*93. ftevflta.
t UMm. i Mffc ZL ftcmtai m
XUL ino.
„Slovenski Narod« velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
Delo leto.......K 24-—
not leta   ........ 12*—
četrt leta.......9   6*—
pa mesec ........   2 —
v opravnlitvn prejeman:
celo leto.......K 22-—
pol leta......._ 11-—
četrt leta........5*50
na mesec .......190
Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje na levo), telefon it. 54.
izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike.
lnseratt veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravniitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
»ni iii,m i, i "imiu i    Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -«-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it 85.
.Slovenski Narod« velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko:                              ** Nemčijo: celo leto.......K 25—    celo leto...... . K 28—
pol leta........13—
četrt leta........ 650
na mesec.......• 2*30
za Ameriko in vse druge dežele, celo leto.......K 30/—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo:   Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon SL 85.
Spremenjeni poslovnih.
Tako i meno vani »Kram a rev za-Kon« je sankcijoniran in je stopil v veljavo. Poslanska zbornica ima nov poslovnik, obstrukcija je izginila in parlament dovoljuje vladi, kar hoče. Včeraj je poslanska zbornica brez vseh težav odobrila pooblastil-iii zakon in bo ravno tako odobrila proračunski provizorij. Poprej so Slovani stavljali pogoj, da se mora vladni sistem premeniti, če naj se vladi dovolita ta dva zakona, sedaj >j> ju dovolili brezpogojno.
Medtem, ko vlada v parlamentu
tak idiličen mir, pa se je vnela v ča-topisih dolga polemika o posledicah spremenjenega poslovnika. Tisti Slovani, ki so ta predlog sprožili in se zanj zavzeli, ga proglašajo za zgodovinsko znamenitost, za dogodek največjega pomena. Pravijo, da je ž a jim razbit nemški veto, ki je doslej v vseh odločilnih trenotkih zmagal proti slovanskim narodom, in da je položen temelj slovanski bodočnosti, i Ješkemu agrarcu Udržalu so pripisuje vzklik: »Sedaj je ta država naša,« to je slovanska, poljski poslanec Stapinski pa je priskočil češkim agrarcem na pomoč z odprtim pisanom, v katerem pravi, da je s spremembo poslovnika ubita nevarnost nemške obstrukcije. ustvarjena podlaga za združenje vseh slovanskih poslancev in sploh zagotovljeno novo življenje avstrijskim Slovanom.
Ko bi bilo le vse to res, ko bi se h vse to obistinilo! Toda med Slovani jih je mnogo, ki o tem dvomijo in se boje, da bo sprememba poslovnika obrodila najslabši sad prav za slovanske stranke. Češki radikalci, Češki naprednjaki, stoječi pod vodstvom dr. Stranskega, ki je gotovo '■den najbistroumuejših slovanskih politikov, Hrvatje in Malornsi si od -premembe poslovnika nič dobrega ne obetajo, vsi so mnenja, da so Slovani dali najboljše orožje iz rok in da se Xemcem ni ničesar bati.
Nemce vidimo razdeljene na dve skupini. Krščanski socijalci zagovarjajo sklenjeno spremembo poslovnika, druge nemške stranke pa ilivjajo, da je s tem uničena nemška nadveljava v parlamentu. Toda če pazilo zasleduje vso to polemiko nacijoualnih listov, se jasno spozna, da se nacijonalci novega poslovnika nič ne boje, nego jih je le strah, da bodo krščanski socijalci pomagali ustanoviti novo večino s Slovani proti drugim Nemcem. Vpitje nemških   nacijonalnih   listov ima samo
namen, vznemirjati krščansko-soci-jalne volilce in jih naščuvati proti njihovi stranki, točno tako, kakor je bilo svoj čas, ko so nemški klerikalci glasovali za celjsko gimnazijsko postavko in ko so za časa Badenija omahovali, na katero stran naj se postavijo. Takrat je terorizem nacijonalnih strank imel uspeh in je rodil končno nemško »Gemeinburg-schaft«, in zdi se nam, da bo imel tudi sedaj popolen uspeh. Saj je mogoče, da bi krščanski socijalci radi imeli novo večino in se nekoliko oddaljili od drugih nemških strank, a poguma nimajo.
Na očitanja in napade nacijonalnih strank odgovarjajo krščanski socijalci s slovesnim zatrdilom, d<i ostanejo neomajno v nemški »Ge-meinbiirgstchaf t«.
Eden najpametnejši li nemških nacijonalcev, pod predsednik poslanske zbornice, dr. Steinwender je tudi mnenja, da sprememba poslovnika ni Nemcem na škodo, nego le Slovanom. Dr. Steinwender je priobčil v graški »Tagespošti« članek, v katerem pravi, da so Nemci samo enkrat delali obstrukeijo, to je bilo za Badenija, Slovani pa da so mnogokrat delali obstrukcijo in vselej so z njo kaj dosegli, vselej se jim je odkupila na škodo Nemcem. Steinwen-der je mnenja, da je Nemcem samo na korist, da so Slovani sami uničili tisto orožje, s katerim so doslej največ dosegli.
Tako teče prepir med strankami in njih glasili. Zanimiv je ta prepir zlasti na Češkem in Morav>kem. Nacijonalni časopisi,kakox »Narodni Listv«, »Narodna Politika«, »Lidove Novinv«. radikalno »Češko Slovo«, vsi so izven sebe, da je bila sklenjena sprememba poslovnika in zagovorniki te premombe imajo silno teško stališče, ker se javno mnenje kar neče sprijazniti z njihovimi argumenti in njih opravičevanjem.
Nam Sloveneem pa je prinesla, f-inočna številka klerikalnega glasila mrzel »tuš«. Tisti naši ljudje, ki se ne morejo otresti duševne odvisnosti od nemškega časopisja in ki so v svoji nekritičnosti upali, da prinese prememba poslovnika kar čez noč oni prevrat, ki ga je ginljivonaivni »Slovenec« obetal z neverjetnim tam-tamom, so sinoči debelo gledali, ko so čitali v »Slovencu« od poslanske strani podano informacijo, da se bodo sadovi spremenjenega poslovnika pokazali šele čez      Holero časa.
Politični položaj.
Seja posl. zbornice.
Du naj, 21. decembra. Današnja seja poslanske zbornice je minila prav mirno. Zbornica je rešila celo vrsto zelo koristnih predlog. — Sejo otvori predsednik ob pol 12. in naznanja, da je prememba poslovnika sankcijonirana. Novi zakon se je že objavil in je stopil s tem v veljavo. — Na to prične prvo branje trgovsko - političnega p<x>blastilnega zakona; obenem z njim se obravnava — ker je z njim v stvarni zvezi — predloga glede podpiranja živinoreje. — Prvi govori kršč. soc. posl. Zaeh, ki zastopa agrarno stališče. — Posl. Gunther zastopa v svojem govoru izključno industrijalno staiišče. Hoj za pooblastil ni zakon, ki je vendar čisto nedolžen, traja že celo leto. Industrijo, obrt in trgovino je država vedno zanemarjala v korist poljedelstvu. In industriji hočejo sedaj še otežkočiti izvoz v inozemstvo, akoravno prinaša izvoz industrijalcem prav malo dobička. Industrijalci so najboljši odjemalci agrarcev; ti naj jim dajo možnost, da IkkIo agrarne produkte dobro plačevali, zato govornik pričakuje,da bodo tudi agrarci glasovali za predlogo. — Posl. Spaček izjavlja, da rumunska in srbska trg. pogodba z avstrijskega patriotskega stališča v ekonomičnem in socialnopoliiičnem oziru nista za nič. — Besedo dobi trg. minister \Yeiskirchner; pravi, da so iz različnih, tudi agrarnih, okrajev prihajale želje, naj se trg. pogodba z Romunskim čim najpreje sklene. Minister misli, da so bojazni agrarcev pred to pogodbo neutemeljene. Kar se tiče Srbije misli minister, da se bo v deglednem času mogla v. njo skleniti prav ugodna pogodba. S Črno goro se ni bilo še mogoče pogajati, ker temu ni pritrdila ogrska vlada. Tudi z Bolgarijo in z (irskim ni sedaj nobenih pogajanj. Potrebno pa je na vsak način, da se s Črno goro sklene pogodba. Pooblastilni zakon bo koristil nele industriji, temveč vsemu prebivalstvu države. Minister izjavlja, da je iz živiuozdravstvenih oz i rov proti uvozu žive živine. Kar pa se tiče Argentinije, je prepričan, tla uvoz žita odtod ne bo povzročil znižanja žitnih cen v Avstriji. Minister omenja slednjič, da bo na podlagi pooblasti Inega zakona vlada imela sicer do 1. 1915. pravico sklepati provizorne pogodbe, ki pa se bodo takoj morale pred ložiti parlamentu v odobrenje. Minister izjavlja, da
je napačno mnenje, da je zakon o ustanovitvi centrale za povzdigo živinoreje konpenzacija agrarcem. Taka centrala je biLa nujno potrebna že dolgo časa. Minister apelira na zbornico, naj predlogo sprejme. — Posl. Grigorovici se peča s predlogami — govornik je rumunski soc. demokrat — z delavskega stališča. — Kršč. soc. posl. List pravi, da noben pravičen človek ne more od agrarcev pričakovati, da bi glasovali za predlogo. — Govore med drugimi še kler. Italijan Delugan, Rusin Olešnieki in soc. demokrat Gruber. Na to se debata zaključi in po kratkih govorih generalnih govornikov (kontra: nem. nacionalec Teltschik, pro: nem. na-cionalec Oberleitner) se obe predlogi izročita tozadevnima odsekoma.
Zbornica reši nato prav naglo v vseh branjih več predlog socialno-političnega značaja, med njimi zakon o trgovskih pomočnikih, o zapiranju trgovin in o zavarovanju proti nezgodam v stavbinski obrti. Dalje se sprejmejo brez debate: zakon o zvišanju hišnega davka v Trstu, o posojilu mesta Lvova, o dalmatinskem komunalnem posojilu in o posojila Bukovine.
Na vrsto pride nujni predlog posl. Holega glede odpisa zemljiškega davka pri škodah vsled slane. Ker predsednik izjavi, da pride slična zadeva potom davčnega odseka na dnevni red prihodnje seje, umakne govornik svoj predlog. Predsednik nato sejo prekine. — Ko se seja zopet otvori predlaga predsednik naj bo prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne, dnevni red naj bi obsegal devet točk. Po daljši debati se sprejme slednjič predsednikov predlog in se seja zaključi.
Po seji sta imela narodno-gospo-darski in poljedelski odsek seje, da se posvetujeta o pooblastilneni zakonu in o zakonu glede živinorejske centrale. Poročili prideta že jutri pred plenum zbornice.
Iz gosposke zbornice.
Dunaj, 21. decembra. Proračunski odsek gosposke zbornice je danes po kratki debati sprejel proračunski provizorij. Referentom je bil delegiran baron Niebauer.
Odgoditev?
Dunaj, 21. decembra. Čuje se, da bo jutri zasedanje posl. zbornice odgođeno. Jutri prideta na vrsto obe vladni predlogi, ki sta bili danes v prvem branju, obenem pa tudi proračunski provizorij. K večjemu bo še v četrtek kratka seja. Prihodnja seja posl. zbornice   bo šele 8. febru-
arja prih. leta. Gosposka zbornica bo pa imela seje še 27. in 28. t. m., da tudi ona reši vladne predloge.
Pooblastilni zakon.
Dunaj, 21. decembra. Vlada se še vedno pogaja z agrarci glede pooblastilnega zakona. Agrarci zahtevajo, da se zviša prispevek vlade za živinorejsko centralo. Zahtevajo, da nosi država sama upravne stroške, ker bi nobeno zasebno podjetje tako ogromnih izdatkov ne moglo zmagovati.
Ogrsko.
Poslanska zbornica.
Budimpešta, 21. dec. Zbornica je zelo slabo obiskana. Posl. Hollo utemeljuje svoj predlog, naj se odpošlje kralju adresa, v kateri se zahteva samostojna banka z 1. 1911 in naj se izvoli odsek, da adreso izdela. Govornik pravi, da je potrebno, da parlament sam pokaže pot, kako naj se reši kriza. Obrne naj se naravnost na krono. — Zl>ornica z veliko večino sklene, da se postavi meritorna razprava o predlogu kot prva točka na dnevni red jutrišnje seje. — Sledi debata o predlogu, da se izroči indemnitetna predloga finančnemu odseku. Predsednik pred zaključkom seje predlaga, naj bo prihodnja seja jutri, nato pa šele i>o Božiču dne 28. t. m.
Lukacsova pogajanja.
Budimpešta, 21. dec. Poga« janja, ki jih vodi sedaj Lukacs z Ju-sthovo stranko, nimajo zaželjenega uspeha, ker J ust h brezpogojno zahteva samostojno banko, katere mu pa Lukacs ne more obljubiti. Justh tudi zahteva večino ministrskih sedežev za svojo stranko. Lnkacsev program obsega te-le točke: Sestavi se kabinet pod predsedstvom Lukacsa, v katerem bodo imeli sedeminšest-desetniki notranjega in finančnega ministra. Vlada mora poskrbeti s pomočjo Justhove in Košutove stranke za večino, katera ji bo votirala predvsem idemniteto in rumunsko trgovsko pogodbo. Vlada akceptira v principu stremljenja po samostojnosti, vendar le v toliko, kolikor se to strinja z zakonom iz 1. 1867. Bančno vprašanje naj reši šele zbornica, ki bo izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice. Zbornica naj čimprejen uresniči reformo volilne pravice v smislu splošnosti in enakosti. — Na tej podlagi so baje pogajanja že tako daleč, da je že sestavljena ministrska lista.
LISTEK.
Som!
Kolikor vas je, vsi ste mi priče, da se že sedem let in dalj nisem prerekal s svojimi kritiki. Ko sem bil še mlad, mi kri ni dala drugače, da sem časih ozmerjal človeka, ki me je nepoklican obdelaval z nauki. Ali kri se polagoma unese in obsenčila me je modrost Marka kraljeviča: ko ga je nevernik v potu obraza nabijal z buzdovanom, ga je le prijazno opozoril: »Ne budi mi buha u kožuhu !•.<
Ponavadi ne berem del svojih kritikov; že zategadelj ne, da si ne pohujšain svoje poštene slovenščine. Prikaže pa se kdaj usmiljen človek s papirjem v roki: »Ali si že bral? Taka nesramnost! Jaz bi ga!« . . . Njegovo lice ne razodeva ne sočutja, ne srda, temveč prisrčno radost. Vzamem tisti pax>ir in berem ter pravim, da nam mile naše slovenščine ne bodo ubili kruti sovragi od severa in od juga, temveč naši domači pismar-ji in farizeji ter njih slovanski bratje.
Nadalje pa ne berem del svojih kritikov   tudi zato ne,   ker sem jih
vse že bral — pred zdavuimi leti. Modrijan se poti in vzdihuje in piše, vsaka beseda priča o mukotrpnem delovanju; zakaj ne prosi mene, ki mi pismo glajše teče? On gode ves božji« dan — jaz bi dobrenkal to staro melodijo v petih minutah! Tisti »blesteči slog« bi izpustil; vselej me obidejo slabosti, kadar slišim njegovo glorijo. Vse drugo pa bi ostalo, kakor je bilo in kakor je: »pomanjkanje pozitivnih idej«, »golo podiranje«, »nejasnost v izražanju«, »sorodnost junakov« . . . vse od kraja prav do mističnega »cankarjanstva«; ne pozabil bi tudi povedati, da moje knjige niso za »široko maso« ter da naj jih skrbni vzgojevalci zaklepajo očem mladine; morda bi nato še pripomnil, da v mojih delih ni slovenskega duha, da takorekoč niso zrasle na domačih tleh in navsezadnje bi drju. Tominšku na čast še svojo gramatiko malo zlasal.
Taka je melodija; na veke neiz-premenljiva, kakor cesarska himna. Da napišem danes abecednik, bi že jutri bral grenke pritožbe o pomanjkanju pozitivnih idej, o golem podiranju, o nejasnosti v izražanju — vso prijetno molitevco do kraja.
Kaj bi se upiral usodi t Napravili so podobo   ter  so jo na očiten
trg postavili: zdaj stoji tam, če je ustvarjena po ukazih resnice in umetnosti, ali ne. Rekli so: »Ti si in ti ostaneš!« — jaz pa sem molčal, čeprav sem v ogledalu videl drugačnega človeka. O mnogih čudežih pripovedujejo stare knjige — zakaj bi hrast ne imel brezine sence? Tako bodi: senca moja, uživaj ti sramoto »pomanjkanja pozitivnih idej« ter vse druge kritiške nadloge in ujme! Jaz pa, resnični človek z neresnično senco, jaz sem zdrav in vesel in pozitivna Ivanka mi toči pozitiven cviček.
Zadnjič pa je neki negodnik mojo senco tako nemarno našemil, da se je zamerilo celo meni, ki mi ni podobna. Napisal je v »Dom in Svetu«, da očitno prodajam svoje prepričanje.
Grenkih sem preslišal, da malokdo — ali ni ga se bilo, ki bi mi očital, da si nisem sam bil radovoljno izbral svoje ceste in da ne hodim po nji, pa če je s kamenjem posuta in s trnjem zapažena. Premišljeval sem dolgo in t rudom a: v kateri knjigi sem se izneveril sebi samemu, kje je tista beseda, ki sem jo napisal zoper svojo vest? Toliko se je bilo nagrmadilo teh papirnih izpovedi, da jih ne poznam več vseh. Morda je skrita
kje med njimi tista zlagana stran, iz katere ne gleda moj pravi obraz? Kako bi drugače bil mogel napisati pobožni učenjak, kar je napisal?
Kmalu bi se bil zalotil ob sentimentalnosti. — Kipar je postavil kip na trg. Pride mimo človek in pride mimo žival; obadva izrazita svoje mnenje na svoj način. In če stoji kipar sam poleg, dobi on svoj pljunek in kar mu sodi. Ali bi jokal ob taki nezgodi? Ne da se ločiti umetnika od umotvora: pogumni kritik je to dokazal ter je oblatil obadva. Tako se ravnamo v Ljubljani že od davnih dni; in kdor bo tarnal, bo iz-kupil: »Krepieren soli der Hund!« ..
Iz neprijetnih misli me je vzdra-mil blag človek. Karkoli sem kdaj rekel ali mislil hudega zoper svoje recenzente, vse preklicem! Vse za to eno prelepo besedo, ki sem je bil že zdavnaj željan. Tisti blagi človek je napisal: »Zdaj je osamljen ... in morda je tega celo vesel...« Ne vem, če je tisti gospod. »P.«c — pozdrav mu, koder hodi! — če je tisti gospod »P.« občutil, s kakšno hvalo me je bil oblagodaril!
Globoka je bila moja bridkost, kadar sem naletel na tem in onem koneu na spakedrane, razvlečene in raskidane stavke, ki to ne mi hudob-
no smejali v obraz: »Saj sem beseda od tvoje besede, jezik od tvojega jezika, nikar me tako srepo ne glej!«. — Strahovi so me srečavali ne cesti, odurne in smešne prikazni, in so me pozdravljali: »Saj smo tvoji junaki; malo drugače smo našemljeni in iz papirja smo ustvarjeni, pa kaj tisto!« . . . Klical sem na pomagaj, iz-nebil se jih nisem. — Sam vrag me je bil nekoč motil, da sem pisal sentimentalne zgodbe -— in kmalu se jo razlegalo po feljtonih kakor jok in stok in škripanje z zobmi. PetoŠolci so objokavali izgubljeno mladost; neki človek je posedal po ljubljanskih krčmah ter je pozdravljal »majko domovino iz puste daljave«; Olge in Elze so pomrle, ostalo je le še nekaj Franck in tudi tiste so močno shujšale . . .
Ob tej povod nji sem se komaj re* sil na planko satire; tam sem Čakal, da se vreme izvedri . . . Izvedrilo se je, začul sem resnji glas!
Sam! Sam na tej cesti, ki sem jo bil sam izmeril, okopal in nasuli Lahka bo noga, bližji bo cilj!
Ivan Cankar.
Proces m.-ttm toaii-coe proti dr. Fflrtjuniu.
Zaupnica poslancu Sapilu.
Iz Splita so poslali poslancu Su-pilu to-Ie pismo: »Ker ni bil dovoljen javen shod za 19. decembra 1909 izražajo Hrvatje splitski brez razlike strank tem potom neomajno zaupanje članom hrvatsko - srbske koali, cije, posebno pa narodnemu zastopniku Franu Supilu s prezirom obsojajoč klevetniške napade v dunajski -odnici, ki jim je v tem času v osebah jeklenih in izkušenih narodnih bori-feljev izpostavljena čast imena hrvatskega in srbskega.
Proti prizadevanju sovražnikov, ki bi, metajoe blato na prve in naj-častitejše naše ljudi, a posebno na umnega, zna čaj nega in odločnega Supila, hoteli onemogočiti hrvatsko-srbski koaliciji zakonito obrambo pravic kraljevine Hrvatske, izrekajo meščani prvega mesta Dalmacije kot tolmači čutstev vseh poštenihHrva-tov in Srbov na Primorju, svoje prepričanje, da bratje v Hrvatski in Slavoniji junaški prebijejo tudi to zadnjo najtežjo skušnjo s samozataje-vanjem in nevstrašljivostjo, s katero so dosedaj preprečali vsa spletkarenja grobokopov naše narodne svobode.
Ta razprava, ki pokaže kulturnemu svetu, kakšnim skušnjam so izpostavljeni Hrvatje in Srbi v monarhiji avstro-ogrski, mora pred sodnim atolom naroda in onim nepristranske Evrope završiti z zmago resnice in pravice, torej z zmago svete stvari, za katero se je tako vitežki zavzela hrvatsko - srbska koalicija. Vieko Milic, dr. Ivan Majstrovič, dr. Josip Smodlaka, dr. Vjckoslav Škarica, dr. Anton Trn m bič.
Pogajanja, da se sklene poravnava.
t spe h dosedanjih razprav je za ilr. Friedjunga tako neugoden, da je eelo predsednik sodnega senata dr. Wach,« kateremu se gotovo ne morejo očitati nobene simpatije za -4var tožiteljev. jel posredovati, da se sklene med strankami poravnava.
Razpoloženje za poravnavo je zavladalo na obeh straneh, zato je predsednik dr. Wach razpravo, ki bi se imela pričeti ob 9. dopoldne, odpovedal, mislec, da se bo medtem posrečilo doseči med strankami sporazum in okleniti poravnavo. Toda ^pravna pogajanja so se razbila, da<i se mora priznati, da sta se nasprotujoči si stranki znatno pri bližali druga 'Irugi.
Na pričetek spravnih ]>ogajanj je mnogo uplival rezultat uradnih poizvedb o bivanju predsednika 'Slovcnsketra Juga« profesorja dr. Markoviča v kritičnih dneh 20. in 21. oktobra 1907. v Berolinu. Dasi uradno poročilo o poizvedbah po predsednikovem naznanilu še ni do-^lo, vendar so prispela iz Berolina že brzojavna obvestila, ki v celem obsegu potrjujejo navedbe dr. Mar-kovića.
Opoldne se je razširila vest, da so stranke že sklenile poravnavo. Ta vest je napravila na občinstvo in na zastopnike inozemskih listov, ki z veliko napetostjo slede razvoju do-trodkov, velik vtisk. Toda kmalu se je izkazalo, da vest ne odgovarja resnici, kar je povzročilo precejšnje razočaranje zlasti med žurnalisti, ki so <> sklenjeni spravi že poročali svojim listom.
Kakor se čuje, so tožitelji po dolgotrajnem posvetovanju s prof. ilr. Marsarvkoni in s svojima zastopnikoma dr. Harpnerjem in dr. Rode-toni tožencem stavili pogoj, naj dr. Friedjung izjavi, da je na temelju rezultatov dokazilnega postopanja prišel do boljšega prepričanja, da so dokumenti z dne 20. in 21. oktobra falsifikati in da iz tega izvaja kon--ek vence.
Dr. Friedjung pa se upira podati tako formalno izjavo iii povdarja, da je pripravljen, ko prispe uradno poročilo o bivanju dr. Markoviča v Berolinu, izjaviti, da ima proti pristnosti dokumentov z dne 20. in 21. oktobra teške pomisleke in da je njegova vera v te dokumente oma.iana. Ker se s to izjavo tožitelji niso zadovoljili, so se pogajanja ob ik>1 1. popoldne prekinila. Ob 1. je predsednik dr. Wach prišel v sodno dvorano ter naznanil, da brzojavno napovedano . i radno poročilo iz Berolina še ni došlo, vsled česar je prisiljen, da odgodi obravnavo do 4. popoldne.
Na to so se med strankami vršila še nadaljna pogajanja, ki pa niso imela nobenega vspeha.
Ob 4. popoldne se je nadaljevala sodna razprava. Predsednik dr. Waeh je naznanil, da je senat odklonil predlog Supilovega zastopnika dr. Rodeta, naj se zasliši za pričo Vladislav Kačanski. Nadalje je pre-čital pismo društva »Prosvete«, v katerem odbor izjavlja, da ni dobilo društvo nikdar nobene podpore od dr. Spalajkoviča,
senatu   je došla brzojavk« leta
političnega oddelka v srbkem ministrstvu zunanjih del Dragomira Stefanoviča, v kateri izjavlja, da ni bil nikdar v nobeni »vezi s »Slovenskim Jugom« in da vsled tega tudi ni mogel pisati in podpisati akta glede nakazila 6000 dinarjev poslancu Supilu.
*
rradno poročilo iz Berolina.
Včeraj je dospelo uradno poročilo berolinske policije o bivanju profesorja dr. Markoviča dne 20. in 21. oktobra 1907. v Berolinu. S tem poročilom je dognan alibi dr. Markoviča. V uradnem poročilu se namreč v polnem obsegu potrjujejo navedbe profesorja Markoviča o času in okolnostih njegovega bivanja v Berolinu.
Kdo je falsifikator?
O osebi, ki je falsificirala dokumente, krožijo najrazličnejše vesti. Najbolj verjetna je vest, ki smo jo mi priobčili že pred tednom, da je falsifikator avstrijski podanik Alfred M u l 1 e r, ki so ga srbske oblasti že pred meseci prijele radi neke vohunsko afere. Po dolgotrajni preiskavi je bil Muller obtožen hudodelstva vohunstva na korist Avstro-Ogrski. V preiskavi je priznal, da je vohunil za Avstrijo, a je obenem naglasa!, da je izročil avstrijskim oblastem stvari, ki bodo Avstriji več škodovale kakor koristile. Muller je bil obsojen v 151etno težko ječo.
Srbska vlada bo sedaj uvedla novo preiskavo proti Muller ju, da dožene, ako je Muller tisti, ki je liferant Friedjungovih dokumentov.
Kakšen vtisk je napravil Dunaj na srbske svedoke?
V belgradskem »Novem Vremenu- čitamo interviv, ki ga je imel sotrudnik tega lista z bivšim ministrom Ljubomirom Davidovieem, ki se je vrnil z Dunaja, kjer je bil zaslišan kot priča v Friedjungovem procesu. Davidovič. ki je sedaj podpredsednik <rbske skupščine, se je izrazil o svojih vtiskih na Dunaju med drugim tako-le:
»Vtiski, ki smo jih prinesli z Dunaja, so zelo prijetni, prvič ker smo se prepričali, da smo storili svojo dolžnost, drugič pa, ker smo uvideli, da je sam naš pojav pred sodiščem dal novih moči hrabrim možem v hrvatsko - sbrski koaliciji. Ti so nas sprejeli z izrazom zahvalnosti, dočim bi morali mi izrekat i zahvalo tem plemenitim borite!jem, ako uvažujenn težkoče njihove borbe in ako vidimo, s kakšnim dostojanstvom in samoza-tajevanjeiu se bore zoper spletke in intrige, ki so naperjene proti njihovi domovini.
Nas je /e osebno spoznanje s temi možmi bogato od^kodovalo za tru-dapolno vožnjo in za vse žrtve, zakaj po sestanku s člani hrvatsko - srbske koalicije smo se vračali domov ohrabreni in v srcu s trdno vero v moč našega plemena i u v njegovo boljšo bodočnost. S svojim bivanjem na Dunaju >mo vobče zadovoljni. Vedeli smo, da ne gremo med prijatelje, a šli smo tja. da izpoveino resnico in da zahtevamo pravieo. In na čast dunajskemu občinstvu bodi |M>vedano, da so nas sprejeli vljudno kot parlamentarce, korektno in s primesjo neke naivne radovednosti, ki Dunajča-nom tako dobro pristoja in jim daje izraz dobrodušnosti in brezbrižnosti.^
Dnevne vesti.
-f Krek aii Idržal? Velikanska farbanja, ki so jo hoteli klerikalci uprizoriti, pripisujoč dr. Kreku vso z;islugo na premenibi poslovnika, je vzela klavern konec. Kdor se hoče prepričati, kako je stvar bila, naj le pogleda v katerikoli Časopis, ki je poročal o sobotni seji poslanske zbornice, in spoznal bo ves klerikalni švindel. Krek je podal pač predlog na izpremembo poslovnika, ki je pa bil tako nespretno sestavljen, da ni hotel nihče zanj glasovati. Tedaj je prišel kot nekak rešilni angelj dr. Kramar in je spravil stvar v red. Pri meritornem glasovanju je Krekov predlog: že ležal pod mizo in glasovalo se je samo o Kramare vem predlogu. Krek je svoj predlog umaknil, zakaj, če bi ga ne bil sam umaknil, bi se bilo moralo o njem glasovati, kar pa se ni zgodilo. V tem oziru je vsako prerekanje odveč, kajti stvar je jasna kakor beli dan in vse klerikalno zmerjanje nima drugega namena, kakor prikriti Krekovo blamažo. Preporno je sedaj še, kdo je duševni oče cele ideje. Slovenski klerikalci jo deklarirajo zase — tudi dr. Susteršič zahteva svoj delež — češki agrarci pa zase. »Slovenec« pravi, da sta Susteršič in Krek sprožila to stvar, glasilo čeških agrarcev »Venkov« pa piše, da je Udržal »pravem tvorcem tofcoto i protiobstrnkčniho talin.«    Kar je I
»Venkov« še v nedeljo opozoril, on jo Udršal prav v »Venkovu« to eelo
stvar sprožil že 28. novembra, sta hitro pritekla Krek in Susteršič in pravita, da sta imela to misel že dosti prej, še po leti. Razloček je ta, da je Udršal dokazal, da je to idejo v »Venkovu« sprožil že 28. novembra, Krek in Susteršič pa nimata nobenega dokaza, da sta že poleti na to stvar mislila. No, in kakor bi že tega ne bilo dosti, se oglašajo tudi socijalni demokratje in pravijo, »mi smo že veliko prej, kakor kdorkoli drugi silili na tako spremembo poslovnika« in ponosno dostavljajo »mi socijalni demokratje smo tisti, ki smo pomagali Kramare vemu predlogu do zmage, kar je mimogrede rečeno, tudi resnica.«
'Klerikalni naši pedagogje. Izza meje štajersko - koroške se nam piše: Na Spodnjem Štajerskem so se duhovni z vso silo lotili naprednega učiteljstva ter v krščanski svoji ljubezni šuntajo ljudstvo proti njemu češ: Učiteljstvo je protiversko in bogsigavedi kakšno še! In ko so tako opravili po ovinkih človekoljubno delo, potem pa emfatično kriče na ves glas: Ljudstvo vas učitelje ne mara, ono nima do vas — zaupanja! Kdo pa je to ljudstvo?! To ste vi, gospodje v črni halji, vi, ki nosite kvarljiv glas o onih med proste ljudi, ki se ravno za teh deco znojijo in pošteno trudijo ... Vi zastrupijujete narod in neusmiljeno obrekujete njega največje dobrotnike. A vi, črni trositelji raznih laži, sami ne storite svojih dolžnosti; vi utepate večjidel vzvišene nauke našega Spasitelja otrokom »dobrega« našega ljudstva lc 2 — Palico. Glejte raje, da bodetc vršili vi svojo dolžnost, nego da neutemeljeno kradete čast ljudskim učiteljem ter jim otežkujete že itak pretežaven posel med narodom.
-j- Dr. Gregor Žerjav nas prosi, da konstatujemo, da je včerajšnje »Slovenčevo« razmišljanje o nagibih, ki so privedli dr. Žerjava do iz stopa iz izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, zlobno zavita tendencionost in da je trditev, da bi kdo hotel pristopiti »S. L. S.«, nesramno skozinskoz zlagano sumniče-nje.
-p Proti odredbi škofa Nagla. V
Pazinu se je vršil minulo nedeljo — kakor smo že na kratko poročali — impozanten shod, ki se je razvil v veličastno manifestacijo v protest proti odredbi škofa Nagla, ki je dal izgnati slov. jezik iz istrskih cerkva. — Shod se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma«, ki je pa bila veliko premajhna za vse zborovalce. —■ Govorili so poslanci: dr. Laginja, prof. Mandič. dr. Trinajstič in župan pazinski dr. Kurelič. — Od nasprotne strani je govoril in škofa zagovarjal župnik Kropek iz Starega Pazina. — Ali naletel je na grozovit odpor vsega ljudstva, tako, da ni mogel več govoriti dalje in da ga je moralo predsedstvo vzeti v svoje zaščitje, ako ne, bi ga bilo razjarjeno ljudstvo vrglo iz dvorane. Ob viharnem odobravanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se najenergičnejše protestira proti atentatu škofa Nagla, na starodavno slovansko pravo v istrskih cerkvah. Proti je ob splošnem ogorčenju in žvižganju množice glasoval le župnik Kropek in štirje njegovi pristaši.
- Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Josip Regali, odvetniški kandidat in t. č. pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani.
-f- Imenovanje. Tajnik deželne vlade, dr. Avgust vitez Banniza je imenovan za ministerijalnega tajnika v naučncni ministrstvu. — Mini-sterijalni podtajnik v finančnem ministrstvu, dr. Karel Šavnik je imenovan za ministerijalnega tajnika.
-]r 1* šolske službe. Mesto na dopustu se nahajajočega Karla Povha pride v Leskovec kot suplentinja učiteljska kandidatinja Viktorija Sve-tek. Pomožni učitelj v Zdihovem, Ivan Snmperer pride kot snplent v Travo, učiteljski kandidat Henrik vitez Turzanski kot snplent v Zdi-hovo.
_ Slovensko deželno gledališče.
.Jutri, v četetek, se poje za nepar-abonente Fallova opereta »Dolarska princesa« ter nastopi v njej kot de-bitantka gojenka ljubljanske »Glasbene Matice«, gdč. Ivanka Hrastova, hčerka vrlougledne obitelji. Gdč. Hrastova si jc za svoj prvi nastop na gledaliških deskah izbrala simpatično vlogo Daisy. Na željo gdč. debi-tantke, ki razpolaga z lepoizšolanim glasom, se vrši predstava v narodno-dobrodelne svrhe. — Prihodnja (sobotna) večerna predstava se mora vršiti zopet za nepar-abonente, ker se uprizori dne 25. t. m. zvečer opera »Hoffmaanove pripovedke«. — Predstava dne 26. t. m. se vrši za par- abonente. — Deset let deluje na slovenskem odru kot igralec in zadnjo dobo let kot vesten režiser goap. Hinko Nučič, ki je vedno jako marljiv, resen in ambicijozen člen naše drame. V priznanje njegove pridnosti in Y ispodbudo drugim je dovolilo
ravnateljstvo g. mučita ane fco. t. m. zvečer enotni večer ter bo igral g. Nučič glavno, naslovno vlogo v Je-lenčevi drami »Erazem Predjam-ski«, ki je zelo efektna in vseskoz zanimiva in zajeta iz domače zgodovine. — Za slovensko mladino se priredi dne 25. t. m. popoldne velika opremna pravljica »V božični noči«. Na to predstavo opozarjamo slovenske starše. Naj bi dobili slovenski otroci letos pod božično jelko tudi vstopnice za to krasno božično pravljico!
— Slovensko gledališče. Etbin Kristan ni samo soeijalnodemokrati-čen gromovnik nego tudi nadarjen in simpatičen literat, ki se je s svojo »Ljubislavo«dobro upeljal vdrama-tično literaturo in je sedaj z novo dramo »Kato Vranković« stopil na oder. Snov tej sinoči vprizorjeni drami je zajeta iz hrvaškega življenja. V igri nam hoče pisatelj predočiti, kako ubije mladega ljudskega voditelja konflikt med njegovimi dolžnostmi napram narodu in med dolžnostmi napram očetu. Na kratko povedano je vsebina drami sledeča: Svetnik Vranković je svojega posinovljenca Kata vzgojil za vzornega poštenjaka, ki naj reši narod. Kato postane velik agitator in ljudski voditelj. Ko hoče svetnik Vranković iti v pokoj, da bi se pridružil opozicijonalni, mu njegov predstojnik Lajben grozi, da onemogoči njega in Kata s tem, da spravi v javnost, kako je stari Vranković po Lajbenovem ukazu uradno dovolil prodajo gozdov, s čimur je bila ljudstvu storjena škoda. Lajben idza to stvar Katu. Ta hoče najprej svojega adoptivnega očeta javno razkrinkati, ker sta mu resnica in.ljudska korist čez vse. Zaročenka Katova, Slavka, se zavzame za starega Vrankoviča, grozi Katu, da ga zapusti, če izvrši svoj namen, in ga opozarja, da ga je oče mogel vzgojiti in naredili za pravega moža le s tem, da si je ohranil službo in to z izpolnjevanjem dobljenih ukazov, naj so bili ljudstvu v korist ali ne. Kato pa izvaja iz tega, da je sokriv očetovega dejanja, da ni več vreden biti ljudski voditelj in ker je tudi zaročenka zanj izgubljena, ga to popolnoma uniči, da se vsemu odpove. — Kristanova drama ima pred vsem napako, da se v njej premalo zgodi in vse preveč govori in dalje napako, da katastrofa ni zadostno motivirana. Zaradi tega, ker je oče kot uradnik izpolnil dobljen ukaz, ki je bil ljudstvu v škodo, vojak mora celo streljati, dasi ve, da ubije nedolžne ljudi — zato Katu pač ni bilo treba obupati. Odlikujejo pa dramo lepa dikcija in zanimive sentence, zlasti o dolžnostih napram narodu in domovini. Prvi dve dejanji sta občinstvo zanimali, tretje dejanje pa je je razočaralo. Predstava je bila zelo skrbno pripravljena. Izmed vsega osebja je na prvein mestu imenovati g. B o-h u s 1 a v a, ki je bil v igri in v maski, v vsem govorjenju, dejanju in nehanju res izboren in ki sme biti na svoj uspeh ponosen. G. Nučič je spretno in zmagovito obvladal vlogo Kata Vrankoviča. Zelo interesantno je izvedla ga. Borštnikova vlogo strastno zaljubljene Lajbenove hčere, gdč. Winterova pa je bila udana, ljubeča, a tudi ponosna zaročenka. Vse priznanje gre tudi gg. Verovšeku, Bukšeku, Danilu, Skr-binšku, Moleku in Gromu. Sploh se je vse osobje potrudilo, da dobro izpolni svoje dolžnosti. Avtor je bil po drugem dejanju poklican na oder in mu je občinstvo z burnim aplav-zom izrazilo svoje priznanje. Gledališče ni bilo nič posebno obiskano.
— »Slovenske Matice« 169. od-borova seja bo v sredo, 22. t. ra., ob pol 6. zvečer. f
— Narodnonapredne dame za ubožne otroke. Kakor vsako leto, začenši od leta 1865., tako so slovenske dame, na čelu jim gospa Franja dr. Tavčarjeva — ta izgled dobrot-ljivosti, ki je otrla že toliko solza —• tudi letos priredile obdaritev ubož-nih otrok. Celili 44 let že opravljajo narodne dame to res krščansko delo usmiljenja in človekoljubja. Že tri leta se vrši to obdarjenje čisto na tihem. Narodne dame so opustile vsako javno razdelitev božičnih daril, ker ne marajo svoje dobroti j ivosti nositi na trg in ker ne marajo otrokom vsiljevati hvaležnosti. Spoznanje, da je pravi in resnični dobrotnik tisti, ki ne vpraša za nobeno hvaležnost, je vodilo narodnonapredne dame, da so odpravile javno obdarovanje. Mi pa si štejemo v dolžnost zabeležiti tudi letošnje obdarovanje ubožnih otrok. Obdarovanih je bilo 230 otrok z obuvali, oblačili, pecivom itd. 230 otrok tako obdarovati, to ni mala stvar. Treba je za to dobrosrčnosti in darežljivosti in to so posve-dočile vse dame, ki so se posvetile temu človekoljubnemu delu. Mi pa smo ponosni, da je to delo narodno« naprednih dam, katerim bodi tem potom izrečena zahvala in srčno priznanje na njih požrtvovalnosti in dobrotljiovsti.
— Sili eni rov večer. Telovadno duštvo »Sokol« x Ljubljani priredi
v peten, ane ox. aecembra, omvajn* Silvestrov večer. Spored tega večer-ra, ki bo poleg koncerta »Slovenske Filharmonije« obsegal še druge raznovrstne točke in bo končan s plesom, priobčimo v celoti kasneje.
— »Politično in prosvetno dru. štvo za Krakovo in Trnovo« priredilo je pretečeno nedeljo 19. t. m. popoldne v gostilniških prostorih g. A. Steinerja na Opekarski cesti svoje letošnje prvo predavanje, ki je privabilo jako lepo število domačinov y prijazne in pripravne prostore omenjenega lokala. Predaval je društveni predsednik g. A. Sič o jako zanimivem predmetu »O razsvetljavi«, ter je v poljudni, a jako izbrani in z različnimi poizkusi prepleteni razpravi podal v skoro nad eno uro trajajočem predavanju lepo sliko razvoja razsvetljave od početka do višine, na kateri se nahaja dandanes. — Počel je predavatelj z prazgodovinskim človekom, ki jc spoznal lastnost in učinek ognja le potom naravnih sil — potom bliska in strele — in ki je bil v svojem eksistenčnem boju primoran, si prilastiti te lastnosti v svojo uporabo ter je s pomočjo drgnenjas vrtanja in trenja, dalje s pomočjo kresilnega kamnit napravljal ogenj, oziroma razsvetljeval svoje primitivne prebival ne prostore. S pomočjo trsek, ki jih je utikal v razpoke in drugo si je človek razsvetljeval potem svoje prostore od najstarejše dobe deloma celo do danes in velike trske, prirejene v baklje ter v to svrho pomočene v smolo so nekak pričetek javne razsvetljave, v kakoršni podobi jo je dobil šele pred kakimi 400 leti tudi Pariz. Spoznal je pa človek, da tudi sad drevja in rastlin vsebuje tolščo — oljkino ali repično olje — ki je gorljiva in trska ali pa predivo mu je nadomestovalo stenj. Tako so že stari Rimljani uporabljali oljkino olje, da so polnili svoje le-ščerbe. S tem da so namakali stržen v olje, ter porabljali tako preparind tvarino za razsvetljavo pri pogrebih, se je dobila povodna misel za napravo sveč. Sveče so pozneje napravlja-li tudi iz voska in loja. Pri razkroje-vanju loja se je iznašel stearin in vsebina glave glavača je dala tudi gorljivo tolščo spermacet. Oboje izvrstno sredstvo za vlivanje sveč. —- Vzporedno z napredkom razsvetljave se je le-ta vpeljavala tudi kot javna raz-svetljva in tako je dobil Dunaj dne 5. junija 688 prvič javno razsvetljavo in sicer je služila v to tolšča, pozneje mešana z oljem oziroma samo olje. — Največji preobrat v razvoju razsvetljave so pa ustvarili Američani s tem, da so našli kameno olje ali petrolej, katerega so kemično očiščenega uvedli kakor gorivo. Poznali so pa kameno olje že tudi Grki in Rimljani, ki so ga prilivali oljkinemu in repičnemu olju. Popolnila se je ta iznajdba z koštrukeijo cilindra in) imamo še sedaj to napravo splošno v porabi. — G. predavatelj je pri tej točki dajal zanimive in koristne podatke o ravnanju z petrolejnimi sveti lnicami. — Leta 1820. so na Angleškem, a leta 840. tudi na Dunaju uvedli plinovo razsvetljavo, katera je dobila 1. 1891. po iznajdbi Auerjevih nastavkov za splošno razsvetljavo posebno velikanski pomen. Američan Edison je napravil električne žarnice in iznajdba acetilenovega plina 1895. leta je za enkrat zaključila razvoj razsvetljave, katero pa neumorno delujoči človeški duh gotovo še z nepričakovanimi sredstvi pomnoži. Z vsklikom, da naj moč človeškega duha, ki je posebno v zadnjih stoletjih tako uspešno deloval, da je premagoval temo, istotako s svojo pre-tvarjajočo silo ponese tudi duševno svetlobo in prosveto v sleherno kočo našega milega naroda, je g. predavatelj zaključil zanimivo in poučno predavanje. — V toplih besedah se mu je nato zahvalil v imenu poslušalcev g. Bučar. — G. predsednik Sič je končno napovedal, da se vrši prihodnje predavanje na dan Sv. treh kraljev o »Emoni« in sicer predava g. obč. svetnik Rothl, h kateremu se vsi prijatelji in somišljeniki uljudno vabijo in je posebno povdarjal željo, da naj se teh društvenih predavanj v ko-likor moč najobilnejšem številu udeležijo tudi njihovi družinski udje, ker so predavanja namenjena najširšim slojem in le na ta način zamore društvo izvrševati tudi ono veto nalogo, katera mu je zastavljena že v geslu kakor prosvetnemu društvu.
— Načelstvo zadruge krojačev, krojačic itd. v Ljubljani naznanja svojim cenjenim članom in članicam, da se vrši prihodnja preiskušnja za vajence, vajenke in pomočnike od 16.—18. januarja 1910 dopoldne v obrtni šoli. Kolka proste prošnje za pripustitev k skušnji je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge kroja« če v, ker se na prepozno došle prošnje načelstvo ne more ozirati.
— Kolinska tovarna se je te dni preselila v svoje novo, popolnoma moderno urejeno poslopje na Martinovi cesti. Novo poslopje v zdrav« stvenem, tehničnem in tudi estetič-nem pogledu zadošča eelo najstroi.
3im »hWam; smelo lahleo trdimo, da tako praktično in krasno urejenega tovarničnega poslopja ni daleč na okoli. V novem poslopju se bo Ko-linska tovarna sele mogla razviti do tiste popolnosti, po kateri stremi sama. Da se to zgodi čim preje, je seveda treba, da slovensko občinstvo vedno in povsod pri nakupovanju podpira to izključno slovansko podjetje.
Iz Šmartna pri Litiji. Tukajšnje bralno društvo priredi Silvestrov večer svojim članom in prijateljem društva v gostilni g. Iv. Robavsa. Dne 9. januarja 1910 pa se vrši občni zbor tega društva ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ig. Zoreta v Črnem potoku. Za prekoristno društvo je v zadnjem času obče zanimanje, tembolj, ker so v prihodnem letu pomnoži vrsta različnih naprednih časopisov za katere se zlasti mladi naraščaj zelo zanima. Ljudstvo čim dalje bolj spoznava kako koristno je vsestransko čtivo, s katerim se duševno obzorje širi in bistri. — Zatorej na delo rodoljubi in podpirajte društvo, katerega namen je napredek in pro-sveta.
Povoden v bistriški dolini. Vsled neprestanih nalivov so Bistrica in vsi potoki in hudourniki v kamniškem okraju silno narasli ter izstopili iz svojih strug. Okrog Domžal in Trzina je bilo včeraj vse polje pod vodo. Voda je preplavila cesto in železniški tir. Na cesti je stala voda visoko do kolena. Kamniški večerni vlak ni mogel priti do Trzina in se je moral vrniti v Domžale. Škoda, ki jo je povzročila povodenj, je ogromna, a se sedaj še ne da natanko dognati.
Podružnica sv. Ciril in Metoda za Škofljico, vprizori v nedeljo 26. decembra 1909 (na Sv. Štefana dan) v steklenem salonu g. Ogorelca, zopet burko »Oče so rekli, da le« z živo sliko. Rodoljubi se vabijo na mnogoštevilno udeležbo, da pripomorejo mladi podružnici, da zamore odgovarjati zahtevam ki se stavijo na njo.
Iz Notranjih Goric pri Brezovici. Neki dopisnik je dvakrat v »Slovencu«, napadel v Brezovici no novo nastavljeno poštno uradništvo na u-prav zloben način. Ker sem pa podpirani iz gotovega vira izvedel, da me ne le poštno uradništvo, temveč tudi drugi Brezoveanje sumničijo, da sem jaz ona dva dopisa skrpal. zato ne morem molčati, prvič radi svoje osebe, tem manj pa radi poštnega urad-ništva. Da bi jaz kateremu rekel, da ne dobivam vedno vseh dopisov in pisem, bodisi osebnih ali uradnih, bi lagal, ravno tako, kot je dopisnik, ko je pisal v »Slovencu«, kako neredno se zdaj pisma dobivajo. Gotovo nima drugega dela, kot obrekovati vse one, ki se z njim ne strinjajo; je morebiti to njegov »kšeft«! V Notranjih Goricah pa ni le občinski urad, temuč vsi vaščanje so s pošto popolnoma zadovoljni, ker ne dobivamo pisma samo redno, temveč še izvanredno, to je še ob nedeljah. Poštno upravništvo pa opozarjamo, da se naj varuje onih netopirjev, ki le temo ljubijo, po dneva pa Bogu čas kradejo in lenobo pasejo. Iz njih del jih boste spoznali.— Ivan K u š a r, kmet.
Gasilno društvo v Vipavi ima evoj občni zbor letos dne 31. grudna zvečer ob 7. uri v društvenem prostoru. Po občnem zboru priredi pa nasilno društvo v hotelu »Adrija« /abavni večer. Igralo se bode šaljivo igro »Za letoviše«. Gostje dobrodošli!
Javno stranišče v Idriji še vedno moti spanje idrijskemu Oswaldu, ki pač ne more izpustiti najmanjše prilike, da ne bi smešil svojega nasprotnika in grdo zavijal v vsaki zadevi. Mi vstrajamo še danes na svojem stališču in se nam res ni treba bati tožbe. Na dotičnem svetu je bila občina popolnoma opravičena postaviti javno stranišče (res pri vata, sed usu i publico destilata). Tudi je občina dobila oblastveno stavbno dovoljenje. V tem pogledu se županu pač ni bati javnega zasmeha. Storil je samo to, kar je sklenil občinski odbor in priporočil stavbni odsek; prvi bo imel v tej zadevi tudi končno besedo! Toliko Oswaldu na znanje na njegovo škodoželjno zasmehovanje, vredno edino njega samega!
Nesreča v šoli. Iz Cerkelj pri Krškem se nam piše: Dne 20. decembra >ta prišli zjutraj ob s/4 na 7. dve deklici v šolo. Da si preženeta čas do osmih, brisali sta tablo. Tabla pa je bila slabo k steni pribita in vse, to je obe tabli in ogrodje, se jc nagnilo in padlo naprej. Ena izmed deklic je prišla med oder in tablo, ter ostala nepoškodovana. Drugo pa jo tablin rob zajel ravno za vrat, ter jo pritisnil ob rob klopi, da je bila takoj mrtva. Zlomilo ji je desno roko in ključnico, mogoče tudi tilnik. Vsi rešilni pomočki niso nič pomagali. Vse je jokalo okrog nesrečne deklice. Nastane pa vprašanje, kdo je krivi Prva krivda zadene pač starše, zakaj puste svoje otroke v šolo tako zgodaj, celo uro in še en četrt pred poukom. Imajo pa to slabo navado, da seženejo
otroke zjutraj k maši, ki mino ob' •/«
na 7. in takoj hočejo otroci v šolo. Ce jim gospod nadučitelj ne odpre, pa grozijo starši, da so oni šolo plačali in on mora pustiti otroke noter, Če oni zahtevajo. Kaj je treba ubogim otrokom zjutraj k maši in so potem celo dopoldne brez za ju trk a? Druga krivda pa pade na krajni šolski svet, ki ne pregleda, jeli je vse trdno. Parkrat se je tabla že nagnila, a vselej jo je obdržala gdč. učiteljica, a 20. t. m. ni bilo nikogar. Pravzaprav je to še sreča v nesreči, da se ni to zgodilo med poukom. Kolikim bi lahko pobila ta kolosalna in nerodna tabla Cepine. Dosedaj se še ni v onem razredu ničesar premaknilo, mora priti preje orožništvo, da popiše stvar. Drugače si znajo ljudje reči, da so učitelji krivi takih in enakih nesreč. Drugim šolam naj to služi v poduk.
Iz Hrastnika se nam piše: Odkar je sprejela naša nemškutarija Logarjevega Lojzeka ter dično njegovo sestrico med sebe, hodi Lojzek grozno pokonci. Napihuje se kot žaba, govori najraje nemško, škoda samo, da ne zna — pozdravlja z »Kut morgn« ter zabavlja na te salamen-ske Slovence, da se vse kadi. Baje trdi, da ni v celem Hrastniku nobenega pravega Slovenca, »ker ni nobeden toliko študiral, da bi znal prav slovensko«. Sodi namreč Lojzek vse Hrastničane po sebi. Sam seveda ne zna ne slovensko, še manj pa nemško. Radovedni smo na obraze naše nemškutarije, kadar zaide Lojzek med nje. To se muzajo, kadar Lojzek katero pogrunta. Revež ne opazi, kako ga ti ljudje izrabljajo, da ga vabijo k sebi le zato, da voli, kadar treba z njimi, a ne za to, ker bi ga, če bi ne bil me 1 njimi — pogrešali. Sicer je pa gotovo, da niso z Logarjevim Lojzekom Nemci prav nič pridobili, Slovenci pa še manj kaj izgubili. — Kakšno mnenje imajo o sebi otroci, ki obiskujejo šulferajnsko šolo, kaže naslednji dogodek. Malega fanteka, sina gstiluičarja in turnar-ja B. praša nek gospod: »No kaj pa ti Nemec?« Fantek pa se moško odreže: »Saj jaz nisem Nemec, jaz sem neničur!« Brez komentarja.
Povodenj v Celju. Savinja je narasla skoro za 4 metre in je izstopila ponekod iz bregov. V Celju je poplavila mestni park in v vilinem okraju tri ceste.; tudi slavnostni travnik je pod vodo. V plinarni dela požarna hramba na svo moč, da prepreči, da ne pride voda v peči. Tudi okolica celjska je pod vodo.
Mutasta svinja. V radgonski okolici so ponoči tatovi nekemu kmetu pred svinjakom zaklali svinjo ter jo odnesli neznano kam. Tatovi so delali tako previdno, da jih ni nihče čnl, četudi so bili vsi domači po koncu.
Pri občinskih volitvah v Žrelcu na Koroškem so zmagali nemški na-cijonalci.
Zastrupil se in umrl po — neprevidnosti. V ponedeljek popoldne je prišel 31 letni Pavel Benčič, stanujoč v ulici Del I a Pieta št. 8 v Trstu, nekoliko vinjeu in ob enem od dela truden domov in se takoj odpravil spat. Čez nekoliko časa zasliši njegova soproga neko vzdihovanje iz spalne sobe. Hiti pogledat, in vidi, da ima mož okoli ust polno pen in da. se zvija v groznih mukah. Takoj teče po zdravnika na zdravniško postajo, ki je, prišedši k Benči-ču, konstatiral, da je pil raztopljeno karbolno kislino. Hotel mu je izprati želodec, a nesrečnik mu je v rokah umrl. Poizvedovanje policije je dognalo, da je Benčič, hoteč piti vodo, iz neprevidnosti pograbil za steklenico, napolnjeno s karbolno kislino, ki je bila pripravljena za neko desinficiranje in izpil precej strupene tekočine.
Poskusen samomor. V soboto zvečer se je vrgel 18 letni sin vit. Ri-harda Fischerja, podravnatelja kreditnega zavoda v Trstu, na pervaški postaji pred brzovlak. Snežni plug stroja ga je pa vrgel ven s tira tako, da je zadobil teško poškodbo na desni roki. Strojevodja je opazil nesrečo ter takoj ustavil vlak. Ranjenca so položili v kupe 2. razreda ter ga pripeljali v Trst. Pozvani zdravniki so uvideli, da se mora ranjencu roka odrezati, kar se je tudi takoj zgodilo. Ko je prišla mati v bolnišnico, se je ob pogledu na svojega nesrečnega sina onesvestila. Pridržali so tudi njo v bolnišnici. Oče je nekje izven Trsta. Radi malenkostnega vzroka, dobil je namreč kot dijak državne gimnazije slab red, ter ostane vsled poskušenega samomora Fischer celo svoje življenje pohabljenec. — Včerašnji listi poročajo, da je šesto-šolec Fischer že umrl.
S sirenskimi glasovi vabi klerikalna »Straža« slovenske trgovce v svoj tabor. Med drugim obeta trgovcem, da jih bo vedno branilo »naše krščansko ljudstvo«. Koliko je vredna ta hramba, naši trgovci prav dobro vedo, saj slišijo dan na dan iz ust našega dobrega ljudstva besede: »Men* je na vse glih, Neme al' Slo-venc« »Straža« priporoča, naj bi se
kmetovalci in trgovci združili v enotno ves, katere ne bi uničil nasprotni val. Da so to samo lepe besede, s katerimi se hoče privabiti politično neizkušene trgovce pod klerikalno je-robstvo, o tem je prepričan vsak samostojno misleč trgovec. Trgovci tudi vedo, da imajo proti sebi en sam »nasprotni val«, in to je klerikali-zem s svojimi organizacijami. Saj še ni tako dolgo, ko so skušali klerikalci uničiti vse narodne trgovce zdaj pa kar naenkrat čutijo ljubezen do njih. Toda s to kupčijo ne bo nič, hinavci, kajti naši trgovci so možje, ki znajo sami misliti; to niso čreda backov, ki so dali svojo pamet v najem gospodu iz farovža!
Draginja. Iz Celovca se poroča, da zahtevajo mlekarice za liter mleka 36 do 40 vinarjev. Eno jajce stane 14 do 16 vinarjev. Kmetice pa prodajajo tudi jajca, o katerih vedo, da so že gnila. — Klerikalni listi, ki se sicer kmetom vedno prilizujejo sami pišejo, da so to skrajno nezdrave in naravnost nesramne cene.
Slovenci na Tridentinskem. Ni jih mnogo, naših rojakov, ki jih je usoda zanesla v italijanski del tirolske dežele. Slovenci na Tridentinskem žive razstreseni po različnih krajih, toda veže jih domovinska ljubezen in narodna zavednost in v tem znamenju so se zbrali 19. t. m. vsi v Mezzolombardu na prvem sestanku Slovencev na Tridentinskem, kjer so se dogovorili, da bodo med seboj v stalni zvezi in večkrat prirejali take shode iz katerih naj se porodi nekak klub. Temu bo namen, gojiti slo-zavednosl vseh članov in pobirati priložnost, da pridejo v stalno dot i ko z rojaki, obraniti slovensko narodno zavednostvseh članov in pobirali prispevke za vrlo družbo sv. Cirila in Metoda. Takoj na prvem sestanku se je nabralo zanjo 31 K. Vesel je bil ta večer in ko so se udeležniki razšli, je prvič na kolodvoru zadonela prekrasna pesem: Lepa naša domovina!
Velika tatvina v Varaždinu. V noči od 3. na 4. t. m. so vlomili do sedaj še neznani tatovi v prodajalno prodajalca drobnarije Lavoslava Kleina v Biskupeekoj ulici št. 51 v Varaždinu ter vzeli in odnesli seboj veliko množino blaga. Pred tem. okoli pol 11. bili so zlikovci v Sv. Iliji, kjer so hoteli na škodo seljaka Štefana Juraka ukrasti svinjo, a ta jih je s streljanjem preplašil, da so pobegnili. Po tem — nekoliko pred polnočjo — vlomili so v poslopje kr. banskega svetnika pl. Beloševiča na Banjščini. Tu so odnesli 1 samokres, nekaj drobiža in nekaj perila. Od tu so šli k prodajalcu drobnarije Valentinu Kezele v Kujegincu Gor. 125, kamor so prišli prilično po polnoči. Tam so vzeli iz sosednje kol-nice kovača Pranja Žgauca oje in so s tem ojem izdrli železni drog iz okna prodajalne Kezela. Ker se je ta prebudil in so zlikovci to opazili, so pobegnili. Sedaj so se napotili do Josipe, vdove Gašparac (Turčin, na cesti Varaždin-Zagreb), kjer so prebili vrata prodajalne, razbili oba okna prodajalne in okno gostilne, vlomili notri in iz prodajalne odnesli kavo, 30 kron drobiža, par škatljic cigaret (Holgvi), smotke, 2 bali prostega tobaka, 2 križavska sreberni-ka. Pri vseh teh vlomih posluževali so se jelševih kolov in dleta, ki so jih mi šli pri Boleše viču. Po številu teh kolov in r*0 navedbi vdove Gašparas in njenih otrok Neže Kezele, Valentina Horvat iz Sv. Ilije ter Jurija Kosa iz Varaždina, ki so jih deloma videli pri delu in slišali razgovar-jati, bilo jih je vsega 4 do 5 oseb, od teh dva mladeniča in dva do trije stareji, ali vendar še v moški dobi. Bili so bosonogi, a nekateri so imeli s cunjami ovite noge. Po opisu sodeč, so bili cigani. Eden od vlomilcev je ranjen na roki, kakor se sodi po znakih, ki so se našli na oknu pri Gašparcu. Od najdene svote se ob-Ijubuje 10/e nagrade. Razun tega obeta se onemu, ki bi nudil kake podatke, ki bi omogočili izsleditev zlikovce v, nagrade sto kron, ki se pa po okolnostih tudi zviša na 200 K. V interesu občne varnosti je, da p. n. občinstvo živo zasleduje zlikovce in da gre v tej smeri oblastvom na roko.
Cena milu se je vsled zvišanih cen vegetabiličnega olja dvignila za 4 do 6 K pri vseh vrstah, začenši od 18. t. m.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 5. do 12. decembra t. 1. 91 volov, 9 krav, 3 biki, 331 prašičev, 129 telet, 18 koštrunov in 17 kozličev. —■ Upeljalo se je 16 zaklanih prašičev, 15 zakanih telet in 252 kg mesa.
Elektro-Radiograf »Ideal« na Franca Jožefa cesti pri poŠti ima od srede, dne 22. do četrtka, dne 23. decembra 1909 sledeči spored: Vaški doživljaji. (Po naravi.) Izreden dvoboj. (Komično.) Afričanski Pompeji. (Naravni posnetek.) V petek ni predstave. V soboto (božični praznik) nov zanimiv spored. — Lily Bo-heme. (Drama.) Resen fantič. (Komično.)
Prvi kinematograf »Pa tke«, prej »Edison«, Dunajska cesta št. 22, na«
•proti tavamo »fcvrope«, • ima ~ od
srede, dne 22. do četrtka, dne 23. decembra: Obleganje utrdb okrog Port Arturja. (Po naravi.) Nesreča v gorah. (Drama.) Veliki požar v Parizu. (Po naravi.) Kopniški stotnik. (Doživljaji čevljarja Voigta na Nemškem.) Radovedna hišna. (Komično.)
K aretaciji znanega vaganta Jakoba I stenica iz logaškega okraja, o katerem smo že v ponedeljek poročali, da je ukradel v Streliški ulici neki perici moško srajco, se nam poroča, da je to pravi tip delomržneža in malopridneža. Ko je bil prijet v neki tukajšnji žganjariji in priveden na osrednjo stražnico, je tam simuliral epilepsijo in ko je uvidel, da ga to ne reši, se je nalašč napravil tako pijanega, da so ga morali v policijski zapor prenesti kakor pravega pijanca. Drugi dan se je Isten,ču povedalo, da pride zaradi tega k okrajnemu sodišču. To mu pa absolutno ni ugajalo, temveč je želel še višje. Dejal je, da hoče prestati celo letošnjo zimo v zaporu ter pri tem zagrešil hudodelstvo žaljenja Nj. Veličanstva, vsled česar so ga oddali deželnemu sodišču, kjer bode prezimil.
Prijet uzmovič. Vrtnarskemu pomočniku Valentinu Vidmarju je minuli teden izginil iz odklenjene omare znesek 40 K. Tatvine so sumili hlapca Frana Brunška iz litijskega okraja, kateri je bil zaradi enakih de-liktov že predkaznovan ter ga je policija na podlagi danih indicij tudi aretovala. Osumljenec je imel ri sebi še 24 K 11 vin.
Premeteno sleparico z magaricom. Tržno nadzorstvo je zasledilo Marijo Kušarjevo iz Dola pri Medvodah, da je prodajala po Ljubljani že delj časa margarin za pristno surovo masjo. Zadnji teden ga je pripeljala v Ljubljano 300 kg. Trgovci so se kar trgali za njeno »kmetsko« surovo maslo.
Mestna posredovalnica za delo in službe bo jutri popoldne in v petek dopoldne radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta.
Voda na Barju je danes zjutraj še vedno naraščala. Hiša št. 21 na Ilovici je v vodi in je morala reševalna akcija tam stanujočo Marjeto Ceponovo s petimi otroci danes opoldne rešiti iz nevarnosti. Mestni magistrat je poslal včeraj in danes rešilne čolne na pomoč Barjanom.
S ceste. Ko je predvčerajšnjem zvečer 371etni hlapec Jožef Verhovc iz Pohovgradca pijan peljal z dvema konjema voz premoga po Prešernovi ulici, je z bičem neusmiljeno pretepava! konje in poleg tega zadel še več mimoidočih oseb. Ko ga je policijski stražnik posvaril, je postal še surovejši, na kar mu je stražnik napovedal aretacijo. Verhovec je na to popustil voz in zbežal proti Dunajski cesti, kjer ga je ustavil drugi stražnik, katerega pa je sunil od sebe. Vjela sta ga slednjič v Šelenbur-govi ulici in odvedla v zapor. Verhovcje bil zaradi hudodelstva goljufije že predkazuovan ter se je izročil deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Hrvatov in 25 Macedon-cev. Iz Amerike se je pripeljalo 36 Slovencev in Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Krojaški vajenec Ivan Kolar je izgubil 5 K denarja. Delavka Uršula Breskvar-jeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je bil zlat za 10 K in nekaj drobiža. Železniški delavec Franc Videnič je našel dva metra dolgo verigo.
Kina-Serravallo v luči znanosti.
Današnji številki je priložena okrožnica lekarnarja Piccolija v Ljubljani, ki jo priporočamo našim čita-teljem v pregled.
Frleflunjov proces.
Včerajšnja »N. Fr. Pr.« prijavlja v poročilu o Friedjungovem procesu^ tudi sodbo izvedencev prof. Rese t ar j a in dr. Krausa. Navzlic gorostasnim tiskovnim pomota m v »N. Fr. Presse« se nam je pri čitanju tega izvedeniškega mnenja kar zasvetilo. Rešetar in Kraus pravita, da pisec dokumentov ne zna dobro in ortografično srbski in prof. Rešetar je izjavil, da pisec, če je diplomat, ni Srb. Med jezikovnimi in pravopisnimi napakami, ki sta jih konstatirala Rešetar in Kraus, sta dve, ki sta tako čisto slovenski, da jih ni mogel nihče drug napraviti, kakor kak Slovenec. Pri tem se nič ne oziramo na to, da je po Levčevem pravopisu pravilna oblika »Koalicioni« in »Austrioni«, dočim je po srbskem pravopisu napačna. Toda samo Slovence je mogel rabiti obliko »iščekivati« namesto srbskega »iščekivati« in obliko »poslanci« namesto »poslanici«. Obe te po srbskem jeziku in pravopisu napačni obliki sta pristnoslovenski in spadata v tisto kategorijo napak, ki jih delajo Slovenci prav pogostoma, kadar govore ali pišejo srbski ah hrvaški. Rešetar in Kraus tega nista zapazila, ker je prvi Dalmatince, drugi pa Slavonac.
Kli se je spričo temu čuditi, da nam je prišel na misel Slovenec Mesar, ki je sedaj kot avstrijski vohun v Sab-cn v Srbiji v preiskovalnem zaporu* in ki je lansko leto, ko se je več mesecev s svojo ljubimko mudil v Ljubljani, vzbujal s svojo razsipnostjo občno pozornost?
Telefonska m brzojavno poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 22. decembra. Poslanska zbornica je danes dobro obiskana. Po dveurni razpravi je zbornica z 246 proti 202 glasom sprejela proračunski provizorij.Opažalo se je, da je tudi vseh pet čeških tajnih svetnikov (Pacak, Fort, Fiedler, Prašek in Za-ček) glasovalo proti proračunu. Glasovale so proti proračunu: vse stranke »Slovanske Enote«, Malomsi in Socijalni demokratje, Dalmatinci so se absentirali.
Dunaj, 22. decembra. Med današnjo razpravo o spi rito vem kontingentu, ki je sledila razpravi o proračunskem provizoriju, so naenkrat vsi Poljaki zapustili zbornico. S to secesijo so demonstrirali proti predsedniku Pattaiju, ki je neko že odklonjeno resolucijo dal še enkrat na glasovanje, na kar je bila sprejeta. Ko je zbornica potem razpravljala o nekih davčnih popustih, sta dva natakarja vrgla z galerije kakih 200 letakov v zbornico. Ti črnoobrobljeni letaki z napisom »Umor in smrt« obsegajo pritožbo natakarjev in marker-jev, da jim gospodarji ne dajo nikdar potrebnega počitka, vsled česar umirajo za tuberkulozo. Omenjena natakarja sta bila izročena policiji. Na vrsto prideta danes še dve predlogi: zakon o kreditu 54 milijonov, ki jih dobe agrarci za povzdigo živinoreje in pooblastilni zakon, s katerim bo mogoče skleniti trgovinske pogodbe z Rumunijo, Turčijo, Srbijo, Bolgarsko, Crno goro iu Argentini jo. Agrarci bodo zahtevali glasovanje po imenih. Seja bo trajala še dolgo, a vsekako je to zadnja predbo-žična seja poslanske zbornice.
Važna razsodba.
Donaj. 22. decembra. Danes jft upravno sodišče razsodilo, tla so občinski zastopi upravičeni naročavati Časopise na občinske stroške.
Konec Friedjungovega procesa.
Dunaj,   22.    decembra. Proces srbsko - hrvatske koalicije proti dr. Friedjungu je končan. Ko so se včeraj   pogajanja razbila,   je posegel vmes bivši   minister   dr. B a e r n -r e i t h e r , ki je sodnemu predsedniku naznanil, da ima od višje strani naročilo poskusiti, da se doseže sporazum. Najprej se je obrnil do Šupila in ga prosil, naj   porabi ves svoj vpliv na koalicijo, da bi se ta zadovoljila z Friedjungom ne preveč ponižujočo častno izjavo, da   bi ne bili kompromitirani tisti visoki krogi, o katerih je Friedjimg zatrjeval, da so mu dali falsificirane dokumente. Baernreither je pri ti priliki tudi dal razumeti, da bi imela taka poravnava ugodne posledice za razmere na Hrvatskem. S posredovanjem Supila so potem obravnavali z Baernreither-jem bivši ban   grof Pajace v ič, bivši sekcijski šef-Nikolič, predsednik dež. zbora hrvaškega dr. M e-d a k o v i ć pa S u p i 1 o sam in se je naposled dosegla poravnava. Fried-jung je podal danes izjavo, v kateri priznava,   da so   dokumenti glede prof. Markoviča falsificirani   in izjavlja, da vsled tega dvomi   tudi o pristnosti vseh  drugih dokumentov dostavlja pa, da ga je pri njegovem nastopu zoper koalicijo vodila samo skrb za blagor države.   Koalicija se je izrekla s tako izjavo uzadovoljeno, ker se zadostuje, da se   pribije dejstvo in prizna  neutemeljenost vseh obdolžitev. Na kako izjavo od strani klerikalne »Reichspost« koalicija ni reflektirala.
Bolgarska viađa u vsesiovanski kongres.
Solila 22. decembra. Kakor je znano, se imajo 1. 1910. vršiti tu v Sofiji vsesiovanski kongres, kongres slovanskih zdravnikov in vsesiovanski časnikarski kongres. Za prireditve ob teh kongresih je določila mestna občina že 50.000 levov. Sedaj je tudi bolgarska vlada sama v isto svrho nakazala 50.000 levov. Vse kaže torej na to, da bo sofijska slovanska manifestecija najsijajnejša, kar jih je kdaj priredilo slovanstvo.
Atentat na raaraaakefa mlnistr* akoga predsednika.
Bnkareit 22. decembra. Zdrav stveno stanje vsled atentata ranjenega ministrskega predsednika je zadovoljivo. Napadalec, ki je nanj streljai, je neki železničar. Pravi, da je storil atentat, da bi se raaičeval, ker je ministrski predsednik neusmiljeno preganjal želczničarske organizacije in tudi njega spravil ob službo.
— Jakob* A lesove« Ubrani »piši. Priredil Jožef Vole. I. zvezek. Kako sem se jaz likal. I. del. Založila Katoliška Bukvama. Ceua brošuri
1 K 20 v, vez. 2 K.
— »Dr. Havass Rezao«: A ma-gyar birodalom K oz jogi terkepe — državnopravni zemljevid ugarskog kraljevstva. To je naslov zemljevidu, u a katerem so Hrvatska in Slavonija, Bosna, Hercegovina in Dalmacija označene kot deli Ogrske. Cena
2 kroni.
—»Mala knjižnica«, ki   jo od
novega leta sem izdaja dr. Gj. B a -s a ri č e k ima nalogo, podajati obče-razumljiva tolmačenja različnih na Hrvatskem veljanih zakonov ter nauke o prosveti, narodnem gospodarstvu itd. Vsak mesec izide ena knjiga, obsegajoča 32 strani. Doslej je izšlo šest knjižic o različnih zakonih in šest o različnih drugih predmetih. Posebno zanimivi tudi za nas sta knjižici »Narodni pokret u Hrvatskoj« v prvi polovici 19 stoletja in knjižica »O pučkoj prosvjeti u Danskoj«. Naročnina za celo leto velja 2 kroni — posamični snopiči pa so po 30 v. Naročnino je pošiljati na adre-ro dr. Gj. Basariček, Zagreb, Josipo-vac št. 11.
Mnogostran ska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko igan$e In sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krcpilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K V90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. BIOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlanben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno IKGLZf-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 S
Priporočamo našim rodbitiam
kolinsko cikorijo.
Izvid gda. drja. A. K r o k i e \v i c z a, ces. svetnika, primanja splošne deželne bolnicn S v. Lazara v      Krakov u.
Gospodu. J. Serravallu
v Trstu.
Serravallovo kina-vino z železom sem večkrat odrejal v privatni praksi kakor tudi v bolničnem zdravljenju v slučaju hude malokrvnosti in sem vedno lahko konstatiral zboljšanje slasti in splošnega telesnega stanja in torej to vino lahko priporočam kot dragoceno zdravilo v slučajih malokrvnosti.
V Krak ovu, 18. decembra 1898 Dr. K r o k i e \v i c z.
Kaj se vse v gledališča popusti,
ni moči povedati. Seveda največ pom-padurjev. In kaj mislite, da smo zadnjič dobili v deset takih stvareh, popuščenih enega in istega dne! Bonboniere s Favevim« pristnimi sodenskimi mineralnimi pastiijami, kar je dokaz za to, da dame vedo ceniti vse dobro in si zatorej tudi lahko razkladamo, zakaj predstav nihče več ne moti s kašljanjem in odkašljanjem. To ravno delajo favevc pristne sodenice, ki se povsod dobivajo po K 1-25.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko • W. Th. Guntzert, c. kr dvorni založnik, Dunaj IV I, Grosse Neugasse 17.
Zlata svetinja
TJerolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše korm.
čistilo za
zobe Sjf^
O. SETDL
Stritvjm ulite 7.
=5^
Kemik dr. ing. Htrsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlln" prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-švodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznano
TaDno-cbiB tinktura
tatera  okrepeujs  lasteče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenico s navodom t ki
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, modioinal. vin, epoolfali tet, najfinejših parfumov, klrurgfskih abvoz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarno Milima uuteka
i Liubljanl Rnljm »sta it L
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
Darila.
Na upravniltvo naiega Usta sq poslali:
Pri odhodnid zemljemsrca g. S. Adlerja v Logatcu je bilo nabranih 12 K. — Železniški uradniki in njih prijatelji zbrali as nedeljskem družinskem večeru v ljubljanskem »Narodnem domu" 20 K. — Skupaj M K. — Srčna hvala in živeli.
si dovoljuje tem
Eotom izreči najiškrenejio zahvalo vsem, i so s krasnimi dobitki, denarnimi darili ali kakorkoli pripomogli k popolnemu uspehu letošnje društvene božićnice, ter prosi vse p. n. društvene dobrotnike, da bi ohranili društvu enako naklonjenost tudi v bodoče.
V Ljubljani, dne 21. decembra 1909.
Umrli so v Ljubljani:
V de tel nI bolnici:
Dne 15. decembra: Marija Pengov, delavčeva žena, 60 let. — Josip Volbank, delavec,
39 let.
Dne 17 decembra   Andrej Prežel j, delavec, 56 let.
V vojaški bolnici:
Dne 15. decembra: Araold Schcll, enoletni prostovoljec 22 let.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. decembra 1909.
Termin«
Pšenica za april 1910 . , Pšenica za oktober 1910 . . Rž za april 1910 .... Kuruža za maj 1910 . . . Oves za april 1910 ...
Efektiv.
za 50 kg 1406 za 50 kg 11 86
za 50 kg 9-96 za 50 kg 672 za 50 kg 760
Neizpremenjeno.
Meteorolojlčno poročilo.
Višina hii OKirjcB 3M-
Srtdiji ira»i tlak TUlii.
~ I Ča* Stasjej g« — i baro- i •» >■
«   °^0' metra
Vetrovi Nebo
21. 2. pop.  728 6 . , 9. zv.   735 1
3-0 slab jug 1 dež 3 2 si. szahod1 oblačno
22.   7. zj.   738 0     0 2 brezvetr.1 jasno
!ii 1
Srednja včerajšnja temperatura 35°, norm. —22J. Padavina v 21 urah 304 mm.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljubljene soproge, ozir. matere, gospe
fianOSke Skala roj. Stoik
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo k večnemu počitku, posebno prečastiti duhovščini, slav. pogrebnemu društvu in uslužbencem južne železnice za njih kolegijalno naklonjenost ter darovalcem krasnih vencev, ter vsakemu spremljevalcu posebej.
Ljubljana - Novi Vod mat,
21. decembra 1909. 4738
Rodbina Skala.
Sprejmem vefc spretnih 4725
hUničorsbih pomočnikov
Lepo knjižnica
c
večina jt vezanih, m w
po smerni cent ' Naslov pove upravniltvo »Slovenskega Naroda«. 4736
Notarski kandidat
s prakso, isoe elmsfce.
Ponudbe pod uprav. »Slov. Naroda«.
na
4737
Žitna kava
najboljše kakovosti, 5 kfj sa K 4*50.
Sladna kava
prazen a v najmodernejšem stroju, posebno dobrega okusa, 0 kg sa K 4*90.
Češki slad
kaljiv, najboljši  za proizvajanje piva doma, 9 kg m K 3*50! pošilja vsak dan na vse kraje franko, če se pošlje denar naprej ali po povzetju
VACLAV DUDA, Zakolani,
kraljevina Češka. 4740
TOIFIi"
TALAtIDA
GETLON CAJ
Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celin.
Češki kmelj
žateski   najboljši od leta 1908. 5 kf
Priprovezflplvo
za proizvajanje  doma, do 200 litrov 12 kg za 10 K.  Po povzetju ali za denar naprej  pošilja franko na vse kraje z natančnim popisom vred
Vaclav Duda, Zakolani
kraljevina Č.»ka. 4739
Pnporoča se za praznike:
IlOvi došlo po nizkih cenah
Teran )
opo»o um       liter 60 vil.
Pristno namizno belo vino I
Reteško        7No litra R 0 96
Vino WerntOQth ...... 120
Maršala ...... 1*50
bber desertnih vin, Cheipegee, Malage,   alivoTke, tropinovca, nima, konlaka, čaja itd.
Za razprodajo cene po dogovora.
Fran Cascio
Ljubljana, Selenbnrfova ulica 6.
I
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2-80, belega K 4. finega K najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10. prsnega puha K 12. od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje S5o£SEW
nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180 x 116 cm z 2 blazinama, velikost 80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 29, s puhom K 24; posamezne pernice K 12.14,18; vzglavnica K 3, 3-58, 4. — Pernice 180x140 cm ve-like K 15. 18, 28; vzglavnica 90 x 70 ali 80 x 80 cm K 450, 5, 5-50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
v neeemlci štev. 101».
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastoaj is poštnise presto. 3653
inlHi in pleMa tvrtka
Speletič & Remžgar
Rimska oeeta nt. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljeni kakor na deželi.
Delo solidno! 1296       Osno prittiomoI
Hotel Llburnijfj
• 15 sobami, kavarno, restavracijo in potrebnimi prostori, m staja 8 L 1«-iaaa 1M0 v ■a|oaa.
Obvestile in ponudbe sprejema
4303
J. Zamijeti
UiUnl RiBimnl
13
« priporoča za vu 340 spajajoča
v svojo stroko
MU.
Jznlnje prave sorske lelovadske avlle.
novi slovenski oenik
dnkoles, Hiaiiiistrojev, gramofonov, plo Ji
itd. itd. 4691 s čudevito nizkimi cenami pri
F. Batjelu
Gorita, Stolna ulica 3-4.
Tam je velika zaloga vsakovrstnih automa-tičnih gramofonov za gostilne od K 18 do K 1000, kakor tudi avokoles, šivalnih strojev, zastopnik kmetijskih strolev, orkestrifonov. — Mehanična delavnica. — Prodaja se tudi na mesečne obroke. Ceniki franke.
Vsn
368
prevzema
ter tudi daje materijal Josip Puh
Ljubljana«
Gradaške ulice št. 20.
Ceno Z
Solidno!
Enako sodijo
vse gospodinje o
ril kavi
Naravnost slastna jo I
Pridodatek k zrnati kavi, vsake pol. Slasten okus.  Velik prihranek.   5 kg stane 4 K. Po povzetju pošilja franko na vsako avstro-ogrsko pošto
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenlelderstrasse
Štev. 67. 3847
la bole
Priporočamo slav. občinstvu naša že večkrat in posebno sedaj na mednarodni razstavi vin v Londonu
s prvo odliko
tf
odlikovana
vina
ki se točijo v Sodni ulioi it. 4, na Umakl oostl štev. 0 m na Starom
trfU itOV. 6. 4646 S točno, ceno in solidno postrežbo se priporočamo z vsles poštovanje m
Br. Novaković
veletrgovina dalmatinskih In drugih vin v Ljubljani.
liio oo
sa trt fo-
spodlčne
Več pove upravništvo »Staven* skega Naroda«. 4705
Ura z verižico
samo 2 kroni.
Zaradi nakupa velike množine razpošilji šleska razpošiljalnica. prekrasno pozlačeno. 36 ur idoco precizijsko uro na sidro, z lepe verižico za samo K S*— kakor tudi triletnim pismenim jamstvom. — Po povzetju razpošilja Proskolsleska razposUlevalnica
A. Gelb v Krakovu it. 43«
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 4724
V nodeljo
4726
uelik ples
▼ prostornom salona
Mine Balila
(grel Trniln) na Ollncah,
Trgovina  z   žoleznlno  v Ljubljani sprejme strokovno izurjenega
iolozninar ja i na ponudbe železnine neveščih se ne bode oziralo.
Sprejme se tudi
kontoristinja
a le taka z večletno prakso.
Ponudbe pod „Globus11 poštno* ležeče Ljubljana. 441?
Špiritovi sodi
od finega špitita od 000 do 800 litrov in
isti Ulli SOl
prav močni in zanesljivi, se dobe po
nizki ceni pri tvrdki
593
. Rosner & drug
v Ljubljani, poleg Koslerleve ginf arne.
Svoji k svojimi 9^70
Prva in edina češko-slovanska tvrdka za
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim za \odom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v tc stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno
Najtopleje se priporoča
G. F. Jurasek,
prvi kraaj.-slov. uglasevalec klavirfet
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr.
Kronično zaprtje
oslabljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi,  v  trebušnih organih
kakor tudi zlato žilo, preobi-lost in ramne ženske bolezni
ozdravi gotovo in brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
.Moravla1
v Sokolnlcl pri Bran«
Dobiva u v vseh lekarnah in ndll igtt. frgooiinaft
Glavna zaloga za Kranjsko: 4343
A. Šarabon v Ljubljani.
Modni salon
F. JUST-MASCHKE
Ljubljana. Židovska ulica Stav. 3., Ljubljana
3621 srissfsis se asjaiijl cesi ravnokar došle najnovejše
dunajska In pariška Velika unim
01 modele =8
mm dama In deklice.
ffflllU i*wir-ni
Mil klobukov. Cepič 111
Zaiti ttMlikl letu n nmMii.
In uavectle
SvOJe   ZdraVJe si ohranite! Izginejo Vem slabosti in bolečine, oči, iivet, milico in kite st Vam ojačije, tpaii bosta sdrevo, stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid z snemko »Eisefloid«. Tacat os foklndsiri 6 kros
splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet na E V. Fellor v Stobici. Elizin trg štev. 238 na Hrvaškem.
77
5432
461727
58
0249
TRovftf sotaM
ki je bil že samostojen trgovec, želi nastopiti  službo  m 1.  Januarjoas ▼
trgovino  z  mešanim alt  samo manufakturnim blagom.
Resne ponudbe pod „1,1887" na
uprav. »Slov. Naroda«. 4712
Rune prevode
Iz nomJ6lno v slovoniftlno
cirkularjer, pisan in drugih tiskovin oskrbi OOM v taj stroki izveibav ■radnik.
Naslov   v   naravniitvn *Slov< Heroda".
Pristne samo z
zvezdno znamko!
Pristne ruske galose
..Zvezdna znamka44
ao najboljše. 30*1 Tvornica
„Provodnik"
v Higl
jamči za stanovitnost.
Dobivajo sc pri Vaso Petrićićtt v IfuMisni in po vseh boljših trgovinah s Čevlji in z galanterijskim blagom.
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvorniškega izdelka
A i &s OBLAK
Č€>w?|a!*s8fl mojster
Kongresni trg štev. s v Ijublam
se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena se »ajsolidneje izvršujejo .#.  .#. v lastni Bslavnici.    •    • •
1730
A VIII. 740 9 7
Zaloga moke
Vinko nn *m» Hranj Peter nAJlnti Jarše
v LjijiDi: H v& l v te: imim ulica 231.
Naročila  se sprejemajo  v  obeli skladiščih in tudi v Ljubljeni,
Dunajska ceata 32. — Telefon št 165.
Karel Meglic
lastnik tvrtike Lavrenčiš k. Domiceij. *«8 Žitna trgovina.
3!
luHI
E
Dve sobi
v pritličju, na Ofln Oradi* ča in flil-
ierjeve ulice, pripravni za stanovanje, pisarno kakor tudi za trgovino ali
obrt. no odiaata takoj ali p« po-znoje.
Potzve se v Oradiiču »lev. 13, I. nadstropje. 4669
Kraene
BLUZE
največja isbera v svili in drugem :-;  modnem blagu rudi po mer). :-:
Vaakovratna krila, porilo
In otrodjo oblakom
priporoCa po
M, KRISTOFIĆ
pmr Baear
štabi na it. as
rilSMB lili
4419
ANTON POLANC v
pri Zidanem mostu
— priporoča svojo bogato zalogo    m ■
vseh vrst pšenične in koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko*
3C
prostovoljne favno dražbe.
Na predlog sodedičev umrlega g. Frana Santha se vrši vsled sodnega odloka z dne 29. novembra 1909 javna progtavajjna dražba
hiše štev. 147 v Spodnji Šiški
vloga štev. 346 kat. obč. Spodnja £i£ka
dne 29. decembra 1909 ob 3, popoldne
v navedeni hiši.
Izklicna cena znaša 16.000 K in se navedeno posestvo le za ali nad izklicno ceno proda. Vsak ponudnik ima pred dražbo položiti 10% radija v roke sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji so pri c. kr. okrajni sodniji ali pa pri porlp^anem notarju v pisarni na vpogled.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1909.
Ivan Plantan
c. kr. notar kot sodni komisar.
Za božična
Slovenska tvrdka obuval
Združenih čevljarjev v Ljubljani
Vtfolfove ulice štev. 14
priporoča slav. občinstvu svojo veliko ZdlO&O za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske faloše in dokOlOOICO (gamasne) in vse k stroki spadajoče potrebščine* Naročila po meri is popravila se okusno, točno in solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
\2
3te
C. kr. avstrijske  j§jf   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
novoletna darila!
priporoča
Lju&liafla. Mestni frg
nasproti rotovža
svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih u r,
briijantov, zlatnine in srebr-
nine v veliki izbiri,
ter ramih drugih predmetov iz kina srebra, po najnižjih conah.
!Slovensko podjetje!
f 4077
Otaod lz Ljnbiiane (1*2. isl.)
/♦03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Josesice, Trbiž, Beljak, juz. žei., Gorico, drč. 2e?.. Trst, c. kr. drf. 2e!.. Beljak (čez Pedroščico), Celovec.
7*90 zjutraj. Osebni Tiak * smeri: Grosuplje, Eeđolfovo, Stražo-Tcplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-aice, OeHak, (čez PcdrcšCico), Ccicrec, Prago, DSafdBne, Berlin.
fl-aO dopoldne. Osebni vlak t smeri: Tržič, Jesemce, Trbif, Del jak, juž. žel, Gorico, dri. že!.. Trst. c. kr. drl iti, Beljak, (čez PsdreslČico), Celovec.
IZ2 popoldne. Osebni slak t smeri: Gro-su^je, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0*20 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. zel., Gorico, drž. žal.. Trst, c. kr. drf. 2eIM Beljak, (čez JPodrozjco), Celovec.
0*90 zvečer. Osebni »lak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beijak, (čez Podroščico), Celovec, Prajjo, D razdane, Berlin.
7'40 zveoer. Osebni viak v sraeri: Grosuplje, Itodolfovo, Strafa-Toplice, Kočevje.
IO peneči. Osebni vrak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, juž. žel., Gorico, drf. SsL, Trst, c ar. drž. žel., Beljak, jui. 2el„ (čez Podxošč?co) Prago, Drasdane, Berlin.
•Oko* iz Masljsjit (tfrsavne lslesnles):
7*2S zjutraj: Osebni vi&k v Kamnik. 2*05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik.. 7*fO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
cA   S«   oktobra 1909«
Prihod v Liuolfaao tfuiae ielesnisa
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Herliriz, Draidaa.
Prsge, Beljaka, juf. 2e!, Trbiža, Jesenic.
Gorice, TraSa, Triičz. S*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strtie-
Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. i:'2 3 dopoldne:  Osebni vlak iz Berlina.
Draldan, Praje, Celovca, Beljaka, juž. iek.
čez Podroscico in Trbiž, Gorice, d:i. Jel.
Jesenic, TrZića. a*5$> popoldne:   Osebni  viak iz Kočevja.
Straie-Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. 4*(5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, iss%
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čes Podre
•žico), Gorice, drž. žel.,  Trsta c. kr. drf
zel., Jesenic, Tržiča. e*49 zvečer: Osebni vlak iz Berlins, Draja
e>an, Pra?e, Cslovca, Beljaka, (čez VoAij.
ščico), Jesenic. a*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, j ni
£el., Trbila, Celovca, Eeljaka (čez Podre-
šflccl, Trsta, c. kr. drž. zel., Gorice, dri
žeL, Jesenic, Trfiča. 0*07 zvečsr: Osebni vlak iz Kočevja, Stršio*
Topiic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ii-oa ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drl fel., Gorice, drz. šel.. Jesenic.
Prihod s* LfnBll&ne (državna is lomio*} O'SO zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. tO*SO dopoldne: Osebni vlak is Kamnika. OMO zvečer: Osebni vlak is Kamnika.
Caii prihoda in odhoda so navedeni v sreda]4 evropejskem času.
C. kr. državno-želesniško ravnateljstvo v Trstn.
nakupno priliko!
LjHlljaBi Mestni trg it. 22 is 23.
Tiskana in tkana bombaževi na. Bela in rjava kotonina. Domače in angleško sukno. Francozka svila. Modno blago iz prvih tvornic. Najboljše češko platno.
popotne opreme za neveste. Oprave za hotele in stanovanja.
Največji zaloga preprog.
darila za |ožtl izpei cene. Ostanki po tvornlSUk cenah.
Solidna postrežba!      Nizke cene!
Velika božična prodaja
pod vsako ceno!
zimski paletoti, obleke, kožuhi, pelerine, klo-iA   ottki in cepiče. .".
jopice iz pltša, in sakna, pale-toti, ragiani. kostumi, pelerine, krila,   bluze,  boe in muli.
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
-m
H. 0. Vooril
tjnbljana, Sočna ulica 4, II. nadstr.
Podučuje klavir na domu in stanovanjih. Osebno se dogovarja 11. do 12. ure predpoldne in od 5. do 6. ure> zvečer. 4549
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glavnica K avOOO.O#0. StrHeirjeVel ulica ŠteV. 2« Raaareni fond 0004100 kron.
Podrsslaalce v Spljtttefff MoTComi Trsta ta SsVemJeVes.
priporoča proaiooo na krosVtno orooke I k 24, žrebanje S. tonu, glavni dobitek E NMN. — Fronioao na arooke na nravnavo Donave a k 12,
žrebanje 3. lannarla, glavni dobitek E 140.000. — FrOnlOOO M Unkllanake OTOOkO a K 8, irebanje 9, lanmatia, gUvni dobitek E §0*000.
Fromooo na 3
■ u
a K 5>/„ JrebMje S. laaurja, gbrai dobitek S MMSS. — V«e 4 pronese stapn le 47 S.
Sprelsaui vlofs na knpnos In na teko« rasna ter pa eOreataje po otsflb Jg. 4%% «
73
97E
9921
lepa, Aotistna in po ic &nano na/ni&Jin* cena A, se .\    ,\ 306i jo v moSni .*.
£ju$£jana.   Stati tzej 18. .JPfuStjana.
4570
naznanfaP da fe s 16. decembrom »~, t. 1. prevzel dr. Benkovičevo lyM
Izvrsin
rs
1449
PiO, Siuuiuiuuiu; |»
in vso drugo žslessisiO g
priporoča
prva slovenska veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji pj
Fr. Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije c.l.
tik
v kartonaino tvornico.
Iv. Bonač v LJubljani.
Za božične praznike
priporoča slav. občinstvu prva
na Starem trga št. 13
pr.znano najboljša vina:
Teran istrski . . Refoško. . . . Burgundec , , , Vipavsko belo. • Goriško belo . . Rebula briška. . Rizling goriški Muskatelec. . . Pelinkovec (Wermouth) Cviček Drenovčan. .
i /
litra
28 v 36 40
99 99
99 99
23 „ 32 ||
40 „ 36 „ 40 „ 80 ,,
40 „
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga. Kupi se dobro in poceni le pri meni kot znani .*.   .*.   .%   .".    tvrdki. .*.    - •
Ure budilke .   . . niklaste, lepe ankerice srebrne cil. rem. . srebrne ankerice rem. prstan z diamantom prstan z briljantom
od K
•     m       ■ ■
3- - naprej
4- 50 7-- „
10-
i2—: .,
30-—
Za obilen obisk se priporoča
Fr. Čuden
trgovec In ar ar
v Ljubljani.
Naročajte novi cenik 8 koledar-jeni tudi po pošti zastoni.
Šivalni stroji Singer od 60 K
naprej za pletenje (pouk brezplačen). 4262 Lepe novosti kina in pravega srebra po znižanib cenah.
%0$r   Zelo važno !
Poslano.   Zelo važno!
Ker bodo v najkrajšem času
reklamni koledarji za leto 1910
popolnoma razprodani, opozarjam vse cenj. trgovce in obrtnike v mestu in na deželi, da, kdor misli Še kaj naročiti, naj to takoj stori, ker mi drugače ne bo mogoče postreči. Cene koledarjem so od
15 vin. naprej z blokom in tiskom vred. Tisek brezplačen !    Vzorci na razpolago!
Priporočam se za cenjena naročila
Fr. Iglic, Ljubljana 4675
trgovina s papirjem in galanterijo -^^^^^ Mestni trg št. 11.
Edina najstarejša in največja razpoiiljalnita reklamnih MSaijn na Kranjskem.
Zelo valno I
Izdajatelj in odgovorili urednik Baeto Pustoalemšek,
J
[j
355
prodala
za dame in deklice
0
F-
Pod Trančoi
priporoča
veliko zalogo
igrač
in
ialnnterlisbes
blaga
ANTON ŠKOF
aDnnajska t. v bili gostilne J. 6",
Ravnokar so došli
111
lil
i$x davil z>a cBo&ic
Si!
Mi
Za
se
fino izdelane suknfe., kratki in dolgi kožuhi,
moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne nlače, n57 fini deški plašči, krasni kostumi za dečke
v velikanski izberi«
Stalne, na vsakem predmetu označen? cene.
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri
i
113
orski trg it. 1
Podružnica:
1, lili
WZ*s*k 'f:fMf:^
Čufie!
Poioi8!
113
ii
za leto 1910. |
I s torbico ali Urez torbice, i
I A katere oddajam vzlic elegantni £ I ■ ■ izdelavi po      4335   ■ ■
111 skrajno nizkih cenah. 111
I I I Natisk firme | | ■
os. brezplačno. • • •
i
Nihče
naj ne opusti, predno kaj kopi, zahtevati moje vzorce In cene.
Postrežba točna In solidna.
Ivan Bonač
togovina papirja na debelo
Sclnlirim iUtiv inpirti niti.
Mit za eitroiiie
kakor hišne telegrafe in telefone, strelovode, električno luč kakor električne zdravniške aparate, najnovejše stroje za zobozdravnike in
za vsa v to stroko spadajoča dela in poprave po najnovejšem sistemu.
Proračuni in nasveti na zahtevo brezplačno. Pričakujoč mnogobrojnih naročil belježim z odličnim spoštovanjem
Itflakso Sartary
4463 elektrotehnični zavod
v Rožni nlici štev. 39
j^faj epsa in največja zaloga papirnatega - in galanterijskega blaga =
najbolj pripravnega xa
1
prodajam radi velikanske naloge po zelo nizkih cenah. Da si blago lahko vsak ogleda sem napravil krasno
božično in novoletno razstavo.
Priporočam tudi 5674
veliko zalogo nakita za božično drevo.
S spoštovanjem
FR. IGLIC v Ljubljani
trgovina s papirjem in galanterijo
4629
Peter Keršit jp. mu
priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. Za točno in solidno delo se jamči.
Sprejema se tudi les za žaganje na parni žagi.
Lastnina in tisk »Narodno tiskarno««
72
13
11
2965^^66
15
6292
RF