziroma delnicami, le-te prodati oziroma s prodajo še počakati - saj bo ob poplavi vseh papirjev, ki se bodo na tržišču pojavili, cena teh papirjev močno padla in se gibala precej pod nominalno vrednostjo.
Zato nasvet: »S PRODAJO HITITE POČASI!«
Pripravila: Brane Čare Hermina Krt
/uspešen\
™   posel propagandna g|
I OBJAVA t
^k v Gorenjskem glasu
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj
CREDITANSTALT N. banka Lj. D-D Publikum Kranj EROS (Suri Mayr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Skofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj MIKELStražišče Otok Bled Petrol
Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk, Loka) Sloga Kranj
Slovenijaturist (Jes., Bob. Bistrica) VVILFA1N Kranj
61^0	61,90	8,68	8,78	12/18
61,50	62,10	8,70	833	—
6130	6230	8,60	83«	—
61^0	6130	8,60	830	—
61,65	6239	8,70	835	13/17
61,70	6230	8,70	835	15/18
61,60	6235	8,65	835	_
61,65	62,00	8,72	830	15/19
6130	62,60	8,60	835	14/20
6130	62,70	8,70	831	12/18
6030	6235	8,43	833	—
61,77	6235	8,77	836	—
6130	62,05	8,73	830	13/17
6130	62,11	8,70	8,70	13/17
61,70	6230	8,70	835	—
61,00	61,99	8,45	8,79	—
6130	62,00	8,70	830	—
61,77	6235	8,77	836	10/17
61,70	62,10	8,68	830	—
6132	6130	8,68	8,77	13/18
6130	62,15	8,70	830	— .
Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur Partner zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %.
B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d.
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
JLAIU5 Cl
KRANJ Koroška 16 tel: 064/212-249 ODPRTO od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure
1. nagrada VIDEOREKORDER
2. nagrada BON V VREDNOSTI 15.000 SIT
3. nagrada 10XP1ZZA IN PIVO V PIZZERIJI »ORLI«, TENETIŠE
4., 5. nagrada
BON V VREDNOSTI 5.555 SIT
ŽREBANJE 24.1.1992
6.999
JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE MAJICE ZIMSKE JAKNE SRAJCE TERMO JEANS JEANS JAKNE (podložene)
JEANS CLUB PETRIČ NAJ... JEANS CLUB
2.699-2.899 SIT 2.899 SIT 1.599 SIT 10.999 SIT 1.799 SIT 2.999 SIT 4.999 SIT
TRGOVCI  in GOSTINCI
7j\
PRIHRJR 13 VROČIH DNI V KRT6RIH S€ SPIRČR ZMRZOVflTI od 18.12. do 30.12. J 992
V STRR6M M6STM6M J€DRU NR TITOV6M TRGU V KRANJU
- ceno prodajnega mesta 49 D€M/dan - 40 prodajnih stojnic (omejeno število) - pester program za otroke z obiskom Dedka Mraza
Prijave in informacije:
RG€NCIJR PftN, Gregorčičeva 8, Kranj, teL: 064 218 583
Komisijo za organizacijo prireditev pri SO Kronj
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Napačno obvestilo ministrstva?
Kmetje, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno prek kmetijsko gozdarske zadruge Sloga, so z obračunskim lističem za plačilo oktobra oddanega mleka prejeli tudi sporočilo, da jim je bilo mleko julija, avgusta in septembra zaradi napačnega obvestila kmetijskega ministrstva obračunano previsoko (po 5,9444 tolarja za tolščobno enoto namesto po 5,5278) in da jim bodo zato preveč izplačani znesek obračunali pri izplačilu mleka v naslednjih mesecih.
Ko smo obvestilo enega od kmetov, ki se je oglasil v uredništvu, prebrali direktorici kranjske mlekarne Ivani Valjavec, je dejala, da o tem ničesar ne ve. Kot je zatrdila, se mlekarna pri plačilu mleka ravna po ceni, kije bila avgusta objavljena v Uradnem listu Slovenije, in ne po raznih sporočilih, ki prihajajo z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ki so brez ustreznega "kritja" v uradnem listu. Že od spomladanskih mesecev dalje plačuje kmetijskim zadrugam (kmetom) in posestvom mleko po 5.5278 tolarja za tolščobno enoto.
In kje so v Slogi "prišli" do vrednosti tolščobne enote 5,9444? Odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, je na seji 23. julija res določil vrednost tolščobne enote 5,9444 tolarja in povprečno odkupno ceno za avgust (skupaj z državnim nadomestilom in povprečnim dodatkom na kakovost) 23 tolarjev za liter, vendar so mlekarne in drugi kasneje prejeli obvestilo, da tudi za avgust velja enaka odkupna cena kot za julij - namreč 5,5278 tolarja za tolščobno enoto in povprečna cena 21,40 tolarja za liter.
Nesporno je, da so v Slogi kmetom julija, avgusta in septembra mleko plačali dražje, kot jim ga je plačala mlekarna, in tudi dražje kot okoliške kmetijske zadruge (Naklo, Cerklje), ki so od ministrstva, zadružne zveze in mlekarne dobivale enaka sporočila o odkupni ceni mleka kot Sloga ? Čeprav je glede določanja odkupne cene res velika zmeda, ki bega mlekarne, zadruge in kmete, pa je razlaga, češ da je zadruga dobila napačno obvestilo od kmetijskega ministrstva, le nekoliko poenostavljena ali vsaj ne dovolj prepričljiva. Predsednik zadružnega upravnega odbora, kmet Janez Eržen iz Žabnice, ni ovinkaril. ampak je glasno in jasno povedal, da je bila odkupna cena mleka kljub zapletom in različnim obvestilom znana in da je do napake prišlo v zadrugi, kjer so v računalnik vnesli napačen podatek za vrednost tolščobne enote - 5,9444 namesto 5,5278.
Ko je denar treba vračati, je vedno nekaj vroče krvi. Nihče pa se ne bi pritoževal (in tudi kmetovega obiska v naše uredništvo ne bi bilo), če bi zadruga še vedno skromno plačano mleko tudi zmogla plačevati dražje, kot ji ga plačuje mlekarna. To. da sedanja odkupna cena krije manj kot 70 odstotkov stroškov prireje, pa je že druga zgodba. • C. Zaplotnik
GIMNAZIJA KRANJ KOROŠKA 13 64000 KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA GEOGRAFIJE
za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidat mora imeti visoko izobrazbo, smer geografija pedagoške smeri ter izpolnjevati ostale pogoje, potrebne za učitelja srednje šole.
Sola bo sprejemala prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa 8 dni po njegovem zaključku.
GLAS
ODKUP HLODOVINE
Odkupujemo hlodovino smreke/jelke po naslednjih cenah:
I. kvaliteta
II. kvaliteta
III. kvaliteta
6.500 SIT/m3 5.130 SIT/m3 3.400 SIT/m3
Prometni davek plača kupec - JELOVICA
Informacij« na žagah JELOVICE v:
Škofji Loki tel. 064/631-241, Sovodnju tel. 064/696-020, Preddvoru tel. 064/45-090 in Cerkljah 064/422-302
Desetke za Sokličev kmečki turizem
Hrana in gostoljubje odtehtata sobe
Na Sokličevi kmetiji imajo za turiste 25 postelj prve in druge kategorije, na leto pa beležijo približno tisoč nočitev pretežno tujih gostov.
Selo pri Bledu - Gostje, ki so avgusta letos dopustovali na turističnih kmetijah, s katerimi posluje zadružna agencija Vas, so Povšinovi kmetiji Jožeta Sokliča s Sela prisodili same desetke - za gostoljubnost, kakovost hrane, dodatno ponudbo (kultura, šport, zabava), urejenost kmetije, čistočo...
* Jože, ste pričakovali tako visoke ocene?
"Čeprav se trudimo, da bi se gostje na kmetiji dobro počutili, pa nikdar nismo povsem zadovoljni in se tudi ob izjavah, češ "bilo je odlično" sprašujemo, ali so iskrene ali ne. Vem, da je agencija Vas avgusta letos zaprosila goste za odgovore na nekatera vprašanja, vendar nisem vedel, ali so tudi odgovorili. Ocene, ki so jih zapisali v vprašalnik, nam - če nič drugega -dajejo dober občutek."
* Strokovnjaki pravijo, da je prvi pogoj za kmečki turizem urejena (družinska) kmetija. Jo lahko na kratko predstavite?
"Obdelujemo štirinajst hektarjev lastne in še nekaj najete kmetijske zemlje. Ukvarjamo se predvsem z živinorejo. Redimo okrog 45 glav živine, od tega 15 molznic. Na dan namolzemo 150 do 200 litrov mleka, v mlekarno ga na leto oddamo približno 60 tisoč litrov. Mlado živino poleti pasemo na osem hektarjev veliki planini za Babjim zobom, kjer prirejamo tudi piknike za goste."
* Kdaj ste na kmetiji (ob kmetovanju) začeli tudi s turizmom?
"Najprej se je s turizmom ukvarjala teta, nato smo poskusili tudi sami. Ko smo ob koncu sedemdesetih let popravljali hišo, smo uredili sobe z ležišči prve in druge kategorije in začeli gostom poleg ležišč ponujati tudi zajtrke in večerje. Čeprav se nam je tedaj pri preurejanju hiše za kmečki turizem zdelo malo smešno, da bi vsaka soba imela svojo kopalnico, smo le poslušali mojstra Pelka in jih uredili tako, da še danes dokaj dobro ustrezajo potrebam in zahtevam gostov."
* Pravite, da gostje prihajajo na kmečki turizem predvsem zaradi dobre hrane. Kaj jim lahko ponudite?
"V domači krušni peči pečen kruh, domače mleko in mlečne izdelke, doma narejene mesne izdelke, slovenske narodne jedi oz. jedi, ki so se ohranile na gorenjskih kmetijah..."
* Nekaj posebnega so pikniki za goste na planini za Babjim zobom.
Vsakič, ko se gostje na kmetiji zamenjajo, se odpravimo peš (tri ure hoje ali s terenskim vozilom na našo planino, ki leži na okrog tisoč metrih nadmorske višine. Na planini, kjer sta tudi koča in hlev za živino, jim pripravimo piknik v naravi. Za ljudi, ki še nikdar niso bili med živino na planinskem pašniku, je vse skupaj zelo zanimivo."
* Se gostje zanimajo tudi za kmečka dela?
"Z zanimanjem opazujejo, kako se molzejo krave, kako teleti krava, kako se peče kruh... Da bi nam pomagali pri delu? Kaj dosti nam ne morejo, saj se zadnje čase skoraj vse dela strojno."
* In letos? Se pozna, da v soseščini divja vojna?
"Za letošnjo sezono je značilno, da n' bilo toliko potrjenih rezervacij kot druga leta in da se je prava sezona začela šele po 20. juliju. Doslej smo z zasedenostjo kar zadovoljni: gostov iz zahodne Evrope je bilo zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni manj kot prejšnja leta, zato pa je bilp več naših sosedov. Med vsemi gosti je bilo letos 70 odstotkov Italijanov, 10 odstotkov turistov iz drugih državah in 20 odstotkov iz Slovenije."
* Kakšni gostje so Italijani?
"To so dobri gostje, na katere pa se je tako kot na druge treba navaditi. So zelo temperamentni, ne izrazito zahtevni, si pa tudi več privoščijo kot drugi. Nekatefl pridejo k nam tudi dvakrat ali trikrat na leto."
* Kako se sporazumevate?
"Italijansko dokaj dobro obvladanj-nemščino pa sem se učil v osnovni šoBj dodatno pa še na tečaju."
* Prevladujejo stalni gostje? "Stalnih je okrog sedem odstotkov. Le
redki pridejo na kmetijo "na slepo", ne da bi se prej vsaj malo pozanimali. Za propagando v tujini namenjamo bolj ma* lo, večina zve za nas od prijateljev, znan-cev ali sorodnikov, ki so že bili pri na5' To je tudi najboljša reklama, vsekakor pa boljša kot prospekt ali razglednica."
* S kmečkim turizmom se resno ukvarjate že več kot desetletje. So se v tem času spremenile tudi navade, potrebe in zahteve gostov?
"Včasih je turiste zelo mikalo kopanje v jezerih in rekah, zadnje čase pa jih bolj kot Blejsko jezero privabljajo hribi, gore, sprehodi v naravo..."
* Katera sezona je boljša - letna ali zirrt' ska?
"Čeprav se prizadevamo, da bi sezono podaljšali v čas, ko na kmetiji ni večjega dela, pa je za zdaj letna sezona še vedno boljša od zimske. Razlog je tudi v tem, da pri nas ni več pravih zim; umetni sneg oz. krpe snega sredi nezasnežene pokrajine pa za Italijane niso zanimive."
* Kako ste na kmetiji občutili lansko vojno?
"Že najavljeni gostje so rezervacije preklicali in tudi potem, ko se je vojna končala, smo nekaj časa potrebovali, da smo jih prepričali o tem, da Slovenija ni Slavonija, da je pri nas mirno... Prvi domači gostje so prišli ob koncu julija, med tujci so bili prvi Italijani, za božič in za novo leto pa je bilo že spet normalno. Če je bilo prejšnja leta med vsemi gosti le pet odstotkov domačih, jih je bilo lani kar 60 odstotkov."
* Katera dejavnost je na kmetiji pomenil*' nejša - turizem ali kmetovanje?
"Pol dohodka je iz kmetije in pol iz tU' rizma. Čeprav oče zelo skrbi za "knu'tH; ski del", pa kmetovanje še nikoli doslejn1 bilo posebno donosno. Razmišljamo 0 tem, da bi v prihodnjih letih uredili še nekaj sob." Tudi apartmaje?
"Ne. Nekateri so jih naredili, pa ZOV ugotavljajo, da se ne prodajajo najbolj* in da morajo gostom kljub temu še vedn0 pripravljati zajtrke." • C. Zaplotnik
Ustanovni zbor GKZ Gozd
Bled - Danes, v petek, ob 8. uri bo v dvorani GG Bled ustanovni občni zbor gozdarsko kmetijske zadruge Gozd. Na zboru bodo izvolili upravni in nadzorni odbor ter obravnavali zadružna pravila. Nova zadruga bo nasledila nekdanjo temeljno organizacijo kooperantov GG Bled. • CZ.
Okrogla miza
Možnosti razvoja prašičereje na Gorenjskem
Slovenske razvojne težave
Prevelik delež živinoreje
Evropa zaradi velikih presežkov hrane že omejuje kmetijsko pridelavo.
Ljubljana - Tudi razvite živinorejske države, kot sta Nemčija in Danska, nimajo v skupni kmetijski pridelavi tako velikega deleža živinoreje (govedoreje) kot Slovenija.
Podatki, ki jih v predlogu strategije razvoja slovenskega kmetijstva navaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kažejo, da pri nas predstavljajo živalski pridelki 80 odstotkov vrednosti odkupa s kmetij, govedorejski nekaj manj kot 70 odstotkov, medtem ko je v državah Kvropske gospodarske skupnosti delež živalskih pridelkov v skupni kmetijski pridelavi 53-odstotni, govedorejskih pa 32-odstotni. Razlogov, da je pri nas delež živinoreje, še zlasti pa govedoreje, zelo velik, je več. Prvi razlog so naravne možnosti in velik delež travinja, drugi majhne kmetije, ki iščejo dohodek v delovno intenzivnih dejavnostih, tretji pa kmetijska politika, ki jc dolgo časa regrese, premije in druge oblike državne podpore namenjala predvsem za govedorejo, ne pa tudi /a prašičerejo, sadjarstvo in vinogradništvo.
Za slovensko kmetijstvo so zaradi precejšnjega vpliva vremena in politike značilna velika nihanja v kmetijski pridelavi med posameznimi leti pa tudi (zavoljo nižjih izhodišč) višje povprečne letne stopnje rasti pridelave kot v 1 v ropi Nekatera evropske države, med njimi tudi Avstrija, Francija, Švica in Švedska, so zaradi velikih presežkov hrane že v drugi polovici osemdesetih let sprejele ukrepe, s katerimi so omejile kmetijsko pridelavo.• C. Zaplotnik
Kranj - Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske in kranjski oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana prirejata v četrtek, 26. novembra, ob 16. uri v sejni sobi kranjske občinske skupščine pogovor o možnostih razvoja prašičereje na Gorenjskem. Pogovor bo zanimiv že zato, ker je zadnje čase predvsem v kranjski in radovljiški občini veliko vprašanj o tem, kje in kako razvijati prašičerejo.
Prof. dr. Andrej Salehar bo spregovoril o prašičereji v Sloveniji, še zlasti o zasebni reji.
Kmetje v državnem svetu
ing. Matjaž Meglic o prašič«** ji na Gorenjskem, dr. Ivan " ^ hec o načinu reje prašičev Gorenjskem in o tem, upoštevati ekološke in etolo** zahteve, mag. Andrej PipP c mag. Nina Korene pa o pot. bah in možnostih v/reje P menskega podmladka na renjskem. Na pogovor so p() .. predstavnikov kmetijskega nistrstva, šol, kmetijskih i" il terinarskih zavodov, inšp** ^ skih služb, občin in kmcUr, predelovalnih podjetij vabU « tudi rejci in predstavniki k"1 ke zveze.© C. Z.
Med kandidati tudi Marjan Roblek in Anton Dolenc
Kranj - V 40-članskem državnem svetu sta dve mesti pose bej predvideni tudi /a pred stavnike kmetov. Lnega bo i/ volila Zadružna /veza Slovenija na občnem /boru v Ljubljani, drugega pa Slovenska kmečka /veza kot ena od številnih zvez Slovenske ljudske stranke na /boru podružnic na Trojanah. Med devetnajstimi kandidati za člana državnega svela.
ki ga volf Zadružna /veza -V venije, sta tudi dva Gorenj6^ mag. Anton Dolenc, krn«*^ veterinarski strokovnjak u benj pri Radovljici, in M',rL. Roblek,   direktor kmetij gozdarske     zadruge ^.,,[1 Kianj. Med šestimi karu*'1'^. Slovenske kmečke /ve/e /■' 11 tnika v državnem svetu Pj (, nobenega z Gorenjskega • Z.
W JELOVICA
MENJALNICA D-D Publikum
na Bleivveisovi 16
(točno tam kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas)
NOVI DELOVNI ČAS
od 9. -16.30 ure
(od ponedeljka do petka)
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje Vam želi
gurman
ČARMAN IVO
SKOFJA LOKA —     SVETI DUH 38
Naši balinarji so slovesno zaključili sezono
Spoštuje nas ves balinarski svet
Ljubljana, 20. novembra - Z razglasitvijo ekipnega državnega prvaka in najboljšega tekmovalca v minuli sezoni, so v petek v hotelu Ilirija v Ljubljani naši balinarji slovesno zaključili uspešno sezono. Državni prvaki so postali balinarji Brda, najboljši tekmovalec v minulem letu pa je Kranjčan Bojan Novak.
"V Sloveniji je ta čas kar 212 balinarskih klubov, v mi-nuli sezoni pa smo organizirali tekmovanja za vse kategorije, °d pionirskih do članskih. Organizirali smo državna prvenstva, naši tekmovalci pa so se Uspešno udeležili mednarodnih tekmovanj. Dosegli smo uspehe, zaradi katerih nas je začel
[PA B [? ODB IS 0 DA
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
NUDIMO VAM
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV
spoštovati ves balinarski svet, saj so naši balinarji iz velikih tekmovanj prinesli kar pet medalj," je ob podelitvi nagrad najboljšim in ob zaključku sezone poudaril predsednik balinarske zveze Slovenije Jože Re-bec. Sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemc pa je ob tem dejal, da je v balinarskem
Čeprav se je balinarska sezona za letos končala, pa naše balinarje ta konec tedna čaka še povratno srečanje z ekipo Hrvaške, od 26. do 27. decembra pa še turnir Alpe -Adria v Zagrebu.
tropski prvak in svetovni rekorder Bojan Novak je prepričjivo *>nagal v točkovanju za najboljšega slovenskega balinarja.
športu zlasti razveseljujoče dejstvo, da odlične rezultate dosegajo mladi tekmovalci, ki imajo pred seboj še dolgo športno kariero. Eden takih je tudi Kranjčan Bojan Novak, ki je poleg dveh medalj na evropskem prvenstvu prav pred kratkim postal svetovni sorekorder v disciplini hitrostnega zbija-nja. V tej disciplini je tudi državni prvak, ima pa tudi nekaj drugih lepih uvrstitev sezone. To pa so uspehi, zaradi katerih je prepričjivo zmagal v točkovanju za najboljšega slovenskega balinarja letošnjega leta.
Ob uspehih naših balinarjev gre omeniti, da so naši reprezentance letos prvič nastopali kot samostojna reprezentanca Slovenije. Mladinci so osvojili tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Italiji, Gregor Sever je osvojil tretje mesto v disciplini hitrostnega zbijanja, veliko zaslug za dobro igro te re-
Tok
rat tretja glasovnica za Stotinkin izbor '92
Petek
, kejžarjeva, veslači in acroni
, r*nj, 23. novembra - Po dveh <>hh glasovanja je v naše ured-s,v« prispelo že preko sto iz-
£olr»jenih glasovnic, na katerih
trfLR,aSOVal' za naJDO,iše 5P°r-(j ' l\ športnice, ekipe v indivi-y, a|nihšportih in ekipe v igrah, ted v zacet,t,, naslednjega tu!r P* bos,e ,ahko Rlasoval' Ma' u* gorenjskih radijskih pobili!y*?lu 1 rig,av' Krani' Tr_
Kot kaže bo najbolj napeto *"«aovanje za posamezne špor kun 10 Sportnice> saJ Je v kon-ka t1 /a naJboljiega športni-tnir 11 kan<Jidatov, za špor-naivf3 Stlri Potreh kolih ima
vodi g'asOV Franci Petek- ki »H rPrCd Boian°Ti Novakom Spon610"1 PrelnarJem Med |-   micami je trenutno najbo-
ištirrŠĆfna Alenka K<MŽar, le ra JJn 8la^ove zaostaja Barba-
Boka|U v ?a deset pa NataSa tn0An   v ekipnih športih pre-
Ker " vodiJo blejski veslači.
PosaJn' VCf"la 110 Izujete /a slafie n e" amPak za vse vc-v gj; s,,,<> se odločili, da bodo
nih S.8°.r,,-il ckipc v individualne L ",h "vrščeni vsi čet ve-m svojec, dobitniki brona
iz Barcelone. V kategoriji ekipa v igrah so trenutno v vodstvu Acroni Jesenice, vendar nogo-
Izbor 92
Športnik_.
metaši Živil iz Nakla zaostajajo le za petnajst glasov. Skratka, nič še ni končano, glasovni-
Športnica
Ekipa v individualnih športih
Ekipa v igrah
Moj naslov:
^oniorji Izbora '92 so: 2*jNi LB . Gorenj-*a banka, Zavarovalni-2 Tr'9lav, Živila in U-ti-
V Stražišču so praznovali
Ponosni so na svoje športnike
Stražišče, 20. novembra - Ob sedemdesetletnici organiziranega športnega udejstvovanju je SD Stražišče minuli petek pripravilo svečano praznovanje. Predsednik Vule Cicmil je podelil listino častnega predsednika Mihu Kramarju, listino častnega člana pa Edvinu Rutarju. Spominski priznanji sta prejeli Šolsko športno društvo Lucian Seljak in (»asilsko društvo Stražišče, Vule Cicmil pa je prejel spominsko darilo Športne zveze Kranj. Prav tako so podelili tudi pri/nanje županu Vitomirju (irosu, ki jc bil nekaj let v vodstvo kolesarskega kluba
Kol M na prireditvi poudaril predsednik Častnega odbora Janez Ponebšek, športna dejavnost v Siražišču, kljub težkim časom ni zamrla, saj so krajani vložili ogromno denarja in truda v posamične športne dejavnosti Iako so danes lahko ponosni na vrsto dejavnosti v klubih Športnega društva Sava, na zgledno stanje športnih objektov in na uspehe športnikov.
Na slovesnosti je Matevž Oman predstavil tudi knjižico "Sport v Stražišču", v kulturnem programu pa je nastopil pevski zbor šmartin. • Mateja SirJinar
Mladi Gregor Moličnik iz Radovljice je najzaslužnejši, da je naša pionirska reprezentanca v Strambinu v Italiji osvojila bronasto medaljo.
prezentance pa ima tudi mladi Radovljičan Gregor Moličnik. Mladinci do 23 let so na evropskem prvenstvu v Franciji dobili srebrno medaljo v moštve-nem delu tekmovanja, Bojan Novak je postal evropski prvak v hitrostnem zbijanju, Matjaž Pele pa je osvojil srebrno medaljo v natančnem zbijanju.
Kot velik uspeh pa balinarji štejejo tudi začetek izdajanja svojega časopisa Balinar. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
ca bo objavljena še prihodnji teden, pomembni pa bodo tudi glasovi iz radijskih glasovanj. Se naprej pa lahko za najboljše športnike glasujete na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijade I, 64000 Kranj. Vaše glasovnice bomo tudi izžrebali in podelili vrsto lepih praktičnih nagrad. # V. Stanovnik
Kranjsko plavanje v krizi
ČAKAJOČ NA NOV BAZEN
Brdo pri Kranju, 20. novembra -
Plavalci PK Triglav, njihovi starši, trenerji in vodstvo kluba, so se v petek zvečer zbrali na rednem letnem občnem zboru. Kot je povedal v d. predsednika Vladimir Dunka, so kljub zaskrbljujočim denarnim težavam uspešno izpeljali sezono. Najuspešnejši plavalci v klubu so: Marko Milenko-vič, Tanja Blatnik, Maša Jamnik, Bojan Jocif in Alenka Jereb, v klubu pa je 12 kategoriziranih plavalcev. Poleg profesionalnega trenerja z mladimi dela še osem honorarnih trenerjev.
Delo v klubu jc prepuščeno zgolj plavalcem in staršem, zato po besedah mame Tanje Blatnik od plavalcev ne morejo zahtevati vrhunskih rezultatov, saj so le-ti obremenjeni s težkim finančnim položajem kluba in neučinkovitim vodstvom. Njihovo delo pa je še toliko težje, saj še ni težko pričakovanega novega bazena, ki naj bi ga po besedah Slavka Brinovca odprli marca prihodnje leto. • M. Stržinar
Sezona avto-moto športov je končana
Nadaljevanje zunaj dirkališč
Če bi se vprašali, kaj nam je prinesla letošnja sezona v avto-moto športih, nikakor ne moremo mimo dveh najpomembnejših značilnosti: prvič so bila državna prvenstva v samostojni državi in zato v skrčenem obsegu in tik pred zadnjo avtomobilsko cestnohitrostno dirko v Ljubljani je prišlo do zapletov, katerih posledice bodo ostale tudi v naslednji sezoni.
Prireditelji tekmovanj za državna prvenstva so v posameznih zvrsteh imeli z organizacijo več ali manj sreče. Največ zapletov je bilo pri rallvjih, predvsem zaradi visokih, da ne rečemo oderuških odškodnin za uporabo cestnih površin, s katerimi so nekatera cestna podjetja prišla na lahek način do znatnih finančnih sredstev. Več sreče so imeli organizatorji cestnohitrostnih motociklističnih in avtomo-bilističnih dirk, čeprav je nekaj dirk zaradi praznih klubskih blagajn, odpadlo.
Kljub temu je povsem jasno, da je avto-moto šport v Sloveniji živahen in tudi popularen. Nenazadnje je dober dokaz skoraj 30.000 gledalcev na avtomobilistični dirki za Nagrado Slovenije v Ljubljani. Zlovešča senca, ki je zaradi dobro znanega nesporazuma med Šu-strom in Tomljetom padla na to prireditev, bo svojo pravo razsežnost dobila šele v prihodnjih mesecih, saj so mnogi dirkači napovedali, da nameravajo podrobneje razjasniti nekatere svinjarije, ki so se leta in leta dogajale v tem športu, hkrati pa bo potrebno razmisliti tudi o tem ali delovanje AMZS takšno, kakršno je, morda športnikom ne postavlja ovir. Kakorkoli že, gorenjski predstavniki so bili sorazmerno uspešni: Albin Štern je postal državni prvak v kategoriji do 250 cem v hitrostnem motociklizmu, Brane Lipnik drugi v kategoriji su-perbike, Tomaž Jemc pa je bil v svoji debitantski sezoni četrti v rally-ju, ne smemo pa seveda prezreti dolgoletnih uspehov najboljšega slovenskega motociklista vseh časov, Janeza Pintarja.
Pred naslednjo sezono ostaja odprto tudi vprašanje gradnje dirkališča. Med idejami o gradnji sodobnega dirkališča primernega za vse avtomobilske in motociklistične dirke in gradnje steze, ki bi morda dopuščala takšne dirke, kot je bila ljubljanska, je seveda večno vprašanje finančnih sredstev. Ostaja pa dejstvo, da bo nekaj treba storiti, kajti že zdaj nekateri napovedujejo, da se bo večina dirk odvijala kar na Osterreichringu ali pa na Grobniku. To pa niti tekmovalcem, niti gledalcem in konec koncev tudi promociji Sloveniji verjetno ne bi bilo v pretirano korist. • Matjaž Gregorič
Osmina finala slovenskega nogometnega pokala
Gorenjca igrata doma
Ljubljana, 13. novembra - Sekretar Gorenjske nogometne zveze Rudi Gros je izžrebal pare osmine finala nogometnega pokala Slovenije. Tekme bodo 5. in 6. decembra. Žreb je odločil, da bodo Živila Naklo igrala doma z Elektroelementi iz Zagorja, Jelen Triglav pa z ekipo Pekre Limbuš. Na sporedu je nekaj zanimivih obračunov. Eden bo kranjski med prvoligašema Živili in Zagorjani, pa med Studiom D in Koprom, Ljubljano in Mariborom in Slovanom Mavrico ter SCT Olimpijo.
Pokal gimnastike v Škofji Loki - Devetintrideset tekmovalcev in tekmovalk je nastopilo na letošnjem "Pokalu gimnastike", ki ga je minulo soboto pripravila Gimnastična zveza Slovenije skupaj s TVD Partizanom Skofja Loka v športni dvorani Poden. Med moškimi je zmagal Aleš Janežič (TRN), pred Dejanom Ločniškarjem (TRN) in Klemenom Benedikom (MBC), pri ženskah pa so vsa tri prva mesta pripadla tekmovalkam Zelene jame: prva je bila Lidija Peric, druga Daša Vrečic, tretja pa Mojca Mavric. Tekmovali pa so tudi pionirji in pionirke. Med osemnajstimi pionirji je zmagal Miha Senica (MBZ) pred Mihom Marinškom (MBC) in Tinetom Kendo (RU), med štirinajstimi pionirkami pa je bila najboljša Vika Pušnik (ZJ) pred klubsko kolegico Andrejo Iglic in Tino Šefic (SŠ). Tekmovalci so hvalili prireditelje, ti pa so bili zadovoljni tudi z obiskom številnih gledalcev. V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda
Prva slovenska nogometna liga
Marušič zabil dva gola
PUBLIKUM (Celje) : ŽIVILA NAKLO 2:2(1:2), strelec za Živila Robert Marušič, za Publikum pa Pranjič in Bevc.
Naklo, 22. novembra - Na večerji v gostišču Marjana Marinška v Naklem po vrnitvi z gostovanja v Celju pri Publikumu vodstvo in nogometaši Živil Nakla niso bili posebej potrti zaradi zapravljene priložnosti za zmago v gosteh. Vendarle: v Celju so bili Naklanci tako kot že na nekaterih gostovanjih (Novo mesto, Koper) blizu zmage, pa jim je zadnji hip ušla iz rok.
Z dokaj srečnim golom Pranjiča je povedel Publikum, ki je bil v začetku boljši. Nato so Živila prevzela pobudo in državni reprezentant Robert Marušič je po odličnem prodoru in podaji Jerine izenačil. Na drugi zadetek Naklancev ni bilo treba dolgo čakati. Brane Pavlin je streljal, odbito žogo pa je Marušič poslal v mrežo. Živila so vodila do 79. minute, koje domači nogometaš Bevc, ki seje vrnil z Islandije, z lepim strelom izenačil. Živila so imela še nekaj lepih priložnosti za zadetek. Marušič je dvakrat iz bližine nastreljal vratarja, prav tako je bil sam pred golom tudi Jerina. Robert Marušič je v nedeljo zabil tudi tretji gol, vendar ga je sodnik Novarlič zaradi domnevnega nedovoljenega položaja razveljavil. Naklanci menijo, da je bila odločitev precej sumljiva. Če bi ta gol veljal, bi Naklanci v Celju zmagali. • J. Košnjek
Druga slovenska nogometna liga
kočevarji odnesli točko
JELEN TRIGLAV (Kranj) : AVTO BUM (Kočevje) 1 : 1 (0 : 0), strelec za Jelen Triglav Alan Tušar v 55. minuti, za Avto Bum pa Igor Murn v 67. minuti, rumeni kartoni Tušar, Razboršek in Hart-man (vsi Jelen Triglav), glavni sodnik Glažar (dober), gledalcev 700.
Kranj, 22. novembra - Derbi druge državne nogometne lige med Jelenom Triglavom in Avto Bumom, ki je prišel v Kranj brez najboljšega igralca Perice, se je končal brez zmagovalca. Za goste je točka v Kranju vredna dveh, Kranjčani pa so spet bolehali za hudo boleznijo: neučinkovitostjo. S skrajnimi napori so uspeli samo enkrat zatresti mrežo dobrega gostujočega vratarja Magiča.
V 55. minuti je prišel Jelen Triglav v vodstvo. V gneči pred golom gostov se je žoga nekaj časa odbijala od igralcev, končno pa jo je Tušar le potisnil v mrežo. Kočevarji so nato odprli igro, napadali, domači pa teh napadov očitno niso jemali dovolj resno. V 67. minuti je prišel do žoge Igor Murn in jo potisnil v mrežo kranjskega vratarja Sama Škod-larja.E To je bila tudi ena redkih resnih priložnosti Kočevarjev, ki so bili v Kranju realno slabši od Triglava, predvsem pa so bili veliko počasnejši, vendar so igrali izredno zrelo, zanesljivo v obrambi, z dolgimi podajami v napad pa so skušali doseči gol. To jim je uspelo.
Sicer pa so Kranjčani pridno zapravljali priložnosti. Omenjamo samo nekatere. V 14. minuti je bil najprej Kondič sam pred vratarjem, takoj za njim pa je priložnost zapravil Tušar. Tudi v 21. minuti po gneči pred kočevskimi vrati ni bilo nič. V 35. minuti je imel šanso Goga, v 49. minuti Novkovič, v 64. minuti Kondič, v 86. minuti pa je odlično podal Ko-vačič, Tušar pa je poslal žogo mimo vrat. Proti koncu tekme so bili Kočevarji celo nevarnejši, tako da se je tekma tudi za Kranjčane srečno končala.
Za Jelen Triglav so igrali Skodlar, Kočevar, Blogojevič, Novkovič, Atlija, Hartman, Kondič, Kne (Kovačič), Goga, Razboršek in Tušar. • J. Košnjek
^Slovenska mladinska nogometna liga
Domačini so bili spretnejši
Gorice - V soboto so mladinci Jelena Triglava gostovali pri Gorici in izgubili z rezultatom 2:1. Kranjčani so v Gorico odpotovali brez štirih standardnih članov prve enajsterice, kar je predvsem vplivalo na njihovo igro v obrambi. Domačini so po napakah mladih Jelenčkov povedli že z 2:0, Kranjčani pa vse do 73. minute niso uspeli zadeti niti enkrat, pa čeprav so imeli številne priložnosti predvsem v prvem delu srečanaj. Na 2:1 je znižal v 73. minuti Prača po podaji i/ kota, za izenačenje pa ji je zmanjkalo moči. Igrali so: Beton, Prača, Dura-kovič, Kos, Flajnik, Gogič, Golob, Bajrovič, Tiganj E., Trogrlič, Tiganj S. • I. Golob
Marmor stripy prvak »a« skupine
Kranj, novembra - V športni dvorani na Planini je bilo v soboto in nedeljo odigrano tretje kolo in finalno srečanje v malem nogometu za skupino »A«. V finalni tekmi je bilo izredno zanimivo srečanje med ekipama Pizzerije Polana in Marmor stripy. V regularnem delu je bil rezultat 0 : 0, po streljanju enajstmetrovk pa so bili boljši Skof-jeločani in tako osvojili prvo mesto. • J. Marinček
dvigaloservis borovnica zmagovalec »b« skupine
Kranj, novembra - V športni dvorani na Planini se je končalo prvenstvo v malem nogometu za skupino »B«. Za prvo mesto sta igrali ekipi Dvigaloservis in Barakuda. Več uspeha so imeli igralci Dvigalo-servisa Borovnica in nasprotnika premagali s 5 : 3. Za tretje mesto pa so se srečali nogometaši ekip Beli vragi in Trgovina pri Slavki. Zmagala je Trgovina pri Slavki in tako je ekipa osvojila tretje mesto. • J. Marinček
Obvestilo klubom v občinski ligi
Organizator občinske lige v malem nogometu obvešča vse klube, ki bodo nastopali v ligi, da se sestanek predstavnikov klubov zaradi višje sile prestavi s srede, 25. novembra, na četrtek, 26. novembra. Ura ostane nespremenjena. Hvala za razumevanje.
ROKOMET
Kranjčanke izgubile z belinko olimpijo
V osmem kolu 1. državne lige za ženske so rokometašice Kranja gostovale pri vodilni ekipi Belinke Olimpije in izgubile visoko 33 : 14 Na lestvici tako še vedno vodijo Ljubljančanke brez poraza, Kranjčanke pa so s šestimi točkami na četrtem mestu.
V 2. državni ligi za moške - zahod so bili v 7. kolu doseženi naslednji izidi: Mokrec BEST - Sešir 23 : 24, Novo Line - Preddvor Infotrade 16 : 20, Kamnik - Akripol Trebnje 21 : 13, Izola - Nova Gorica 19 : 24 in Kodeljevo - GPG Grosuplje 27 : 22. Vodila dva, Kodeljevo in Sešir, sta se z zmagama obdržala na vrhu. Nova Gorica na tretjem mestu pa zaostaja le za točko. # M. Dolanc
Danes preddvor infotrade >, fc ferlach
Kranj - Danes so na sporedu srečanja tretjega kola karavanške rokometne lige. Ob 19. uri se bosta v športni dvorani na Planini v Kranju sestali ekipi Preddvora Infotrade in FC Ferlach iz Borovelj. • J. Kuhar
ITALIJANSKI DRŽAVNI PRVAKI SO V ALPSKI LIGI UGNALI NAŠE PRVAKE
Najprej so pokazali zobe
Jesenice, 22. novembra - Končni izid nedeljske hokejske tekme v dvorni Podmežaklja je, glede na kvaliteto ekip precej realen, vendar pa so se Jeseničani več kot polovico tekmo enakopravno kosali z eno najboljših evropskih hokejskih ekip. Toda gostje so v začetku znali izkoristiti nezbranost oslabljene domače ekipe in razlike 5 : 0 po prvi tretjini železarji niso več mogli ujeti.
Več kot tri tisoč gledalcev pa je v Podmežaklji kljub temu videlo zanimivo tekmo, polno hitrih akcij. Komaj se je srečanje začelo, v 15. sekundi pa je vratar Cveto Pretnar že moral pobrati plošček iz mreže. Ni se še dobro obrnil in v 44. sekundi je bilo že 0 : 2, le slabi dve minuti kasneje pa 0 : 3. Nato so Jeseničani le uredili svoje vrste in se postavili po robu Milančanom. Imeli so tudi nekaj priložnosti, vendar gola ni bilo. Pač pa so v 20. minuti in tri sekunde pred koncem prve tretjine gostje še dvakrat zadeli Pretnarjevo mrežo.
Ko so v začetku druge tretjine Milano Lionsi povedli že s 6 : 0, je kazalo, da se obeta katastrofa. Vendar pa so Jeseničani vse močneje začeli pritiskati na gol Romana in vrsto lepih akcij kronali z dvema zadetkoma Malgina. Tako so drugo tretjino celo dobili z rezultatom 2 : 1.
Še bolj živahno je bilo v zadnjem delu, saj je bilo na
obeh straneh vrsto priložnosti. Poleg branilcev se je izkazal Mohor Razinger, ki je Pretnarja zamenjal v drugi tretjini, strelec tretjega gola za domače pa je bil pet minut pred koncem Andrej Razinger. Za goste je bil tik pred koncem uspešen še Baseeoto in končni izid je bil 3 : 7 (0:5, 2:1, 1:1).
Ta teden bodo Jeseničani še dvakrat v alpski ligi igrali doma. V četrtek ob 18. uri gostijo ekipo Varese, v soboto ob 18. uri pa KAC iz Celovca. V ekipi še ne bo poškodovane četverice. "Upam, da bo Suvak začel trenirati v nekaj dneh, Kopitar z utežmi že trenira, vendar po operaciji noge kakšnih štirinajst dni še ne bo mogel na led, Kozar mora po pretresu možganov počivati in najbrž bo to trajalo vsaj en mesec, čez kakšnih štirinajst dni pa na ledu pričakujemo tudi Mlinarca," je povedal tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin. • V. Stanovnik
i
KOŠARKA
Okrnjene košarkarske lige
V 1. SKL za ženske je ekipa Kranja v zaostali tekmi že v sredo igrala z Jezico in izgubila z rezultatom 58 : 108 (33:61). Košarka-rice Oniks Jesenice so gostile ekipo Mibex Meditrade in izgubile z rezultatom 48 : 104 (25 : 58). Odeja Marmor bo tekmo z Jezico igrala jutri, 25. novembra, že danes pa Kranjčanke igrajo z Api-som v Mariboru.
V 2. moški košarkarski ligi je ekipa Jesenic doma izgubila z ekipo Kraškega zidarja z rezultatom 62 : 97, ekipa Didakte iz Radovljice pa je na gostovanju izgubila v Litiji z rezultatom 85 : 77. Radovljičani so tako s 14 točkami na četrtem mestu, Jeseničani pa z 9 na zadnjem, desetem mestu.
Košarkarji Triglava naj bi v soboto in nedeljo odigrali dve tekmi SBA lige. Vendar sobotnih nasprotnikov, ekipe Anesa, v Kranj ni bilo, tako da je bila tekma registrirana z 2 : O za Triglav, v nedeljski tekmi pa so premagali ekipo Dukle z rezultatom 78 : 61 (36 : 43). J. Marinček, foto: G.Šinik
Točke ostale na bledu
V I. SOL za moške je ekipa Bleda doma gostila Šempeter in po izredno borbeni in razburljivi tekmi zmagala z rezultatom 3 : 0 (15:13, 15:4, 16:14). V Zabreznici je bilo srečanje med PROM-om in Olimpijo, boljši pa so bili gostje, ki so zmagali z izidom 0 : 3. Na lestvici vodi Salonit z 12 točkami, Bled je šesti s štirimi točkami, PROM pa osmi z dvema točkama.
V I. SOL za ženske so odbojkarice Bleda doma premagale Krim z rezultatom 3 : 0(15:12, 15:4, 15:9). Gostje so se sicer upi rale, vendar možnosti za uspeh niso imele. V ligi vodi ekipa Abes Trade iz Celja z desetimi točkami, na petem mestu pa so Blejke z osmimi točkami.
Blejke so odigrale tudi prvo polfinalno tekmo pokala RS in premagale ekipo HITCasino z rezultatom 3 : 0(15:4, 15;9, 15:9).
• S. u.
Obvestilo organizatorjem triatlonov
Triatlonska zveza Slovenije poziva vse organizacije, klube in društva, ki bi v naslednjem letu želeli prirediti tekme v triatlonu in duatlonu (pionirske, mladinske, članske), da o tem pisno obvestijo pisarno TZS na naslov: RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, Majde Sile 19, 68000 Novo mesto. Obvestilo naj vsebuje naslov prireditelja, kraj tekme, želeni termin, starostno kategorijo in i.i ven tekme ali tekem. Vse informacije dobite po tel.: 068/26-645 in 068/23-026. Pisne prijave naj kandidati pošljejo najkasneje do torka, 24. novembra 1992.
Mohor Razinger, vratar Acroni Jesenic
Laže igrma kot gledam
Kakšne načrte ste imeli pred tekmo z Mila* nom?
"Realno je Milano precej boljša ekipa od naše, vendar pa smo hoteli tekmo odigrati čimbolje. Mislim, da smo jih v začetku preveč "spoštovali". Ko pa smo se znebili občutka, da so favoriti, pa je bilo laže."
Si se med tekmo bolje počutil na klopi ali v golu?
"Mislim, da je zmeraj laže, če sem v golu, saj sem na klopi vedno bolj živčen kot na ledu. Laže igram, kot gledam."
Čaka vas še sedem tekem, štiri doma in tri gostovanja. Koliko točk še načrtujete?
"Prvi dve tekmi, ki ju ta teden igramo doma, bi morali zmagati, do konca igranja v alpski ligi pa bi morali osvojiti še vsaj deset točk. Sicer pa mislim, da smo, glede na našo igro v alpski ligi, na lestvici preslabo uvrščeni, saj smo nekaj tekem imeli praktično že dobljenih, pa smo jih "zafurali" v zadnjih minutah."
V letošnji sezoni si nekajkrat odlično branil. Si s svojo igro zadovoljen?
"Lahko bi bilo še bolje."
MKGAMIIK
Državno hokejsko prvenstvo
Bled prvič poražen
Kranj, Ljubljana, 21. novembra - V 13. kolu državnega hokejskeg3 prvenstva je Bled gostoval pri Olimpiji Hertz in prvič letos izgU/ bil. Rezultat tekme v Ljubljani je bil 6 : 2 (0:1, 4:0, 2:1). V gorenjskem derbiju sta se pomerili ekipi Triglava in Acroni Jeseni^ Zmagali so Jeseničani z rezultatom 0 : 4 (0:1, 0:1, 0:2). Tekma med Slavijo in Cinkarno se je končala z rezultatom 1 : 8. Po tri' najstih kolih vodi Bled s 24 točkami, pred Olimpijo Hertz z 22 točkami, Acroni Jesenice so četrte z 12 točkami, Triglav pa peti s 4 točkami.
Že danes, 24. novembra, je na sporedu 14. kolo. Na Bledu b° tekma med Bledom in Acroni Jesenicami (ob 19. uri), Triglav odhaja v Celje, Olimpija Hertz pa gosti Slavijo. • V. S.
V sredo bo v Kranju zanimivo srečanje mladinskih ekip Triglava in Jesenic v ligi za pokal Karavank. Srečanje bo na ledeni plošča' di PPC Gorenjski sejem z začetkom ob 19.30 uri. • J. Marinček
0sterman povečal vodstvo
V šestem kolu prvenstva SS Tomo Zupan Kranj je R1^' Osterman z zmago nad Boštjanom Markunom povečal vodstv na eno točko pred Matjažem Šlibarjem, ki je remiziral z At»w nom Praznikom. V časovni stiski je Matej Sušnik proti Alešu D*1 novcu hotel preveč in izgubil. V dveh partijah (Brane Deželak' Niko Praznik in Primož Soln - Blaž Kosmač) je prišlo do trikrffj nega ponavljanja pozicije. Do prve zmage je v boju s svoj'^ mentorjem prišel Uroš Kavčič. . «
Vrstni red po šestih kolih: 1. Rudi Osterman (5.5), 2. MaU^ Slibar (4.5), 3. - 4. Brane Deželak in Aleš Drinovec (po 4), 5.' Niko Praznik, Boštjan Markun, Anton Praznik, Martin Kovat' in Marjan Butala (po 3.5), itd. • Aleš Drinovec
Leščanom bron in srebro
Na tekmovanju državne šahovske lige, ki je potekalo v Mariboru«^ naslov državnih  prvakov drugič zapored  osvojila  ljublja"* < ISKRA pred Metalno iz Maribora. Odlično so se izkazali šah'jVj leske MURKE, ki so z zmago v zadnjem kolu proti vodilni Met8 iz Maribora osvojili 3. mesto. .
Prvenstvo je štelo tudi za naslov v članski konkurenci ško moštvo v šahu je kombinirano: 6 članov, 2 članici in 2 m • dinca) za nastop na evropskem klubskem prvenstvu. Tudi v konkurenci so zmagali Ljubljančani pred člani leske Murke, 1"* s tem dokazala, da je eno izmed najbolj kvalitetnih v naši d& ^ Leščani so izgubili en dvoboj proti ljubljanski Iskri 3,5 -dvakrat igrali neodločeno proti Napredku iz Domžal 5 : 5, ena j proti Ptuju, zmagali so štirikiat s 6 : 4 proti Vrhniki in M^iLj. Maribor, s 7 : 3 proti Kovinarju iz Maribora in 9 : 1 proti Z*|f» Posamezni izidi Leščanov so naslednji (v oklepaju je število Pj.j, tij, ki jih je posameznik igral): Aljoša Grosar 4,5 (7j, Nebojša jin (romunski mednarodni mojster) 2 (3), Vojko Mencinger - * J Marko Tratil 6 (7), Slavko Mali I (2), Tone Praznik 3 (5), SJJ
Kecič 2 (2), Srečko Truta 5,5 (7), Ldo Roblek, članice: Kiti
0f°'
sar 5 (7), Francka Petek 2,5 (4), Alojzija Pongrac 2 (3), mladijg Martin Kovačič 2,5 (5), Janez Kozamernik 1,5 (6) in KU'"1 Klavčič I (3).
Vrstni red (v oklepaju jc navedeno število dobljenih p»£A I. ISKRA Ljubljana H (š|), 2. METALNA Maribor II (5Jf| MURKA Lesce 10 (41,5) 4. Ptuj 9 (39.5), 5. Vrhnika 6 [2^K Napredek Domžale 3 (27,5), 7. KOVINAR Maribor 2 (22,?* Žalec 2 (20,5). ||
Vrtini red člani: I. ISKRA 14 (32,5), 2. MURKA Le»<* (287), 3. Metalna 10 (26,5), 4. Vrhnika 6 (I 7,5) itd.
Nattap lesk mi lahistom so poleg Murke in vrste PrisPeVj:jc< podjetij in posameznikov omogočili Večno mladi i/ Rado*'J in CARIN TIHA TOURS potovalna agencija. • V. Perovič
ft GLASOVA
StotinkA
SKAKALCI KRANJSKEGA TRIGLAV TELINGA DOBRO PRIPRAVLJENI NA SEZONO
TUDI V SVETOVNI VRH
skakati bolje v zadnjem delu priprav. Od ostalih tekmovalcev, ki niso v reprezentanci se je med šesterico najboljših uvrščal tudi Gregor Eržen. Zadnji treningi so pokazali, da bi se za deseterico na domačih
Gorenja sava, 19. novembra -Letno pripravljalno obdobje za kranjske skakalce je bilo uspešno, saj so bili doseženi rezultati na tekmovanjih doma in v tujini dobri. Tudi s treningi ni bilo problemov, razen pomanjkanja skokov na večjih skakalnicah v zadnjem delu priprav, ker teh naprav pri nas ni.
Tehnični del priprav v prvem delu so opravili v Kranju, Tržiču, Velenju, Eisenercu, nadaljevali pa na večjih objektih v Štrbskem plesu in Frenštatu pa Slovaškem. Člani mladinske in članske reprezentance so trenirali še v Stamsu, Hinterzart-nu in na Ledeniku Dachstein. Kondicijska vadba je potekala v Kranja, tri dni so bili na pripravah na Pokljuki. V jesenskem delu so specialno vadbo opravili na Gorenji Savi.
Rezultati na letnih tekmovanjih so pokazali, da smo pri članih in starejših mladincih dobro pripravljeni. Od članov Je v jesenskem delu dobro skakal Matjaž Zupan, ki je bil na Jesenskih tekmovanjih najboljši slovenski skakalec (3. v Pre-daccu in 7. v Stamsu). Razveseljivo pa je, da sta se po septembrski reviziji reprezentanc A ekipi priključila Jure Žagar in •nladinec Urban Franc. Dobro Pa je skakal tudi Gregor Marti-"Jak. Prvak pri mladincih do '6 let Tadej Žvikart je začel
Nepričakovan poraz kranjčank
Kfanj, 21. novembra - V soboto so kegljavke Triglava v 1. ligi go-^■'e ekipo Slovenj Gradca in izgubile z rezultatom 0 : 2 (2 : 6) -#25 : 2402. Pri Kranjčankah sta tokrat razočarali Cejeva in Vi-rantova, precej besed pa je bilo izrečenih tudi o taktiki trenerja Mirana Stucina.
Kegljači Triglava pa so v 2. ligi zmagali z Mikro Dato z rezultatom 6 : 2 (5242 : 5118). • J. Marinček
V medregijski ligi vodi ljubelj
^ 7. kolu medregijske lige sta oba gorenjska ligaša gostovala in ^°segla popoln uspeh. Ljubelj je bil boljši od Kamnika, ekipa **ve pa je zmagala na zelo težkem kegljišču v Kočevju. Rezulta-J,: LJUBELJ : KAMNIK 0:2 (2:6), 4883:4929 RIKO : SAVA 0:2 <3:5), 5000:5030.
. Na lestvici vodi Ljubelj s 13 točkami, druga je Sava Z ii tO-c*ami, sledijo Hidro, Lokomotiva in Slovan s po 10 točkami itd.
. V naslednjem kolu dne 28. novembra igrata obe gorenjski eki-W doma. Na sporedu sta dva derbija z vrha razpredelnice. Para sta: v Kranju Sava : Hidro ob 16. uri in v Tržiču Ljubelj : Lokomotiva ob 16. uri. • M. Silar
Gorenjska keguaSka liga
l Y gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Adergas - Lju-Se|J 2 : 6 (4870 : 4935), Lubnik - Triglav 7 : I (5000 : 4769), Elan -j Jenko (4886 : 4989), K. Gora : Jesenice 4 : 4 (5065 : 5034). V li-j' v°di S. Jenko z osmimi točkami. Kranjska Gora in Jesenice pa ,tTlata po 7 točk. • T. Bolka
tekmovanjih borih še D. Mesec, I. Teran, E. Vesel in B. Kozel. Med mlajšimi mladinci je stanje manj spodbudno. Na letnih tekmovanjih so se med deseterico uvrščali Rakovec, Ver-tnik, Markelj in dečki do 14 let
Pionirske skakalne šole
Namen pionirskih skakalnih šol v SK Triglav - Teling je predvsem pridobivanje in vzgoja mladih smučarjev skakalcev. Delo z nižjimi kategorijami skakalcev je organizirano v obliki smučarsko skakalnih šol L, II in III. stopnje. Končni cilj našega skakalnega kluba pa je vzgoja vrhunskih skakalcev in tekmovalcev v nordijski komibnaciji. Letni program (ure):
— skakalna šola I. stopnje 350 ur (treningov -F tekmovanj)
— skakalna šola II. stopnje 450 - 550 ur (treningov + tekmovanj)
— skakalna šola III. stopnje 600 - 650 ur (treningov -F tekmovanj)
Poleg skokov in kondicijskega treninga program zajema tudi šolo smučarskega teka.
Treningi potekajo vse leto na skakalnem centru Gorenja Sava, kjer imamo skakalnice velikosti 12 m, 22 m, 45 in 60 m pokrite v plastično podlago. V zimskem času skakalnice zasne-žujemo tudi z umetnim snegom. Skakalno opremo skakalci dobijo v klubu.
Skozi redno in sistematično športno vzgojo, ki jo imamo organizirano v klubu, bi lahko vaš otrok razvil svoje sposobnosti in pridobil navade za zdravo življenje, zato vabimo vse starše in otroke, da se odzovejo našemu vabilu. Vpisuje vsako sredo ob 19. uri na skakalnem centru Gorenja Sava (Javite se pri trenerju Robertu Kaštrunu), vsak torek ob 16. uri v telovadnici v Cerkljah (javite se pri trenerju Krištofu Gašpircu), vsak torek ob 16.30 uri v mali telovadnici v Stra-žišču (javite se pri trenerju Mitji Vidmarju). Vpis je brezplačen.
Peterka, Janežič in Eržen. V
mlajših kategorijah so skakalci Triglav Telinga osvojili vse pokalne tekme na Gorenjskem in bili uspešni tudi na državnih prvenstvih.
Zdravstveno stanje skakalcev je bilo zadovoljivo z izjemo dveh zlomov nog Gregorja Eržena in Jana Tomazina, občasnih prehladov in lažjih poškodb. Šolske obveznosti večina tekmovalcev opravlja dobro, nekaj težav je pri tistih, ki so dobri in imajo več treningov, saj so obremenjeni skozi celo leto in imajo tedensko zelo veliko treningov.
Cilji letošnje sezone so z vidika mednarodnih rezultatov postavljeni zelo visoko. Na članskem svetovnem prvenstvu naj bi osvojili enkrat šesto in enkrat do 20. mesta. Trikrat je cilj poseči po točkah svetovnega pokala, v evropskem pokalu
naj bi pet tekmovalcev osvojilo točke. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je cilj uvrstitev do šestega mesta z orientacijo na kolajno. Točke v alpskem pokalu imajo cilj osvojiti štirje tekmovalci. Te rezultate naj bi dosegli: Matjaž Zupan, Jure Žagar, Urban Franc, Rok Polajnar, Gregor Martinjak, Sašo Komovec, Tadej Žvikart, Gregor Eržen, David Mesec in kom-binatorec Robert Zaplotnik. Jasno pa je, da za vse te rezultate potrebujemo tudi nekaj športne sreče. Na domačih tekmovanjih so cilji postavljeni nekoliko nižje, od lanskih odličnih rezultatov. Vendar so ti še zmeraj visoki, kar pomeni, trije posamični, dva ekipna in seveda moštveni naslov.
Janez Bešter
/l NAMIZNI TENIS
Merkur izgubil v mariboru
Merkur je v šestem kolu v I. moški DNTL gostoval pri ekipi TAM
-a in izgubil z rezultatom 6 : 1. Z dvema točkama je ekipa Merkurja na predzadnjem, sedmem mestu.
Konec prejšnjega tedna je bil končan jesenski del tekmovanja v II. moški DNTL. Ekipa Jesenic je izgubila z ekipo NE Krško z rezultatom 3 . 4. Po jesenskem d^lu je v vodstvu Petovia, Jeseničani pa so zadnji, deseti.
Prav tako se je končalo tekmovanje v III. moški DNTL. Po jesenskem delu vodi ekipa Kajuh - Slovan z 18 točkami, Sava je druga s 14 točkami, Skofja Loka je osma s šestimi točkami. Križe pa so zadnje desete, z dvema točkama.
Gorenjska namiznoteniška liga
Kranj, 20. novembra - Prejšnji teden je bilo odigrano 5. kolo gorenjske namiznoteniške lige. V A skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Predoslje - Murova 3 : 7, EGP Skofja Loka - Gumar 2 : 8, Križe 2 : Jesenice 2 7:3. Tako sta po petih kolih v vodstvu Križe 2 in Murova s po osmimi točkami, tretje pa so Jesenice s šestimi točkami. (Ekipa Partizan Skofja Loka se je preimenovala v EGP Skofja Loka.) V skupini B pa so igrali: EGP Skofja Loka 1 : Jesenice 16:4, Odisej -Šport Carman 9 : 1. V ligi vodi EGP Skofja Loka z 8 točkami, pred Krizami 1, Odisejem in Šport Čarmanom s štirimi točkami. • V. S.
Prvakinje zdravstveni dom
S finalnimi obračuni se je v Škofji Loki končalo namiznote-niško tekmovanje članic v okviru delavskih iger Skofja Loka.
Ponovno je naslov prvaka osvojila ekipa Zdravstvenega doma na čelu z najboljšo igralko Nado Fojkar. Prvenstva se je udeležilo sedem ekip, organizacija pa je bila tokrat že enajstič zapored v rokah športnega društva Kondor iz Godešiča.
• Janez Starman
Žiga Bajt, starejši mladinec kranjske Save
Kolo bom zamenjal s knjigami
Kranj, novembra - Te dni so pri kranjskem kolesarskem klubu Sava zaključili letošnjo sezono in se začeli pripravljati na novo. Kar nekaj spremeb bo v članski ekipi, v njej pa ne bo tudi njihovega najboljšega in najobetavnejšega mladinca, Žige Bajta, ki je še v letošnji sezoni dosegal odlične rezultate, saj je zmagal kar na petnajstih tekmovanjih doma in v tujini.
Kateri je glavni vzrok, da si tako hitro končal kolesarsko kariero?
"Da bom prenehal s treniranjem sem se odločil zato, ker se pri nas pač ne da uskladiti resnega ukvarjanja z vrhunskim športom in študija na zahtevni kvaliteti. Prihodnje leto se A namreč nameravam vpisati na strojno fakulte-/    mm. to, letos pa delam četrti letnik gimnazije." jdšm^ Prav v novi sezoni naj bi prvič začel z nastopi v 4hh 1 članski konkurenci ? "Ja, to pa bi pomenilo, da bi bil v članski konkurenci pol leta. Za ta čas pa se mi ne splača "vklapljati" v člansko vrsto, kajti v tako kratkem času se pri članih ne da skoraj ničesar narediti. Tako bi bil ta čas treniranja, preden grem na fakulteto, praktično vržen stran." Pa je možnost, da se v tem letu premisliš?
"Mislim, da se premislil ne bom, čeprav to vsak reče, kadar končuje kariero. Vendar pa moram povedati, da se kolesarstva nisem naveličal in da je moji odločitvi botrovalo zgolj dejstvo, da pač ni mogoče resno in redno študirati ter hkrati tekmovati. Že letos, ko sem tekmoval v kategoriji starejših mladincev, sem zelo težko uskladil šolo in treninge. Šolo namreč hočem delati redno, če bo le mogoče, bi rad četrti letnik končal z odličnim uspehom, kajti tako mi bo odprta pot za naprej. Če pa bi treniral pri članih, poleg tega pa še študiral, je vprašanje, kako bi bilo in ali bi sploh bil sprejet na zahtevno fakulteto, kjer je velika konkurenca."
Boš pogrešal kolo, prijatelje v klubu?
"Seveda bom za rekreacijo še kolesaril, tudi fantom v klubu se bom še kdaj pridružil na treningu, če bom imel čas. Seveda sem s klubom močno povezan in čeprav sem že vse leto ali celo dlje vedel za svojo odločitev, o tem do sedaj nisem hotel preveč govoriti. Ker pa ne vidim druge možnosti, pa bom pač prenehal." • V. Stanovnik
Radovljiški problem
Kolikšne najemnine?
Radovljica, 20. novembra - Se v času, ko je bila "pri življenju" Socialistična zveza delovnega ljudstva, so se v občini prepirali in dogovarjali o tem, kolikšno najemnino naj bi (osnovne) šole zaračunavale za uporabo telovadnice športnim klubom in društvom ter raznim rekreacijskim skupinam. Čeprav je bilo o tem več usklajevalnih sestankov, pa problema doslej očitno še niso zadovoljivo rešili, saj se sicer predlog za "reguliranje cene" ne bi pojavil na dnevnem redu zadnje seje občinske vlade. Izvršni svet za zdaj ni potrdil predlogov odbora za šport, ampak je zahteval, da jih prej obravnava še odbor za izobraževanje, ki mora pridobiti tudi stališča šol.
Športna društva in klubi plačujejo za veliko (normalno) telovadnico od 1.000 do 1.100 tolarjev najemnine na uro. Ta strošek je v športnih panogah, ki so povsem odvisne od uporabe telovadnic, večji od podpore, ki jo klubi dobivajo iz občinskega proračuna. Klubom pa proračunska sredstva pokrijejo povprečno 20 do 25 odstotkov materialnih stroškov, medtem ko morajo preostali denar zagotoviti iz drugih virov.
Odbor za šport predlaga, da šole športnim skupinam, ki jih sestavljajo šoloobvezni otroci, najemnine ne bi zaračunavale, da bi mladinskim in članskim ekipam (v tekmovalnem in vrhunskem športu) zaračunavale za vadbo le tretjino sedanje cene, rekreacijskim skupinam odraslih (v okviru športnih društev in klubov) dve tretjini sedanje cene, komercialno organiziranim skupinam pa polno ceno. Predlaga tudi, da bi ekipe in selekcije, ki nastopajo v tekmovalnem ali vrhunskem športu, imele prednost pri izbi-ru časa za vadbo in pri številu ur. Odbor za šport predlog za znižanje najemnin utemeljuje s tem, da že država pokriva šolam stroške za ogrevanje, elektriko, čistila, komunalne storitve in za drugo in da zato ni razloga, da bi šole te stroške ponovno zaračunavale športnim društvom in klubom. • c. Zaplotnik
Smučarski sejem v škofji loki
Skofja Loka, 23. novembra - SK Alpetour je organizator tradicionalnega smučarskega sejma, ki bo ta konec tedna v Škofji Loki. Sejem rabljene smučarske opreme bo v hali Poden v soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra, odprt pa bo od 9. do 20. ure. • (vs)
Charles Webb
68
DlPLOMIRfiNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
Zrnajala je z glavo in šla naprej. .Elaine?"
»j . 'Samo izgini!" je rekla. Ustavila se je na robu pločnika, pO-.,'! P° "lici in jo prečkala. Zal mi je zaradi tistih besed, Elaine." kc . Bo5- Prosim, že enkrat odšel!" je rekla. 7. gornjo stranjo ro-
«je obrisala lica in šla naprej. jc j   Elaine!" je zaklical Benjamin Prijel jo jc za roko. a mu jo
irgala. "Elaine, nisem tako mislil!" ter «      nc vic,is« kaJ počneš?" je rekla in sc nenadoma ustavila se zazrla vanj.
"Kaj?"
"Ali ne vidiš, kaj se dogaja? Kaj se bo zgodilo?"
Resno jo je pogledal. "Kaj?" je vprašal. Ko muni odgovorila, je pogledal v tla. "Kakorkoli že, tako nisem mislil," je ponovil.
Mimo je prišel študent s knjigo. Benjamin ga je ošinil s pogledom, nato pa se je spet obrnil k Elaine. "No, Elaine?" je dejal.
"Kaj?"
"Ali želiš, da potem ostanem tukaj? Dokler ne stuhtam, kaj bom storil?"
"Počni, kar hočeš!" mu je odgovorila.
"Hočem reči, če bi te zaradi mene skrbelo, potem se bom potrudil, da bom napravil dokončen načrt, preden grem."
Prijel jo je za roko in se zazrl vanjo. "Počni, kar hočeš," je dejala. "Boš?" Pogledala ga je v oči, spustila njegovo roko in odšla navzdol po pločniku.
"Torej, Elaine?"
Ni se ustavila niti se ni ozrla.
"Elaine, potrudil se bom, da bom napravil dokončen načrt!" je zaklical za njo. Še vedno se ni ustavila.
"Elaine?!" je zaklical. "Poklical te bom čez dan ali dva, ko bom imel dokončen načrt! Prav?"
šla je naprej po pločniku.
"Prav, Elaine?"
Zavila je za vogal in mu izginila izpred oči. i      Čez nekaj dni je poklical. Bilo je zvečer. Povečerjal je v univerzitetni samopostrežni restavraciji, nato pa je odšel proti penzionu ter na vogalu svoje ulice zavil v telefonsko govorilnico.
"Benjamin tukaj," je rekel, ko se je oglasila, '^e vedno sem
tu."
Molčala je.
"Pravim, da sem še vedno tukaj!"
"Saj sem te slišala!" Benjamin je pokimal. "Ali že imaš kakšne načrte?" "Ne."
Dolgo je bilo vse tiho. Benjamin se je skozi šipo govorilnice zazrl v strgan kos papirja v kanalu. Nato je dvignil glavo in se odkašljal. "Elaine?" je poklical.
"Kaj?"
"Hočem reči, kaj hočeš, naj storim." Molčala je.
"Vidiš, zares ne vem, pri čem sem," je rekel. "Hočeš, da grem, ali hočeš, da ostanem?"
"No, kaj nimaš svoje pameti?" je vprašala. "Kaj?"
"No, kaj nimaš svoje pameti?" je ponovila.
"Seveda jo imam."
"Zakaj se potem ne odločiš?!"
"No, Elaine. Hočem reči ... saj si rekla, naj ne grem, dokler ne bom imel kakšnih načrtov!" "Pa jih nimaš?"
"Vsaj nobenih dobrih," je dejal. "Premišljal sem, da bi mogoče šel na potovanje po Kanadi, a sem se premislil." "Kaj pa naj bi jaz storila?" "Kaj?"
"Kaj naj bi jaz storila?" "Glede česa?" "Glede tebe."
"No, rekla si mi, da te bo skrbelo, dokler se ne bom za kaj odločil."
"Ali misliš, da lahko študiram?"
"Kaj?"
"Ali misliš, da sploh lahko mislim?" "No, Elaine!"
JESEN V LENDAVI - Doživite jo tudi vi! V terminih od 20. 11. do 20. 12 kar 10 - 15 % ugodneje. Inf. in rezervacije: Terme Lendava, 69220 Lendava, Hotel Lipa: tel.: 069/75-721, 75-722, prodajna služba: 069/75-010, fax 069/75-723.
SAVNA V ŠKOFJI LOKI! Informacije po tel.: 620-986 od 10. do 16. ure
Kmetovalci pozor! Najugodnejše cene motornih žag JONSE-RED in HUSO.UARNA, gozdarskih vitelj TAJFUN 3 in 4t ter TOM 6t za samo 141.000 SIT. Najcenejše: traktorji ZETOR in TOMO VINKOVIČ 826, jeklene vrvi 0 10 260 SIT in 0 12 po 350 SIT, vse vrste akumulatorjev VESNA in antifriza 1 I po 134,40 SIT, 100 % po 229 SIT. Pokličite KMEČKI STROJ Skofja Loka, tel.: 622-311 ali 631-497.
MALI OGLASI KUPIM
©217-960
APARATI STROJI
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. « 215-650_15616
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam « 632-595 17278
Barvni TV Iskra, ugodno prodam. « 310-025, popoldan 17288
Barvni TV Grunding, zaslon 56 cm, prodam. Mlekarska 16, Kranj _17415
AVTORADIO Pfilips, nov, ugodno prodam, g 212-432_17418
CB POSTAJO, skupaj z usmernikom, prodam. Andraž, Nemilje 1 _17438
TRAK za nakladanje krompirja in ŠKROPILNICO Metalna rau, 330 I, prodam « 401-171 17468
PRINTER Commodore MPS 803, prodam. « 57-782_17470
Barvni TELEVIZOR Gorenje in PEČ Alpterm na trda goriva, primerno za vikend, prodam « 41 -921 _17473
Črnobel TELEVIZIJSKI SPREJEM-NIK, nov, manjši, prodam, « 218-155_17476
AVBO za sušenje las, prodam Kos, Javorje 59, g 65-166 17511
CISTERNO za olje, 1 500 I, plasti čno, z Atestom, prodam « 218 357_17521
PEC" za centralno ogrevanje, novo, z bojlerjem za vodo, TVT 40, pro dam s 25 % popustom, « 061/126 025_17526
ŠIVALNI STROJ Ruža Step Bagat, prodam « 213 340, od 19 do 20.
ure_17531
Dva PRALNA STROJA Gorenje, nova, v garanciji, prodam « 215 033_17539
HLADILNO ZAMRZOVALO OMARO, novo, cena 66.000 SIT, pro dam« 215-530_17542
RAČUNALNIK Schneider, ugodno prodam. « 41 021 17543
HLADILNIK, lepo ohranjen, poceni prodam Gorice 32, Golnik    17547
ELEKTROMOTOR, enofazni, 22 KW, in motorno ŽAGO štilar 50, prodam ff 403-615 17565
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ^ malo rabljeno, 25 KW, prodam. Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj, « 218 035 17568
GLASBILA
Dunajski 216 602
KLAVIR,
prodam 17384
Star PIANINO prodam. Tupaliče 28, Preddvor, « 45-427       17486
HARMONIKO CSB, 3 vrstno, pro dam « 891-254 17517
CR. MATERIAL
Dva RADIJATORJA Jugoterm, nova, dimenzije 900/800, prodam « 422-554__17483
STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO Gorenje, nerabljeno, z armaturo, cena 800 DEM, prodam « 242 403 17501
IZOBRAŽEVANJE
instruiram angleščino za osnovne in srednje šole « 50-836
_16726
nemščina za otroke in odrasle.
IBIS,« 326 711_17024
Uspešno instruiram matemati-ko za vse stopnje « 310 803
_17237
instruiram, prevajam angle Sčino « 213 397, popoldan 17311
Inštruktorja za francoščino
išče gimnazijka .« 218 542 17472 nemško konverzacijo nudi učiteljica iz tujine, ugodno « 312 520 17522
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju, kupim. « 216-976, od 15. do 18. ure_17145
Dve zimski GUMI, s platišči, za Yu-go, kupim, « 217-044 17433
BIKA simentalca, starega 7 dni, kupim, « 49-002_17441
Mlado brejo KRAVO simentaiko in BIKCA simentalca, starega 7 dni, kupim « 46-410_17442
YUGO KORAL 55, dobro ohranjen, od prvega lastnika, kupim. « 241-793_17564
Mlado KRAVO simentaiko, s telič-kom, in TELIČKA, starega 10 dni, kupim« 061/50-605_17567
Električni SVINČNIK, za pisanje po lesu, kupim « 725-687 17577
LOKALI
PROSTOR  v centru  Kranja, 50 kvad. m, najamem. « 218-950 _17105
LOKAL v trgovini Sonček, Kranj, Cankarjeva 7, oddam v najem « 221-510_17178
Neživilsko TRGOVINO, dobro vpe-Ijano, oddam. Inf.: Ivan Eržen, Sp. Besnica 9 17498
ODDAMO v najem bife v bližini Kranjske gore in na Jesenicah, hišo 240 kvad. m, primerno za poslo-vno-skladiščno dejavnost v Kranju ter prostor za obrt ali skladiščenje v Kranju in Križah APRON NEPRE MIČNINE, "g 064/214 674 17579
OBVESTILA
IZLET 26. decembra 1992 - Rim, Capri, Pompeji, 5 dni, cena 310 DEM g 691 624_
ARMAL PIPE, prodam po nizki ceni « 801 166 17175
Prodajamo KOKOŠI NESNICE, stare eno leto - cena kokoši je 150 SIT. Voklo 49, « 49 250 17532
Novo! Novo! Novo! Želite sodelo vati, želite zaslužiti, želite napre dovati? Poslovne informacije v soboto 28. 11 1992, ob 17. uri v Hote lu Creina. 17569
OBLAČILA
Otroške KAPE in ženske BARETE, prodajamo * 75-050 16983
OTR. OPREMA
VOZIČEK Chicco marela, nov, ne rabljen, ugodno prodam « 217 976_17336
Kombiniran otroški VOZIČEK, pro dam Praprotna polica 29, Cerklje 17584
OSTALO
DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, prodam Žagamo tudi na domu. « 325-488 17008
GAJBICE, cena 220 SIT/kos, prodam. Ur 70 366__17409
Smrekov« PLOHE, cfvbel.iit? Š m 8 cm, prodam. « 64 032 17410
Samohodno KOSILNICO Figaro, rabljeno, italijansko, prodam « 68 662_17411
Polovico KRAVE in MESO bika, prodam « 66 108 17485
KONTEJNER za smeti, 240 I, iz nerjaveče pločevine, cena 13 000 SIT, prodam . « 242 403 17502
Hrastova DRVA, prodam. Kos Tone, Javorje 59, « 65 166 17510
MESO   od   bika,   prodam. «
421 062_17545
Mešana DRVA ugodno prodam « 57 585_17560
ZLATO za zobe, 21 g, prodam « 631 758, Piškur, Partizanska c 26,
Skofja Loka_17576
Več SANK prodam. Praprotna po-lica 29, Cerklje_17583
PRIDELKI
Krmilni 422 806
KROMPIR.
prodam « 17414
Domače ŽGANJE, prodam. «^ 421-648_17440
Svežo REPO, prodam. Kos Tone, Javorje 59, « 65 166_17509
JABOLKA za ozimnico, neškro-pljena, raznovrstna, prodam « 725-254, Viševnica 15, Zg. Gorje _17514
POSESTI_
GARAŽO na Planini, prodam. « 214-747_17268
PRODAMO HIŠE: večjo v Križah, obnovljeno v Zg. Dupljah, Retnjah, montažno nedokončano v Strahi-nju, starejšo v Kranju, Gorenji vasi, Ljubnem ter atraktivno novogradnjo na Bledu. KUPIMO hiše različnih velikosti z vrtom na Gorenjskem. Parcele PRODAMO v Po-savcu - Lazah, Črnivcu, Loki pri Tržiču, začeto gradnjo na Cegelnici ter vikend parcele na Trsteniku, Cerkljanski Dobravi in Gabrski gori. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674_17578
HIŠO, 57 kvad. m, z vrtom in sadovnjakom, 1.000 kvad. m, v Črta-novcih pod Fruško goro, menjam za hišo v Sloveniji « 46-670 _17585
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje nove člane « 41-581 17003
POSLOVNI STIKI
Omogočamo POSOJILA. Garancija, čeki, obresti 7 %. « 211-882, od 12. do 16. ure_17505
Sprejemamo VLOGE posojilodajalcev. Nudimo 5 % obresti mesečno. Pogodba overjena. « 211-882, od 12. do 16. ure 17506
VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN. Nudimo vam naslednje storitve: napeljava vodovodnih inštalacij, adaptacije kopalnic, vzdrževanje toplotnih in hidrofornih postaj, čiščenje in popravila bojler-jev, strojno čiščenje odtočnih in kanalizacijskih cevi, popravila mešalnih baterij vseh vrst Material za novo gradnjo in adaptacije dobite brez prometnega davka « 76-062_17191
Cepljenje in razrez DRV, opravljam na vašem domu. « 241 -829 __17197
VODOINŠTALACIJE na hiši (manjša popravila, predelave) vam naredimo kvalitetno in za solidno ceno. « 218-427_17308
VODIM poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom po konkurenčnih cenah. « 49-518_17394
POPRAVILA zadnjega ogrevalne ga stekla - nitke, « 74-211 17413
LIKAM na domu, « 46-172 17431
VLEČNE KLJUKE montiram, « 633-506, popoldan 17446
Sprejemam NAROČI LA za ročno pletenje pletenin. Ugodno, « 310-545_17490
ČISTIMO tal ne obloge in sedežne garniture. Casablanca d o.o . « 211-882, od 12 do 16. ure 17503
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike g 65-773 17507
Bolečine, migrene, astma, pomirjanje, klimakterične težave, odvajanje kajenja, hujšaje. g 213-034 _17520
Rolete, žaluzije, lamelne zavese. Pošljemo prospekt. ROLETAR-STVO BERČAN, « 061/342-464
ali 061/342-703_17550
ČISTI M talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla in avtosedeže. « 632-437 17559
RAZNO PRODAM STANOVANJA
KOPALNO PEČ Tino in MLIN za koruzni zdrob, prodam « 065/75-412, po 17 uri 17417
Božične JASLICE in KALUPE, pro-dam. « 242-331 17435
Hidravlično AVTODVIGALO (trofa-zni elektromotor, nosilnost 1600 kg) in ročno STISKALNICO Kna ker, prodam « 323 089 ali 217-077_ 17461
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO in stikalno URO, prodam « 631 537 _17474
VRATNO KRILO, 70 cm, in elektri-čni RADIJATOR, 1500 W. prodam « 74 530 17478
SEDEŽNO GARNITURO, 2 jogi vzmetnici, in elektronske ORGLE, cena po dogovoru, ugodno pro dam, g 51-734_17484
TELEFONSKO ŠTEVILKO na Plani-ni I v Kranju, prodam in oddam NEMŠKO OVČARKO, staro 3 leta, najraje kinologu « 223 688 17488
«i» JELOVICA
STAN. OPREMA
UMIVALNIK, nov, in BIDE, v rjavi barvi, poceni prodam, « 52 255
_17399
VHODNA VRATA krilo, 90 cm, le vo, ugodno prodam, « 74-530
17479
ŠPORT
REPO za krmo, prodam Velesovo 7, Cerklje 17430
ROLKO, cena 60 DEM, prodam g 631 009 17557
STORITVE
ŠTAMPIUKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8 do 14. ure, četrtek od 8. do 16 ure. štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta koj « 064/217-424_15589
Popravilo in obnova PRALNIH STROJEV Intihar Tone, Lancovo 63, « 74-809_16007
AVTODVIGALO zli popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreve«, vas čaka. « 73 120 16160
J 8i J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17 ure, « 329 886 _16290
POPRAVILO električnega orodja Black 8t Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, g 403 153 16607
POPRAVLJAM nogometne in rokometne žoge « 311 453 16993
Cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE vseh dolžin, izdelujem Prebačevo 32/a,« 326 426__17038
NASTAVITEV TV ANTEN in mon taža A kanala, g 215 146 17077
EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija 2 leti « 66 052 17164
Enosobno STANOVANJE v pritlič ju, centrala, primerno za poslovni prostor, zamenjam za stanovanje v višjem nadstropju. Šifra: PRIHODNOST 17449
GARSONJERO ali manjše^TTV NOVANJE v Kranju, najame za nesljivo dekle, « 214 953, med tednom od 8. do 16 ure 17462 Dvosobno STANOVANJE v Bistri ci - Kovorska, 58 kvad m, telefon, prodam najboljšemu ponudniku, g 217 911 17475
STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču, odd3mo samski osebi, « 57-991 17477
Majhno STANOVANJE na Jeseni cah ali okolici, iščem. Šifra: PRED PLAČILO_17482
STANOVANJE, 3.5-sobno, 72. kvad m, cena 72 000 DEM, prodam. « 211 882, od 12. do 16. ure _17504
Enosobno konfortno opremljeno STANOVANJE v Kranju   7 km od letališča    ugodno za zastopnike tujih firm. oddam « 061/621-873 _17518
Dvoinpolsobno STANOVANJE, 75 kvad m, na Planini, zamenjam za enako ali manjše brez centralne « 326 330_17523
Dvosobno STANOVANJE v Kra nju, Huje 1, 88 kvad   m, cena 27.725 DEM, prodam. Ogled vsako sredo in soboto od 14 do 17. ure _17530
STANOVANJE, ogrevano, oddam v najem « 48-621 17558
STANOVANJA PRODAMO 2 sob no, 2.5-sobno in 2 + 2 sobno na Planini ter 1-sobno v Medvodah, škofji Loki in Jesenicah KUPIMO garsonjero, 1 sobno, 2-sobno ter večja stanovanja v Kranju, škofji Loki in Radovljici APRON NEPRE MIČNINE, « 064/214 674 17582
VARSTVO
Iščem dopoldansko VARSTVO za dva 1 letna fantka, na našem domu, od 1. februarja do oktobra 1993 « 47 414, Boštar. Zg Duplje 77/b 17148
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih vozil Citroen, g 692-194 15292
AVTOPLAŠČE vseh dimenzij in profilov, malo rabljeni, uvoz, prodam. « 59-109 17273
Štiri PLATIŠČA za Yugo, cena 200 DEM, prodam, g 242-562 17432
Rezervne DELE za Fiat 750, prodam« 312-535 17537
VOZILA
GOLF Diesel, letnik 1985, F-paket, prodam ali menjam. « 218-647 _17213
ZASTAVO 101, letnik 12/1987, dobro ohranjeno, prodam.« 43-489 _17385
GOLF, karamboliran bočno, letnik 1977, prodam. « 401 -275    17400
VOLVO 460 Turbo, nov, ugodno prodam« 211-505_17429
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Ristov, Triglavska 5, Drulov-ka, Kranj_17434
YUGO 45, letnik 1987, prodam. « 312-280_17447
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam« 312-280_17448
YUGO 45 A, letnik 1986, registriran eno leto, cena 2.600 DEM, pro-dam. « 725-423_17460
LADO RIVO 1300, letnik 1987, ga-ražirano, odlično ohranjeno, prvi lastnik, prodam.« 75-718 17463
126 P, letnik 1980, registrirano do 4/1993, cena po dogovoru, prodam « 216-227_17471
R 5 CAMPUS, letnik 1991, metal, prodam.    «    78 460, zvečer,
76- 815, popoldan_17487
126 P, letnik 1985, prodam « 46-103 17489
LADO 1600, letnik 1981, v dobrem stanju, registracija potekla 11/11/1992, prodam« 70 185
17491
ZASTAVO 750, letnik 1984, regi-strirano do 11/1993, cena 1400 DEM, prodam« 64-379 17515
YUGO KORAL 45, letnik 1989, pro
dam. « 217 770_17516
CX 2.200, letnik 1975, registriran do 10/1993, ugodno prodam « 215 156 17519
OPEL KADETT, letnik 1987, prevo-ženih 75.000 km, cena 13.000 DEM, prodam « 50 137 17524
CITROEN GSA PALAČE, garaži ran, prodam « 327 185 17533
R 4 TLS, letnik 1979, novo registriran, ohranjen, ugodno prodam «
77- 477 17536
ZASTAVO TbT starejši letnik, ohranjeno, motor nov (IR), regi strirano, cena po dogovoru, pro dam « 51 760_17538
LADO starejše izdelave, karambo lirano, prodam. « 84 610 17541
Starejšo ZASTAVO 101, prodam Strahinj 25, ogled popoldan 17551
R 5, letnik 1992, prodam ali me njam za cenejše vozilo « 312 235 17553
R 5, letnik 1991, metalik zelen, temna stekla, prodam « 802 096 17554
DIANO, letnik 1978, in HROŠČA letnik 1966, prodam « 631 674 _17566
VW 1200, v nevoznam stanju (ka ramboliran), prodam « 631 090 17572
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, dobro ohranjeno, registrirano do 8/1993, prodam Piškur, Partizanska c 26, Skofja Loka, « 631 758 17575
ZAPOSLITVE
Uspešno podjetje daje možnost sodelovanja Vam, ki imate srednjo ali visoko izobrazbo, veselje do ko municiranja, prodaje ali organiza cijske sposobnosti. Pogoj telefon,
Rudarji ga pod zemljo kopljejo, mi vam ga dobavljamo!
Dvojni H Kranj prodaja tudi domači zasavski in velenjski premog na i čeke,     velenjskega vam pripeljemo zastonj.
Prodajno mesto v Gorenjski obrtni zadrugi (GOZ) Kranj, Likozarjeva 1.
Telefon 064/218-686 Kdor pozna kvaliteto in upošteva eene, bo kupil domači premog pri firmi Dvojni H Kranj!
1. OBLETNICA PODJETJA
PUGR-TRGOVSKO PODJETJE KRANJ 300
MARKET
rška
Žrebanje
nagradnih kuponov 28. novembra ob 11 pred marketom!
uri
AKCIJSKA PRODAJA
899 DEM sedaj 789 DEM
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
DO 25 OBROKOV
Antena: 80x90 Sprejemnik: 136 kanalov
"SATEX" TEL: 48-570
avto, aktivno znanje slovenskega jezika, starost do 40 let. Prošnje * življenjepisom pošljite čimprej
P.P. 3,61217 Vodice._1699J
Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo kmečkega priročnika. Honorarno
ali redno« 633-181_17JJJ.
AMBICIOZNIM nudimo izredno uspešen prodajni program za otroke.« 325-712, zvečer 17J33
Za Kamnik, Medvode in
ŠkofjoLO-
ko iščemo ZASTOPNIKE za proda-jo kave. « 325-712, zvečer 17134 Samostojnega KUHARJA ali KUHARICO, zaposlimo.« 75-506
17138
STROJNIKA rovokopača, slim.« 324-914
zapo-17236
Redno ali honorarno DELO. ZaslU' žek dober Šifra: KATJA 1740? ADMINISTRATORKA z večletno prakso išče zaposlitev « 311 -248 _17427
Prostih je še nekaj delovnih mes' pri prodaji učbenih pripomočkov Zaposlitev redna ali honorarna. 9 50 336, med tednom od 8 do 1* ure in od 20. do 23 ure, razen srede_17437
Simpatično, mlado DEKLE, honorarno ali redno zaposli dnevni bar « 43 552_17443
ŠIVILJO honorarno zaposlim *& 49 486_1746»
Zanimiva prodaja, ugodno plaćao takoj.« 323-147, po 15 uri 1746° Mlajšemu MOŠKEMU s sredni«' šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, nudim delo v k"' mercialni ali skladiščni službi. Žaljeno znanje nemščine in praksa ' trgovini. Šifra: FLUID - LEŽAJI „„ _17480
Delo na vašem domu, delovne r kušnje niso potrebne Pošljite kratek življenjepis in kuverto z va ^ naslovom in znamko, nato bos' dobili potrebna navodila Vreče*' C Kokrškega odreda 24, Kranj .
174»!.
DEKLE za strežbo v gostinskem jO' kalu,   honorarno zaposlim 801-028 17^
Zaposlim fanta ali dekle za p6"'' pizz     Možna    tudi priučit« «242 100 od 16 do 18 ure^
AVTO S0LA ZŠAM ŠK0FJA LOKA
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov
v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 26. novembra 1992
praktična vožnia na vozilih OPEL C0RSA, GOLF in motorno kolo MZ
Posebna ugodnost:
prevoz kandidatov na tečaj C°' iz smeri: Reteč, Biten), Podlubm-ka, Žabnice
Informacije: teleton 631-729
BRAZDA
Poljštca pri Podnartu Teleton 064/70-225
ODKUPUJEMO
smrekovo, borovo in bukovo hlodovino po konkurenčnih cenah , Plačilo 2 - 15 dni po prevzemu 8« priporočaj
Torek, 24. novembra 1992
MALI OGLASI, OBVESTILA
27. STRAN + GORENJSKI GLAS
PRODAJALKO ali KOZMETIČAR-KO, z veseljem do takega dela, iz Radovljice ali okolice, zaposlim. y 47-491_17494
Dve NATAKARICI in KUHARJA, zaposli Bistro Oaza Jesenice. « 82-011_17496
Mlado DEKLE, za delo v strežbi, išče Pizzerija Polana, Golnik. « 46-502 osebno vsak dan od 19. do 22. ure_17497
USLUŽBENKO z visoko ali višjo izobrazbo, staro do 40 let, za delo v menjalnici, zaposlimo. Pismene prijave na naslov: ILIRIKA, Cankarjeva 2. Ilirska Bistrica_17499
Zani mivo terensko DELO vam nudi Slovenska Knjiga. « 74-347, zvečer 17525
honorarno 5" 620-267 17527
ADMINISTRATORKO zaposlim v Škofji Loki.
Dober zaslužek za dobro delo pri MK.« 59-159, dopoldan 17534
Z"elezničarski dom v Kranjski gori honorarno zaposli NATAKARICO, SOBARICO in kuhinjsko POMOČNICO. « 881-474 ali pisne ponudbe na : Železničarski dom Kranjska Gora, Koroška 11    17535
Iščemo komunikativne LJUDI za delo na terenu. Zaslužek 25.000 SIT na teden. « 325-526     17540
Samostojno DELO, dnevna provizija, najboljši artikli.« 325-678
17544
Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Irena Grm, Sr. Vas 3, 64267 Sr. Vas v Bohinju 17548
TELICO, brejo, in BIKCA za rejo, prodam, « 74-751_17402
KOBILO, križano Norik, brejo, staro 5 let, prodam ali menjam za goved. Leber, Žirovnica 48      17404
KRAVO, črnobelo, za pleme, prodam. Kristane Anton, Sr. vas 13, Šenčur_17408
Dva BIKCA simentalca, stara 14 dni, prodam. Nahtigal, Voglje na vasi 6, Šenčur 17423
TELIČKO, staro 8 tednov, prodam. Zupan, Kupljenik 16, Boh. Bela
Mlade PUDUE, barve apricot, prodam.« 802-173_17439
TELIČKO, težko 200 kg, prodam. « 695 109_17467
PRAŠIČA za zakol, prodam. « 802-546_17469
Pet TELIČK za pleme, težkih cca 200 kg, prodam. « 421 -597 17495
VOLA CIKA, starega 5 let, prodam. Podjelje 7, « 723-532 17500
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne,
prodam« 401-347_17549
HRČKE, zlate in pritlikave, poceni prodam.« 324-457_17552
ZAHVALA
Mlade 620-291
MUCKE podarim.
17555
ŽIVALI
Mlado KRAVO simentaiko, po izbi-B. prodam. Zalog 62, Cerklje 17381
TELIČKO in BIKCA, težka 130-150 kg, prodam. « 620-582 17556
TELIČKO simentaiko, težko 125 kg, prodam. Ljubno 130, Podnart _^_17561
PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, pro-dam. Krivic - Resman,« 73-232 17562
PRAŠIČE, težke 20 kg, in PRAŠIČA 60 kg. ter težjo SVINJO, prodam. « 57-280 17563
Težko KRAVO za zakol, prodam. Praprotna polica 9, Cerklje   17571
TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim. « 51-010 17573
VOLKA, starega eno leto, prodam« 66-148
poceni 17581
ZAHVALA
Utrujen od bolečin nas je v 84. letu, 24. oktobra za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata, dedek, brat in stric
JANKO ŠMID
iz Blaževe ulice 3 v Škofji Loki
ŽALUJOČI: Vsi njegovi ."skofja Loka, Kranj, Železniki, Zali Log, Cerkno 26. oktobra 1992
SPOROČILO O SMRTI
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš vec.
Za vedno nas je zapustila naša nepozabna
VERA RADOSAVLJEVIČ
roj. Lešnik, upokojenka KŽK ŽALUJOČI: Vsi njeni
SPOROČILO O SMRTI
Tiho je odšla v 93. letu starosti od nas tja, kjer ni več bolečin in trpljenja naša ljubljena mama
ANTONIJA URBANČEK
roj. Studen, p. d. Slemčeva mama iz Čadovelj pri Trsteniku
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Čadovlje, 31. oktobra 1992
OSMRTNICA
* 70. letu nas je zapustila naša mama, babica, sestra in teta
FANI GRILC
upokojenka iz Kranja
p°grcb drage pokojnice bo v sredo, 25. novembra 1992, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: Vsi njeni
t
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar nas veže; so vezi močnejše! Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Ob smrti ljubljene žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
PAVLE URANKAR
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem, ki so našo mamo s pesmijo spremljali k večnemu počitku.
Vsi njeni
Bašelj, Preddvor, Čirče, Polica, november 1992
jT ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice, tete in tašče
ANGELE ERŽEN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo sosedom za denarno pomoč. Hvala tudi dr. Beleharju, pogrebniku Jeriču in gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Cerklje, 17. novembra 1992
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame
FRANCKE POGAČNIK
iz Zg. Besnice, po domače Muskarjeve
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. župniku in osebju Inštituta Golnik. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: mož Joža, hči Irena, sin Milan z družino, brata in sestri
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
URŠULE GREGORIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje in sveče, za izrečeno sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo obiskovali v času njene bolezni. Iskrena hvala osebju Inštituta Golnik, oddelku za intenzivno nego in terapijo pa za njeno dolgoletno zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo Podjetju Živila Kranj, Planiki Kranj, ZB Stražišče, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in šmartinskim pevcem.
Vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar si nas zapustil ti, srca so polna žalosti. Pridne so bile tvoje roke in zlato tvoje srce.
BLAŽU VIDMARJU
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Po kratki, a hudi bolezni, nas je v 80. letu zapustil dragi mož, oče, ded in praded
FRANC ŠTUPNIKAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedu Francetu, sosedom, sorodnikom, prijateljem, pevcem, govorniku Pavletu Lužanu in g. župniku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Pavla, hčerki Nada in Francka z družino Šutna, 13. novembra 1992
t
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JOŽETA KORENA
starejšega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke, enako g. dr. Terčonu in sestri. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki sta ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
ŽALUJOČI: žena Marija in vsi njegovi Bitnje, 16. novembra 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
CIRILA ČEBULJA
iz Trboj 31
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali med boleznijo in mu lajšali trpljenje. Posebno zahvalo smo dolžni medicinski sestri Marti Šolar ter prijateljicama Mirni in Angeli za vso pomoč v težkih trenutkih. Najlepša hvala tudi gasilcem, g. Lumpertu za besede ob slovesu, pevcem iz Nakla, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sodelavcem kolektivov Iskra TDS - Galvanika, Iskra Terminali, OŠ Lucijan Seljak DE Besnica, Pogrebnemu podjetju Navček in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in mu prižgali sveče. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Trboje, 12. novembra 1992
tZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
ANTONIJE KOŠIR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogreb.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice, sestre in tete
FRANCKE FALADORE
roj. Kosel iz Radovljice, Žale 17
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za darovano cvetje in sveče, za izraženo ustno in pisno sožalje, gospodu župniku za opravljen poslovilni obred. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Marjani Ravnihar za dolgoletno zdravljenje in skrb. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Miha Jazbinšek na Brezjah
Mladostni kriminal se razrašča
Minister nasprotuje severni trasi iz H"-"* garaž razkrinkani
M- v Krani. 23. novembra - Patrulia kraniske noliciie ie nreišnii teden   vem avtomo
Brezje, 19. novembra - Minister za varstvo okolja in član stranke Zelenih Miha Jazbinšek je na liberalno-demokratskem pogovoru na Brezjah nasprotoval severni varianti trase radovljiškega odseka avtomobilske ceste in se zavzel za to, da bi jo brez cestninske postaje na Brezjah (ali kje drugje) zgradili le toliko proč od Radovljice in drugih naselij, da bi bila mogoča popolna protihrupna zaščita.
Kot je dejal Jazbinšek, v prostor severno od letališča ne bi smeli posegati ne s cesto ne s čim drugim, ampak bi jo morali speljati le toliko proč od naselij, kolikor bi bilo razumno za potrebe urbanizacije. Če bi jo zgradili preveč daleč od naselij, bi nastali dolgi priključki, ki bi uničili precej kakovostne zemlje; domačine pa bi odvračali od tega, da bi jo uporabljali tudi za medmestni oz. regionalni promet. Bistvo avtomobilske ceste pa je po njegovem mnenju v tem, da ima primerno gostoto enostavnih in prostorsko manj potratnih priključkov, da "deluje" brez cestninskih postaj in da zajame čimveč (regionalnega) prometa. Slednje za avtocesto od Kranja do Ljubljane ne velja:
V dosedanjih občinskih načrtih je opredeljena severna trasa, vendar bo po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana treba začeti postopek za spremembo družbenega načrta in se opredeliti za traso, ki bo najmanj prizadela naravno in družbeno okolje.
po podatkih, ki smo slišali na pogovoru, se vsak dan predvsem zaradi cestninske postaje na Torovem pelje približno enako vozil po novi (avtomobilski) cesti kot po stari skozi Medvode. Kar zadeva cestninske postaje in cestnino, je prometni inštitut sicer ugotovil, da
ŽALNA SVEČANOST V TRŽIČU - Žalostna vest o nenadni smrti dr. Toneta Pretnarja iz Tržiča v daljnjih Katovicah na Poljskem je prizadela mnoge domačine. Svoje spoštovanje do vsestranskega kulturnega ustvarjalca, poliglota in polihistorja so množično izkazali na sobotni komemoraciji v tržiški galeriji, kjer je o samosvoji osebnosti someščana spregovoril župan občine Tržič Peter Smuk. Kot je dejal, je bil daleč naokrog znani slavist za mnoge izmed njih preprosto "naš Tonček". Njegovemu spominu se je z besedo poklonil dramski igralec Aleš Valič in s pesmijo Komorni zbor Peko iz Tržiča. S. S. - Foto: S. Saje
POMAGAMO IZBIRATI MIKLAVŽU
na posebnih straneh v Gorenjskem glasu,
v torek, 1.12. 1992!
Naročila za objave sprejemamo do petka, 27. 11.1992, do 9. ure v Gorenjskem glasu, Bleiweisova 16, Kranj, tel.: 218-463, fax 215-366
PARTNER
Koroška c. 2, Kranj
Z LA .TJ 2cT£CyE N
Izdelki iz zlata ZLATARNE Celje in ure Junghans in Casio za takojšnja plačila 10 %, z Merkurjevo kartico zaupanja pa
celo 15% cenejši.
se jo na narodnogospodarski ravni ne splača pobirati, vendar pa republiška uprava za ceste (RUC) vprašanje pobiranja cestnin "po neki stari inerciji" (besede ministra Jazbinška) vedno znova postavlja v osre-dje. Kakšna bo usoda "necest-ninskega sistema" na slovenskih avtomobilskih cestah, bo bolj jasno po tem, ko bo republiška uprava na zahtevo vlade pripravila argumentiran odgovor na vprašanje: cestnina - da ali ne.
Med tistimi, ki so na pogovoru najbolj nasprotovali ministrovemu predlogu (cesto le toliko proč od naselij, da bo mogoča popolna zaščita), je bil Blaž Vogelnik, ki je tako kot že večkrat doslej jasno in glasno povedal, da se zavzema za severno traso, ki bi jo najprej poglobili, nato pa, ko bi bili dovolj bogati, tudi prekrili. Domačin Milan Pohar je dejal, da je bilo dosedanje načrtovanje radovljiškega odseka avtomobilske ceste na napačnih predpostavkah in da se je (po zajetju nove sape) načrtovanja treba lotiti "z glavo in z dušo", sicer bodo razvojne možnosti šle po zlu. Marko Prešeren, ki je ocenil vplive vseh štirih variant trase na okolje, je bil kratek: atlernativna (južna) predloga sta boljša od uradnih dveh.# C. Zaplotnik
Nova karta in monografija Tržiča
Tržič, 24. novembra - Tržičani bodo označili 500-letnico podelitve trških pravic s pomembnima publikacijama. Na ogled je že prvi odtis geografske karte Tržiča z bližnjo okolico. Karto in monografijo z naslovom "Med Bistrico in Mošenikom v 100 slikah in 100 oktavah" bodo predstavili na svečanosti ta petek.
Na novi karti so v merilu 1 : 5000 predstavljena naselja Tržič, Bistrica, Ročevnica in Pristava. - Na prvi strani je ob pregledni karti z legendo tudi seznam novih ulic. Na zadnji strani je ob preglednicah lege Tržiča v Evropi in Sloveniji 20 risb z osnovnimi podatki o tržiških turističnih znamenitostih v slovenščini, nemščini in angleščini. Temu je dodan opis mesta v slovenščini, prevodi v več tujih je/ik pa bodo dodani karti kot priloga. Za distribucijo 3000 izvodov karte bo poskrbel založnik.
Več o novi karti bodo povedali na promociji 27. 11. 1992 ob 12. uri v tržiškem Peku. Tam bodo prvič predstavili tudi monografijo o mestu, ki letos pra/nuje visoki jubilej. Na slovesnost, ki jo bo spremljal kulturni nastop s citrami, so povabili tudi prof. dr.
Matjaža Kmecla, oblikovalca Petra Kobala m prof. dr. Marjana % Klcmenčiča. • S. Saje
Odlikovani slovenski teritorialci
Ljubljana, 23. novembra - Minuli petek so v predsedstvu Republike Slovenije pripravili slo vesnost ob obletnici ustanovitve Teritorialne obrambo Slovenije. Ob tej priložnosti je predsednik Milan Kučan nagradil več starešin naše vojske /a izjemni prispevek k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti drŽave I Visokimi odlikovanji, /lati častni znak svobode bo nosil general major Janez Slapar, srebrne znake pa so prejeli Miran Bogataj, Albin (.iifimui. Andrej Krkovič, Andrej I <>>šm, Vladimir Miloševič in Danijel Kuzma (posmrtno). Častne make svobode so i/ročili še krajevni skupnosti Kočevska Reka pa 41 častnikom in drugim delavcem TO Slovenije.• S. S.
Kranj, 23. novembra - Patrulja kranjske policije je prejšnji teden nekaj po polnoči v podzemni garaži A na planini ustavila avto, v katerem sta bila 19-letni Tadej L. in njegov še mladoletni prijatelj Sašo N. V avtu sta mladeniča imela izpušno cev, ki sta jo pred tem odmontirala s stoenke, parkirane v tej garaži.
Pri obravnavi te kraje so policisti ugotovili, da sta fanta v podzemnih garažah na Planini in v Drulovki letos zagrešila še osem podobnih kaznivih dejanj. V garaže sta se pripeljala s svojim avtom, nakar sta vlam-ljala v tuja vozila, iz njih jemala avtoradie, različne dele avtomobilov, ki sta jih nato vgrajevala na Tadejevo stoenko. "Ordinirala" sta tudi v Ljubljani, kjer sta s parkiranega avta vzela štiri platišča z gumami vred in jih pripeljala domov.
Tadej in Sašo, Tadejev brat in Damjan P. so začeli krasti že lani. Tako so iz neke garaže odpeljali moped, več mopedov pa so oskubiii za razne dele, puščali so samo oštevilčene dele, po katerih bi se dalo prepoznati prave lastnike.
Z razkritjem dvojice mladih kriminalcev so policisti pojasnili večino dejanj, ki so se letos dogajala v podzemnih garažah na Planini in v Drulovki. Dele, ki so našli bodisi shranjene doma ali pa vgrajene na Tadeje-
vem avtomobilu, so policisti večjidel že vrnili lastnikom. Mladeniči so lani in letos skupaj zagrešili prek dvajset kaznivih dejanj. Tadeja L. so policisti privedli pred preiskovalnega sodnika, ki ga je po dolgotrajnem zaslišanju izpustil. Ob tem se policisti sprašujejo predvsem to, kako to, da starši mladih nepridipravov ne posumijo, od kod otrokom raznovrstno blago. • H. J.
Akcija kranjske policije
Pobrali 83 neveljavnih dovolilnic
Kranj, 23. novembra - Kranjski policisti in komunalni redarji so imeli v četrtek in petek v štirih večernih urah prometno akcijo, katere namen je bil ugotoviti in preprečiti hujše kršitve cestnoprome-tnih pravil v mestu in nekaterih podeželskih središčih (Preddvor. Cerklje).
Kot je povedal komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin, so v obeh dneh kontrolirali 234 voznikov. Ugotovili so kar 190 kršitev. Vzeli so štiri vozniška dovoljenja, preprečili štirinajst voženj, napisali deset predlogov sodniku za prekrške, 148 plačilnih nalogov, le 32 kršiteljev pa je kazni takoj plačalo.
Kršitev občinskega odloka o prepovedi parkiranja, parkiranja na zelenicah in vožnji v zaprtem delu mesta je bilo kar 70. 83 lastnikov starih, neveljavnih dovolilnic za vožnjo po mestu je moralo izkaznice vrniti.
Jože Mencin je akcijo ocenil za uspešno. Seveda je bila uspešna samo z represivnega vidika, v resnici bi bila uspešna, če bi bilo kršitev malo. Te kažejo predvsem na nespoštovanje občinskega odloka in predpisov o vožnji po naseljih, kjer so nepravilno parkirani tudi številni tovornjaki. Kranjska policija načrtuje še več podobnih akcij. • H. J.
PESTRO OB PRAZNIKU TERITORIALNE OBRAMBE - Minuli petek so ob obletnici ustanovitve TO Slovenije tudi v kranjski vojašnici preživeli nekoliko drugače. Pred poveljnikom Pa TO Co-renjske je priseglo več kot 50 novih starešin iz vojašnice Bohinjska Bela in območnih štabov gorenjskih občin. Namesto na vsakdanje usposabljanje so se vojaki podali na pohode do Šmarjetne gore in Brda, enote pa so se pomerile med seboj tudi v športnih tekmovanjih. Starešina Franc Stare iz Luž je pripravil zanimivo razstavo drobnega inventarja slovenskih vojakov v avstroogrski vojski iz zbirke svojega očeta. Deli vojaške opreme in orožja, medalje in odlikovanja, raznolike pipe in drugi osebni predmeti ter redke razglednice s Soške fronte in izza Karpatov bodo na ogled še ves ta teden. S. S. - Foto: S. Saje
Neznanec izprazni! tri vikende
Radovljica - V minulem mesecu dni je neznanec (oziroma skupina?) vlomil v tri počitniške hišice v Kodraškem vrhu na Jelovici. Lastnike, enega Radovljičana in dva Ljubljančana, je obra! za približno 110.000 tolarjev.
Toliko je bilo namreč vredno blago, ki ga je odnesel iz vseh treh hišic. Zanimivo je, da je samo iz ene nakradel za sto tisočakov. V vikende je neznanec prihajal nasilno, bodisi da je razbil okna ali pa vhod navrl z izvijačem. Kot je mogoče razbrati z dolgega seznama izginulih stvari, je nepridipravu prišlo prav takorekoč vse: živalske kože, ročna baterija, plastična posoda z moko, stenski uri (ena stara približno dvesto let), plinska jeklenka, mornarsko kolo, gorenjski kolovrat, rogovi, kravji zvonci, kotliček, tomosov agregat, kozarci z vloženimi gobami, odeje, okraski... • H. J.
Spet en mrtev
Kranj, 23. novembra - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah šest hujših nezgod, en voz* nik, ki je že 39. letošnja žrtev prometa, je umrl. Huje ranjenih je bilo še šest ljudi.
V nedeljo, 22. novembra, ob 1.45 zjutraj je 32-letni Branko Trobec s Srednjega vrha nad Polhovim Gradcem z avtom Z 126 P peljal od Gorenje vasi proti Luči nam. V blagem levem ovinku pred mostom čez potok je zapeljal desno na bankino. nato pa na varovalno ograjo, od koder je avto vrglo v /rak. pristal je na ograji, od tam drsel štiri metre po zunanjem robu mostu ter padel v strugo potoka. V avtu, ki jc obstal na le-vem boku, je voznik, ki ni ime vozniškega dovoljenja, umrl zaradi zloma tilnika. Sopotnik Matej Maček, roj. 1968, s Črnega vrha je bil le opraskan. Ne prvi ne drugi nista bila privezana z varnostnim pasom. • 1'' J.
ČEK
ki je vreden več kot 1.000,00
• popust pri nakupu akumulatorjev je 11 e bre.zplačna vgraditev akumulatorja •: I^Q2^>fetžnrpW9^eđ -T»Ja$tirteV}^o$ine3:: frezpikčna' Mn^rTjaVaTilacfilrre tek-očlo*
Agromehanika je v sodelovanju z našim časopisom sprožila akcijo, ki bo odmevna in bo zainteresirala vse naše bralce. Tisti, ko bo izrezal ČEK Agromehanike, bo lahko v blagovnem centru Agromehanike v Hrastju kupil akumulator s popustom in dobil še dodatni nagradni kupon, ki bo vnovčljiv pri naslednjih nakupih Hkrati mu bodo lahko v njihovi servisni delavnici na voljo brezplačno vse storitve, ki so navedene na čeku. V Agromeha niki obljubljajo, da bo akcija potekala dalj časa. vendar je prav, da veste, da bo kupon vnovčljiv samo do izdaje naslednje številke časopisa Torej lepše presenečenje je ček Agromehanike, kot pa jutranje težave z akumulatorjem v teh mrzlih dneh, ki so pred vrati Agromehaniko iz Hrastja lahko pokličete tudi po telefonu Št 064/325-680 Center pa je odprt tudi popoldne do 17 ure, ob sobotah od 8 do 12 ure.
ADVENT JE TU!
PRAZNIČNA PONUDBA: kave, peciva, kruha, bombonov, čokolade, sadja, vina...
V Kranju pri cerkvi, v petek in soboto, 27. in 28.11. (v primeru slabega vremena 4. In 5.12. 1992)
KOTIN d.o.o.