569. štev.
V Ljubljani, petek dne 25. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina Bf :::	pošilja	upravništvu.	:::
«:	Telefon Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo •	•••
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po. s::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	Številka 118.	:::
0 mirovnih pogajanjih in dementira-nem „Obzoru“.
(Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
Belgrad, 24. julija. Bolgarska le hotela izigravati Kumunijo proti Srbiji in Grški in narobe in zato je poslala mirovne fjelegate v Niš in v Bukarešt, ali namen se ji ni posrečil. Včerajšnja Vladna »Samouprava« namreč izjavlja. da se je še pred enim dnevom smatralo v Belgradu in Bukareštu, da bi se Bolgarska hotela pogajati Posebej s Srbijo in Grško in posebej ?opet z Rumunijo, ali Rumunija je izjavila, da noče voditi nobenih separatnih dogovorov, temveč da mora Bolgarska skleniti istočasno toir z vsemi balkanskimi državami. Rumunija je s tem pokazala, da njej ni toliko do teritorijalnih pridobi-jcv na račun Bolgarske, temveč da noče samo. pravično razdelitev tur-Ske zapuščine.
. Ko je Bolgarska sprevidela, da ?. lzigravanjem ne bo nič, je privoli• v. to* da se vTšijo mirovna po-Kajaoja istočasno in skupno med emi balkanskimi državami.
.. Srbija in Grška z ene in Rumu-jma z druge strani so se sporazumejo sabo, da se vsa vprašanja, politična in vojaška, rešujejo istočasno in sprevidelo se je. da ne bi
praktično in da bi bilo zelo zamudno, ako bi se vojaška vprašanja esevala v Nišu, kakor se je prvotno nameravalo, politična vprašanja
B.ukareštu in na to se bodo vr-»voiaška, kakor tudi politična po-Bila119 lsto^aSno in na enem mestu. se«?tn«e^e .ooiavila tudi misel, da se držav da nastopijo balkanske nJiA ,' ministrski predsedniki, ali Jr 0<-alo se o tem še ni. Vsekakor je P« verjetno, da bodo imenovani Še V teku današnjega ali jutrišnjega dneva mirovni delegati, ki odpotujejo takoj v Bukarešt. kjer se bodo vršila mirovna pogajanja in tako se lahko v relativno kratkem času sklene mir, ki je toliko potreben ne samo Balkanu, temveč celi Evropi, ki tudi veliko trpi na posledicah vojne.
Moralo se bo s pravično razdelitvijo od Turčije osvojenega ozemlja in s pravično razdelitvijo moči utrditi princip ravnoteže, ki je na Balkanu princip prvorazredne važ-nosti in garancija trajnega miru.
V tem 'slučaju, ako se izvrši Razdelitev na principu ravnotežja, o°do imele velike sile dovolj vzro-„ *a vzdržati medsebojno tudi na dale Princip nevmešavanja v balkanske zadeve in s tem bodo pripomore k naravnemu in zdravemu raz-
voju odnošajev na Balkanu in k vz-držanju evropskega miru.
Samo mirovna pogodba, sklenjena v takem duhu. bo osigurala miren kulturni razvoj balkanskih držav in — narodov in jih bo vedla do blagostanja in slobode.
Zagrebški »Obzor«, ki se v celem srbsko-bolgarskein sporu kaj sumljivo vede, je javljal te dni, da je srbska vlada odvzela poštni de-bit petrograjskeinu listu »Novoe Vremja« radi kritike postopanja Srbije in da niti Rusi niti Čehi niso do sedaj poslali v Srbijo niti enega zdravnika na pomoč ranjencem. Nasproti tem vestem »Obzora« se tukaj konstatira, da se »Novemu Vremenu« ni zamerila kritika, temveč dejstvo, da je ta žalostni »slovanski« list (slovansko je »Novoe Vremja ravno tako kot »Oobzor«. Op.ur.) pozival avstro-ogrsko monarhijo. da bi vpadla z armado v novopazarski sandžak in ga okupirala. Cehi so dosedaj poslali v Srbijo štirinajst, a Rusi devetnajst zdravnikov v Srbijo in dosti velike podpore, avizirane so pa že tako iz češkega kakor iz Rusije nadaljuje podpore.
Pisanje zagrebškega »Obzora« se tukaj ne jemlje preveč tragično, ker on že dolgo nima na Hrvatskem onega vpliva, ki ga je nekdaj imel in pisanje ostalega hrvatskega časopisja, ki razume velik pomen sedanjih dogodkov za celo Jugoslovanstvo, popolnoma odtehta pisanje osamljenega »Obzora«, ki ga tudi na Hrvatskem v vseh narodnih krogih obsojajo.
Balkanski
Neslovani.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 7. (20). julija.
Slovanska javnost, žalibog, ni bUa v obče in vedno na višini zadnjih dogodkov, ki so le nadaljevanje balkanskih prediger. Ti dogodki nizajo se na celoten kompleks vseh balkanskih vprašanj, katerih rešitev pa m in ne more biti odvisna — vsaj vseh ne — samo od balkanskih Slovanov, pač pa so pozvani v ta orien-talni kaos vsi oni, ki tvorijo balkansko avtohtono prebivalstvo.
Del tega domačega prebivalstva pa je grške narodnosti in napačno je, ako se Grkom odvzemlje pravica, vmešavati se v balkanske zadeve. Iz tega sledi, da mora slovanska javnost tudi
napram Grški zavzeti stališče,
katero odgovarja njihovemu po-pomenu sploh in v sedanji vojni še posebej.
Tega svojega pomena v balkanski politiki se Grška v polni meri
zaveda in le tej njeni zavesti se imajo balkanski Slovani zahvaliti, da je Grška ostala zvesta — Balkanu.
Turčija je skušala pridobiti nevtralnost Grške za vsako ceno z raznimi političnimi in teritorialnimi koncesijami. Tudi Turški prijazne velesile so posredovale v tem zmi-slu. A Grška je ostala neomajna in zvesta do kraja. Še celo y zadnjem trenotku je Turčija skušala vplivati na Grško s tem, da ni hotela vzeti na znanje njene napovedi vojne.
Dasi je akcija Grške na kopnem uspevala zelo omejeno in ni dose-zala kdove kakih uspehov v primeri s svojimi zavezniki Srbi in Bolgari, je že navzočnost grških bojnih ladij na morju držala v šahu celo turško brodovje in stražila, da Turčija ni mogla izvrševati vojnega kontrabanta.
Pri zavzetju Rodosta je sodelovalo tudi grško brodovje skupno z bolgarsko armado.
Tudi med premirjem, katerega Grška ni podpisala, je ona ščitila skupne interese svojih zaveznikom posebno pri prevažanju srbskih čet pred Skader, dasi ni bila vezana z zavezniki z nikako pogodbo v tem smislu.
Vse to pa zasluži v polni meri, da se smatra Grško za prijateljico balkanskih Slovanov, tembolj, ker se je tudi njena politika vedno gibala v smislu ruskih intencij.
Novogrščina pa tudi dokazuje, da so se Heleni popolnoma prilagodili Slovanstvu in je tudi njihovo mišljenje in čuvstvovanje v harmoniji z ostalimi balkanskimi narodi, četudi abstrahiramo od enotnosti veroizpovedanja. ki ie mnogo pripomoglo, da so Grki že precej krvno pomešani s svojimi severnimi slovanskimi sosedi.
Ako uvažujemo vse to, moramo obsojati pisavo nekaterih slovanskih časopisov, ki smatrajo Grke za razbojnike samo zato. ker so — kot zvesti zavezniki — udeleženi aktivno v vojni proti Bolgarski in se bore skupno s Srbijo proti bolgarski nadvladi.
Ako smatramo Grke za razbojnike, pomenja to — po zdravi logiki — indirektno invetivo tudi proti Srbiji, kateri pa niti Bolgari ne morejo odrekati plemenitosti, ako sodijo objektivno.
Bolgari se tako radi sklicujejo na narodnostni moment. kadar ga rabijo zase, ne priznavajo pa tega principa, kadar gre za narodnostne interese drugorodnih plemen.
Obala Egejskega morja je naseljena po veliki množini od grške narodnosti, ki tvori nepretrgan pas od samega Carigrada, v katerem imajo svoje najvišje verske dostojanstvenike in številno manjšino.
Nesporno je tedaj, da imajo Grki popolno pravo do Soluna, in ako prepuste Grki Egejsko obalo od Kavale proti vzhodu Bolgarom,
pomenja to odreči se za vedno svojih sonarodnjakov na dotičnem ozemlju.
Ako danes Grki prodirajo proti vzhodu s svojo zmagoslavno armado, je to le čin vojnih operacij, da dokažejo Bolgarom in celemu svetu poraz Bolgarske* ki tega noče priznati.
Srbsko - grška pogodba vsebuje točno označeno mejo na severu in vzhodu in ta meja postane tudi definitivna, ako se Bolgarska pravočasno ukloni, ker nadaljevanje vojne pomenja tako za Srbe, kakor za Grke zvišanje žrtev in bremen .vojne in zahteva isto za oba zaveznika zvišano odškodnino in vojni plen. Afco se Srbija ne zadovolji na severu s prvotno zahtevano srbsko - bolgarsko mejo, je naravno, da se niti Grška ne more držati že naprej določenih meja.
To logično posledico, ki sledi po slavnih zmagah nad bolgarskim orožjem, ne smemo smatrati za raz-bojništvo, pač pa za upravičeno zahtevo zmagovalcev, ki hočejo prisiliti Bolgarsko na skorajšnji mir. Ako Bolgarska noče miru, ji seveda ni pomoči ter je za posledice le sama odgovorna in nikdo drugi.
Eno je gotovo: Princip, da kdor kaj zasede, more tudi obdržati, na Balkanu ne bo obveljal in se je eksperimentiral edinole v vojnah proti Turčiji.
To devizo je vladni srbski organ »Samouprava« odločno poudaril in zato smemo upati, da niti Grki, niti Srbi, ne bodo iskali pri Bolgarih več, kakor jim pripada po naravnem in mednarodnem pravu.
Postopanje Grške tekom cele vojne je bilo povsem korektno in tudi kar se tiče solunske posadke Bolgarov, se ne more Grkom ničesar očitati. Menda vendar rte bodo Grki tako naivni, da bodo pustili tisoč oboroženih Bolgarov v Solunu, med tem, ko se Grki bore pred mestom proti Bolgarom.
2e samo dejstvo, da so se solunski Bolgari zoperstavili z orožjem v roki zoper njihovo razorože-vanje v Solunu, pomenja, da so Bolgari v Solunu pripravljali med Negrki velike nemire, ki bi zahtevali precej žrtev po solunskih ulicah.
To je vzrok, da so Grki vredni naših simpatij in priznanja v dosedanjih dogodkih.
Bolj komplicirano in nerazumljivo pa je obnašanje Rumunije, toda niti to ne moremo a priori obsojati brez sodbe in tudi postopanje Rumunije ima svoje ozadje, katero bom skušal razjasniti v prihodnji številki iz objektivnega stališča.
Vsekakor pa je častihlepnost in napuh kralja Ferdinanda pripravil Bolgarsko v sedanji obupni položaj in nikdo nima vzroka govoriti o razbojništvu Rumunije, najmanj pa Grške, ker je Bolgarska še vedno v
mogočnosti, da zaustavi deročo reko pred poplavo.
V to pa je potrebno, da se skesano prizna: »Mea culpa, mca culpa, mea maxima culpa!« Mars.
Pismo iz Koroške.
Kako se godi slovenskim učiteliem
na slovenskem Koroškem.
»Proklet bodi, ker si rojen Slovenec in ker nočeš biti tak brezzna-čajnež. da bi zatajil svoj jezik, svojo mater, svojo domovino, svojo narodnost!« to se proizvaja dobesedno nad slovenskim učiteljem na Koroškem. Vsi slovenski učitelji potisnjeni so na najslabša mesta. Službovati morajo po gorah, kjer so ločeni od celega sveta. Po tri ure in še več imajo do železnice. Mesa, kruha itd. po tri ure daleč ni dobiti. Delovati morajo na enorazrednicah, kjer imajo poučevati v enem razredu po tri, štiri, pet do šest oddelkov. In od njih se zahteva, da naj naučijo v takih krajih, kjer so starši navadno analfabeti, kjer ne sliši otrok nikdar nemške besede, trdoslovenske otroke toliko nemškega jezika, da bi naj znali ti popolnoma nemško govoriti in pisati. Le pa slovenski učitelj tega ne doseže, tedaj joj tebi. Za nadzornike so ti postavljeni hlapci »Volksrata«, pravi feldvebelni, ki ne razumejo, kaj o psihologiji in pedagogiki. ki sami ne znajo nič drugega kot pa nemško lajati, ki se niso učili nikdar kakega tujega jezika, da bi skusili kaj se to pravi: naučiti se drugi jezik.
Take ingnorante, take šuštarje, ki bi bili v civilizirani državi še kot feldvebli nemogoči izbere si »Volks-rat«, deželni šolski svet kot ponižen hlapec »Volksratov« jih predlaga v potrjenje in minister jih seveda potrdi. Naša Slovenska Ljudska Stranka se še za take malenkosti nikdar ni brigala, kajti ona ima druga nujnejša opravila. Oglasi se kvečjemu naš ponižni poslanec Grafenauer, a temu samemu se v ministrstvu vun smejijo in storijo vse ka-* kor se jim zljubi. Saj je Grafenauer ponižen hlapec Slovenske Ljudske Stranke in na Dunaju menda dobro vejo, da ima ta S. L. S. vse druge bolj vroče želje in se radi take bagatele ne bode vznemirjala. Tako se dela. Slovenski učitelj pa trpi! Nihč* se ne zmeni zanj. Stradajte, slovenski učitelji, po goratih krajih, mučite se, obupavajte, koga to briga. Dajte se izmozgavati pri vodi in črnem kruhu po enorazrednicah in pustite, da se veselijo po boljših šolah vaše domovine Nemci. Vi lazite po strmih gorah in po lepih dolinah in cestah pa naj se izprehajajo vaši sovražniki: Nemci. Oni, tujci in vaši sovražniki, sovražniki vašega naroda naj se veselijo po lepih slovenskih dolinah: vi domačini, sinovi sloven-
LISTEK
Pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
In ko je izstopil na kolodvoru "‘onparnas, je bil njegov sklep gotov:
'«Wr ne poVem ji! Saj ji ostane še °h časa. da izve, ubožica!«
™ela začetiena' Izkušnia se 5e
tiskarni5i?-° iSaspe 01imPiie ie stopil ki so vol iS UKa> Bila ie polna deklet, vnrpir J .stalno v kavarno; vse Vah i,-S” ^e.*?l3a,e ženskice o konser-B kl.J,lIl nh morajo zdaj nositi nji-novi prijatelji, hkrati Pa so obirale na £Sa usta novo zvezdo. »Parižanko«, Kl io je bil izteknil oče Burginjon v lakotni belvilski beznici: »Beračica ie. draga moja, niti srajce nima na životu ... in suha je, roke ima kakor Preklje... zobe dolge — takole ... in 'ase kakor zamorka ...«
»Evo vam korekture vašega plakata!« je viknil sluga in izročil Olim-p>ji dolg, še moker list papirja.
Ko je odšel, se je dvignil med oamicami enoglasen krik:
»Pokažite, pokažite, gospa Olimpija!«
«•	>>^°’ PORlejte,« je dejala vrata-
rica. »saj m nič posebnega... Tu 0,1 samo »Parižanka« v dva čevlja
visokih črkah, in spodaj »Pri sto norostih«. Gospod Burginjon je dal natisniti deset tisč takšnih plakatov, da pokrije z njimi vse zidove v Parizu.«
To je bilo strmenje.
»Vse eno.« je vzdihnila melanholično majhna debeluharica, »samo na takšne dolge rahlje čaka sreča... nam pa se niti od daleč ne nasmehne ...«
»Ta je zdaj že na konju!«
»Ne, ne ... res se vidi, kako bedasto je občinstvo...«
»I, pa kaj je prav za prav na tej ženski takšnega?«
»Srečo ima. nič druzega.«
Zdajci pa so umolknile vse.
Nova zvezda se je pojavila na pragu... v toaleti, da bi se je bil splašil vsak omnibusni konj... Gibala se je s tisto posebno nepriselje-nostjo mlade ženske, ki se začuti takoj povsod doma.
»Ali je Burginjon prišel?«
»Da, madam,« je odgovorila Olimpija vstrežljivo.
»Pa načelnik orkestra?«
»On že čaka na odru s pianistom ... manjkalo ie samo še vas.«
»Dobro... že grem.«
»Pokimala je z glavo in odšu-mela mimo ženščin, ki so jo gledale z očmi. polnimi sovraštva, zavisti in občudovanja. Izginila jim je izpred oči.
»Ali se dela!«
»Malopridnica!«'
»Obraz pa takšen, da bi jo oklofutal na mestu...«
Preden pa so si začele do dobra brusiti jezike, je planil v vežo ves zasopel gospod Florestan:
»Naglo, naglo, mucke... k izkušnji ... ali ne veste, da že mudimo?«
Zavreščalo je ogorčeno:
»Saj ravno vas smo čakale, gospod Florestan!«
»Da, kajpak... jaz mudim tudi. Pet soldov globe mi ne odide. Prvikrat v mojem življenju se mi je zgodilo to!... Na oder. otroci, na oder.«
In rineč jih skozi vrata, ki so vodila v koncertno dvorano, je po-mižiknil Olimpiji in ji šepnil:
»Iz Versalja prihajam.«
»In kaj ste zvedeli?«
»Ah, le glejte, gospa Olimpija — ne povejte ji...«
»Mari je mrtev? ...«
»Ubili so ga pri Rejšofenu.«
»Oh, ubožica.. •«
»In — saj veste, počemu bi ji pravil to ... Tudi brez tega izve še prehitro ...«
»Da, da ...« je kimala vdova Kavaljejeva vsa v skrbeh. »Prav imate... Torej velja tako, da ji ne omeniva za zdaj ničesar?«
»Velja. Jaz ji porečem, da pisarne že ni bilo več v Versalju.«
»Da... Ta izgovor ne bo preveč sumljiv.«
»Malo manjka, da ni resničen Da sem čakal le en dan. pa ne bi bil več našil pisarne tamkaj... Ravno so vezali svoje cule.. .*
»No. pa dobro... kasneje bomo videli...« n
»Kadar bo oblega prestana ...«
»Morda tudi ne počakamo tako dolgo... kakor bo...«
»Kakor bo kaj?..’.«
»Ah, stari, vsa reč zavisi od marsičesa...«
Tako je odslovila Florestana, oziraje se s pol očesom v sobo. kjer je dvoril Teodor svoji sestriči Marti.
Ne! Ničesar nista bila slišala, kar je pravil režiser.
XI.
Olimpijina ideja.
Eh. Teodor je bil že nekaj dni ves drugačen po zunanjosti in po vsem svojem nastopu.
Mladi mož, ki je sedel za pisarno zleknjen na dveh stolih in pušil svojo cigareto, pripovedujoč istorije, ki se jim je vedno sam prvi zagro-hotal — ta mladi mož je imel na rokavih svoje bluze dva zlata našitka in istotako na čepici. Pravkar je go-.voril o teh našitkih, ki se jim je poznalo, da so mu jih nadeli šele pred par urami:
»Da, da sestrična, tako se je obrnilo zdaj. Vlada narodne obrambe je odredila, da bodo odslej vojaki sami volili svoje oficirje.«
»Ah, zatorej vas vidim tako iz-premenjenega!...«
»Bogme.« je dejal Teodor in se napel, »moja kompanija me je izvo, lila za svojega poročnika. Saj pa tudi nisem tepec, kakor mnogo drugih.
Mari nisem jaz tisti, ki je vzel parlament z naskokom?«
»Tako je, draga moja. Plačo dobivam imenitno — to bo posebno zanimalo mamo Kavaljejevo! — in še vojno doklado po vrhu; to res ni kar si bodi! In v taborišču seveda tudi nisem več; zdaj stanujem v mestu ...«
»Ah, moj Bog! In jaz sem vam prevzela sobo!«
»Mojo sobo? Eh, nič se ne bojte sestrična; nočem vas preganjati iz nje... Se bova že pobotala...«
Olimpija, rešena deklet, ki so bila zdaj pri izkušnji, je premišljala' ves ta čas.
To, kar ji je bil pravkar povedal oče Florestan, je bilo gotovo resnica.
Uboga Marta je bila ovdovela, preden je mogla stopiti pred altar.
Jedva zrtfete, so se že zrušile njene sanje v nič. Bodoča grofica de Rošegi je bila zdaj samo še Marta Lemetrova. kakor prej...
Pa niti tega ne;
Danes je bila na svetu mala deklica, ki jo ie zibala Marta rahlo in nežno, doeim je pripovedoval Teodor svoje šale.
In zdajci je prešinilo Olimpijo kakor elektrika:
»Ta otrok je vendar pripoznan po svojem očetu!...«
Da, da, mala bo podedovala ogromno premoženje..,
(Dalie.)
skega naroda pa bodite veseli, da se smete mučiti na enorazrednicah. Bodite veseli, da sinete pogledati včasih dol ;z gore na lepo slovensko ravnino, da smete pogledati od zunaj šolo, na kateri se irra:»fi tujec, vaš zakleti sovražnik in zakleti sovražnik slovenskega naroda, Tako se godi danes slovenskemu učitelju na Koroškem. Tako se mu še ni godilo nikdar prej. Nikdar prej se ga ni tako na moč zapostavljalo in šikaniralo ter mučilo. Nikdar prej se še njegove pravice niso tako teptale. V zadnjih letih je parola »Volks-rata«: uničiti slovenske učitelje. Samo ob sebi se ume, da bi bilo enako radikalno delo potrebno tudi od slovenske strani, da se ta nemška energija paralizira. A od slovenske strani je vse mirno, naši vodje, naša stranka, vse drži roke križem. Posebno za /slovenskega učitelja se prav nihče ne zmeni nič. Poznam veliko slovenskih učiteljev, ki so oddali že po petnajst prošenj na deželni šolski svet. da bi dobili boljše mesto (toraj no petnajst kron so izdali samo za kolke na prošnje) a vse zastonj. Če se pritoži slovenski učitelj ustmeno in prosi, da se ga naj reši enorazrednice, se mu pravi: kompitirajte, saj je vendar razpisanih vedno dovolj mest po Slovenskem. Ko pa kompitira, se ga kratkomalo ne upošteva. Nemški in nemškutarski učitelji vedo že po leto dve leti naprej, kje in katero mesto bo prazno in pripravijo dotlej že svoje ljudi. Če pa ni starejših ali vsaj enako starih nemških oziroma jietnškufcarskih kompetentov se na imenuje mlajše, kot je slovenski učitelj. Slovenski učitelj pač boljšega mesta ne sme dobiti!
Ze meseca svečana tega leta razpisal je deželni šolski svet v Cer. lovcu nadučlteljsko mesto na tro-razrednici v Globasnici (Junska dolina). Oglasili so se trije kompetenti: dva Slovenca in en nemškutar. Ko bi bil nemškutar enako vreden bi bilo mesto že davno zasedeno. A ker ima ta najmanj službenih let in iz slovenščine sploh nobene;sposobnosti pa nadučitelj še dosedaj ni imenovan. Voiksratovci tuhtajo in tuhtajo, kako s bi to napravili. In po-tuhtali so jo tako: Obeh slovenskih učit. na enkrat se vendar ne more pozobati, zato naj se postavi nemškutar še v kompetenčni listi namesto na tretje (zadnje) mesto, kakor bi bilo prav: na drugo mesto in se tako preskoči enega Slovenca že kar tu. Deželni šolski svet bi kar dve stopinji ne mogel prestopiti, da bi imenoval zadnjega kompetenta: to bi bilo vendar preveč. Drugega bo pa še lažje, eno stopinjo bo pa še storil v hudobiji. In kakor izmišljeno, tako tudi storjeno! Nemškutar je v kompetentni listi namesto na zadnjem, na drugem mestu. Mentekaptus prve vrste, ki ima manj službenih let, prekoračil je slovenskega učitelja zato, ker je nemškutar. Ta nemškutar nima (kakor zgoraj omenjeno) sposobnosti za slovensko poučevanje. Ker se je pa v razpisu zahtevalo, bi sploh ne .smel priti pri kompetenci v poštev in bi -se ga niti ne smelo postaviti v kompetentno listo (tudi na zadnjem mestu ne. Ker je pa nemškutar, uživa pri nas na Koroškem posebne predpravice. Ne samo. da se ga je postavilo: prvič po krivici v kompetentno listo sploh, drugič po še več-jej krivici na rdugo mesto, se čaka kakor je videti že od svečana sem na to, da se bo naučil ta nemšku-tarski mentekaptus toliko slovenščine. da bo napravil pred slavno izpraševalno komisijo za slovenski jezik v Celovcu iz slovenščine izpit. Deželni šolski svet v Celovcu bi pes tem pohrustal še drugega slovenskega kompetenta, ki se nahaja v kompetentni listi na l. mestu in bo imenoval proti vsem postavam in proti vsem človeškim pravicam tega nemškutarja, za katerega je moral poučevati nadzornik v njihovem razredu v pondeljek dalje kot eno uro zato. ker je ležal nemškii-tarsk] uči teli pijan v svoji postelji. (NemŠkutarski nadzornik je bil o tem seveda čisto tiho in ni zapisal tega v protokol.)
Jutri, v nedeljo, pondeljek in torek
„Otrolr Pariza"
Ljudska drama, neoporočena najboljša rtrama poletne sezije. Dolgost filma 2400 m, 7 dejanj. Predvaja se 2 uri.
Predstave ob 3, 5, 7, 9.
Nesreča v gor? h.
V štajerskih alpah blizu Admonta se je zgodila te dnj nesreča, ki je zanimala cel Dunaj in vse alpske okolice.
Zelja po gorskem zraku.
Dunajski posestnik kavarne Kumpotsch si je celo zimo želel, da bi bilo že enkrat poletje, da bi mogel Tti na gore. Sicer prej še ni bil na
gorah — pač pa mu je o tem pravil njegov prijatelj Werner, ki je rad lazil po gorah in je Kumposchta navdušil za gorske partije. Kumposcht je naprosil svojega prijatelja, naj ga vzame s seboj, da se navžije dobrega gorskega zraka. Werner je rad izpolnil prijatelju to željo in pretekli teden sta se odpeljala z Dunaja v Štajerske alpe.
Pot v gore.
Kumposcht je bil za svojo turo prav dobro pripravljen, kakor sploh vsak turist, ki gre prvič v gore. imel je nove podkovane čevlje, palico, nahrbtnih, in. v nahrbtniku polno konzerv, mrzlih jedil in razne krepčilne pijače. Tudi njegov prijatelj Werner, ki je. bil vodja te ture — je bil z vsem preskrbljen. Tako sta se moža pripeljala do postaje sv. Gal ob Aniži in sta odšla navzgor. Njih cilj je bil Puchstein.
Brez poti.
S početka sta stopala turista po gozdni poti nav.zggr., potem so prišle steze, ste2e so se cepile in se r.az-gubljafe na vse strani. VVerner se je hotel pred prijateljem Kumposchtom izkazati kot izurjenega turista, zato je brezskrbno stopal naprej. Naenkrat pa se je pokazajo. da ni nobene poti več. To je "VVerneria nekoliko zbegalo, toda upalje, da se jim^ posreči priti zopet na pot'
Tri dir? brez sledu.
Toda pri iskanju nove poti sta turista zgrešila smer'in sploh', nista več vedela, kie sta. Po mračnem dnevu je padla črna noč in,bila s(a prisiljena prenočevati na prostem. Drugi dan sta zopet ,cel dan neprenehoma iskala rešitve — toda oddaljevala sta se vedno bolj od prave smeri. Med tem je nastala megla in nji je sledil snežni metež.. To so bili gorski odmevi onega vremenskega neurja. kiv je pretekli teden divjalo po Vsem Štajerskem. Kar je bil v dolini dež. je bil na gorah sneg — in ni čuda, da turista nista mogla najti poti nazaj v dolino.
Utrujena in obupana sta prenočila drugič pod milim nebom. V tem strahu je Werner zapazil, da bo opešal — prijela ga k srčna napaka. Ko bi bil sam, bi mu bilo lažje, toda bal se je za Kumposchta, ki sploh še ni bil v gorah— in je bil tako zbegan, da si ni upal nikamor naprej. — Tti dni sta tako blodila prijatelja. — turista Po neznanih gorah, med gozdovi in skalami — in nista mogla priti niti na vrh niti v dolino. Težko je popisati, kdko je njima bilo. — To si more predstavljati Je oni, ki je sam zablodil v gorah. Tretji dan sta turista zablodila na skalno steno, od koder ni šlo naprej — ne nazaj. VVerner je svetoval svojemu prijatelju, naj tu v 'skalni duplini počaka — on pa gre po pomoč v dolino. Kulposcht je bi! s tem zadovoljen — kajti njegove sile so bile izčrpane.
Pomoč z Dunaja.
AVerner te po'dolgem iskanju končno prišel v Sv. Gal in se je odpeljal na Dunaj. Bil tako izmučen, da ni skorai več mislil na rešitev svojega prijatelja. Naznanil je slučaj dunajskemu reševalnemu društvu, sam pa ni mogel iti prijatelja reševat. Z Dunaja je takoj odšla rešilna ekspedicija na gore. V pondeljek pa je tudi Weruer kljub svoji oslabelosti prišel v Admont, kjer je natančno podal smer, kjer je ostal Kumposcht in je popisal svojo pot z gor. Na ta način je dobila ekspedicija navodila za svojo pot.
Samomor iz strahu.
Rešitelji, ki so odšli iz doline, so plezali po skalah navzgor in so kmalu našli sledove, kjer sta blodila turista prejšnje dni. Tako so prišli tudi na skale nad reko Anižo. Tam so našli razne kose obleke, neke Škatljice od konzerv itd. Šli so naprej in so našli Kumposchta v neki mali duplini poleg skal. Bil je mrtev. Ležal je pogrnjen z dežnim plaščem in s klobukom preko obraza. Okoli njega so ležali razni koši papirja, krvav nož in še nekaj konzerv in drugih jedil. Obleka je bila raztrgana iz česar se da sklepati,, da je bil kumposcht tako utrujen, da je po tleh •lezel naprej. Rešitelji so pregledali truplo in so videli, da se je Kumposcht sam usmrtil, to 'se vidi tudi iz tega. ker je Kumposcht pisal
»dnevnik pred smrtjo.«
V svoj notes je pisal Kumposcht, kako se mu je godilo, ko je prijatelj Werner odšel v dolino po rešitev. V dnevniku piše med drugim: »Slišim šumenje Aniže. Okoli same skale in nihče ne ve, da sem tu...«
Komposcht je napisal tudi svojo oporoko, ker je zapustil ženo na Dunaju.
Iz tega, da so ležale okoli Kumposchta še razne jedi. se vidi, da Kumpotschu ni bilo treba umreti — ampak bi bil lahko dočakal reditve.
ko bi ne bil obupal. Toda grozrtk samota v gorah, utrujenost in obup,' vse to ga je gnalo v smrt. Pri preiskavi se je pokazalo, da se je Kumposcht z žepnim nožem sunil v vrat, potem pa si je na vsak način hotel prebosti srce — zato si je zadal več ran na prsih. Kumposcht se je s tako bojaznijo mislil na to. da bo počasi umiral na skalah, zapuščen in osamljen. da je popolnoma obupal, dasi bi bil lahko vzdržal še par dnij.
Vrnitev domov.
Ta slučaj je gotovo zelo redek med raznimi nesrečami na gorah. Zgodi se. da ljudje padejo in: se ubijejo ali. da jih zalofr kaka elementarna sila. Tu p^ je bfl poseben slučaj, da je turist, ker je trii utrujen od blodenja in strahu — pospešil svojo smrt.
Konec dnevnika popisuje njegovo duševno stanje pred smrtjo. V dnevniku opravičuje Wernerja. da se je hrabro obnašal. Zadnje zapisane besede so: »Še eno minuto...« potem je nekaj nerazločnih črk — in potem je prišla smrt. Rešitelji so zavili telo'v cunje in ga spustih'po strmini navzdol v globočino, kjer je čakala druga ekspedicija s krsto. Včeraj so ga prepeljali na Dunaj.
  _ • —
Dnevni pregled.
Ubogi »Štajerc«. Karlo^Linhart, urednik pangermanskega »Štajerca« na slo.venski zemlji, bo same žalosti obupa! in znorel, ker se v celem boju na Balkanu vse vrši zoper njegove goreče želje in prerokovanja. Status quO .je šel ptOti njegovemu razvpitju rakom žvižgat. 'Turki pa so pobiti in skoraj iz Evrope pognani, Linhart pa jim je pel kot velik patrijot?! (ali izdajalec) lani v »Štajercu« velikansko slavo, n^alil jih je, češ da so se izkazali hrabre junake dvakrat pri obleganju Dunaja, čeitu-di so zraven Slovane in Nemce morili in kulturo na Balkanu za 4 do 5 sto let zadrževali ‘in uničevali. Na Srbe ima L. tako prokleto slepo jezo, pa le zato, da se s tem Nemcem prikupi, ker si s tem kruh služi. Grozodejstva vseh drugih narodov odpusti milostno in slepo a zoper Srbe pa stika m išče po vseh nemških časopisih. posebno v »Reichspošti«, ter bije in kolje po njih, da si s tem jezo ohladi. Dokaz temu je, da nima trohice zgodovinske vednosti, kako so se Srbi v prejšnjih stoletjih, (tudi za časa. cesarja Jožefa II.) z Avstrijani skupno proti volkovom Turkom vojskovali in kri prelivali. Kakor vsi drugi kričači po gostilnah, tako menda tudi revček Karlo niti tega ne ve. ali pa iz hudobije zamolči, da so vladali Srbi pred vhodom Turkov v Evropo v 13. in '14. stoletju že 3 do 4što let poprej na zdajšnji Srbiji, Macedoniji in Bosni, zapuščeno zemljo obdelovali in imeli visoko kulturo. V zadnii številki od 13. julija razglasuje Linhart pijan in •zdivjati samega veselja in radosti nad poginom Srbije in vseh Slovar nov in trobi z »velikimi« črkami do-slovno v svet: »Jugoslovanstvo« je utonilo v morju krvi »bratske« krvi, s slovanskimi bajoneti iz slovanskih teles odprte krvi...« A komaj teden dni pozneje dne 20. julija pa vpije ravno nasprotno samega strahu in obupnosti, ker so njegovi prijatelji Bolgari, katere je poprej proti Turkom nesramno napadal, zamudili, .da niso v pravem času zarijke potegnili in tako vse proklete Srbe na večne čase zmagali in pobili. V obeli številkah pa je laž in zvijača. Do 13. julija ni noben časnik razen »Reichs-pošte« Srbe toliko črnil in pisal o njih porazih razven lažnjivi in obrekljivi »Štajerc«. — Po Štipu, Kočani. Pirotu, Knjaževcu itd. so se začele vse tri armade Bolgarov na celi črti iz Macedonije v Bolgarijo umikati. to je cel svet dobro vedel. Le pri svojevoljni politiki Karlčka so bili Bolgari kar naenkrat premagani in se razsuli, kakor on v »Štajercu« kvasi. Linhart v svoji bistri, glavi sklepa, da so se Bolgari preveč na poštenost Srbov zanesli; to je neumnost! Ali nj lakomni Ferdinand zapadno celo Macedonijo, in še staro Srbijo za se zahteval, da bi na ta način Srbom razun Novega Bazarja skorai nič ne ostalo? Seveda Linhart ne pozna ndbene pravice! V št. 13. julija ponavlja Linhart tudi lažnjivo »Reichspost« z velikimi črkami in doslovno navaja poraz za porazom Srbov, dočirn si je poprej izmišljeval obratno same zmage Turkov proti Bolgarom, da se že vsi pravičnejši Nemci temu smejejo. In tako se tudi razsodni svet domi-šljujočemu diplomatu KaTlčku smeji, kf hoče s svojim »Štajercem« »celo Avstrijk) rešit«!* ker se noben nemški časnik toliko robato in mogočno ne povzdiguje, kakor netnčur Karlo Linhart.
Proti zagrebškemu »Obzoru«,
ki iz bogsigavedi kakih vzrokov piše povodom vojne na Balkanu tako
kakor. bi. izhajal na Dunaju in ne v Zagrebu, se javlja pri nas vedno večje ogorčenje. »Obzor« Je užival dosedaj pri nas velik ugled., ker se je mislilo, da je to odločen jugoslovanski list. sedaj pa on dokazuje svojo pravo naturo, ki je vse prej kot jugoslovanska, ker naravnost nesramno napada jugoslovansko Srbijo in povzdiguje prijateljico Albanije, grofa Berčhtolda in »Reichspo-ste« —: Bolgarsko. O Srbiji piše »Obzor« tako zaničljivo, da je moralo izgubiti med pravimi Jugoslovani vse simpatije. Pri nas postajajo ljudje že naravnost ogorčeni na »Obzor« in to ogorčenje se že po-kazuje v taki obliki, da ga začenjajo razne čitalnice vračati- -nazaj, ker Slovenci nočejo1 citati protisrbskega, torej protijugoslovanskega lista. Na Hrvatskem se žalibog še dobi ljudi
— četudi ne veliko — ki niso za-Jugoslovanstvo, ali na Slovenskem takih ljudi ni več.	o.
Naš članek »Jugoslovanstvo in Bofgari«, ki ga je ponatisnil »Riečki, Novi List«, je izšel te dni tudi v belgrajski »Samoupravi«, glasilu vlade g. N. PaŠiča. S ttern našim člankom se torej strinjajo Hrvati iti Srbi
— najboljši dokaz, da je smer, ki jo v jugoslovanskem vprašanju zasto-namo. resnično jugoslovanska. Sentimentalnost nikamor ne vodi, .računati moramo z dejstvi ;in razmerami in razmere so take, da je v interesu, celokupnega Jugoslovanstva, da Bolgari ozdravijo od težke bolezni, ki se ji pravi — megalomanija, o.
»Adria-Ausstetlung« na Dunaju je nemško podjetje, ki niistificira jav-; nost, ker prikazuje našo Adrijo kakor bi bila nemška. Za to Jugoslovani ne sodelujejo na tei razstavi ker se Jim pač ne ljubi delati stalažo Švabom, ki se jim sline cedijo po naši Adriji rn mislijo, da je ona že njihova, ker je vlada importifala par tisoč švabskih irradnfkov, da na Primorskem odjedajo našim ljudem kruh. Hrvatski listi nočejo priobčevati niti drago plačanih. oglasov, v katerih se vabi na to razstavo, »Slovenec«. in »Slovenski Narod« pa že nekaj dni priobčujeta celo v uredniškem delu lista reklamne notice za nekake posebne vlake, ki bodo vozili na Dunaj na »Adria-Ausstel-lung« vse one »Slovence«, ki nobenega narodnega ponosa nimajo več v sebi. ki jim je suženjstvo prešlo že v kri in meso, morda pa tudi kakega narodno popolnoma zavednega Slovenca, ki ne ve kaka je ta prireditev, na to pa 'ne sam prišel, da bi slovanski listi mogli delati reklamo za kako švabsko. protijugoslovansko prireditev. ^Slovenec« in »Slov. Narod« menda riitt ne: pomišljata. da je priobčevame reklamnih notic za »Adria-Ausstellung« ravno-tako narodni greh, kakor ko bi delala reklamo za kako turnarsko slav-i nost. In še mistificirata slovensko občinstvo, ker nazivata »Adria-Ausstellung« konsekventno — Jadranska razstava.	o.
Kako se delajo zaupnice. Za danes samo en slučaj. V občini pred Oslom je imel občinski svet sejo. Ko je bila seja končana, je rekel ž>u+ pan: »No možje, ker smo že pri tem, bomo pa se našemu glavarju eno zaupnico dali, saj je dober mož.« Drugi pa so rekli: »Pa naj bo.« In so podpisali. Naprednjaki so se sicer zgo-varjali, da niso vedeli, kateremu glavarju, da so zaupnico podpisali, ampak zaupnica je bila podpisana po vseh pravilih, kakor je bila. jz Ljubljane "komandirana. Seveda tudi ta zaupnica ne bo odvrnila veliko katastrofo, ki se bliža klerikalni stranki.
Na višku moderne znanosti.
Bolgarski vojaki so zanesli v Srbijo in v Belgrad kolero, ki se je v par slučajih pojavila tudi na Ogrskem, kjer so vsled tega mejo zaprli z vojaškim kordonom. V Srbijo je pa odšla Avstrijska zdravniška komisi ia, ki je iz Belgrada poslala poročilo. da so srbske varnostne odredbe na višku moderne znanosti in da je srbska vlada storila vse, da prepreči' razširjenje bolezni. Od civilnega prebivalstva še ni nihče zbolel na koleri.
Že zopet nesreča na drkularni žagi. Tušar Anton. IZleten fant iz Tolmina je delal kot žagar pri Kajfe-žu v Kočevju. Tu se^tnu je pa zgodila grozna nesreča. Žaga mu je odrezala 4 prste leve roke. Prepeljali so ga v bolnico.
Smrt pri podiranju mlajev. V torek so podirali v Naklem pri Kranju mlaje, ki so jih preje postavili v proslavo' nove maše. Posestnik in gostilničar J. Šink je hotel mlaj zadržati, toda deblo ga je podrlo na la tako nesrečno, da je revež takoj umrl.
Avtomobili' tujih individuev podirajo slovenske otroke po cestah. Pred nekaj dnevi je divjal'skozi Medvode proti Ljubljani črnolakira-ni avtomobil s črno streho. Je to precej čudna manira in velik kos brezobzirnosti hi' nesramnosti pri tem, da ti divja avtomobil, skozi vas
v blaznem diru. Koliko sc je dogodilo že nesreč vsled takšne brezvestnosti. Tako tudi tu ni izostala1 nesreča. V trenotku, ko je črni avtomobil dirjal čez šorški most i® stal tam devetleten deček, ki se ni mogel pravočasno umakniti. Avtomobil je podrl dečka na tla in ne da bi se potniki pobrigali za ranjenca, je letel vnaprcj proti Ljubljani. Deček hvala 'bogu je dobil le lahke i>oškod-be. Kaj pa' bi bilo. če bi bil težko poškodovan?!
Kako bi se dalo brezvestnosti odpomoči? Iz zgornjega slučaja J® razvidno, da napravi avtomobil lahko nesrečo,* ne da bi se dognalo krivca, ker ta jo v avtomobilu preje odkuri. Ali bi se moglo temu od-pomoči? Morebiti bi šlo to na takšen način, da bi bila ob cestah v gotovi daljši razdalji stanje, kjer bi se morali avtomobili, ki se peljejo mimo, zglaševati. Takšna stacija bi sporočala centrali v Ljubljani prihod, odhod in smer aVfomobita in njegove označbe. V Ljubljani seveda bi ena takšna zglasovalna sta-iiija ne zadostavala, ker tu sem prihajajo avtomobili iz raznih smeri, Nfa ta način bi' se lahko hitro dognalo. kateri avtomobil je storil to ali to neprevidnost. Naj bi se o tetri uvaževalo!
Strela je udarila preteklo nedeljo. zvečer v kozolec posestnika Pu-ščovarja v Dulah pri Zaljni in ga zažgala. Kozolec, v katerem je bilo sto stotov sena, žito, drva in gospodarsko orodje je pogorel do tal. Ogenj so prišli gasit (prebivalci iz Velike Loke ;in Žaljne, katerim se je posrečilo ogenj lokalizirati. Škoda je velika, in zadene Puščovarja tem občutneje, ker nj btl zavarovan.
Vojaški stan umi je začel presedati. Janez Čavdek od 17r pešpolka ie dobil 1. t. m. Stedeuski dopust in se je podal k svojcem- na Janževo brdo v jokrajif Ilirska Bistrica.. Čavdek du najfarže ni. bil prepričan o resnici, ki jo trobi neka. že. pr e vsakdanja pesem: »Kalco je lep vojaški stan.« Najbrze je kaj nasprotnega skusil, zato se pa z dopusta že ni več vrnil k svojemu regimentu, temveč jo je popihal v Ameriko.
Z nožem jih je dobit Pretečen poudeijek so. fantje na Rečici na Ble-i dn malo pokrokali. Ker so se ga pa že .preveč nalezli so za$eli gostU-r ničarju presedati, vsled česar jih je, drugega za drugim pometal na ceji stoj češ, si pa tam rahljajte kosti, če že hočete. No,fantje, ne bodi leru so v resnici, tudi na cesti nadaljevali s pričetim opravilom. Ker so imeli! _ več prostora v gostilni, so tudi ujihove kretnje zadobile večiiii sežtjosti, tako, da je naposled prišlo iz prirodnega pretepa v pravo vojaško, kier je vlogo B»l«arov igraj Janez Bergant, kateremu so pivski bratci prizadejali z nožem smrtno nevarne rane na prsih in hrbtu. Ne vemo, če bodo še kdaj skupaj krokali;
S kuhinjskim nožem Se ie oborožil, Janez Franc iz Kranjske gore precej rad pije, Ko se ga pa navleče, ga ni ugnati, strašno bojevit poštar, ne in sicer v takšni meri. da to preseda že ženi in njegovemu 191etnemu sinu. Tudi oni teden, ga je vino ali žganje, to v se ravno ne ve. tako razvenelo, da se je domov prišedši oborožil s kuhinjskim nožem, ki >ef v normalnih razmerah namenjen iz-, ključni uporabi njegove žene. Tako oborožen je grozil ženi. in sinu. da jih pokolje. Grožnja je bila izrečenal kljub pijanosti tako resno, da miti žena niti sin nista dvomila o resničnosti njeni, vsled česar sta raje zbežala z doma in prebila noč na prostem.
Jupiter na nočnem nebu. Zvečer se vidi na južni strani neba silno svetla zvezda, obdana z nekako rumenkasto barvo. To je planet Jupiter. ki je največja premičnica. ki krožijo okoli solnca. Do konca tega meseca bo vsako noč svetil 4 -3 ur; potem bo po malem zginjal.
Promocija. Dne 21. t. m. je bil g Voieslav Strnad, c. kr. avskul tant pri praškem deželnem sodišču, na češki univerzi v Pragi proglašen za doktorja nrava.
Gorenjska Sokolska /tupa. Dne 3. avgusta 1913 vrši se zlet G. S. Z. v prijazni Radovljici. Spored zleta 1. Ob polu 8. uri zjutraj:	proste
tekme 'članov. 2. Ob~9. uri dopoldne: Izkušnje za popoldanski nastop. 3. Ob polu 12. uri: Sprevod in pozdrav, 5. Ob L uri: Skupni obedi. 6. 01» polu. 4. uri pop.: Javna telovadba. Po telovadbi ljudska veselica. Pri sprevodu, javni 'telovadbi in veselici sodeluje sl. godba požarne hrambe iz Kranja. »Sokol« v Radovljivl se pridno pripravlja za to slavnost; Telovadni in veselični prostor si ja izbral na lepem travniku med Ra' dovljico in Lescami v bližini deželne ceste. Ker je zveza vlakov takt dopoludne kakor popohidne na gf* renjski progi jako ugodna, ima vsa" priliko, da poleti ta dan v Radafr ijico. ,	.
Slavnostna otvoritev »Gasilskega doma« v Zagorju ob Savi. Kakor smo že poročali bode otvoritev našega »Doma« dne 27. t. m. Iz prijav bratskih društev upamo, da bode udeležba'laKo poVoljna. Vsa bratska gasilska društva vabimo, da se naj v čim večjem številu vdeležjs našega slavia. Ob 2. uri popoldan se vrši v »Sokolskem domu« občni zbor »Ljtilske okrajne župe«, kar tem po-tbm opozarjamo. Toraj na svidenje v nedeljo v lepi romantični zagorski Solini! Osobrfo računamo na sosede iz Litije .Trbovelj in Hrastnika. Odbor 'Proštov, gasilnega! društva«.
Velika poletna veselica v Postojnski, jami. Leto,s se vrši prvič velika poletna veselica v Postojnski jami že v nedeljo, dne 3. avgusta. V to svrbo bodo vozili ta dati od vseh strani posebni vlaki za polovični) ceno v Postojno. Ker bodo prihajali vsi vlaki šele popoldne, je vsireženo P- t-udeležencem tudi v tem oziru, da lahko .obedujejo doma. Pa bode vesoljca iiSUajna, V tp. tram jamčijo! razne godbe, ki bodo koncertirale poraznih jamskih dvoranah, podzier-'
dovanje c. ,;kr,;.,pašte; v,j . Ta^ie-zabave, ples itd. Veselica ise vrši pri vsakem vremenu in se prične že ob eni uri popoldne ter traja neprenehoma do 7. zvečer, vsled tega se lahko vsakdp po volji in želji pomudi pri raznih zabaviščih ter 9i ‘ kljub temu tudi lahko ogleda yse podzemeljske krasote te svetovnoznane jame.
Zborovanje slovanske zdravniške zveze vrši se letos ob priliki XVII. mednarodnega medicinskega korgresa v1 Londonu. Sestanek v sredo, 6. avgusta, ob 9. dopoldne v Roya1 Scliool of Art (Soud Ketising-k>n). Dnevni red: 1. Otvoritev'zborovanja po predsedniku slovanske zdravniške zveze. 2. Razgovor o sklepih, rednega zborovanja v Krakovu dne 17. julija 19-11. 3. O sodelovanju narodnih zvez v permanentni komisiji mednarodnih zdravniških kongresov. — Poroča prol. VVicher-kitwicz.	4.	Volitve.	5.	Določitev
kraja, na	katerem naj	se	vrši pri-
hodnje zborovanje. 6. Samostojni hhedlogi. 7. ZakTjučitev zborovanja.
' slučaju, da _se .dnevni red ne izčrpa do 1. opohidne, določi se druga seja1 nuprihodnji dan. —Dvorni svetnik tPnof. »dr. Wieherktewicz, predsednik.
; Družbi sv, Cirila In Metoda je Poslal g.	i.	Vospernik	iz	Podravelj
zbirko 9	K.	Č. obftetj	Pirnatova v
|“v. Gradcu je nakazala družbi
• A namesto brzojavne čestitke gg.
nradu m Josipu Smid k protrro-
jn .oktorjema prava, vršivši se tj’- julija na vseučilišču v Gradcu.
1 ri zažiganju kresa v Ljutomeru je nabrala gdč. Elzika Repičeva 7 K. Ce bi nabrala ob takih prilikah vsaka podružnica toliko svoto, bili bi C. M. kresovi' tudi v gmotnem oziru v znatno korist našemu narodu. Na častnem večeru g. posl. Ignacija Kovača nabralo se je 12 K, vsoto je vposlal g. Štipko Stekat, blagajnik C. M. podružnice v Ajdovščini. G. dr. Ern. Dereani, zdravnik v Gorici ie poslal 24 K, nabranih na ustanovnem občnem zboru goriške podružnice društva jugoslovanskih Železnikih uradnikov v Gorici dne 20. t. m. Denar je nabran za »Narodno šolo« na Blančah. Hvala!
Pevce in pevske zbore po deželi opozarjamo na IV. zvezek narodnih pesmi, ki jih je priredil g. Janko Ži tovajk. Knjižica vsebuje 29 najlep-®m pesmic in ima prav ročno obli-.. °- Vezana je v platno. Stane 1 K ® se dobi pri »Upravništvu Slov, planika v Ljubljani«. Tržaška cesta
* • "9. Pri veselicah in narodnih predstavah pesmarica prav dobro služi.
Zahvala. Sijajni uspeh cvet 115'
eSa dneva v proslavo praznika bla
Sovestnikov sv. Cirila in Metoda
arn nalaga prijetno dolžnost, s hva-
®!m srcem izraziti vsem blago
, S!11'11 sodelovalcem, slavnemu ro
,„1 onemu slovenstvu ter sploh
nači'1' h So Pr'Pomogli na katerikoli
in vri-Ztako lenega uspeha iskreno
se 7ni,J .Pohvalo. Posebno toplo pa
bodrih . jl,lemo vrlo delavni ženski
ki ie o, 1 fentpeterski v Ljubljani.
la J	sprožila in jo udejstvi-
7-1 „ - ?a ,a,a vsem podružnicam
še ^rtVrV'd]M de,°- Posebe pa se še zahvaljujemo vsem p. n. damam
m gospodičnam načelnicam cvetlicah skupin širom dotnovine, dalje vsem vrlim gospicam, ki so tako neutrudljivo prodajale cvetke. Prav iskreno hvalo pa izrekamo tudi vsem P. t. damam in gospodom ter gospodičnam, ki so podarile v ta namen toliko pestrega cvetja in darovalcem bonbončkov. Obenem bodi iz-ecena > prav topla hvala »Kmetski Posojilnici za ljubljansko okolico«, i ie brezplačno posodila nabiralnike ir- Vve™čpi dan. Delavcev na cvet-cm dan je bilo tako veliko število nivpHi^ knjiga, ako bi imenoma liubn vVcSl L Požrtvovalne rodo-’ tl i; i ‘	kdorkoli je sodeloval,
Bai bo u v er jan, da .velja ..naša zahva-
la njemu z vso iskrenostjo. Iskrena zahvala pa tudi' vsem onlnv rmdruž- ' nicam in rodoljubnemu občinstvu, ki bodo še v tekočem letu prirediti cvetlične dneve. — Vodstvo sv. Ct~> rila in Metoda v Ljubljani, dne 22. julija 1913.
Občinske volitve v šmariji. Pri
včerajšnjih volitvah so zmagali v Šmariji klerikalci, oziroma farOvška stranka s pičlo večino 20 glasov. Naši možje so se vrlo. držali in so šli, samozavestno na volišče za Čast šmarske občine. Zal. da je bilo nekaj' mož in ti so omogočili farovškp' zmago, ker nfsO prišli volit.
Ljubljana.
— Klerikalna nesramnost, Ako
vzame človek »Slovenca« v roke, se ga mora takoj polotiti sveta jeza. (ako nesramni in požrešni so klerikalci. ki sedaj fehtajo okoli naprednih Ljubljančanov1 'brezplačna prenočila. Včerajšnji. »Slovenec« pa zahteva od ljudstva, da; se, mora denar ,za. vstopnice, hrano'in prenočišča naprej poslati!!j Tako ,torej. Tisti klerikalci, ki so Ljubljančanom prizadejali že toliko krivic, se ne sramujejo sedaj krog njih beračiti. Slovence so prodali in vse naprednjake bi najrajše uničili. Tisti zahtevajo. od Ljubljančanov, da naj dajo prenočišča brezplačno, med tem, ko so oni, že denar za nje pob asa li v svojo nikdar polno bisago. Predrzni so tako, da zahtevajo celo od revnih gospodinj, kj Imajo dijake na stanovanju, da dajo brezplačno prenočišče. Ljubljančani ne dobimo zastonj niti navadnega žegna več ne! Zatorai se tudi ne more od nas nič brezplačo zahtevati. Stranke pa. ki bodo dale prenočišča, naj jih računajo tako. kakor so v Unionu. Denar naj pa takoj zahtevajo, ker pozneje ne dobijo nič. Bog pobasai nič ne da, samo grabi. Ako pa hočejo klerikalci dati ljudstvu prenočišča brezplačno, svobodno jim. Pri Uršulinkah, Mari-janišču. Lihtenturnovem zavodu, TraneiŠkafiih imajo dovolj prostora. Tudi Jegličeve. Kavalerijske vojfeš-t raice v St. Vidu so prazne, ter lahko tam priredijo kaki- indijanski ples s koncertom, čigar vodja je lahko dr. Matiritig. ali pa borovniški Siffren f
— Kaj ie s Č. M. nabiralnlkfc Večkrat se. čujejo pritožbe. da niso nabiralniki, po, gostilnah na istenj mestu, kjer bi morali biti. To je tudi gola res ujca. V mnogimi gostilnah' se ge ne zapazi ua nobeni mizi, temveč v kakem ..skritem kotu. .^Gostilniško osobje, ,posebno še v Ljubljani, je preveč mrtvo v tem oziru. Mogoče radi tega, ker ni obresti od tega? Koliko ljudi, posebno tujcev, poseti Ljubljano ki nabiralniki ne. douašaio skoraj nič. Dolžnost vseh naprednih gostilničarjev bi bila. da takoj, ko se gostu postreže ter se mu postavijo vžigalice na mizo. naj bi se ž njimi tudi nabiralnik. S tem bi se nekako dobrohotno opozorilo gosta na njegovo narodno dolžnost. Posebno, ako jih-sedi več pri eni mizi; tudi če da posameznik samo dva vinarja, bodo nabiralniki precej donašali. Posebno pa še ob kakih veselicah ali pa slavnostih.
— Humane razmere v otroški bolnici. V deželni bolnici sprejemajo otroke, ki niso še eno leto stari le takrat, če je z njimi tudi mati. Takšni oroci, s katerimi ne more ostati mati, se dajo v otroško bolnico. Tja so. hoteli dati tudi 3mesečno Lojziko Jarc. hčerko tovarniškega delavca Lojzeta iz Vodmata. Prinesla io je v otroško bolnico, kjer pa otroka niso sprejeli, češ, da ne sprejemajo preje, dokler ni otrok sprejet v civilno bolnico. In mati je šla z bolnim bremenom na civilno bolnico. Tam seveda niso mogli otroka sprejeti, ker mati, ki ima še 5 malih otrok, ne more ostati v bolnici. Šla je zato nazaj v otroško bolnico. Zopet brez uspeha! Tako je to pot prehodila trikrat. Od Poncija do Pilata. Dokler ni dal zdravnik v civilni bolnici list. da je sprejetje v otroško bolnico nujno! Predstavite si: Mater z bolnim otrokom v tem vremenu; bega od enih vrat do drugih; povsod brez vspe-ha; saj ji otrok 1 ahko v naročju umre. In to vse rad; predpisov sv. Birokracija, ki mu je humorist lanski sneg. Ubogi otrok! Ali bi ne bilo dobro, če bi se takšni' slučaji nikdar več ne ponovili? Sicer bomo govorili drugafčno besedo. -
Dobitke efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani dvigniti je vsak pon-deljek in četrtek od pol 5. do 6. ure popoldne v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča fn to do 15. vinotoka t. 1.
— Tujski promet na Gorenjskem
ie letos vsled slabega vremena močno oškodovan in bati se je, če ne nastane kmalu stanovitno lepo vreme. da bo marsikak tujec pred kon-.cem sezone letovišče zapustil.
— Gobe in njlb cehe na trgu.
Sedanje'vreme je‘za gobe nad vse ugodno'iiV res ie gob na-trgu že‘vse’ polno in jih je od dne do dne več. ‘Ali naš-kmet je od klerikalcev in fanatičnih duhovnov tako nahujskan.' "L da meščanu vse draži in drago prodaja. Kmetje izvršujejo nad mestnim mentom nezaslišano odiranje. Tudi pri sadju in gobah, ki jih pridelujejo brez truda in znoja. Kar pa ti ne dra-že. oškodujejo mestnega konsu-lnenta pa še — prekupci!
— 30 nemških poslancev — govornikov bo v dneh od 23.'do 25. avgusta v Ljubljani na socijalno de-mokraškem zborovanju.
— Mestni stavbni urad se preseli v kratkem v hišo »Meščanske imovine« v Stritarjevo ulico.
— »Die schonste Poseie »st — Getd, kein Geld — die Prosa«... Tako si mislijo zdaj naši ljubljanski kristjani v Kristusu, ki aranžirajo rimško-katoliški politični rumel in zahtevajo — denar naprej-! Čisto ' prav! Kaj pa ie tem duhovnom za drugo kot za »gšeft«. Čisto prav se godi kmetu, da ga slačijo, ker jim je tako udan! »DenaT naprej!« pravijo duhovni, drugače ne smete kristjani na katoliški shod! — Kdor če v cirkus, mora tudi naprej plačati! Brez »pinke« ni »nebes« ampak samo — hudič in pekel! Katoliški švindel hoče biti dobro plačan!
— »Napredno delo« na Kranjskem leta 1913. Pod tem nastovom bi se dalo g. ufednik, letos napisati, lepo poglavje. Klerikalci prirejajo zdaj sleherno nedeljo po raznih kotih in krajih svoje politične shode, kjer-’ si pslanci pripravljajo teren za — priiiodnje deželnozborske volitve. V Ljubljani pa ima izvrševalni odbor Ljudske stranke konference kakor kak generalštab pred vojno; dela načrte, o katerih nihče ne izve. in po teh načrtih (to je klerikalni Ope-rationsplan!) se ravna in dela proti nam naprednjakom! Pri nas pa vse lepo spi. Pardon, samo v centrumu v —• »napredni naši takozvani »beli Ljubljani«! Po deželi so se začeli napredni priprosti kmetski ljudje kar sami »brihtati«. »Vsaj v Ljubljani nič ne delate,« pravijo! Mi si bomo sami uredili svoje stvari. S katoliškim shodom sf bodo klerikalci utrdili na deželi pozicije, mi ji si jih nimamo s čem! Kdor gre zdaj po deželi, ga mora biti kar sram, da je — ljubljanski naprednjak/’
— Trgovski tečaji v Ljubljani. V našem mestu imamo skupaj 5 trgovskih tečajev, ki producirajo vsako Teto okoli 400 absolventk. Deklice begajo z izpričevali po mestu brez služb in starši obupujejo. Za vse stroške nimajo ničesar. 2e okoli 7 let. se fabricira ta ženski trgovski proletarija-t brez upa na boljše razmere. a gotovi krogi še ne vidijo. Čemu se zvabljajo in dopuščajo dekleta v poklic, ki jim ne more nuditi ne deJa, ne jela. Po vseh pisarnah so dekleta, vse službe so zasedene, a na vsako mesto čaka po 50—100 novih prosilk. Kam plovemo? Matere jokajo, hčere so postale gospodične, ki se s svojim izpitom čutijo poklicane edinole za uradni poklic, služb in zaslužka pa ni. Kam pridemo s tem' ženskim, za nobeno drugo delo sposobnim materijalom?: Brez zadostnih predštudij iih jemljejo v tečaje in potem prepuščajo zli usodi. Ali zdaj je že skrajni čas, da se ta nadprodukcija ženskegia proletari-jata omeji ter poskrbi, da se naša dekleta posvete še drugim, morda le še bolj potrebnim poklicem? Učenk brez osmega razreda ljudske šole naj bi se sploh več ne sprejemalo v trgovske tečaje, a učence, brez najmanje štirih realk in gimnazijskih razredov tudi ne. Obrtnih in rokodelskih, gospodinjskih in ppsel-skih poklicev se izogiblje že všei ker hoče biti vsakdo pisarniški uradnik. A kam s to strašno naraščajočo množico? Merodajni krogi, predvsem vlada, naj bi se tega perečega vprašanja lotili nemudoma z vso resnobo! — Opazovalec.
— Vestnost drž. policije v Ljubljane. 2e v torek smo poročali o nekem slučaju, ko se je stražnik (morebiti brez vzroka) vtaknil med mlad pat. ki se je sprehajal po ulici in je vsled tega nastal pretep med stražnikom in vojakom. Ne vemo, kakšni so v tem oziru predpisi drž. policije, ampak tako strogi mepda niso, da bi morala biti vsa ljubljanska dekleta ob 8. zvečer že v pd-stelji. Mislimo, da do devete ure sme vsako dekle samo ali s svojim fantom ostati v javnem parku, kjer se zvečer sprehaja več ljudi To vendar ni nikako javno pohujšanje! Meščani imamo vendar svoje parke* da v njih zvečer ali podnevi posedimo in si odpočijemo. Zakaj bi torel ne smela zvečer posedeti v javnem parku dekle,' ki ima svojega( fanta prvo leto pri vojakih, ki je iz ugledne ljubljanske meščanske družine? 'Tako sta sedela minuli večer mlad vojak in njegova ljubica, ki jo ima že drugo leto rad. Kar pride k nji-
ma stražnik in ju začne nadlegovati !z raznimi vprašanji. Dovolil si je tudi take opazke, da je oba sram postalo. Mislimo, da je tako »vtikanje« v tuje razmere popolnoma nepotrebno. ker imamo menda vendar še v Ljubljani kake pravice, vsaj toliko, da smemo sedeti na .javnih klopeh. Čudno pa je, da ima sl. drž. policija takoj opravka tam, kjer je ni treba dočim ne vidi n. pr. če hodijo vsak večer dobro znane osebe po Radec-kega ‘ (sti in iščejo zaslužka. Po dnevu, namesto da l>. delale, i >dijo orosit kruha k jezuitom — v samostan— po i-oči si' ga pa služijo na drug način. Tega policija ne vidi. Ako pa jrošteno dekle, ki cel dan v potu svojega obraza služi svoj krtih jiri vročini likalnika, zvečer sede v park. da se'tam odpočije in ohladi in če se pri tem malo pogovori s svojini fantom — za katerega sicer nima časa, to pa policaj takoj vidi in se vede proti njim, kakor proti nepoštenim ženskam. Torej prosimo slav. policijo, naj se pobriga za one. ki so re vredne nadzorstva — poštena dekleta in njih fante pa naj pri miru pusti.
— Na. izprehodu ie zadela zobozdravnika g. Sch\Veigerja pod Rožnikoih kap. Domov so ga morali 'peljati s,kočijo. 1	*
—1 Za srbske ranjence je daroval ravnatelj Kolinske tovarne g. ing. Pukl 10 kron. Živeli!
— Dva prijazna gospoda sta se ga predvčerajšnjem preveč nasrka-la m sta rra . promenadi bila malo. i preveč prijazna do mimoidočih lju-
! di. Naletela sta na nekega gospoda; ki te prijaznosti ni'ražmriel in ju je liripdročH stražniku. Ta je njima po-’ skrbel za par dni kvartin
— Zgubilo se ie 10 K. Od Gra-daške hjlče do Cerkvene ulice izgub^ Ijen ,10 K bankovec. Pošten najditelj se, prosi, da ga odda v Cerkveni ulici št. 21. vrata št. 21:	■*
— Popravek. V dopis iz Komna, od 23. t. m. se je vrinila neljuba po-
1 mota. Čitaj mesto »prestopka najmanj.po § 20., proti kateremu naj bi se pregrešila, tako-le:	»prestopka
najmanj dvajsetih paragrafov, proti katerim nai bi se pregrešila.
— Kinematograf »Ideal«. V petek.- dne 25. julija specialni večer, noriški spored. 1. Proti1 večnemu snegu. (Popotni film.)- 2. Drago in kompas. (Ameriška humoreska.) 3. Loreiey. (Drama. Ameriški film.) 4. Norveško jezero Mjosen. (Naravni posnetek.) 5. Garnizijski tercet. (Ameriška jahalna drama.) Samo popoldne. 6. Močna Neli. (Velekomič-io.) 7. Kdor drugim jamo koplje. (Učinkovitost Nordiskfilm Co. v 3 dejanjih.) Samo pri večernih predstavah od 7. naprej. 8. Klepetulje. (Veseloigra. Nordiskflim.) Samo zvečer ob 7. naprej. Jutri do torka velika senzacija v 7. delih »Otrok Pariza«. 2 uri predvajanja. Predstave te štir dni ob 3., 5., 7., 9. V sredo Nordiskdrama. Pripravlja se »Krvavi poljub«, drama iz balkanske vojne.
Trst.
fanta bila’' pametna in se nikakor nista hotela z njim pričkati, je vzel ta samokres iz žepa ter streljal za njima. Pri tem je zadobil Pahor rano na desnem kolenu, Rojc pa precejšnja rano nh vratu. Oba so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Napadalca so pa aretirali in ga odvedli v Tržič v zapore.
Sit- življenja. Anton Plascan. star 55 let, po poklicu voznik, stanujoč v ulici Molin grande št. 14 je bil sit življenja. Večkrat je filozofiral o človeškem življenju, in razlagal njegovo ničnost. Zatorej se je poskusil že večkrat umoriti. Predvčerajšnjem zvečer je prišel pijan domov. Zopet se ga je polotila melanholija. Vlegel se je na posteljo ter izpil- precejšnjo mero fenikalne kisline, katero si je zato že prej preskrbel. 'Okoli pete ure zjutraj, je vstala njegova žena.’ Začutila je smrad strupa in takoj sumila, kaj se je moralo zgoditi. Takoj skoči odpreti okna. Na postelji se je zvijal mož v neizmernih bolečinah. Poklicali so hitro zdravnika, ki je ne-srečttemu možu izpral želodeg. Ker pa vse to ni nič pomagalo, so ga prepeljali v bolnišnico, kjor je kmalu potem umrl.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Ob priliki cvetličnega dneva ki ga je priredila narodna mladina v Sv. Križu, se je nabralo 46 K 90 vin. Da ni ta prireditev izpadla tako dobro, kot se je mislilo, je krivo slabo vreme. Na-rodpa mladina se tem potom najhva-ležueiše zahvaljuje vsem darovate-; ljern in kupovalcem cvetic, posebno pa narodnim mladenkam, ki so sodelovale ob tej prireditvi. Nekateri Odborniki tukajšnje C. M. podružnice se čutijo hudo razžaljene, radi tega. ker le priredila tukajšnja narodna mladina cvetlični dan v prid C. M. družbe v Ljubljani. Mi pa jim kličemo izkažite se, da ste možje na pravem mestu, s tem. da priredite kako veselico, da bo imela korist C. M, družba, mi vabi tudi drage volje pomagamo. Zakaj taka družba kot je
C.	M. nima nikdar dovolj pomoči.
Prireditelji.
Naravno umetne zbirke g, Hol-lerja v Nabrcžjni bodo v edeljo odprte od 10..d^p. do 5. pop.
Arestant bežal iz bolnišnice.
Trst. 22. julija.
Turki v Trstu. V enem izmed magacinoy na južni postaji je kakih 70 Turkov, moški, ženske (ki so pokrite čez- obraze) in otroci. Ob pri-četku vojske na Balkanu so odšli iz svojih vasi v Novem Pazarju ter bežali čez mejo v Bosno, odkjer so prišli te dni v Trst. Tu čakajo parnik, s katerim se odpeljejo v Carigrad. Skoro vsi znajo srbohrvaško, in prav radi odgovarjajo- radovednim na razna vprašanja.
Ogeni v hlevu. Včeraj jiopoldne okoli 5. ure je izbruhnil ogenj v hlevu Lorenca šušmela, v ulici Michelangelo Buonarroti št. L Na ogenj so. bili takoj obveščeni'ognje-gasci, ki so prihiteli z dvema vozo.-. voma na označeno mesto in so pogasili ogenj. Zgorelo je okoli 20 q sena. Tudi konji so bili v veliki nevarnosti, da se opečejo, ali pa da se zadušijo v groznem dimu. Škodo se ceni na 2000 kron.
Po plesu. Pretekli večer je bil v Sv. Ivanu pri Devinu ples. Bilo je precej ljudi, posebno mladih fantov je bilo dosti. Med neutrudljivimi plesalci sta bila tudi Jožef Pahor in Jožef Rojc. oba Slovenca, doma iz Sv. Ivana pri Devinu. Pri pleSu je bila tudi prav lepo dekle; vsi -sp hoteli plesati z njo. Tako sta jo tudi Pahor in Rojc večkrat prosila, da bi šla z njima plesat, večkrat jima je odklonila ponudbo, ker je imela vse polno drugih kavalirjev. Navsezadnje pa sta prišla tudi ona dva na vrsto. To pa ni bilo prav nekemu Nemcu, ki služi pri železniški postaji Tržič - Trst. Ta človek se je namreč vtepel v glavo, da mora plesati z lepim dekletom. In ker sta plesala Pahor in Rojc z njo, mu to ni bilo prav. Hodil je okolo njiju ter ju izzival, ker se ihti pa to ni posrečilo. je iskal kako drugače zadostiti svoji jezi. Po plesu, ko sta odšla Pahor in Rojc, je plazil on za njima. Zopet ju je izzival, ker pa sta
»Dan« ie poročal o veliki tatvini na Corsu v Trstu, ki pa se ni posrečila. V noči med 25. in 26. aprilom namreč sta vlomila dva tatova' v zlatarno Aleksandra Tamara, Corso št. 23; V Zlatarni sta grabilai kar sta mogla, napolnila sta s*i vse žepe z verižicami ter raznimi drugimi dragocenostmi. Ko sta hotela oditi iz zlatarne in izginiti, ju je ustavil stražnik ter ju odpeljal na policijo. Vrednost pokradenih dragocenosti je znašala okrog 17.000 K.
Sokrivec.
Pozneje je bil aretiran tudi neki Sebastijan Stampetta, star 25 let, urar. Policija ga je aretirala, ker ga je imela na sumu, da ie v zvezi z obema zasačenima tatovoma, ki sta vlomila v zlatarno na Corsu. Stampetta je že prisostvoval tatvinam itj Vlomom in je bil zaradi tega tudi že Večkrat kaznovan. No, policija je že našla kak vzrok, da je smela sumiti na Stampetto.
Poskus samomora v zaporu.
Stampetta je bil zelo žalosten v zaporu; neprestano Je tožil V svoji kruti usodi. Zelo dolgčasj mu le bilo po družini. Neprestano, se Je poglabljal in. to je povzročilo', da je postal zelo nervozen. Ker. je jmel pogosto-ma hude nervozne napade, a v zaporu v ulici Tigor ni nobenega zdravnika, ie bil premeščen Stampetta v kriminalni zapor pri Jezuitih. Tamkaj imajo are&tanti tudi zdravniško postrežbo, katere je bil deležen tudi Stampetta. *— Nekaj dni je bil precej miren, k*nalu pa jo začel udi tu tožiti In se vdajati melanholiji. Neko nedeljo (12. t. m.) pa je začel ponoči zelo ječati, tako da je zbudil dva are9tanta, ki sta spala v isti celici. Arestanta std vstala in spoznala, da se je tljiju tbvariš zastrupil. Začela sta klicati stražnike, ki so takoj poklicali po telefonu zdravnika. Prišli zdravnik je izpral ‘arestantu želodec in ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Stampetta je izpil veliko množino permanganata, katerega je rabil zdravnik za razkuževanje.
V opazovalnico za umobolne.
V bolnišnici je kmalu ozdravil, toda kakor hitro so ga hoteli zopet odpeljati v zapore, je začel divjati, da ga niso mogli pomiriti. Bati se je bilo, da znori. Ker ti nervozni napadi niso ponehali, ie bil premeščen Stampetta v opazovalnico za umobolne. Tam je ostal do 19. t. m. Ker je bil čisto potolažen in miren. Je
zopet dovolil zdravnik, da sra smejo premestiti iz opazovalnice v prvi oddelek bolnišnice, kjer ležijo vsi tisti bolniki, ki morajo po ozdravljenju v zapor ali pred sodišče. Tamkaj sta vedno po dva stražnika, ki pazita na te bolnike. — Komaj so pripeljali Stampetto v ta oddelek in je fa zagledal stražnika, se je zopet spomnil na zapor in začel je vnovič divjati. Iztegal se je infermirjem in je bežal. Seveda je bil takoj zopet vjet in odpeljan vnovič v opazovalnico za umobolne.
Izginil
V opazovalnici mu je bilo kmalu zopet dobro, zato je naznanilo ravnateljstvo mestne bolnišnice oblasti, da lahko odpeljejo Stampetto “zopet v zapor. Ravnateljstvo kriminalnega zapora je takoj naložilo enemu izmed paznikov, naj gre po Stampetto v bolnišnico. Paznik je prišel v opazovalnico, kjer naj bi prevzel arestanta. Ko so šli infer-•mirji v sobo, da bi poklicali Stampetto, so .videli, da je soba prazna. Stampetta je izginil in nobeden ne ^e ne kam, ne kod.
f	1	'	11-----------
Širokemu svetu nekaj o trotih in še nekaj povrhu!
V »Dnevu«, z dne 16. julija je tiskano vprašanje nekega gospoda iz Štajerske: Zakai je v čebelarskih rojih tako malo trotov? To vprašanje rešiti bo gotovo zanimalo široki isvet, — pristavlja vprašatelj, ter slednjič poživlja vse čebelarje in naravoslovce, da do 5. avgusta pošljejo svoje obravnave glede tega vprašanja na njegov naslov, češ, da bodo ti nazori oziroma obravnave meseca avgusta ali pa septembra priobčeni. Vsi slovenski časniki so povabljeni ponatisniti to povabilo.
Ali je v tem kaka pomota? Kakor je vprašanje stilizirano, ono pač ne more »široki svet« zanimati, še manj pa čebelarja-strokovnjaka — ker to vprašanje ie rešila narava sama in sicer tako jasno, da more dati vsak površen opazovalec življenja čebel sam nanj odgovor.
In zdaj na enkrat naj se zato vse slovensko časnikarstvo angažira! Zdaj, ko se na Balkanu vrše dogodki za nas Jugoslovine najda-lekosežnejšega pomena, ko ropot in šum orožja še ni popolnoma utihnil in se državniki balkanskih držav, pripravljajo rešiti vprašanje miru in sprave — nai mi Slovenci ugibljemo naravoslovno vprašanje: »Zakaj ni. več trotov?« Ali je gospod Weixl v; Mariboru hotel dati povod k izreku: »V čebelarskih rojih je zato tako malo trotov, da so čebele obvarovane nepotrebnih rabuk in nepotrebnega prelivanja bratske krvi — zato in za nič drugega je število trotov tako malo.«
Seve, tak odgovor ne bi bil pravilen, ker bi ne slonil na faktih; Čebele Imajo namreč vedno dosti trotov na razpolago v času. ko so potrebni. ker jih one same instinktivno izrejajo, kadar jih potrebujejo. Zali-bog pa je število trotov navadno še preveliko, posebno v dobah slabe paše, dalje ko so matice oprašene (vplojene) in ko se letinski tok medu preneha — v teh dobah čebele svoj moški zarod (trote) začno preganjati in jih moriti.
Pač ni nobenega Slovenca, kateri bi ne poznal čebele, saj je od nekdaj kranjska čebela in nje reja slovela daleč uo svetu. Žalibog so druge dežele našo čebelorejo daleč prekosile, ker so uvedle moderna sredstva v boljšo Izrabljanje te kmetijske panoge, ne le važne zaradi
pridobivanja medu in voska, temveč še zaradi vloge, katere igrajo čebele pri oplojenju rastlinstva, od katerega odvisi večji ali manjši pridelek na polju in vrtovih za sadje in sočivje.
Kdor se je podučil o čebeloreji drugih naprednih dežela, se more čuditi, kako malo znanja poseda naš čebelar o čebeli glede etomologič-nega njenega značaja in pomena, in kako so mu neznane novodobne priprave in orodja, katere so Ypeljali drugod v svrlio, da rod čebel redno izboljšujejo in da lepše in okusnejše pridelke — med, vosek — pridobivajo. Tudi glede pošiljanja čebel v daljne kraje — to je v trgovskem oziru — so naši čebelarji — trgovci še daleko nazaj, kar se tiče varnega in uspešnega pošiljanja. Kakor povsod v naših industrijalnih in trgovskih podjetjih, je pa temu vzrok nezadosten kapital — kjer je pa ta, tam pa manjka inteligence in podjetnosti. Vse to nadkriljuje nekaka domišljavost, da se Slovencem ni treba nič učiti, ker so že dosti »kun-štni« na svet prišli.
Ako manjka znanja o čebeli med čebelarji, kake pojme ima še le drugi syet o nji? »Na rožah med nabira ter ga nosi v panj« — to je pač vse, kar navaden človek — izobražen ali neizobražen — v čebeli ve. Ali je to dosti, ali je to prav? Ali bi življenje čebel ne mogel interesirati vsakega izobraženca? Imamo politike in narodno-gospodar§ke veljake, ljudske vzgojevalce in postavo-dajalce. kateri bi prav koristno svoj čas porabili, če bi podlago, vzdrža-vanje in razvoj čebelarske države, kakor se vrši v panju, p.rav tehtno preštudirali in njih načela skušali v človeški družbi uveljaviti. O Bože! In če bi se to zgodilo?! Kam bi dali ta komplicirani, umetno sestavljeni državni aparat, ki ga imamo sedaj? Kaj bi bilo, ko bi več revščine, zločinstva in neumnosti na svetu ne bilo? Kaj bi počeli s stanovi, kateri vsled greha, ki se na svetu godi, žive in sicer prav dobro žive? V uljnaku ni greha, ni trdnjav, ni kasarn — oh. ve neumne živalice — brez greha, brez davkov (pač, ta je, ako je človek blizu čebel v divjerp stanju v pragozdih n. pr. so tudii »čebele« brez davkov), brez velikih vojska, brez revščine — prav nič nimate prilike, da bi si večne zasluge pridobile, prav, prav nič in zato bodete »pogubljene«.
(Konec jutri.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Turške čete udrle v Bolgarijo. — Rusko bro-dovje proti Carigradu.
Bolgarski državniki, kakor Da-nev in Savov, na čelu vseh Pa Ferdinand. so pripravili domovino lo-zengradsklh in liile-burgaških juna* kov na rob propada. Kdor visoko leta. nizko pade ta rek se je uresničil v vsej svoji strahoti. Od severa prodirajo v deželo Rumunl; na za-padnih mejah stoje Srbi, vsak hip. pripravljeni skleniti mir z Bolgarijo, če bi ta pokazala vsa! trohico pošte nja in volje. Toda že več kot teden dni zavlačuje Bolgarija mirovna pogajanja. V trenutku pa, ko so odposlali v Niš delegate s polno močjo, so začeli bolgarski voji napadati srbske pozicije In tudi obnašanje bolgarskih delegatov v Nišu je bilo
tolikšno, da so pogajanja v Nišu prenehala in se bodo vsa vprašanja, vojaška kot politična obravnavala v Bukareštu, med tem se bodo pa voj-operacije nadaljevale. To je
ne
vspeh bolgarske neodkritosti in zahrbtnosti. Bolg. državniki se nočejo spametovati niti v trenutku, ko so turške tolpe udrle na boigar. tla, prodirajoč v vso silo proti latnboli. Bolgarski Ferdinand pa med tem čepi v svoji palači in pošilja venomer nepotrebne telegrame cesarjem in kraljem, mesto, da bi sklepal mir. On — dinast — ima svoj del na tem, da požiga Turek domačije lozen-gradskih junakov, pa kraljev ukaz napadajočih se na zapadni meji svojega zaveznika in brata, med tem, ko mu doma tam na jugovzhodu mori Turek žene in otroke. Turek prodira — velesile pa ponavljajo besede, da ne pripuste prevelikega ponižanja Bolgarije; besede, ki merijo proti Srbiji in Grški. Ali je mogoče še bolj deželo ponižati, kot so jo ponižali Turki, pred meseci po notah tepeni — sedaj pa prodirajoči po bolgarskem ozemlju. In ljudstvo, brez domačije, brez kruha... je svojemu kralju udano...
VAŽEN PREOBRAT
Bukarešt. 24. julija. Položaj se je bistveno spremenit s tem, da je srbska vlada (vsled bolgarskega obnašanja) premenila svoie stališče, ki je dosedaj bilo to, da se mora pred mirovnim pogajanjem vojne operacije ustaviti, in želi. slično kot grška vlada, da se celotni kompleks vprašanj obravnava v Bukareštu, med tem se bo Pa z vojnimi operacijami nadaljevalo.
DELEGATI.
Belgrad. 24. julija. V Bukarešt odpotujejo Pašič, Spalajkovič, Ristič, dva častnika iz generalnega štaba in dva tajnika.
TUREK MORI IN POŽIGA.
Sofija. 24. julija. Uradno se potrjuje da ie Turek prekoračil stare bolgarske meje in da prodira, mori in požiga.
Dunaj. 24. julija. »W. AH. Ztg.« potrjuje vest, da so turške čete udrle v Bolgarijo in da prodirajo v smeri proti .jamboli.
RUSIJA, KAJ STORI?
Petrograd, 24. julija. Listi poživljajo vlado, da energično nastopi proti Turčiji. Črnomorsko brodovje je zapustilo Sevastopolj in plove proti Carigradu. V Kavkazu se mobilizirajo ruske čete, da zasedelo Armenijo.
London. 24. julija. Med tem pa zboruje v Londonu poslaniška konferenca, ki sklepa, da se proti Turčiji energično nastopi. Turek si s tega prav malo dela.
KAJ STORE VELESILE? I
London, 24. julija. Najpreje bodo energično nastopile, nato bodo poslale svoje brodovje v Carigrad kazat, nato bi pa Rusija zasedla Armenijo. (Turek bi pa imel med tem dovoli časa. da pomori polovico bolgarskega prebilstva, če ne bodo Bolgarom pomagali Rumuni in Srbi.)
DRINOPOLJE.
London. 24. julija. Govori se, da bodo Drlnopolje iztrgali Turkom Rumuni za Bolgare.
Volitve v kmečkih občinah na Goriškem.
Napredna zmaga v kraških kmečkih občinah.
Gorica 24. jjunija. Na Krasu sta Izvoljena dr. Gregorin in Dominko z 200 glasovi večine. •— V Gorah je
sledeči izid volitev: napr. kand. Miklavič 341 glasov. Mikuž 252 glasov. — novostrujarja Abram 391 glasov; Rojec 388 glasov; starostrujarja Gregorčič 193 glasov, Torkar 148 glasov: torej ožja AOlitev med naprednjaki in novostrujarji. — V go-riški okolici ob pol osmih znani sledeči rezultati: napredni kandidati: Furlani 630 glasov, Klanjšček 598 glasov; novostrujarji: Obljubek 585 glasov, Kovačič 535 glasov, Rojec 653 glasov; starostrujarji: Berbuč 351 glasov, Marinič 333 glasov, Pirih 221 glasov. Torej sigurno ožja volitev med naprednjaki in novo-strujarji. — Definitivno so propadli vsi dosedanji deželni odborniki, tudi dr. Gregorčič. — V Furlaniji so zmagali laški klerikalci.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisK »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Cenlenlm obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradorl št. 15. Cene nizke. — Skupno ye5 dijakov, naj-nižja cena.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
Medicine«
želi resnega znanja z bogato gospodično ali vdovo. Tajnost zajamčena. „R. 4192“ Ljubljana poštnoležeče.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, nejralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaliSki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. ' Izborne in cene restav-
racij«.
Prospekte in pojasnila daje brezplačno “5ka ni
kopaliSk
uprava.
V. »A A-k V. •
Ste . |»okuaHi kw
pridatkom": Fran
*««&».•
r onrvo zagrebške
tvrete
z kavfnim
m :* ' - 'TSlKBK*?	'
emp 160/25.643
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	»	»	*	»	13—16	*	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	,	„	„	„	40—50	„	»	14	„
prašne plašče	„	»	»	»	18—20	,	„	10	,
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-scbinen) za rodbino in .*. .*. obrt. .*. .'.
Pisalni stroji Adler.-Vogna kolesa.
Ceniki zastonj in Iranko. =====
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za Izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
„ Notni stavek.
Litografija.
Cene najnizje!