315. št. — 4. leto. Poštnina jvavšalirano. Današnja Številka velja K 2*—
V Ljubljani, petek 30. decembra 1921.
Naročnina za kraljevi no SHS
Mes&čao 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLA',
Ob
Vseučmk^
kn
Uredništvo;
WoKe«a ulica 1/1. Telefon 360.
Uprava:
Marijin trg S- Telefon 44.
%
Pfo,
'Sto
*cj
Ljubi
'Jaw.
'ni» se ne vračajo
je priložiti znamko odgovor.
Kralj Aleksander v Ljubljani.
Kakor je vsem znano, je posetil kralj Aleksander naše kamniške planine, da sl oddahne od napornega dela zadnjih dni in da se razvedri v naših planinah pri lovu na divje koze. Lov je izborno uspel in lovska sreča je bila tako kralju kakor tudi njegovemu spremstvu mila. — Ko se je kralj vračal v Ljubljano so ga povsod živahno pozdravljali,
Okrog pete ure se je pripeljal kralj v avtobilu v spremstvu pokrajinskega namestnika v Ljubljano ter obiskal deželno vlado, komando dravske divizije ter se v naglici peljal po ljubljanskih ulicah, kjer ga Je občinstvo povsod, kjer se je prikazal, pozdravljalo z burnimi »živijo«-kUci. —
Pred kolodvorom se je zbrala med tem časom velika množica, ki je neprestano 'pričakovala prihod našega kralja. Malo pred šesto uro je dospel avtomobil s kraljem, ki ga Je množica z velikim navdušenjem pozdravila.
Na peronu so bile zbrane razne deputacije, med temi zastopstvo
mestne občine ljubljanske na čelu z županom dr. Ljudevitom Peričem, zastopstvo Sokola in narodnega ženstva.
Zupan dr. Perič Je pozdravil kralja v Imenu mesta Ljubljane. Kralj se je zelo dolgo razgovarjal z županom in se živahno zanimal za prilike v Ljubljani in v obče v Sloveniji. Gospodična Juta Zarnikova je poklonila za ljubljansko mesto kralju Aleksandru šopek cvetja, za kar se je kralj ljubeznivo zahvalil. Potem, ko so se kralju predstavile še razne osebnosti Ljubljane, je odšel v salonski voz dvornega vlaka. Ves čas Je kralja viharno aklamirala množica, ki je pela narodne himne. Iz vagona se je kralj Aleksander zahvalil množici za spontane manifestacije, povdarjajoč, kako so mu ljubi Slovenci in Slovenija. Izrekel je pozdrave vsem Slovencem.
Kralj je posameznikom iz množice podal roko; med petjem narodnih pesmi in vsklikanjem »Živio Aleksander« je vlak odpeljal proti Zagrebu.
Italijansko izzivanje se nadaljuje.
Šibenik, 29. dec. (Izv.) Včeraj so zopet prišle semkaj nove laške vojne ladje. Danes Je dospela ladja »Dante Alllghieri«. Včeraj popoldne so Italijani zopet brez vsakega povoda streljali na mesto.
Split, 29. dec. (Izv.) Včeraj so semkaj dospele: ena italijanska bojna ladja, 1 torpedni rušilec in 1 torpedovka. Ob 3. uri popoldne je bil pri dalmatinskem namestniku dr. Metličiču italijanski konzul Umilta. Kakor se govori, Odplujeta jutri dve ladji, dočim ostane »na do končne rešitve spora.
Split, 29. dec. (Izv.) Italijanski kontni je posetil .te dni dalmatinskega namestnika dr, Metličiča ter v imenu tvoje vlade zahteval z ozirom na 51-
beniški incident: 1. da naša vlada obžaluje povzročeni incident, 2. da kaznuje krivce, 3. da naša vojska izkaže čast italijanski zastavi, 4. da naša vlada izda manifest na narod, v katerem obžaluje dogodek v Šibeniku. — Dr. Metličič je na te nesramne zahteve odgovoril v imenu pokrajinske in centralne vlade, da teh pogojev ne sprejme.
Split, 29. dec. (Izv.) Italijanske bojne ladje neprestano plovejo med Šibenikom ter Splitom. Ker ni došlo do ni-kakih nadaljnih incidentov, je razumljivo, da vlada zbog take objestnosti Ital-janov v naših vodah nepopisno razburjenje med prebivalstvom.
Izjava nove vlade o delovnem
programu.
Beograd, 29. dec. Na današnji seji Aupščine je dal ministrski predsednik v imenu vlade to-le izjavo: Kraljeva vlada smatra po svoji konstrukciji za tvojo dolžnost, da naznani narodni »kupščini delovni program, ki Je namenjen temu zasedanju skupščine. Vlada smatra, da obstoji po votiranju ustave potreba, da se votirajo oni zakonski načrti, katere predvideva nova ustava ali ki so v tesni zvezi z njimi. Po votiranju državnega proračuna morajo takoj priti na dnevni red nastopni zakonski predlogi:	1. zakon o
državnem režimu in upravnih sodiščih, 2. spremembe zakona o volitvah poslancev, 3. zakon o glavni kontroli. L zakon o centralni državni upravi,
5. zakon o ministrski odgovornosti, 6. zakon o samoupravnih oblastih v občinah, srezih in pokrajinah, 7. zakon o civilnih uradnikih, 8. zakon o osnovnih srednjih in višjih šolah, 9. zakon o poljedelskih kreditih, 10. zakon o zavarovanju setve pred poškodbo po pri-rodnih nezgodah, 11. zakon o administrativni razdelitvi države, 12. zakon o veroizpovedih, 13. zakon o ureditvi sodišč v splošnem, 14. zakon o reorganizaciji vojnih sodišč, 15. zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev, 16. zakon o izenačenju davkov, 17. zakon o tisku. Poleg teh zakonskih načrtov skupščine je -treba, da pride tudi še dosti drugih vprašanj na dnevni red.
RAZOROŽITEV ALI OBOROŽEVANJE.
Washington, 28. dec. Na današnji dopoldanski seji komiteja za razorožitev na morju je francoski delegat Sa-raut obrazložil po navodilih francoske vlade, da Francija nikakor ne more Irtvovati več, kakor ze izjavila glede lahkih ladij in podmomikov. pržavni tajnik Hughes je izrazil svoje obžalovanje, da Francija ne bo doprinesla v tem oziru enakih žrtev kakor glede velikih enot. Balfour je izjavil, da so
Eodmorniki proti armiranim ladjam rez učinka in da so nevarni samo trgovskim ladjam. Balfour je dodal: Program Francije bi Anglijo prisilil, da bi ukrenila obrambne odredbe proti podmornikom, nahajajočih se blizu •jenega ozemlja.
Pariz, 29. dec. V svojem odgovoru na govor Balfourja je francoski zastopnik na washingtonKki konferenci Sarart opravičeval stališče, ki ga je ?ranci.ia zavzela v -vprašanju tonaže Podmomikov. Dokazal je, da stremi Francija samo za tem, vzdrževati svoje zveze s kolonijami, da pa ne namerava tekmovati s svojimi sosedi, kar se tiče pomorskih sil, in da nima namena napasti svoje sosede, ki so njeni prijatelji. Na koncu je obžaloval v ganljivih besedah stališče, ki se je podtaknilo stališču Francije.
Washington, 28. dec. Root je predložil mornariškemu odseku načrt, ki predvideva vpoštevanje pravil človekoljubja pri vojskovanju s podmorni-kl. Načrt predvideva, da podmorniki ne smejo poprej torpedirati trgovinskih ladij, preden so jih opozorili in zahteva vprštevanje splošnih pravil, kakor
n. pr. preiskavo ladij pred potopitvijo itd. Predlog se je izročil posebnemu pododseku v proučevanje.
SESTANEK V CANNESU.
Cannes, 28. dec. Ameriško odposlanstvo dospe semkaj 29. t. m., angleško 1. januarja, ostala pa 5. januarja
London, 29. dec. I.loyd George je poslal iz Cannesa brzojavko, ki veli med drgim:	Londonski dogovor
stavlja Irsko na isto staišče, ki ga imajo ostali člani britske države.
ZBIRANJE RUSKIH ČET OB FINSKI MEJI-
Kodanj, 28. dec. Kakor se brzo-javlja listu »Politlken« iz Helsing-forsa, zbirajo Rusi ob finski meji svoje čete. To dejstvo Je povzročilo govorico, da je prišlo med boljševl-Škiml četami in finskimi dobrovoljcl do spopadov.
ANGLEŽI ZAPLENILI FRANCOSKO MUNICIJO.
London, 29. dec. (Izv.) Glasom vesti »Dailly-Ja« iz Carigrada, so povzročile tamkaj veliko senzacijo vesti, da so angleški kontrolni uradniki zaplenili na nekem francoskem parniku 200 ton munirije, namenjene za Anatolijo. V afero so baje zapleteni tudi francoski uradniki.
CITA VSEENO ODPOTUJE V ŠVICO?
London, 28. dec. Reuterjev urad poroča, da je poslaniški svet dovolil ekscesarici Citi, ostati 14 dni pri sinu v Švici bo operiran. Morda ne bo potrebno, da bi se Cita toliko časa mudila v Švici
IIRVATSKI BLOK IŠČE STIKOV Z VLADO.
Beograd. 29. dtc. (izv.) Včeraj je dospel semkaj dr. Surmin, podpredsednik »Hrvatskega bloka«. O vzrokih njegovega prihoda v Beograd še ni nič gotovega znano, vendar se sklepa iz korakov, katere je dosedaj pod-vzel v skupščini ter pri političnih klubih, da je prišel s špecijelno misijo, ki jo je dobil od hrvatskega bloka. Včeraj predpoldne je imel konferenco z ministrom pravde. Ob tej priliki je dr. Surmin govoril o razmerah na Hrvat-skem ter dejal med drugim, da bo prihodnjih volitvah na Hrvatskein imel »Hrvatski blok« absolutno večino za seboj. Z ozirom na to zahteva, da se čimprej vspostavijo redni odnošaji z blokom.
RAZPRAVA O AGRARNI REFORMI IN OBČINSKIH VOLILNIH REDIH V ZAKONODAJN. ODBORU.
Beograd, 29. dec. (Izv.) Zakonodajni odbor je razpravljal včeraj pred- in popoldne o poslednjih odredbah posameznih ministrstev. Popoldne je bila na dnevnem redu agrarna uredba. Jugoslovanski klub je nastopil proti temu, da rešuje to vprašanje zakonodajni odbor, kateremu po ustavi ne gre pravica do reševanja agrarnih vprašanj. Zahtevali so, da se takoj predloži parlamentu načrt zakona o agrarni reformi. Pri nadaljni razpravi o agrarni reformi je dr. šimrak stavil vprašanje glede dobrovoljcev v Vojvodini, ki dobivajo zemljo, katero pa zopet prodajajo dalje ali pa dajejo v zakup, sami pa se vračajo domov-Tem Izvajanjem Je potrdil min. za agrarno reformo Kosta Miletič, češ, da se je v istini v tem pogledu napravilo svojčas mnogo pogreškov ter dalo povod vsakovrstni korupciji. Po njegovi navedbi je doslej razdeljena zemlja med 16 tisoč dobrovoljcev in votiranih je 16 milijonov za zgradbo njihovih domov. V bodoče se bo v kolonizacijskem oziru postopalo tako, da se pred zgradbo potrebnih domov ne bo dodeljevalo zemlje. Pri nadaljnem razpravljanju je predlagal dr. Mazi, da se razširi zakon o občinskih volitvah za Slovenijo tudi na Dalmacijo, dr. šlmrak pa je predalagal, da veljaj ta volilni red tudi za Bačko, Banat ter Bartmjo. Končno je bila sprejeta resolucija, da se imajo za Dalmacijo in Vojvodino občinske volitve Izvesti v roku treh mesecev.
SEJA MUSLIMANSKEGA STRANKINEGA ZBORA.
Beograd, 29. dec. (Izv.) Minister dr. Spaho je odpotoval včeraj v Sarajevo, kamor8. januarja sklicana seja centr$|ja5jfc strankinega zbora jugoslovanskih^ muslimanskih organizacij.
ZAKONODAJNI ODBOR O
VIŠJEM ŠOLSKEM SVETU V LJUBLJANI.
Beograd, .29. dec. (Izv.) Včeraj popoldne je razpravljal zakonodajni odbor o višjem išolskem svetu v Ljubljani, kateri je nastavljal samostojno učitelje na predlog okrajnih šolskih svetov. Dr. Žerjav, dr. Kukovec in Drofenik so zahtevali, da se ta določba spremeni tako, di v bodoče vse učitelje brez izjeme imenuje višji šolski svet v Ljubljani (ki je v rokah demokratov). Predlog, ki so ga stavili glede čl. 1. te naredile, dr. Gosar, Sušnik ter dr. Simrak, jejpil po daljši debati od večine odklonjen. Nato so člani Jugo-slovenskeg^ kluba 'zahtevali, da se glede vsake točke te naredbe razpravlja posebej. Pri čl. 2. so govorili dr. Gosar, Sušnik ter dr. Simrak. Po daljši debati je bili nato sklenjen kompromis, da se imenovana nare^ba stavi x dnevnega reda ter da ostane v veljavi v prvotnem stanju.
PREISKAVA RADI DOGODKOV V ŠIBENIKU.
Beograd, 29. dec. (Izv.( Inšpektor ministrstva notranjih del Kostič je odpotoval sinoči v Šibenik, da tamkaj točno in po instrukcijah vlade dožene vzroke in krivce incidentov zadnjih dni.
OBSODBA ZAPELJANIH RADIČEVIH KMETOV.
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Po dve-dnevni razpravi je zagrebško sodišče danes izreklo razsodbo proti kmetom Pavlu Dragija, Pavlu šiljaku ter Martinu Pečenko iz Sv. Zeline, ki se niso
1 odzvali pozivu ob priliki zadnje mobilizacije ter še druge hujskali k temu. Obtoženci so s« zagovarjali s pijano-
K dogodkom v Dalma«..
2 Italijo se nahajamo v popolnoma abnormalnem razmerju in to že prav od početka naše svobode. Londonska pogodba in naziranje, da smo le del premagane Avstrije, sla dajala Italiji takorekoč neomejeno pravico izvajati svoje manevre po naših primorskih pokrajinah. Takrat se je izohličila ona neznosne, napetost med našim in italijanskim narodom, napetost, ki si je že poiskala (luška v nasilnih sovražnih izbruhih, bodisi na ozemlju vod Jugoslavijo, kot na onem pod Italijo.
Ko se je sklenila rapallska pogodba, je bilo pričakovati, da se bodo spopadi omejili in da bo italijansko-jugoslovansko razmerje stopilo vsaj v kolikor toliko znosljiv stadij. Nasilna politika, s katero se je Italiji posrečilo odtrgati od Jugoslavije toliko naših rojakov, je sicer morala ostati trajno glavna ovira vsakršnega resnično dobrega razmerja med obema sosedoma na Adriji, toda pričakovati je bilo, da bodo vsaj neposredno odstranjeni oni sporni primeri, Id so predstavljali prikrilo vojno stanje tudi še v miru.
To se ni zgodilo. Dasi je že davno preteklo leto po rapallskem dogovoru, vendar še do danes niso realizirane niti njene glavne določbe in Italija še do danes ni evakuirala vsega nam priznanega teritorija ter vzdržuje svoje bojne ladje v naših lukah. Izvršitev teh določb stavi Italija v zvezo s sprejetjem njenih gospodarskih in trgovskih zahtev.
Ako bi bilo Italiji kaj do tega, da zares dovede politično razmerje do nas v normalno stanje, bi odstranila vsaj naj hujše ovire sporazv.mljenja. Nasilja, ki jih vrše italijanski fašisti nad našimi narodnimi institucijami v Istri, v Trstu, na Goriškem, na Rekl-Sušaku, v Zadru in povsod, kjer gospoduje Italija nad našim življem, morajo vzbujati na naši strani najsrditejše ogorčenje. Kaj šele, ako provocirajo Italijani celo na našem državnem ozemlju, kakor se je zgodilo v Šibeniku in Splitu. Nastalo je razpoloženjei v katerem se lahko razvijejo najhujši spopadi. Ako italijanski mornarji svojo afero, ki so io imeli v šibeniških ulicah, sami rešijo tako, da otvorijo ogenj bojne ladje na naše mesto, je to menda narodnopolitično najtežji slučaj, ki bi v normalnih razmerah že mogel imeti nedogledne posledice. Saj se lahko v nadaljevanju take politike začne via faeti prava vojna na dalmatinski obali.
Ako je Zveza narodov_res čuvar miru v Evropi, tedaj mora v slučaju, kakor je šibeniški, intervenirati in poiskati sredstva, da se več ne ponovi. Mi sami sl seveda prav nic ne prikrivamo, kako se edino sigurno odstranilo vzroki nesporazumljenja med nami in Italijani. In rimska politika ne spusti nobene prilike neizrabljene, da nam ne bi vedno znova tega spoznanja potrjevala.
st jo in da so bili zapeljani, od drugih. Zagovarjal jih je narodni poslanec »s^ijačke stranke« dr. Ortner, kateremu pa je po trikratnem opominu odvzel predsednik sodnega dvora besedo. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni na 2 leti ječe. Zagovornik je uloiil proti razsodbi pritožbo.
ZGRADITEV DŽAMIJE V ZAGREBU?
Zagreb, 29. dec. (Izv.) Kakor se doznava, pripravljajo tukajšnji mestni zastopniki hrvatskega bloka akcijo za zgraditev džamije v Zagrebu, ki se ima zgraditi v zgornjem delu mesta v arabskem slogu. Vsa akcija zasleduje smoter zbilžanja muslimanov s hrvaškim narodom.
NOVI BANKOVCI PRISPELL
Beograd, 29. dec. (Izv.) »Narodna banka« je dobila iz Pariza nove bankovce po 1000, 100 in 10 dinarjev, katere bo stavila v promet z novim letom. Novi bankovci so podobni starim iste vrednosti.
NAPAD MADŽARSKE POLICIJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEGA VOJAŠKEGA ATAŠEJA.
Praga, 29. dec. (Izv.) Madžarška policija je včeraj v Budimpešti napadla češkoslovaškega vojaškega atašeja Viteza, mu odvzela dokumente ter ga do danes držala v zaporu, češkoslovaška vlada je zbog tega postala madžarski vladi najostrejši protest.
POTRDITEV ŠOPRONJSKEGA PLEBISCITA.
Pariz, 28. dec. Veleposlaniška konferenca je odobrila predloge generalske komisije glede oddaje šo-pronjskega ozemlja Madžarski dne 1. januarja 1922.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMČIJI.
EJberfcld, 29. dec. Stavkajočim železničarjem se Je danes ponoči izdalo povelje, naj z vso strogostjo Izvajajo stavko. Odpravili se bodo samo transporti mednarodne komisije.
Berlin, 29. dec. O trenotnem položaju železničarskega gibanja poroča državno prometno ministrstvo:	Po
vesteh, ki so došle do davi, se v Kčlnu vrši obrat v polnem obsegu. V območju ravnateljstva v Eiberfeldu Je stavka samo delna. Uradniki ne stavkajo.
Berlin, 29. dec, (Izv.) Državni kabinet je včeraj odklonil ultimativne zahteve nemških železničarjev. S tem ■e je nevarnost splošnega štrajka vseh nemških železničarjev znatno pove*' čala.
SPOPADI MED KURDI IN PERZIJCI.
London, 23. dec. Iz Carigrada poročajo o resnih dogodkih v Kur*
distanu. Blizu Tabrisa se Je ustanovila baje avtonomna kurdska vlada. Med Kurdi in Perzi je prišlo 2e do spopadov, pri čemer so Perzi izgubili več kakor 1000 mrtvih.
PROTIBOLjŠEVlSKO GIBANJE V SIBIRIJI.
Pariz, 28. dec. ProtiboljševlŠko gibanje v Vzhodni Sibiriji se razširja. Bele čete so zasedle več pokrajin. Osvobojeno ozemijc se je priključilo začasni vladi v Vladivostoku.
RUSKA KONTF.NICA PRIPRAV-LJENA.
Moskva, 29. dec. Na devetem ruskem sovjetskem kongresu je imel poveljnik konjenice Biuijenl govor v katerem ie rekel med drugim:	Rusijo
ogrožajo zunanji sovražniki, njeno kenjeništvo pa je pripravljeno, da gr* 24 ur po izdaji mobilizacijskega povalja v polni moči na vojsko.
KONSTITUIRANJE ZAČASNE DELAVSKE ZBORNICE.
Oddelek socijalnc oolitike pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja; Konstituiranje začasne delavske zbornice v Ljubljani se vrši na njeni prvi seji v nedeljo dne 3. januarja 1922 točno ob 14. uri v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata.
Borzna poročila.
Zagreb, 29 dec. Borza. Devize: Berlin 148—149. Italija 1165—1170', London 1120—1122, Newyork 264, Pariz 2155—216:, Praga 390—397, Švica 5150—5200, Dunaj 4.80—4.90, Bukarešta 208—211, Budimpešta 42.50—43.50. Valnte: Dolarji 258 dd 262, carski rublji 20—27, napoleon-dori 950—960, nemške marke 146 do 148, romunski leji 195—205, italijanske lire 1160—1165, češkoslovft-Ške krone 390—395, švicarski franki 5050—5150.
Beograd, 29. dec., valute: dolat 64, lira 290, marka leji 49, levi 44; devize. London 278, Pariz 530, Ženeva 1300, Praga 99, Dunaj 1.20» Berlin 37, Milan 292, Budimpešta 11,
Praga, 29. dec., marke 38.10, švic. franki 1352.50, lire 299, franc, fr. 560.50, funti 290.50, dolar 68.75, dinar 99.75, avstr, krona 0.935, poljska marka 1.825.
Curih, 29. dec., valute: marke 2-75, lire 21.60, franc, franki 41.10» funti 21.47, dolar 511.75, dinar 1.93, avstr, krona 0.18, poljske marke
0.17, čsl. krone 7.25,
iltllMilMHV
Vabilo na naročbo.
V nekaj dnevih bomo praznovali četrto novo leto, odkar je pričela »Jugoslavija« s svojim neustrašenim bojem za narodni, kulturni, socialni in gospodarski procvit jugoslovanskega naroda in države. Veliko prijateljev in zvestih pristašev si je pridobila tekom treh let svojega obstoja in prepričani smo, da nam bodo tudi v novem letu vgi ostali zvesti in da ne bo nikogar med njimi, ki bi nas zapustil iz kakršnegakoli vzroka.
»Jugoslavija bo ostala tudi vnaprej neodvisen in nestrankarski list ter bo podpirala v našem javnem življenju vedno le ono, kar je v korist celokupnemu narodu in državi, bojevala pa se proti vsakemu izkoriščanju celokupnosti v korist poedincev ali posameznih skupin, Z največjo vnemo bomo šli na delo, da »Jugoslavijo« v vsakem oziru dvignemo in vzdržimo na višku univerzalnega svetovnega lista, k: bo nudil vsakemu našemu čitatelju Vse, kar more zahtevati od svojega dnevnika.	i
Prepričani smo, da nam bo prihodnje leto, v katerem bomo še pred dokončanju sedanjega podlistka »Nostradamusa« pričeli objavljati nov veleza-nimiv in od početka do konca skrajno napet podlistek, prineslo zopet mnogo naročnikov in prijateljev. Zavedajoč se važnosti gospodarskega razvoja za našo državo bomo posvetili gospodarskemu delu »Jugoslavije« kar največjo pozornost, pri čemur pa seveda ne bomo nikakor zanemarjali notranje in zunanje-političnega pregleda in hitre ter točne informativne službe. Poleg tega bomo, kot dosedaj skrbeli tudi za dobro, zanimvo in zabavno leposlovje in od časa do časa izdajali tozadevne priloge.
V upanju, da bodo vsi naši naročniki, prijatelji in čitatelji pri našem delu v največji meri podpirali z razširjanjem in priporočanjem »Jugoslavije« se jim za njihov trud zahvaljujemo in jih zagotavljamo, da bomo tudi mi stotili vse, da jih v novem letu kar najbolje zadovoljimo.
Uredništvo.
Partiia.
Prt nas smo žali bože tako daleč, dat. moramo prt vsakem vladnem ukrepu zaklicati: Cherchez le partie! Klasičen primer za to je zakon reduciranja uradništva.
V zadnjem članku sem opozoril na brezglavnost tega početja ter samo izrazil bojazen, da bo tudi takoj igrala partija glavno vlogo. Da se nisem zmotil, mi dokazuje v jugoslovenščinl Izda-jana kopija »Neue Freie Presse,« državotvorno »Jutro«, ki je že kar a prl-ori konštatiralo v svoji redakciji, pri katerih oddelkih v Sloveniji je preveč uradništva in hiti opozarjat komisijo, kam naj se obrne.
Človeka nekako neprijetno dirnc, ko bere v stolpcih »Jutra« besede kakor n. pr.: liberalna knjižica, muzej in podobne, kajti: kaj ima opraviti slon v shrambah za porcelan? Vsakdo bi vendar mislil, da bo »Jutro« imelo edino predvsem v resorih, ki so mu duševno bolj blizu a la razni sekvestri itd. itd. Ne: ravno llcealna knjižnica in muzej ter notranje zadeve in socijalno skrbstvo. Kako to?
Ker se nam ne posveti luč s te strank poglejmo zopet na partijo, to arhi-medovo točko Jugoslavije. In že se »vita! Ali ni prav uradnikov iz licealne knjižnice in muzeja podpisalo tisto izjavo kulturnih delavcev, ki je naredila tgko slabo kri pri »Jutru« in neodvisni »Njivi«? In dalje: ali niso vodili resor socijalnega skrbstva do slavnega Dol-ieta Ribnikarja socijalistl in celo klerikalci? In pri notranjem bil Brejc, Golja, Remec: kaj je treba tukgj še zgubljati besed? Res, prav nič!
Tako torej: ali si JDS in boš hodil ob zapovedanih časih delat ovacijo pred redakcijo »Jutra« — ali boš pa šel! To je demokratarski princip, enostaven princip — pa vendar nekoliko nevaren.
Kajti akcija rodi žalibog reakcijo. Demokrati so na Slovenskem —* bili! Pri prihodnjih volitvah ne bo ostalo za njimi niti imen, kaj še-le da bi dobili kak mandat, In samo človeško je, da se bodo drznili zastopniki Slovenije nekoliko prerevidirati vsaj na Slovenskem to »redukcijo« uradništva Iz »Jutrove dežele«. Gospodov, ki danes reducirajo, to sicer ne bo mnogo tangiralo — ti bodo takrat že udobno pod streho in na svoji njivi — ampak njih akoliti bodo molali plačati račun. To ne bo žalibog zdravo za upravo, ampak pomagati se ne bo dalo.
Ce lahko prenese Jugoslavija 8e pol leta gospodarstvo demokratov, potem si lahko čestitajo vsi pravi patriot je: kajti potem je naša država najsolidnej-ša na svetu — ker je prestala tudi demokratsko obtežilno preskušnjo.
Zeta.
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
Prekmurje-
Prometne razmere.
Samoobsebi umevno je, da je bivša ogrska vlada usmerila ves promet Prekmurja in s tem, oziroma vsled tega tudi vse prometne zveze te dežele proti notranjosti Ogrske. Tja so vodile tri železnice in sicer: Sobotišče—Monošter—Gradec ki sedaj pač ne pride več v poštev, nadalje Murska Sobota ki leži nekako sredi Prekmurja) — Iodoš—Sobotišče, ki vsled pomanjkanja, oziroma predragega nabavljanja in dovoza premoga sedaj tudi ne obratuje, in Čakovec—D. Lendava—Z,a-laegerszeg, ki tvori danes edino železniško zvezo Prekmurja z ostalo Jugoslavijo.
Dokler je bila Jugoslavija v posesti Radgone, je bilo glede prometnih razmer nekoliko bolje kot sedaj. Iz Radgone se je namreč dovažal na tovornih avtomabilih premog v Mursko Soboto, tako da je vozil vlak vsaj dvakrat na teden iz Murske Sobote do Hodoša in nazaj. Po izgubi Radgone je bil dovoz premoga mogoč le preko Dolnje Lendave, kar je pa predrago in vsled tega ni pričakovati še tako kmalu obratovanja na tej progi.
Po izgubi Radgone so bile prometne zveze s Prekmurjem in v Prekmurju kar najslabše. Edina z železnico zvezana točka Prekmurja je, kot že omenjeno Dolnja Lendava, ki pa leži v skrajnem južnovzhodnem kotu dežele, tako da je bila ta železniška zveza skoro brez vrednosti za promet z notranjostjo. Tukaj je posegel vmes »Jugoslovanski kreditni zavod«, ki ima v Murski Soboti in Dolnji Lendavi podružnici. Uvidel je nujno potrebo vsaj rednega osebnega in poštnega prometa med Dolnjo Lendavo in Mui sko Soboto ter v odpomoč vpostavil redno dnevno avtomobilno zvezo, ki izborno uspeva, tako v gmotnem oziru kot z ozirom na resnično potrebo ta-mošnjega prebivalstva. Kakor smo informirani bo »Jugoslovanski kreditni zavod« tudi v bodoče zboljšanju pro metnih zvez posvetil največjo pozii-zornost in s tem pripomogc k olajšanju izvoza in uvoza v Prekmurju in povzdigi celokupnega gospodarstva te prirodno tako bogate zemlje.
Madžari so tu*ti pazili na to, da bi prekmursko prebivalstvo ne prišlo v preozek stik s štajerskimi Slovenci. Edino tako si moremo razlagati ,dej-tvo, da ne vodi od Radgone do Murskega Središča preko Mure niti en most.
Edino zvezo preko Mure so tvorili brodovi, ki pa so pri vsakem deževju vsled blatnega obrežja in stranskih tokov Mure postali nerabiti. Po izgubi Radgone je bilo treba torej takoj misliti na gradnjo mostu in merodajni faktorji so se zedinili za gradnjo istega pri Veržeju.
Za gospodarski razvoj Prekmurja je nujno potrebno, da se železniška proga Hodoš—Murska Sobota podaljša in zveže s progo Ljutomer—Gornja Radgona in sicer pri Ljutomeru al? Križevcih ter odtod dalje proti Ormožu na progi Pragersko—Kotoriba.
Ravnateljstvo za zgradbo novih železnic je že izdala direkciji v Zagrebu nalog, da trasira progo Murska Su-bota—Ljutomer—Ormož in se z delom že pričelo. Ni pa še končno veljavno določeno, katere kraje da bo ja proga pasirala od Murske Sobote do Veržeja in tudi še ne, ali bo vodila od Veržeja v Križevce ali v Ljutomer. Načrt za železniško zvezo Ljutomer—Ormož pa smo prevzeli še od Avstrije. Ako se zgradi še železniška zveza Dolnja Lendava—Murska Sobota, potem bodo prometne zveze že v veliki meri povojne in dežela se bo nedvomno z največjo naglico gospodarsko silno povzdignila.
(Dalje prih.)
Me gasilstva v Dijani.
Kakor znano, ljubljanski občinski svet ni potrdil novoizvoljenega odbora »Ljublj. proštov, gas. in rcš. društva,« pač pa je istočasno sklenil, da se ustanovi pri mestnem magistratu gas. urad.
Ta dva ukrepa obč. sveta sta nemalo razburila neinformirane kroge, zlasti v vrstah ljubljanskih gasilcev.
Da se pojasni stališče, ki ga je v tej zadevi zavzel obč. svet, se je sklical dne 26. decembra 1921 službeni shod ljubljanskih gasilcev, katerega so se udeležili v imenu mestne občine ljubljanske gg. obč. evetnlki Pirc, Frelih in Turk.
Obč. svetnik g. Pirc Je kot načelnik policijsko - zdravstvenega odseka obč. sveta točno pojasnil motive, kateri so vodili obč. svet v zadevi nepotrdltve društvenega odbora in ustanovitev gas. urada.
Novoizvoljenega društvenega odbora ni bilo mogoče potrditi, ker obstoja iz večine članov bivšega odbora, katerim obč. svet pri najboljši volji, vsaj začasno, ne more zaupati društvenega vodstva.
Gasilski urad pa je bil ustanovljen, da bo imalo ljubljansko gasilstvo v
njem trajno oporo in zastopstvo. Smatrati ga je za enakega drugim mag. uradom in bo le nekak posredovalec med gasilstvom in obe svetom, da se v tem oziru razbremeni g. župan, ki je itak preobložen z delom.
Pojasnilo obč. sevtnikov g. Pirca so navzoči gasilci odobravali in v njihovem imenu se je zahvalil za pojasnilo gasilec Hojan, kateri je povdarjal, da zavedni ljubljanski gasilci odobravajo in pozdravljajo omenjene ukrepe obč. sveta, ker vidijo v njih začetek svoje rešitve, svojega preporoda in napredka. Vesele se gasilskega urada in ga prosijo, naj med prvimi poročili pove obč. svetu, da Ljubljana brez prostovoljnega gasilstva ne bo izhajala, — da naj postane Mestni dom — gasilski dom, naj se torej Izselijo Iz njega uradne pisarne, naj se preuredi mala in velika dvorano ter se eventualno dozida še eno nadstropje, da pride tako čim več prostovoljnih gasilcev pod skupno streho, ki bodo lahko tako vsak hip na razpolago.
Povdarjal je dalje, da Ljubljana za enkrat še ne potrebuje poklicnega gasilstva, vsaj v večjem številu ne; pač pa nujno potrebuje skupnih stanovanjskih prostorov za prostovoljne gasilce, ki prebivajo danes po večini raztreseni na periferiji mesta. Ljubljana pa tudi potrebuje moderno gasilno orodje, ka-etrega si prostovoljni gasilci iz svojih sredstev in z beračenjem nikakor ne morejo omisliti. Na vsak način je potrebno, da prevzame to breme naša mestna občina, katera naj skuša priti do sredstev, da bo dajala prostovoljnim gasilcem odškodnino za zamujeni čas ter Jim krila tako nezgodno kakor starostno zavarovalnino, Ako bo mestna občina ljubljanska ugodila težjam prostovoljnega gasilstva, potem je lahko prepričana, da bodo prostovoljni gasilci kos svoji nalogi In no bo ji treba vzdrževati dragega poklicnega gasilstva.
Da pa more prostovoljno gasilstvo priti v stik z mestnim gas. uradom in skupno z njim delati za zboljšanje požarne varnosti v Ljubljani, je neobhod-no potrebno, da pride do svoje glave — to je do svojega odbora, katerega naj občinski svet potrdi.
Naposled je stavil predlog, da se vrši Izredni občni zbor z volitvami dne 8. januarja 1922, kar je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. Po kratki debati v katero je posegel tudi obč. svetnik g. Turk, je bil shod zaključen in pomirjeni so bili razburjeni duhovi, ki so videli v gas. uradu nekak bav-bav nad gasil, društvom.
Kolo jugoslovanskih sester se sedaj prvič obrača do vas, mladi naši prijatelji, s prošnjo, da mu pomorete pri srečkah. Novega leta dan je blizu, to je oni dan v letu, o katerem se govori in prorokue marsikaj. Kdor je tega dne priden, bo priden vse leto, kdor je tega dne vesel in zadovoljen, bo vse letov vesel in zadovoljen. Začnite ljubi naši mladi prijatelji s pridnostjo; \ze-mite naše srečke in tekmujte med seboj, kdo jih bo več prodal. Izkupiček teh srečk vporabi Kolo jugoslovanskih sester, da pomaga revežem, vdovam in sirotam pa našim zasušjenim bratom na severu in jugu. Tam doli pod tujčevim gospodstvom je nad iooo otrok od 6 do 14 leta, ki gleda željno setn gori in steza svoje roke. Junaki, pravi junaki so oni otroki, ki tam doli v onem velikem mestu pohajajo slovensko šolo. Kamenje lučajo Vanje, opljuvajo jih in vendar zahajajo v ono šolo, kjer se jih uči v njih materinem jeziku. In starši teh otrok so zavedni tako, da prezirajo vse darove, s katerimi jih vabijo tujci-gospodarji v svoje učilnice. Ti starši in ti otroci tako narodno zavedni o veliki trpini. Slabo obuti in malo oblečeni se morajo vpirati silni burji, ker očete ne zaslužijo toliko, da bi otroke mogli obleči zadostno. Tem ljudem bi kolo tako srčno rado pomoglo, ko bi imelo več sredstev. Zdaj kliče Vas, naše mlade dijake, na delo, javite se za razpredanje našik srečk. Dijaki od 12—15. leta pridite 27. decembra v naš tirad (Šolski drevored št. a/II. nads.), da se Vam pove natančneje! Mislite na svoje brate trpine vi, ki vas greje svobodno solnce, hitite jim na pomoč, da bodo vedeli, da imajo tu gori dobrih, zlatih sre, ki skrbe zanje.
In ti naše občinstvo, če tudi že imaš naše srečke, ne odpodi naših dečkov, ko ti na novega leta dan ponudb srečko našega kola. Začni leto z dobrim delom. »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! —- »Za Kolo jugoslovanskih sester: Franja Tavčarjeva, predsednica.
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice In na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
se je vršil včeraj poroldne , v prostorih Kranjske hranilnice. Za naše narodno gospodarstvo eminentno važno vprašanje, t. j. železniška zveza Slovenije s Kvarnerom in z Dalmacijo je doseglo višek svojega razvoja s tem shodom. Shoda so se udeležili zainteresirani krogi, osobito trgovska obrtna zbornica, ujedinjcnjc inženirjev in arhitektov, vojaška oblast, katero je zastopal šef generalnega štaba, razne druge korporacije in pa številni zastopniki Iz zainteresiranih krajev, po katerih naj bi tekla nova glavna proga Slovenije. Shod je otvoril predsednik upravnega sveta dvorni svetnik Šuklje, za namestnika pa je imenoval g. Dragotina Hribarja in Gabrijela Jelovška. Kot prvi referent je kratko in jedrnato raztolmačil g. Šuklje pomen tega vprašanja in obrazložil v glavnem sledeče točke: finančno, in tehnično vprašanje o pomnožitvi fn dopolnitvi našega železniškega omrežja osobito z ozirom na vprašanje privatnih in državnih železnic. Po tozadevni obsežni predzgodovini je podal sledečo resolucijo:
2elezniškl shod priznava, da je vpo-stavitev dolenjskih železnic v prvotne pravice, ki so bile zajamčene s koncesijo in državnim in deže!n!m zakonom zavarovane v pravnem Čutu našega naroda ter v interesu zdrave železniške politike neobhodno potrebno.
2ivo nozdravlja namero združiti vse slovenske lokalne in bivše deželne železnice v eno organizačno celoto. Brez ureditve že obstoječih privatnih železnic bo vsako financiranje novih gradb nemogoče.
Vsled tega poživlja vse narodne zastopnike in merodajne faktorje da z vsemi silami pripomorejo v dosego tega namena.
Dalje je razmotrival v kratkem Že projektirane in trasirane nove železniške proge. V poštev pridejo tri proge ln sicer: ing. Musolova, Kočevjc-Brod-Moravice, Kavčičeva proga Cr-nomelj-Ogulin in kot združitev obeh Klodič-Horvatova proga. Kavčič je od svoje proge odstopil, tako da prideta v poštev samo slednji dve. Povdarjal je, da izven tehničnega vprašanja o katerem naj razpravljajo izraziti strokovnjaki, ti projekti od komercijelnih strani še niso dosti statistično oblelan. Rešitev tega vprašanja ni samo lokalnega pomena, marveč je to vprašanje cele Slovenije, cele države. Zato je potrebno, da se zainteresira za rešitev tega vprašanja javnost. Nato se je razvila živahna in burna debata katere so se udeležili sledeči govorniki:	zastopnik
trgovske in obrtniške zbornice dr. Mohorič, projektanti inž. Hlodič-Hrovat in Ing. Musil, tajnik kluba železniških inženirjev g. Miller, župnik Iz Osilnice, g . dr. Laginja, g. A. Kafež iz Kočevja in več drugih. Končno je podal svoje mnenje g. Šuklje, ki se je zahvalil na obilni udeležbi ter predlagal sledečo resolucijo, ki nujno priporoča spojitev železniškega omrežja preko Cr-nomlja-Vinice-Ogulina in Llškč železnice, ter najkrajšo in najprikladnejšo zvezo z Kvarnerom preko Kočevja. Resolucija je bila z zadostno večino sprejeta. Prebral je še razne pozdravne brzojavke raznih poslancev in gospodarskih organizacij ter zaključil shod. (Natančneje poročilo priobčimo.)
Plenarna seia Itd. in obit. zbornice.
Včeraj popoldne se Je vršila plenarna seja zbornice v zbornični dvorani. Udeležba je bila tako iz Ljubljane, kakor iz dežele polnoštevilna. Sejo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez, vlado je zastopal g. dr. Ratej. Predsednik je podal kratko poročilo predsedniško in sicer o ukrepih zbornice od zadnje seje, o razvoju naše izvozne ln uvozne carinske zakonodaje, glede zakona o pobijanju draginje, glede kup-čijsklh lokalov in o prizadevanju, da
— Lov kralla Aleksandra v Kamniški Bistrici. Včeraj In predvčerajšnjim je naš kralj Aleksander poskusil svolo lovsko srečo tudi v Sloveniji, ln sicer v Kamniški Bistrici. Na lovu so ga spremljali g. kr. namestnik Hribar, minister n. r. Momčilo Nlnčlč, generala Hadžič In Doklč, polkovnik Damjanovič, oba brataO o -r u p a, brata Turkoviča in dr. Lovrenčič. Prvi dan lova, to je v sredo, ni bil za našega kralja posebno srečen, tembolj se mu Je pa lovska sreča nasmehljala včeraj. Ustrelil ie dve divji kozi in princ Pavle, ki je bil z njim, tudi dve. Ob 12. uri je bil v lovski koči obed, na katerega je kralj povabil poleg drugih tudi ministra Hribarja, najemnika lova barona Turkoviča in Gorupa, potem dr. Lovrenčiča, Plemlja in Rozmana. — Kralj Aleksander je bil oba dneva vrlo dobro razpoložen ter se je ope-tovano Izrekel zelo laskavo o lepoti naših slovenski, hplanln. Včeraj ob pol 3. url se je v družbi pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja odpeljal z avtomobilom v Ljubljano.
t«	-n
čiaSs ’^teaA i	ib	9
se invalidski davek karakterizira kot režijska postavka pri odmeri davkov. Po naznanilih predsedstva je podal zbornični tajnik dr. Viktor Murnik zborniško poročilo in pa proračun za leto 1922. Obe poročili ste bili soglasno sprejeti njihovo vsebino priobčimo v prihodnji številki. Kot zastopniki zbornice za obrtno nadaljevalne šole so bili imenovani sledeči gg.: Domžale, Franc Cerar, za Št. Jurij ob južni železnici, Josip Čretnik, za Kamnik, Jurij Vcibcl, za Mengeš Feliks Starc, za Mursko Soboto Ludovlk Brumen, za Šmarje pri Jelšah Martin Jesenek, za Št. Vid nad Ljubljano Simon Jovan in kot tretji zastopnik ja ljubljansko obrtno nadljevalno šolo g. Jernej Ložar. Končno je podal g. Lenarčič dva nujna predloga in sicer prvega glede ureditve naše valute, drugega pa glede ustanovitve jugoslov. trgovske in obrtniške zbornice na Dunaju. Pri nujnem predlogu glede ureditve valute je plediral za ustanovitev sindikata bank, ki naj bi dal na razpolago 200 milijonov frankov ali drugih vrednosti. En del tega fonda raj bi se spravil v kovani denar, ki naj bi predstavljal našo trgovsko valuto, posebno novčanico s svojim kurzom. Zbiranje in skrivanje te novčanl-ce naj bi se preprečilo na ta način, da se zahteva pri vsakem trgovskem plačilu gotov odstotek plačila v tej nov« čanici. Tudi vsa carina in cel promet z inozemstvom naj bi se uravnal s to novčanico. Obenem naj se preneha tiskati stare novčanlce in naj se uredi relacija med krono in dinarjem. Nujnost predloga Je bila priznana, predlog je bil Izročen finančnemu odseku.
V odsek odnosno deputacljo za ustanovitev trgovske obrtne zbornice na Dunaju so bili izvoljeni gg.: I. Knez, Lenarčič in Dragotin Hribar. Reputacija bo šla k gospodu namestniku, da mu obrazloži svoje težnje in ga prosi za blagohotno posredovanje pri ustanovitvi te nujne korporacije. (Podrobne poročilo sledi.)
'+ Dabava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubjani naznanja trgovski in obrtniškj zbornici v Ljubljani, da se sklene dne 30. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo drv za garnizijo Maribor v divizijski intendan-turi v Ljubljani in pri komandi vojnega okrožja v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in pri vojnem okrožju v Mariboru interesentom n« vpogled.
-j- Dobava steklenega materijal*.
Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrniškl zbornici v Ljubljani, da se vrši dne n. januarja 1922 ponovna ofertalna licitacija glede dobave steklenega ms-terijala. Predmetni oglas z natančnimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f- Dobava morske soli. Uprave državnih monopolov v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne II. januarja 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 20.000 ton morske soli. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
4- Dobava lesnega oglja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 12. januarja 1922 ofertalna licitacija glede dobave 600 q lesnega oglja. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-f- Izvoz semen iz Rumunske. Pri ministrstvu za poljedeljstvo se je ustanovil poseben odsek za izvoz semen. Njegova naloga bo reguliranje izvoza, določitev načina plačanja in sploh vsa vprašanja, ki se tičejo izvoza semen. Predvideva se, da bo znašal letošnji izvoz 2000 vagonov.
s vesti.
— Novoletne nagrade železničarjem. Z«
novo leto dobe vsi železničar]! dvojno plačo t. ). plačo za 13. mesec. Tozadevna vsota bo znašala 34 milijonov dinarjev. Izvzeti pa so pri tej nasradl uradniki ln uslužbenci
ministrstva saobračaja.
— Uradni list Je prinesel v itev. 193
naredbo ministra za socijalno politiko glede zvišanja podpor In rent pri delavskem zavarovanju ter Pravilnik o ureditvi centralnih carinskih blagajn. Centralnih carinskih blagajn je ustanovljenih 9, med temi tudi v Ljubljani.
— Razkol v S. K. S. Dne 28. t. m. se Je
vršil v Celju zbor zaupnikov S. K. S. za celjsko okrožje. Takoj po otvoritvi zbora pa se je vzdignilo precej zaupnikov, ki so odšli na drugo zborovallšče. kjer so jih pričakovali zemljoradnlški poslanec Sušlč, tajnik Komadlnič, dr. Prochazka. dr. Smo-dlaka, dr. Novačan I. dr. Izvolil se le pripravljalni cdbor za ustanovitev slovenske sekcije srbske zemljoradniško stranke. V odboru sta tudi Kuralt a Gor eniška ln Gr«.
Maribor.
bovšek z Dolenjske. Mi razkol obžalujemo zaradi potrebne sloge v mladi stanovski organizaciji.
— Izenačenje v železniški službi. Ministrstvo saobračaja je odobrilo pravilnik, po katerem se že z novitn letom uvede unifikacija železniške službe po celi državi.
— Pritožba na poštno ravnateljstvo. Naš naročnik iz Kotredeža pri Zagorju se nam pritožuje, da mu upravitelj pošlnega nabiralnika, g. Valentin Učakar iz osebnega sovraštva zadržuje »Jugoslavijo«, ki jo dobi prepozno, vso pomazano in raztrgano, ker vlačijo list po gostilni in trgovini. Pričakujemo. da bo poštno ravnateljstvo mn-žaknrja poučilo, da je takšno maščevanje nedopustno.
— Amerika za Rusijo. Predsednik Mar-dlng je podpisal zakon, s katerim dovoljujejo Zedinjene države 20 milijonov .dolarjev za pomoč stradajočim v Rusiji.
— Dijaki, k! so se v tako lepem Številu odzvali pozivu »Kola jugoslovanskih sester., da pomagajo razprodajati srečkfe, so vljudno naprošenl. da pridejo v soboto 31. t. m. dopoldne ob 11. v društvene prostore v Šolskem drevoredu štev. 1, 11. nadstropje. ter pripeljejo seboj tudi še druge svoje tovariše, ki hočejo sodelovali pri akciji. Dejstvo, da se je vabilu »Kola« odzvalo tako lepo število dijakov. Je nadvse razveseljivo, ker priča, da v naši mladini vendarle še ni zamrl Idealizem in navdušenje ca narodno delo. Vse priznanje požrtvovalnim dijakom! — »Kolo jugoslovenskih sester«, načelnica Franja dr. Tavčarjeva.
— »Slovenska dijaška zadruga v Brnu*. tl kot ekonomska organizacija podpira vse slovenske vlsokošolce v Brnu, se obrača na slovensko Javnost, da Ji pripomore v tem, *a dljaštvo najkritičnejšem času Izvrševati *vo) namen In tako preprečiti, da ne za-
adei dijaštvo zopet oni neznosni bedi, v aterl Je živelo v minulem. Razposlala Je v to svrho privatnim zavodom In posameznikom prošnje, v katerih sl usoja prositi za primerne denarne doneske, da JI bo mogoče podpirati in omogočiti študij vsaj najubož-nejšlm akademikom. S takimi malenkostni-ml prispevki posameznikov Je lansko leto »Slovenska dliaška zadruga v Brnu. nabrala preko 36.000 K čeških, s katerimi Je podpirala predvsem tudi one, ki vsled pomanjkanja denarnih sredstev podpornih fondov niso bili deležni nikake štipendije. — Slovenska rodoljubna Javnost se roti, na) ne pusti dijaštva brez pomoči, ker naj *e zaveda, da to ni beračenje, ampak resna skrb za slovenskp omladlno, ki naj bo temelj naše bodočnosti.
— Pristolbcnik, o knterem smo svoječasno poročali, ie dotlskan in Izide v zadnjih dneh t. m. Razposlal se bo dosedanjim naročnikom v pm polovici januarja. Takojšnje naročilo Je potrebno na naslov Dr; iv. Černe, Gospodarska pisarna. Ljubljana.
-— Dobava svinčene gledlce za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Ima nn razpolago večjo množino svinčene gledlce. Lončarji in pečarji na) ust-pieno ali pismeno prijavijo svoje potrebščine na omenjeni urad, Dunajska cesta 22, najkasneje do 29. decembra t. 1.
— Strokovne šole za ribolov. Ministrstvo poljedelstva Je odredilo, da se v najkrajšem času otvorljo strokovne šole za ribolov In sicer na Bledu ln drugih Jezerih po Sloveniji.
— Umrl le v Zagrebu vpokojenl tajnik hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva g. Fr. Kuralt, star 74 let. Pokojni je W rodom Slovenec lz Mengša ter je bil svoječasno profesor na višji kmetijski šoli v Gorici, kjer je tudi urejeval »Oospodarskl Ust«.
— Na Proseka prt Trstu Je umrl učt-foll g. Al. Bukovec, načelnik Sokola in predsednik pevskega društva »Hajdrlh«. Marljivemu narodnemu delavcu blag spomini
— Starec na zatožni klopi. Včeraj Je sedel na obtožni klopi dež. sodišča 71 letni Starec Janez Ocepek, doma Iz Sent Lam-perta. posestnik v Tirni pri Litiji. Mož se
Ie šele pred dveml leti vrnil Iz Amerike, [Jer je bival dolgo vrsto let. — Obtožen Je po 9 104, ker je samovoljno odtrgal uradni pečat od kotla za kuhanje žganja. Ocepek «1 |e Izposodil žgalno pripravo od Franceta Lovšeta. Naznanit Je kuhanje župan-stvu, obenem pa le naprosil Lovšeta, da javi njegovo kuhanle pri flftand v Litiji, V dobri veri, da Je s tem že zadostil predpisom. je utrgal ob 2. zjutral pečat In prl-čel kuhati. Mož je bil kljub temu obsojen !>• 50 dinarjev globe ali na 1 dan zapora, k*r pod nobenim pogojem ne sme nlkdo samovoljno odstraniti uradnega pečata.
—• Radi zmerjanja orožnikov le bil obsojen zidar Jožef ,Penja Iz grada Fužine na S dni zapora. Stražnika pred orožniško
Blo, ki I« nastanjena v gradu, je nahrulil ez povoda sledeče: Orožniki niste bo-f«vl, žendarmerlja ni nič vredna — 16 let sem tukaj In vem kai delam. Taki dogodki, ki samo nete nepotrebno medsebojno razburjen]«, bi že vendar lahko enkrat Izostali.
— Nehvaležen gost., Pri posestniku Josipu Zlelferju v Svetlnclh pri sv. Urbanu Je bil teden dni na počitnicah 25 letni pomočnik Janez Murk. V zahvalo za prllazno postrežbo ]e Murk »voje gostitelje pošteno Izropal. Ko so bil! namreč domačini slučajno odsotni, Je vdrl v zaklenjene , omare ta pokradel sledečo predmete: 6 ustrojenih pasjih kol (3000 kron), eno govelo kožo (2000 kron), 2 svinjski koži (1000 kron), sa 900 kron podplatov, črno baržunasto obleko (4000 kron), še eno objeko, namizni prt In nekal domačega platna v skupni vrednosti 15.000 kron. Fant Je pobegnil
£ roti Mariboru, kjer Je, kot že dognano, :vršll še eno tatvino pri Alojziju Cervenek 1« Je pobegnil nato bržkone v blaženo Avstrijo.
— Razne nezgode. V delavnicah »Vnov-Jevalnlce« na Zelenem hribu se Je poparil ■ vrelim kropom po hrbtu 33 letni mesarski pomočnik Luka Munižcba. — Na begu pred mejno stražo pri Rakeku je padel 22 letni Janez Zakrajšek Iz Roba in si Je zlomil pri padcu desno nogo. — Učenca W letnega Andreja Novaka Je podrl med Igro součenec na tla, pri čemer sl je Novak zlomil desno nogo.
— Popravek. V Izdaji LDU od 27. i m. Je bila v poročilu o zakonu glede draglnl-sklli doklad na koncu strani 13 In v začetku Strani 14 ena vrsta dvakrat napisana, vsled Jesar je postala v nekaterih listih zmlsel poročila nejasna. Glasiti se mora: Poleg teh
Jraglnlsklh doklad dobivajo še doklade: el generalnega štaba 150 Din. dnevno, vojvode in armljskl komandanti 100 Din. dnevno, dlvlzllskl komandanti 50 Din. dnevno. Vel ostali aktivni častniki In stalni vojaški Uradniki, Imenovani na podlagi zakona o Vttrojstvu vo/ske dobivalo: oženjeni po iOO Din. mesečno, neoženjeni po 200 Din. mwin* doklad*.	!
a n *■ m m
Uublianz.
= Protestna skupščina. Jugoslovanska akademska oiriladina priredi v petek dne 30 .t. pi- ob 16. uri pred univerzo na Kongresnem trgu veliko protestno skupščino, vsled zločinskega napada italijanske mornarice na naše brate v Šibeniku. Zavedno občinstvo pozivamo, da se te skupščine v velikem številu udeleži, ter da na ta način pokaže, da barbarskim kulturonoscern v naših pristaniščih ni več mesta. Pridite vsll Jugoslov. omladina ljubljanske univerze.
* Članom društva upokojencev lužne žcleznice. Občni zbor društva upokojencev Južne železnice se vrši dne 15. januarja 1022 ob pol 2. uri popoldan v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Po občnem zboru se bo pobirala članarina za leto 1922. Prosi se, da se Izkaznice prinese seboj. — Predsedstvo.
—- Nova tiskarna v Ljubljani. Ljubljanski trgovci, med njimi gg. Jelačin, Šarabon, Stupica in Dragotin Hribar so ustanovili delniško družbo, ki ima namen, postaviti »Trgovsko tiskarno«. Poslopje za tiskarno Je v Simon Gregorčičevi uliči že pod streho.
=*■= Dve novi stavbni zadrugi v Ljubljani. V zadružni register sta vpisani: »Gradbeno društvo učiteljstva na tehniški srednji šoli v Ljubljani, in »Stavbna zadruga srednješolskih prdlcsorjev v Ljubljani«.
= Podporno društvo slepih v Ljubljani, VVolfova ulica 12, želi vsem svojim ustanovnim In podpornim članom, kakor tudi vsem prijateljem slepih srečno in veselo novo leto ter se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
= Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani (Florjanska ulica 27/1.). Dramska sekcija ^Preporoda« v Ljubljani gostuje v petek dne 30. t. m. na šentjakobskem odru s priljubljeno veseloigro v štirih dejanjih » . . . ulica štev. 15«, katero je omenjena sekcija z lepim uspehom uprizorila že na svoji počitniški turneji po Sloveniji in Hr-vatski v Ptuju In Varaždinu. 2elctl bi bilo, da bi občinstvo z zanimanjem obiskovalo dijaške predstave. — Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. — Odbor.
== Na Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvonay ki se vrši v zgornjih prostorih »Narodnega doma« z obširnim, lepim vzpo-redom, vabimo vse prijatelje petja In neprisiljene zabave. Natančen vzpored na lepakih 1
Organizacija dimnikarskih pomočnikov za Slovenijo priredi v soboto, dne 31. decembra 1921 svoj prvi Silvestrov večer v restavraciji pri »Novem svetu, na Gosposvetski cesti 5t. 14 v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer, Spored: prosta zabava in ples, vstopnina prosta, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
= Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši v soboto, dne 14. januarja 1922 v veliki dvorani Narodnega doma. Na to edino In priljubljeno plesno prireditev našega zbora, člane In prijatelje »Glasbene Matice« že danes opozarjamo. Odbor.
— Prvi koncert v dvorani Filharmonične družbe, odkar je ista prešla v. slovenske roke. se vrši pod pokroviteljstvom Glasbene Matice v sredo, dne 4. januarja 1922. Kot solist na gostih nastopi novi, Izvrstni vijo-llnlst profesor ljubljanskega konservatorija, gospod Jan Slals. Kot pianistlnja sodeluje gospa Ruža Dejiova, bivša profesorica klavirske Igre na konservatoriju v KlšinJevu. Sodeluje pa pri koncertu priznana dobra koncertna pevka gospa Marija R6thl-Nostls, ki Je dosegla v raznih dunajskih koncertih najlepše uspehe. Pela bo: Lajovičevi Serenado ln Pesem o tkalcu, Pavčičev! Uspavanka In Ciciban-Ciclfnj, Konjcvlčevo: Pod pend zori, Dvorak: Dobra noč In francosko pesem Dell Acyua: Vllanelle. Predprodaja vstopnic se prične dne 2. Januarja v pisarni Olasbene Matice.
— S. S, K. Sparta vabi svoje redne Igralce na važen sestanek, ki se vrši v petek, dne 30. t m. v Prešernovi sobi restavracijo »Novi svet«. Začetek točno ob 20. url.
“■ Radi sumljivega obnašanja je bilo včeraj na ljubljanskem glavnem kolodvoru aretiranih šest oseb.
■" »Jaz sem komunist« Je pretečeno sredo začel kričati v stanovanju Marije Škerjanc v Zeljarskl ulici št. 11 pred poroto oproščeni propagator III. internacljo-nale, Andrej Gričar. »Jaz sem komunist, vi ste pa uhcrnlkl, ki ste Imeli milijone, sedaj Jih boste pa meni dali In še Iz stanovanja vas bom vrgel.« Škerjančeva Je vsa v strahu pobegnila Iz stanovanja, Gričarja pa so aretirali ter bo Imel čas premišljevati o milijonih.
«■> »NI dobro človeka pijanemu biti.* France Kozlevčar se |e v neki gostilni po-šteno napil, nato pa v pijanosti razbil šipo vredno 1000 kron.
=** Tat v šoli. V zadnlem času se ponavljalo predrzne tatvine na šentjakobski šoli. Dne 5. novembra je bil ukraden učiteljici Ivani Iskra Iz Llchtenthurnovega zavoda raz obešalnika zimski plašč. Vse poizvedbe domačinov ln policije so ostale brezuspešne. — Take tatvine so se začele Se ponavljati. Opozarjamo merodajne kroge, da strogo pazijo na sumljive osebe, ki se klatijo okrog šol In po lavnih prostorih.
=»■ Pobegnil Je Iz Salezijanskega zavoda nepoboljšljiv gojenec 11 letni Jurij Natlčlč, doma Iz Ivansela, pristojen v Logatec Fant Je za svoja leta Jako pokvarjen.
“ Pozor pred tujcll 2e svoječasno smo opozarjali naše občinstvo osoblto v predmestjih, da naj bo skrajno pazljivo pri občevanju s sumljivimi tujci, k! se stekalo v zadnlem času pod različnimi pretvezami v Ljubljano. Tako se Je priklatil v Spodnjo Slško neznanec, okrog 27 let star, Hrvat, Stefan po imenu In se izdajal raznim strankam za krojaškega pomočnika. Pri tel priliki Je ukradel Mariji Jenšar in Alojziji OrošelJ na Dolinski stezi 96 nlkljasto zapestno uro, par uhanov, siv moški klobuk in pa 400 kron denarja.
* Smrtna nesreča. Ko Je Sel mizar Valentin Starč delat na Kodeljevo, Je vzel s seboj tudi svojega petletnega sinčka. Deček se je v družbi drugih otrok Igral in zlezel pr! tem pod neko metersko trugo, ki se Je prevrnila ln ga tako poškodovala, da j« drugi dan v bolnici umrl.
— Izgubil sc Je pes doberman, ki slISl na Ime Top. Kdor ga najde, naj ga privede na policijsko ravnateljstvo, kjer dobi veliko nairrndo. Ima ovratnik z znamko Dobrunje 20- Ui na ovratniku dresurni jermen.
= Zatekel se Je pes. Lastnik ga dobi v Oosposl i ulici št. 6 pri g. Ažmanu. ______
Zahtevafte
JUGOSLAVIJO1
Mariborska porota je imela v minulem jesesnkem terminu posla samo cn teden dni in sicer: 2 požiga, 1 umor, 1 rop in 5 ubojev. To je pravzaprav veselo znamenje za sedanje povojne razmere, ki so razorale življenje v družini in družbi tako globoko. Zdi se, da smo tudi v tem oziru na poti zboljšanja. Jzined vseh teh slučajev, ni bil nobeden, ki bi vzbujal posebno zanimanje in Senzacijo med občinstvom, kakor se to dogaja po navadi. Iz socijalnega stališča pa je bil vreden pozornosti 16 letni požigalec Alojz Oomilžek iz Sv. Lovrenca, ki je pobral 3 leta Ječe in 62 letni požigalec Filip Ravter, ki je dobil tudi tri leta ječe. Prvi je zažgal iz jeze svojemu mojstru gospodarsko poslopje. Drugi pa je zapalll svoji lastni ločeni ženi Iz maščevalnosti. Tragična je usoda 31 letnega kmečkega sina Janeza Kranjca od Sv. Barbare, ki je ubil nehote v razburjenosti svojo 51 letno, skrajno skvarjeno mater. On priden, delaven, pameten ln od v?dh sovaščanov spoštovan in cenjen, mati pa ne samo, da se Je vlačila z drugimi kljub svoji starosti, ampak je še razdirala dom in uničevala premoženje syojl pohotnosti na ljubo. 2al, da ta obravnava še ni zaključena, ker Je zahteval državni pravdnik dva Izvedenca, če je Janez Kranjc odgovoren za svoj čin. — V celem Je porotno sodišče diktiralo 9 krivcem 44 let Ječe. Tri razprave pa so bile preložene.
Nai ii planincem, kateri so prebili božične praznike na Pohorju, se zopet toži po lepih zasneženih planinah ln po svežem gorskem zraku. Morda tudi nekoliko po dobri .kapljici. Zato hočejo pričakati novo leto v Mariborski koči. Odhod v soboto ob 14. url s Kralja Petra trga.
Nova lekarna v Mariboru. Mag. pharm, g. Peter F. Albaneže, apotekiirski poručnik v stalni vojni bolnici v Ljuhllanl, ustanovi novo javno lekarno v Mariboru na Koroški cesti.
Trgovski ples. Slov. trgovsko društvo v Mariboru priredi dne 14. januarja trgovski ples v Giitzovl dvorani. Svira poino-števllna vojaška godba.
Narodno železničarsko pevsko društvo »Drava« priredi dne 31. t m. v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma. Solvestrov zabavni večer. Program bo zelo zanimiv In obsega pevske točke moškega, ženskega In mešanega zbora, solospevl. kupletl, šalo-Igra, godba In ples. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za osebo 3 din, na galeriji 1.50 din. Ker je ta prireditev edino narodna na ta večer, smo uverjenl, da se Mariborčani polnoštevilno udeleže.
Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru, ki se ustariavlja poleg obstoleče, pravkar 50 let stare vinarske In’ sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče leto 1921-22 ni mogla otvorltl. ker se Je oglasilo preplčlo ;'*evllo kvalificiranih prosilcev. Rad tega se je morala otvoritev te nove kmetijske šole preložiti na poznejši čas.
Praktikanti (valenci) za dri. vinarsko ln sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: Starost nalmanl 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost Imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski In jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje In hrano brezplačno ter Imajo prednost pri sprejema za prihodnje Šolsko leto 1922-23 kot redni učenci. Kot absolventi te dvoletne šole pa vžlvajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t |. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem praktikantov Je poslati ravnatellstvu drž. vinarske In sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 25. januarja 1922 s sledečimi prilogami: Krstni list, domovnica, zadnle Šolsko spričevalo In spričevalo d nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, da blagovolilo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno Izobrazbo njih sinov. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa.
Poročil se Je g. Rado Lenard « gdč. Lenčlko Skerlovo. Obilo sreče!
Celje.
»Celjsko godbeno društvo« Je dobilo kapelnika v osebi g. Adolfa Huba, dosedanjega solohornlsta Kraljeve opere v Ljubljani In bivšega kapelnika na Dunaju. Pod njegovim Vodstvom se bo godba člmprej organizirala, tako, da bo društvom ln občinstvu kmalu na razpolago. Godba pa potrebuje tudi mnogo gmotnih sredstev, zato Je upati, da bodo Celjani vsak po svojih močeh to za naše mesto važno, kulturno Institucijo podprli z denarnimi sredstvi.
V sosvet okr. bolniške blagajne v Ljubljani sta Imenovana tud! Celjana Iv. Bizjak, krojač ter Iv. Vrečar, zidarski pomočnik.
Služba božja v staroslovenskem Jeziku le bila v Celiu na Štefanovo v mali dvorani Narodnega doma.
Avtomobllnl promet na progi Celje— Vransko se v kratkem zopet vzpostavi Lastnik bo g. Cater Iz Gomllskega.
Umrl Je v Gradcu 23. t m. Celjan g. Iv. Zamparuttl, trgovec, v starosti 38 let. Umrli )e sin znane trgovke z delikatesami v Celju gospe ZamparuttL Truplo so prepeljali v Celje. — V Jurkloštru Je umrl po daljši bolezni posestnik In gostilničar Anton Oradt
Ptuj.
Stanovanjsko oblastvo v Ptuju Je Izdalo na mestne prebivalce sledeči oklic: Ker se le ugotovilo, da svoječasno od strani hišnih posestnikov podana pojasnila glede stanovanj, stanovanjskih delov In drugih prostorov, niso bila od nekaterih točna In zanesljiva, bo dalo stanovanjsko oblastvo v smislu 8 16, pravilnika k stanovanjski naredbl z dne 17. oktobra 1921, SL 319, Ur. 1. Stev. 130, ponovno pregledati vse hiše po svojih organih. Poživlja se vse stranke, da gredo tem organom na roko in Jim dajo brez obotavljanja vsa potrebna pojasnila. Odrela se ;em v smislu § 11 zgoraj naveden^a pravilnika, da so dolžni. od danes naprej vsi najemodajalci ali njili pooblaščenci vsa stanovanja ln dele stanovanj, ki so prazni, ki se Izpraznijo po izselitvi strank, ali katerih dejansko ne uporabljalo. v roku treh dni od dne, ko se Izpraznijo, ali ko prestane njih dejanska uporaba, pismeno prijaviti stanovanjskemu oblastvu I. stopnje. Stranke, ki bi se temu protivile, pri katerih se bode ugotovilo, da so od njih samih prvotno podani podatki neresnični, kakor tudi, če bodo opustili In zanemarjali njih prlglaševalno dolžnost, se bodo v im Udu člana 20 (uredbe s dne 21.
maja 1921, štev. 202, Ur. 1. štev. 79, kaznovale z denarno kaznijo do 50.000 IC, v slučaju neiztirljivosti v sorazmerni zapor do 6 mcsecev. — Upamo, c’a bo začelo stanovanjsko oblastvo brez ozira strogo Izvajati stanovanjsko naredbo.
Fantovska vojska. Na Štefanovo so fantje lz vasi Strazgojnci In Gorica pili skupaj v Cirkovcah v gostilni gosp. Goljata. Ko so bili že precej vinjeni, so prvi po-' zvali druge »na korajžo.. — Pri tem so se spoprijeli in začeli tepsti. — Eden je vzel tudi cepanico In udaril Pavla Lubeja ž njo po glavi s tako silo, da le padel nezavesten na tla in čez nekaj časa umrl.
Nezgoda. Tajnik v pok. g. Požun Je na cesti padci ln si pri tem zlomil levo roko nad laktom.
Sokolstvo.
Sokol I priredi v soboto 31. t m. ob 8. url zvečer v dvorani Mestnega doma običajni Silvestrov večer. Na' sporedu orkestralne točke, ki Jih Izvaja orkester Sokola I. pod vodstvom brata L. Pahorja. Pevske točke društvenega zbora in solo točke sestre M. Počlvalnlk-Bohlnčeve. Komični nastopi, ob polnoči novoletna alegorija. Vstopnina za čiane in članice proti legitimaciji in v predprodaji 4 dinarje. Za nečlane in na večer prireditve 5 dinarjev. Predprodaja vstopnic v trgovini »Tiskovne zadruge« v Prešernovi ulici. Vse prijatelje Sokola I. vabimo na to prireditev.
Primorski Sokolski Krožek naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 10. januarja 1922 ob 20. url v prostorih restavra*-cije Lloyd na Sv. Petra cesti.
Sokolsko društvo na Viču priredi v soboto 31. decembra t I. Silvestrov večer z naslednjim sporedom:	burka: Dr. Hribar,
srečolov, šaljiva pošta, alegorija, ples. Začetek ob 8. url zvečer. Vstopnina 4 dinarje.
Sokolski dom v Škofji Loki je že v toliko dograjen, da bode »Sokol« lahko priredi! letošnji »Silvestrov večer« v lastni stavbi. Na to veselo dejstvo opozarjamo vse prijatelje Sokolstva, posebno pa še one, ki so v tej ali oni obliki naklonili darove za stavbeni sklad in Jih vabimo, da sl na ta večer pridejo ogledat to ponosno stavbo, sad neumornega sokolskega dela In požrtvovalnosti. Ker do sedaj Se ni bilo mogoče objaviti v Ustih imena vseh darovateljev, jim pri tej priliki Izrekamo iskreno zahvalo. — Oficijclna otvoritev »Sokolskega doma« Je določena na 9. julij, nakar opozarjamo vsa bratska društva s prošnjo, da se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na ta dan. Redni letni občni zbor z običajnim dn?vn|m redom se vrši v petek 6. januarja 1922 ob 14. url v Sokolskem domu.
Sokolsko društvo v Guštanju bo Imelo dne 6. januarja 1922 v gostilni Mllovnlk svoj tretji redni občni zbor.
Kimast in itt
Umetnikova trilogija. Spisal Alojz Kraigher, posvetil spominu Ivana Cankarja. Samozaložba. Natisnila Učiteljska tiskarna, Cena broširanega Izvoda 15 din. — Knjigo, v kateri Je izborno orisan ranjkl Cankar sam, kakor tudi njegovi prijatelji In nasprotniki, vsem ljubiteljem našega leposlovja toplo priporočamo.
Narodni okraski na pirhih ln kožuhih Je naslov najnovejšl zbirki profesorja Alberta Slča, ki je pravkar Izšla v državni zalogi šolskih knjig ln učil v Ljubljani, Ora-dlšče št 4. Zbirka obstoja Iz 41 velikih listov, ki nudijo zlasti našemu ženstvu obilo prekrasnih motivov sa pisano vezenje In apllclranje. To de!o Je najlepši nastavek Sičevega že pred leti v založbi Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani Izšlega dela »Na-rodne vezenine« In Je krasno In najprimernejše božično ali novoletno darilo, zato je slavnemu občinstvu kar najtopleje priporočamo. Profesor Slč Je s svojim znanim umetniškim okusom izbral v tej novi zbirk! najlepše In najdekoratlvnejše ornamente teh strok. Upamo, da bode svoje delo, s katerim orje ledino med Slovenci vstrajno in uspešno nadaljeval. Več o tem delil Izpre-govorlmo v prihodnjih dneh.
Primorje.
Otvoritvena seja goriškega dei. odbora. Izredni deželni odbor za Oorlško-Gradlščansko Je pričel s svojim delovanjem. Začetku otvoritvene seje Je prisostvoval kot zastopnik vlade nam. generalnega civilnega komisarja v Oorlcl. Predsednik izrednega odbora dr. Pettarln Je v daljšem govoru začrtal naloge odbora in poudarjal življenjski pomen avtonomije za goriško deželo. Pozival le Furlane In Slovence k složnemu delu. Sa) »smo sinovi ene In Iste zemlje, in vsak Izmed nas Imenuje V svojem Jeziku našo grudo svojo mater in redltel|lco«. Obe plemeni se morata ljubiti In podpirati »v skupnem trudu za Isti človeški Ideal«. Naši zastopniki so pooblastili drja. Besednjaka, da je v njihovem Imenu označil stališče ■naše skupine ter Izjavil v slovenskem Jeziku: Smatramo za svojo dolžnost podati ob otvoritvi izrednega deželnega odbora za Oorlško sledečo izjavo:	Sedem let Je že
preSlo, odkar ie ljudstvu odvzeta možnost In pravica, da samo odločuje o upravi svoje dežele. Ce Je v letih svetovnega klanja prenehalo v naši deželi vse ustavno življenje, Je naše ljudstvo doživelo v dobi miru Se hujše ln težje udarce. V času na|-večjlh ljudskih potreb se je ljudstvu odvzel njegov deželni zastop, občine so se Izročile Izrednih komisarjem, vsa samouprava dežele se Je premenila v kup razvalin. Ob povratku v domovino Je našel kmet pokončano polje, požgano hišo, bil je brez orodja, brez živine, brez denarja. straSna stiska je tiščala k tlom vse delavne stanove. Deio obnovitve Je bilo težavno in ogromno. Zgodil pa se je usodepoln dogodek: sklepali so o ljudstvu In njegovem gospodarstvu brez ljudstva, odločali o bbnovl dežele brez zastopstva dežele, ukrepali o vzpostavi vasi brez zakonitega zastopa Občinarjev. Škoda, ki Je nastala Iz tega protlsocljalnega postopanja vlade, nosijo na svojih plečih pred vsem revni, Izkoriščani ln gospodarsko tlačeni stanovi. Dvigamo v Imenu revežev, v Imenu vsega zapostavljenega naroda naj-odločnejši protest Po treh letih uradniškega gospostva nad našim ljudstvom, se Je končno spravila v razpravo samouprava gorl-ške dežele In danes se otvarja od vlade Imenovani deželni odbor. Pozdravljamo zastopnike Furlanov In furlansko ljudstvo. S furlanskim ljudstvom hočemo skupno delati za	avtonomijo	skupne domovine. Avtcjr
nomlja	naše	dežele	Je skupni cilj in	skupna
potreba obeh plemen. Ko pošiljamo pozdrav furlanskemu	delu	dežele dvigamo	obenem
protut	orotl	vladi,	da boča tudi to	Dot od-
ločati o ljudstvu in njegovi samoupravi brez ljudstva. Tlači nas zavest, da smo blU Imenovani od vlade, ne pa Izvoljeni v ljudskih volitvah. Ce bi bila hotela vlada zve-edtl, kaj dežela želi, zahteva in potrebul«, bi bila morala razpisati volitve na podlagi splošne enake, tajne, sorazmerne volilne pravice za moške in ženske, ki so dopolnili 21. leto. Edino volitve bi nam bile dale zakonito pooblastilo govoriti v Imenu dežel«. Tako pa le naše delo oropano one moralne zaslombe in opore v ljudstvu, brez katera je danes vsaka politika nemogoča. Furlansko in slovensko ljudstvo Je zrelo dovolj, da odloča o svoji bodočnosti. Ml Slovenci pa moramo še posebno protestirati, ker Je naše ljudstvo, ki tvori več kakor dvetret-jinsko večino dežele zastopano v Izrednem deželnem odboru le po petih zastopnikih, dočhn Ima manjšina dežele v odboru večino. Kljub težavnemu položaju smo dolžni, da zastopamo na tem mestu po svoji vest! potrebe in pravice našega ljudstva. Izražamo željo, da bi delo, ki smo ga zapoceli danes skupno s Furlani, rodilo resne uspehe in nas dovedlo do najširše samouprave dežele. Na to izjavo je odvrnil v imenu Panjanov dr. Ivan Bonavla. ki je protestiral, da se Slovenil poslužujejo slovenskega Jezika. Izvajal Je z velikim poudarkom, da za-stooajo Italijani v odboru večino prebivalstva, ker ne povore le v imenu vsega Italijanskega naroda. Končno Je izrazil mnenje, da se avtonomija ne sme pod nobenim pogojem premeniti v separatizem, kajti v tem slučaju bi Italijani vrgli avtonomijo čez krov in se strnili v trdno enoto, da branijo nadvlado italiianstvu. Sicer pa hočcio Italijani spoštovati kulturne In gospodarske pravice Slovencev ln jih nikakor ne marajo preganjati.
Goriški deželni odbor je imel pred božičnimi prazniki prvo sejo, ki jo je otvoril predsednik izrednega odbora dr. Pettarin z lepim nagovorom, v katerem je pozival Furlane in Slovence k složnemu delu. »Obe plemeni se morate ljubiti in podpirati v skupnem trudu za isti človeški ideal«. V imenu Slovencev je podal dr. Besednjak daljšo izjavo o slovenskem jeziku. Takoj se je oglasil v imenu Italijanov dr. Bo-navia ter protestiral, da se Slovenci poslužujejo slovenskega jezika. Zagrozil je, da bodo Italijani zavrgli avtonomijo ter se strnili v enoto, da branijo nadvlado italijanstvu. (Takšno je torej složno delo in medsebojna ljubezen! Op. ured.)
Vsled plina sta se zadušili v Trat« 3-letna Georgina Devecovi in 14* letna Alda Colantti, ki sta Spali v skupni posteli.
Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran na praški univerzi g. Dominik Dekleva i* Vipave.
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama.
Petek 30. decembra 1921. Roza Bere dova. Red C.
Sobota 31. decembra 1921. Zaprto. Nedella i, januarja 1922. Peterčkov« poslednje sanje. Popoldne ob 3. url. Izven Nedelja 1. januarja 1922. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zvečer ob 8. url. Izv.
Pondeljck 2. januarja 1922. Peterčkov* poslednje sanje. Red D.
Torek 3. januarja 1922. Zaprto.
Opera.
Petek 30. decembra 192t. Carmen. B. Sobota 31. decembra 1921. Labodje Jezero. Popoldne ob 3. tiri. Izven.
Nedelja 1. januarja 1922. Evangeljnik. Izven.
Pondeljek 2. januarja 1922. Zaprto. Torek 3. januarja 1923. Labodje jezero. Red D.
Iz gledališke pisarne. V torek, dne 27. t. m. dramsko gledališče ne ostane zaprto, temveč vprlzore božično povest Pavla Go-lle »Peterčkove poslednje sanje« za red B.
Pokrajina.
Prlekija. Ze dalje časa nas krmi poslanec Mermolja z izvanrednimi uspehi svojega nepatentiranega pluga, katerega nikakor ne more prehvaliti, Čudno se nam zdi, da tega £luga noče hvaliti kak drugi poljedelec. Po našem starem običaju smo vedno rekli: lastna hvala, cena mala. Kar se pa gospod posestnik tega čudodelnega pluga najbrž ne zaveda. Mi tukajšnji poljedelci imamo dovolj iskušenj in naa gospod Mermolja absolutno ne more pripraviti do posnemanja v umnem kmetovalstvu. Svetujemo pa, da vsaki ki hoče kedaj obdelovati svojo zemljo z največjo intenzivnostjo, pride pogledat in študirat k našemu velezaslužne-mu kmetovalcu »Vičanskekemu Sker-lecu«, kateri v svoji kmetijski naobra-ženosti daleko prekaša vse bstale kmetovalce (tudi poslanca Mermolja a njegovim plugom vred). Mi, ki imamo takorekoč največjega kmetijskega praktikanta v naši sredi, svetujemo vsem, ki streme za tem,‘ kako na majhnem komadu zemlje pridelati kolikor največ mogoče, naj si pridejo pogledat pluge, brane in — roke našega Skrleca, ki poseduje cele kupe dež in drž diplom, ne pa kakor Mermolja in njegov plug, ki mogoče oba skupaj niti ene diplome nimata. Gospod poslanec! Prosimo Vas, da nam ne zamerite, kajti mi Prleki smo vajeni povedati kar naravnost. Tudi ne trdimo, da Vaš plug ne ustreza Vašemu okusu, toda nam so okusi po teh plugih že minuli. In ko boste^Vi in pa marsikateri kmetijski strokovnjak imeli toliko raznih poskusen j ae seboj, kot jih ima naš škrlec, pa boste a nami vred rekli: »Evo ga, to je pravil* — Vičau8ki kmetje,
Michž! Zevaco:
..NOSTRADAMUS".
»Pač,« je rekla Martina, »zgodaj je. Pojdi rajši jutri.«
»Dobro!« je pomislil Tihaine, »to se pravi, da grem nocoj brez skrbi. »Nu, vidiš, mesec vzide menda ob devetih; ob desetih pojdem, na lov. Glej, da mi pripraviš samostrel, ki je pod streho.«
»Takoj stopim ponj,« je pokorno rekla Martina.
»Pa sem jo ugnali« je veselo zamrmra.] Tiphaine.
Martina je šla na podstrešje-Preden pa se je ozrla po samostrelu, je obesila pred lino, ki je zrla proti gradu, veliko belo cunjo. Ta cunja ie bila zastava. Bila je bojni prapor grešne sile, in njeno razobešenje je pomenilo:
»Drevi bo jasna mesečina, ki jo je Bog ustvaril za divji lov. Lisjak, ki me zalezuješ, znaj, da v kurniku to noč ne bo petelina!«
Mojster Tiphaine je storil, kakor je bil napovedal; ob desetih je stopil iz hiše, zaklenil vrata in spravil ključ v žep. Zaradi oken je bil brez skrbi, ker jih je v svoji ljubosumnosti nedavno zamrežil z železjem.
»Če vražji kornet ne zleze na streho In se ne spusti skozi dimnik, sem varen, da mi nocoj ne bo nasajal rOgov!« je godrnjal sam pri sebi, korakaje v gozd. »A dimnik je Itak pretesen. Ni se mi bati hudega ...«
Tisti hip se je pojavila senca sredi jase, dvajset korakov pred njim. Tiphaine je pomeril in sprožil; strelica je švlstnila ter se zapičila v bukovo deblo. Senca je izginila. Nekaj je odskakljalo v goščavo .. •
»Da bi jo strela! Da bi jo hudič! Uh, koza! O n a je kriva, da sem izgrešil srnjaka!«
To je bila grda krivičnost. Tip-faalne je pomislil, da si mora Izbiti •tvoje rogaške skrbi, ako se noče .Vrniti praznih rok.
»Ko imam vendar ključ v. žepu! In ko so okna zakovana, dimnik pa pretesen!...«
Vse to je bila resnica. Dimnik je bil tako tesen, da bi ga ne bil preletel niti najsločjf kornet na Franco-
skem; okna so bila zakovana. vrata dvakrat zaklenjena!... In vendar?6 četrt ure po Tiphainovem odhodu je bil preklicani kornet v Martinovi sobi. Le kod hudiča se vtihotapljajo zaljubljenci, kadar so jim vrata, okna in dimniki zagrajeni?
Martina in kornet nista spala, niti ne Roland de Saint-Andre. Samo Loredan in njegovi tolovaji, ki so imeli mirno vest, so smrčali v sertu na skednju, ki je stal do trideset korakov od gostilne.
Roland de Saint-Andre je sedel v svoji temni sobi pri odprtem oknu; naslanjal je čelo na omrežje in mrklo strmel v trdnjavo, ki }e črno štrlela v bledosafirno nebo.
»Tu gori je Floriza!... Dva dni! Samo še dva dni mi ostaneta, da vtarem vrata, ki naj bi se odprla francoskemu kralju- In vtarem jih! Čutim, da se tu odloči moja usoda. Milijone, ki sem jih ugrabil očetu, življenje, kri, vse sem pripravljen dati, da si osvojim to dekle, ki me sovraži in zaničuje! Vrniti ji hočem nemilo za nedrago: ukrotim jo in bom z zaničevanjem njen gospodar! ...«
V tem samogovoru ga le zmotil glasan, prešeren smeh. Roland je planil kvišku, izdrl bodalo in srdito zamahnil, kakor bi hotel usekati pre-drzneža. Toda v sobi ni bilo nikogar! Kdo se je smejal? Roland je prisluhnil. Začul je dokaj ^vež in prijeten ženski glas;
»Nikar se tako ne smejte, lepi kornet! Bodite pametni!«
»Martina, zala Martinica,« je odgovoril moški glas, »kako se ne bi smejal, ko so paštete mojstra Tip-haina tako vkusne, njegovo vince, tako žlahtno in njegova ženica tako prijazna?«
Roland je slišal cmokanje poljubov, ki se je vrstilo 2 rožljanjem krožnikov in žvenketaniem kozarcev.
»Na zdravje mojstra Tiphuina!« se je rogal moški glas.
»Na njegovo zdravje -- na siromakovo!« je odgovarjala ženska. »A vi s svojim smehom mi boste zbudili mladega gospoda, ki je prišel iz Pariza; tu zraven spl. Galanten je, da bolj biti ne more. Odkar
je -1 nas. dežuje zlatnikov; res ! srečo je prinesel gostilni. Ne smeva j mn kratiti spanja.«
In modro je pripomnila;
»Tiphaina goljufati pa hišo ugo-nabljati je dvoje!«
»Vrag odr:.'si vašega gosta!« je viktiil kornet. *Če mu kaj ni prav, naj nii pride povedat!«
Roland je že hotel planiti skozi vrata; zdajci pa se je vprašal:
»Bog zna, kod je prišel krčma-rlčin ljubček iz trdnjave? In kod hudiča se misli vrniti?«
Ta misel je rodila slutnjo, ki mu je bila povod, da je prisluhnil ter ujel še nekaj odlomkov nezakonskega nogovora. Iž njih je posnel troje:
1.	da je gospod Tiphaine po dvakrat ali trikrat na ted... goljufan, kakor le more biti petdesetletni mož Štiriindvajsetletne Normanke; 2. da je ljubimcu Ime Agenor; in 3. da je Agenor oficir grajske posadke.
Rolandovo srce je jelo burno utripati; po bilskovo ga je prešinila miset, da mu mora kornet odpreti grajska vrata! Kako naj se to zgodi, ni ugib:;l. Pristavil je k vratom stol in sedel, da bi laglje poslušal. Nič se ni več oglasilo. A Roland je vedel dovolj. Čakal je le še, da se komet odpravi; takrat je hotel stopiti ti1 njim in ga nagovoriti:
»Gospod, ali hočete biti tako prijazni, da me spustite v grad? Drugače sem vam v svojo žalost primoran razparati grla.«
Čakal je dolgo. Toda potrpež-Ijlvcjši od zaljubljenca je kvečjemu še vohun. In Roland je bil v tem hipu oboje hkrati. Minila Je cela večnost. Nato je slišal, da se odpirajo vrc.ta ^,dnje sobe, v kateri je spala nezvesta Martina. Začul je oprezne korake in pritajeno šepetanje. A že je utihnilo vse- -
Roland je stopil na hodnik in je videl luč, ki je izginjala po stopnicah. Spustil se je za njo, tako tiho in rahlo kakor jedva sam mojster Tiphaine na divjem lovu. Stopnice so držale v kuhinjo. Dospevšl tja je Roland pričakoval, da. odpre Martina s kakim vitrihom vrata; tedaj je hotel planiti na korneta. Toda uštel se je. Luč se je pogrezala vse bolj in bolj, po kamenih stopnicah, lil so držale v klet.	(Dalje prih.)
Drobii,
* Strašni či« pobesnelega cčeta. 1* Berlina poročajo, rla idf v Aschcrs-dorfu ustrelil trgovec Vogt '3 svoje otroke. Trinajstletna deklica je bila na mestu mrtva, desetletni sinek je umrl takoj ko so ga prenesli v bolnico, naj-itarejši sin, star 15 let pa se bori s smrtjo. Ko je oče ustrelil vse tri otroke, pometal jih je iz drugega nadstropja na dvorišče, potem pa še sam skočil za njimi. Težko ranjenega so prepeljali v blaznico. Vogt je že dalj časa živel ločen od svoje žene ter je itnel razmerje z neko i7letno deklino. Ko se je nekega dne vrnila k njemu njegova žena, da pobere svoje stvari, je Vogt pobesnel in takoj, ko je odšla žena, je storil opisani grozen čin.
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsa-fluida« pri hiši. Dobro služi za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo In glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši In delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specljalno steklenico skup z zamotom In poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 357, Hrovaško.	be.
Proda se s
PRVOVRSTNE SUHE MEZGO-VINE
(Lcimleder) naravno brez žvepleno kisline prodam 20 do 25 q in 200 do 300 kg zbranih apnenih Ščetin (eerupfte Kalkborsten) po dnevni ceni. Polrve in, ogleda se pri Ivan Zagode, usniarna, Brežice. 2337
KRASEN AVTO-KOŽUH
se proda. Naslov v upravi Usta. 2S15 DVA ČISTOKRVNA PSIČKA -DAKELJNA
po tri mesece stara se proda. Vprašanje na upravo Usta.	-	2519
LEPE SANKE IN KOČIJO proda po nizki ceni J. Kralj. Železniki.
VEČJE POSESTVO NA LEPEM PROMETNEM KRAJU
20 minut od Ljubljane, obstoječe Iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja In nekaj vrta na prodaj. V njem se nahaja vinska ter specerijska trgovina. Pogoji ugodni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«.	2534
!
PSE, ČISTE VOLČJE PASME.
roUdiče, Ima na prodaj pcacstnlk Hornicki v St. liju v Slovenskih noricah. Vsak stane
500 kron.
ia ČISTO SVINJSKO fl?\ST
ima zopet v redni zale«:! tvrdka Janko Po* povič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna iu sVl.idflfe Cesta v Mestni !<>t Siev. ti. Telefon in ter-* urban štev. 127,	3368
Kupi
_ n se:
VEČJO MNOŽINO SUROVEGA AU SUHEOA JAVORJE VEG A LESA
kupim. Dolgost od 2:20 do 2 metra, debelost od 15 do 50 centimetrov. Plačan*, po najvišji ceni na 100 k«. Pošiljatev takoj ali v teku 5 mesecev proti takojšnjemu plačilu, franko vagon: Postojna ali Podbrdo. Ponudbe je nasloviti direktno na: Martin Oolia, trgovec z lesom, pošta Grahovo ob Bači, Julijska Benečija (Italija). 2525
4 NOVI RABLJENI SKOBELNIKI se kupijo. Oferte na tovarno Keršič. 2522
Službe:
URADNICA
išče službe najraje pri kaki lesni družbi, Ima že dveletno prakso; zmožna slovanskega in nemškega jezika, strojepisja, ver-zlrana tudi v zaračunavanju in knjigovodstvu. Cenjene ponudbe pod Štev, 2336 na upravo lista,	‘	2336
PRODAJALKA ZA ŠPECERIJSKO BLAGO IN ZA DEŽELNE PRIDELKE
se sprejme tako) v Ljubljani. Reflektlra *e na starejše moči z nekoliko znanjem knjigovodstva. Hrana in stanovanje v hlSI. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 2520
VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stklno delo zaslgurano. Vpraša »e Emonska cesta št. 8, v pisarni	2395.
Razno:
500 K NAGRADE
kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vhodom, meblovano ali nemeblo-vanoi Ponudbe na naslov J. Gorišček, Sv. Petra cesta 6, Ljubljana.	2S0t
STANOVANJE ZAMENJAMl
Zamenjam svoje stanovanje v Ptuju obstoječe Iz 2 sob s pritlikami z enakim v Ljubljani ali okolici: vzamem tndl vsako stanovanje če tudi bolj majhno. Cenjene ponudbe pod št »7*.	24M
MLAD PROFESOR
ISče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista.	2444
r
5
s
s
p
»
:
Novoletna darila
. ^	ai	oglejte	samo	pri
manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču.
Milu zaloga saku aa notte In baška aMaia lo mPapia Izbire natoipstiiaia spadnjega (trda 21 gnilo, žsiisat la otroki
:
•
1
S
»
*
9
m
:
i
®
i
:
m
m
J
TRACNICE
to lamske vozičke (notranja luč 600 mm) za poljsko leleznico kupi premogovnik Kliučarovci. Ponudbe po kg oz. komadih na poštni predal št. 1. Ormož.
Damski les
in krajce kupi premogokop v Ključarovcih pošta Ormož. Ponudbe na ms v celih vagonih Iranko kolodvor na poštni predal št. 1 Ormož.
I
9
I
H
I
m
!
Za leto 1922
Žepna koledarja
Za leto 1922
v dveh liCno izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro
»
limanem papirju.
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.
—■»»
'V
II
I
m
I
I
Za večjo tvomico v Bede-kovčini ha Hrvatskem (Zagorje) se potrebujejo za takojšnji nastop
4 ključavničarji (Sdter)
3 VrtiVCl (Dreher)
proti aml pUM od KI’- do K 11-~
a prostim stanovanjem, kurjavo in raasvetfoavo.
Samci imajo prednost, kateri dobivajo v tovernlfcld kuhinji hrano za K 600 do K 706 mesečno.
Pismene In osebne ponudbe na ravnatelia Rozmana. Tovarna cementa v Zidanemmostu.
Parketne deščice
\z slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
Jos, R. Puh
Utibliana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
ite in širile Jugoslavijo*!
Tovarna cementa Zldanimest
je pričela izdelovati in priporoča:
Selektor Portlandcevnent (Fluistaub)
najfinejše zmleto, ne Vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 : 3 na cm2. Selektor-Fin - Por-1 tl and cement počenja vezat v poldrugi uri in zvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke- in sploh cementnih izdelkov zelo vstreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje .samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila.
Ravnateljstvo tovarne cementa, Zldanlmoit
_
,Fru£kbgorac‘
tvornica SampanJera po fran. načinu I veletrgovina vina u bocama k. d.
d Novome Sadu
Isveltava 13- hotetljere, restoratere, barava 1 delikatesna radnia. da imade na stovarlStu od duiea vremena odielano« iampanjera, kaosi rasna stara frulkosorska vina u bocama.
Naloži se izvrSuju brzo i tačno
mr Za Novo leto ~*t
kupujte knjige založbe .JUGOSLAVIJE" oziroma »Zvezne tiskarne" na Marijinem trsu št. 8
ia
nanvnm nasproti Frančiškanske cerkve.
ijlavui in odgovorni 'jreduik Zorko raKin.
izda** boflsorcii dnevnika »J ugaslaviia«.
Tiska »Zvazna tiskarna« v LjuhlinOl