SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 1*80 Vz leta K 3*50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	» 2*30	*	„ 4*50	„	„ 9*—		Redakcija in administracija : Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 33.
Blagoslovljenje „Gasilnega doma“ v Domžalah :
1. Kapela, ki je bila postavljena za ta dan in v kateri se je služila sv. maša. 2. Domžalska dekleta v narodnih nošah pred „Gasilnim domom“. 3. Občinska hiša z „Gasilnim domom“ s kapelico v momentu slavnostnega govora.
Oldfich S. Kóstelecky:
Humoreske.
VIII.
Zaušnice gospodične Gabrijele.
(Prosto po češkem izvirniku.)
(Dalje.)
„To se pravi — da — dvojčka sva, toda — jaz sem starejši dvojček — pravzaprav — da — starejši. Jaz sem se rodil nekoliko prej.“
„Ah, tako,“ se je nasmehnila Gabrijela.
' „Da.“
„No, kot starejši bi morali svojega mlajšega brata posvariti.“
„Oprostite, prosim, gospodična, toda kar se tiče poljubljanja krasnih žen in mladenk >v [tem mlajši brat za ves svet ne posluša starejšega.
„In starejši najbrže mlajšega ne.“
„Da tu se spl oh ne more 'nič u-ukazovati, niti opominjati , niti poslušati.“
„Vidim.“
Nato je dvignila proti meni ročico in je pristavila :
„Ali smem prositi za pismo, ki sem vam ga prej dala za gospodafbrata? Pripisala bom še majhno opazko.“
Pogledal sem Gabrijelo z največjim začudenjem. Nasmeh, ki je sedaj probežal po njenem obrazu, mi je bil dokaz, da je bil izraz mojega obličja v tem trenotku gotovo jako smešen.
Zadrege, v kateri sem se sedaj nahajal, mi ni mogoče popisati. Komaj sem spravil iz sebe besede, ki niso bile v ni-kaki zvezi :
„Oprostite, prosim, gospodična — jaz — jaz sem ono pismo — oprostite prosim — jaz . . . Sicer pa,“ sem rekel šele čez nekaj časa bolj premišljeno, „morda bi lahko sam sporočil, kar mislite pripisati onemu pismu. Skoda bi bila, ko bi ga zopet razpečatili !“
„Ah, ne. To je malenkost! — Prosim,“ ponovi Gabrijela.
„Pravzaprav — jaz — jaz sem ga že zalepil v pismo, ki ga ravno mislim po-
»
se je nasmehnila Gabrijela.
„Sicer pa vas zagotovim, gospodična da delate krivico mojemu bratu. Poznam ga, tkakor sebe. Kolikor bolj sem vas spoznal, gospodična tem bolj tudi razumem, kaj se je najbrže godilo v bratovi duši in v njegovem srcu, ko je
imel čast zabavati se z vami in vas gledati od Prage do Plzna. Kakor bi ga videl. Priznam, da se je prenaglil, toda bodite prepričani, gospodična — saj ga poznam kakor samega sebe — da vas ni nikakor hotel razžaliti s svojo predrznostjo. Gotovo se je dal zapeljati utisu trenotka, ko se je moral od vas ločiti in gotovo je menil — saj ga poznam kakor samega sebe — da vam tudi on ni brezbrižen. Verujte mi, gospodična, da se je brat spominjal na vas vedno s spoštovanjem in da mu je krasen spomin na vas vedno kalila zavest, da ste se ločili od njega, ne kot prijateljica, ampak kot nasprotnica. Lahko si torej predstavljam njegovo srčno veselje, ko dobi vaše današnje, dražestno pisemce, v katerem mu — kakor ste prej povedali — odpuščate.“
Gabrijela mi je gledala med celim mojim govorom mirno v oči in ni več zamižala. In iz tega njenega mirnega pogleda sem spoznal, da ji ni vseeno, kar je zvedela. Skrbno je poslušala moje besede. Sele ko sem končal, je rekla z nasmehom : „Hvala vam za vse, kar ste mi tu povedali o gospodu bratu.“
Proslava pokojne mecenke gospe M. Vilharjeve v Kamniku.
slati domov. Da, jaz sem ravno med vašo odsotnostjo to pismo zalepil. Vendar ko bi želeli —“
„Ah, ne! Hvala ! Ni treba onega pisma več razpečatiti — nepotrebo bi bilo. Napisala mu bom ta popravek drugo pot.“ „Popravek?“
„Kaj je to kaj čudnega?“ se smeje Gabrijela.
„Čudim se samo,“ sem rekel torej potuljeno, „da potrebuje vaše pismo popravka.“
„O prosim !“ se Gabrijela zopet zasmeje. „Tudi pri najboljših delih se nahajajo popravki. Dovolite, prosim, da tudi svoje pismo popravim. Samo par besedi še napišem. In vi boste gotovo moj popravek poslali za ,glavnim spisom6 kajneda?“
„Z največjim veseljem, gospodična.“
S tem obratom sem bil neizrečno zadovoljen.
Nato je Gabrijela vstala in zopet sedla za pisalno mizico.
Komaj pa mi je dala zapečaten „popravek“ in me prosila, naj ga pošljem za prvim pismom, se je opravičila, da ponese
posodice za kavo v kuhinjo. „Obljubila sem, da prinesem to sama nazaj,“ je rekla. „Oprostite, prosim !“
„Z naj večjim veseljem.“
Obotavljal se nisem seveda niti minuto in odprl sem „popravek“, ki je bil vendar naslovljen name; odprl sem ga, komaj je Gabrijela zaprla vrata za seboj.
Bral sem ;
Velecenjenemu gospodu bratu t. č. na Ruskem.
Ali je resnica ? Komedija, ki sva jo danes igrala, se je posrečila. Lavorike si razdeliva med seboj na enaka dela. Nisem mislila, da se mi bo vse tako lepo posrečilo, kakor se je posrečilo, ko sem spoznala, da ste se mi utajili. Bodite no ! Kaj res mislite, da bi mogla spolniti svojo nesmiselno obljubo? Da sem to storila, sem storila samo zato, ker so znanja na popotovanju samo trenotna in da hitro minejo. Hotela sem da ne bi pozabili name, kakor ni na vas pozabila	Gabrijela.
Ko je potem Gabrijela zopet stopila v sobo, sem stal še vedno z odprtim „popravkom“ in z odprtimi usti sredi krasnega malega salona in sem o-supel gledal Gabrijelino pismo. Kako da ne ? To je bilo hujše od vseh obljubljenih zaušnic skupaj. In vendar mi je bilo pri tej veliki o-suplosti in pri tej neizrečeno vroči [duševni ko-pelji pri srcu tako sladko, kakor najslajši bonbon na svetu, slajše od vseh o-nih sladkih
bonbončkov, ;za katere sem se bil nekoč z Gabrijelo delil. Šele Gabrijelin glas me je prebudil :
„Aj? Vi berete pismo, ki sem vam ga dala ? Kaj pa poreče k temu gospod brat na Ruskem?“
Gabrijela je stala pri vratih in njen hudomušen nasmeh mi je bil najboljši 'odgovor, kaj poreče k temu „gospod brat na Ruskem“.
Predno si je Gabrijela nadejala, objel sem jo s svojimi močnimi rokami, pritisnil sem jo k sebi in rekel :
„Brat se je že vrnil“, in sem zopet poljubljal njena ustna, oči, obraz, da je komaj prišla k sapi in jaz tudi. Gabrijela se ni upirala . . .
Tako sem si zopet vzel nazaj poljube, ki sem jih dal nekoč Gabrijeli. Pobotala sva se in to je bilo tako sladko. One sladke bonbone iz njenega zavitka sem ji vrnil drugo pot, danes pa, če se kje v vrvenju sveta srečava, mi niti na misel ne pride, da bi se utajil. Zvedel sem tudi od nje, da ni bila v Hudobi z bolnim bratom.
(Dalje.)
SLOV. ILUSTROVANI TEDNIK je edini slovenski list te vrste-
-—..-zzezz^ Čitajte ga in širite! Naročajte ga in oglašujte v njem! ___ = . .
Vabilo na naročbo.
Z današnjo številko se začne novo četrtletje in vljudno prosimo stare naročnike, katerim poteče naročnina, da jo obnove in da nam pridobivajo še novih naročnikov. Za pridobivanje novih naročnikov smo razpisali posebno nagrado, namreč slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča. Za vsakega novega naročnika, ki plača polletno naroč-
nika“ ter izpregovorite par prijaznih besed in marsikdo se bo naročil.
Vsi priznavajo, da je „Slov. Ilustrovani Tednik“' potreben in da vrši važno narodno-kulturno nalogo. Pridobivajte mu novih naročnikov, da se bo mogel izpopolniti in da postane tako res važen faktor narodne prosvete.
Kakor doslej, priobčevali bomo i poslej slike in opise raznih važnih dogodkov in
Prvomestnik Ciril in Metodove družbe vladni svetnik g. Senekovič in učitelj g. Anton Pesek s
svojimi učenci družbene šole v Velikovcu.
nino, damo po eno sliko — ali njemu ali komur že. Tudi stari naročniki, ki vpoš-Ijejo toliko naročnine, da bodo imeli od 1. oktobra vsaj pol leta naprej plačano, imajo istotako pravico dobiti po eno sliko, ako pošljejo za ovoj in poštnino še 40 h. Slike bodo v kras vsaki sobi. Več je razvidno iz priloge. — Razširjajte „Slovenski l Ilustrovani Tednik“! Koliko je še slovenskih rodbin, gostilen itd., kjer ga še nimajo, a bi ga lahko imeli. Pokažite jim nekoliko številk „Slov. Ilustrovanega Ted-
zanimivosti ter prosimo, pošiljajte nam slike o društvenih in drugih prireditvah itd. Slike se pa naj pošljejo takoj in ne šele čez par tednov. Redni vpošiljatelji slik (fotografi) dobe primeren honorar.
Bali se ne bomo ni truda ni stroškov, da list izpopolnimo in ga razširimo v vse kraje, da postane tako vez med Slovenci v domovini, kakor tudi vez med domovino in onimi Slovenci, ki žive v tujini.
Dobro pol leta je sedaj minilo, odi kar izhaja „Slov. Ilustrovani Tednik“. Koliko
Šola družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu pri Velikovcu.
težkoč je bilo treba prestati, kajti začetek je povsod težak, posebno še pa pri naših malenkostnih slovenskih razmerah ! Srečno so premagane vse ovire in list stoji danes na trdnih tleh ter se je razvil v teku teh par mesecev do za slovenske razmere velike višine. — Da pa „Slov. Ilustrovani Tednik“ ne bo ostal na tej stopnji, temveč da bo še napredoval, so nam porok dosedanji uspehi.
Ostanite nam zvesti dosedanji naročniki in pridobite nam vsak še vsaj enega novega naročnika, pa bomo lahko izdajali „Tednik“ obsegajoč 12 strani in ne le 8 kot doslej.
Ožigosati pa moramo pri tej priliki tisto slovensko nezavednost in malomarnost, ki tako škoduje našemu narodnemu razvoju in napredku. Po slovenskih gostilnah, brivnicah, kavarnah itd. se dobe cele množice tujih listov, a edinega slo-
Rateški^fant^in^dekle^obislovesu.
venskega^ ilustrovanega? časopisa'1 „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ nimajo. Stvar gostov je, da ga odločno zahtevajo. Če imajo naši gostilničarji, brivci i. dr. denar za tuje liste, zakaj bi ne naročili domačega lista! Kakšen utis dobi potnik, ki pride v „slovensko“ gostilno, 'ali k „slovenskemu“ brivcu, ali na obisk k „slovenski“ rodbini, pa vidi vse polno tujih „Illustrierte ... pa Interessante'. . . itd.“ a „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ išče zaman!?
Ko bi se samo tisti Slovenci, ki kupujejo tuje liste, naročili na „Slov. Ilustrovani Tednik“, bi lahko izhajal v pomnoženi večji obliki.
Vsakdo naj torej razširja „Slov. Ilustrovani Tednik“ ter mu pridobiva novih odjemalcev !
Vsaka slovenska gostilna, vsak slo-venski bi ivec, vsaka slovenska kavarna, vsako slovensko društvo in tudi vsaka slovenska obitelj bi naj bila naročena na „Slovenski Ilustrovani Tednik“!
O itali]ansko-turški vojni bomo pri-našali kratka in jedrnata poročila in slike. Za to številko so klišeji došli žal prepozno, priobčimo pa prihodnjič.
30letnica gasilnega društva v Domžalah in blagoslovljen je „Gasilnega doma“,
(Slika na naslovni strani.)
24. septembra t. 1. je Domžalsko gasilno društvo praznovalo 301etnico svojega obstanka. Ob enem se je s tem slavljem vršilo tudi blagoslovljen]e „Gasilnega doma“, ki se nahaja v novozidani občinski hiši. Slavja so se udeležila mnogoštevilna
Starodavna lipa v Polhovem Gradcu.
sosedna gasilna društva, bodisi kot deputacija ali pa polnoštevilno, kakor gasilno društvo Kamnik in še nekatera druga. Prišel je tudi poveljnik deželnega gasilnega društva g. Franc Doberlet iz Ljubljane in več drugih funkcijonarjev.f
Zupan g. Matevž Janežič je pozdravil navzoče in o tvoril slavje, nato je imel vlč. g. župnik Fr. Bernik slavnostni govor, in se je v navdušenih besedah spominjal zgodovinskih dni jubilejnega društva.
Društvo |so z nekaterimi Domžalčani ustanovili župan g. Janežič, lastnik zlatega križa za zasluge itd., umrli tovarnar Rudolf Mayr in g. Anton Kleinlercher.
Naša slika 1. kaže kapelo, ki je bila postavljena za ta dan in v kateri se je služila sv. maša. Slika 2. so domžalska dekleta v narodnih nošah pred „Gasilnim domom“. Slika 3. občinska hiša z „Gasilnim domom“ s kapelico v momentu slavnostnega govora.
Starodavna lipa Še se nahajajo tu in tam po Slovenskem, pa tudi po potuj-čenih krajih starodavne lipe, žive priče, da so bivali tam Slovani. Tako še stoje lipe blizu Berolina iz onih časov, ko so še bili Prusi Slovani. Današnja slika nam kaže tako lipo, ki stoji na nekem posestvu v Polhovem Gradcu blizu Ljubljane. Kakor je bila nekdaj, tako je še sedaj skoraj središče domače zabave. V nje osrčje so napeljane stopnice, ki vodijo do mize. Podobna lipa se nahaja tudi v Ravanju blizu Maribora, čegar hiša pa ne spoštuje več drevesa pradedov. Veselje in neko tajin-stveno čustvo prešine človeku srce, ko gleda te nekdanje pomnike zlatih dni.
Ob slovesu. „Z bogom dom, premili dom, ljube moje dom. ..“ se glasi v neki pesmi. Grenko je v duši človeku ob slovesu, ko se je treba ločiti od rodnega doma, od dragih krajev, od ljube ... To
občuti posebno to ali ono dekle, mladenič ob času, ko začne rumeneti listje na drevju in padati na tla, znamenje, da „čas ločitve je napočil“, iti mora v daljni kraj, kjer se s puško bo poročil, videl njo spet Bog ve kdaj. Naša slika nam kaže Gorenjko in Gorenjca iz Rateč pri Beli peči, v narodni noši ko se poslavljata.
XXVI. redna velika skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dne I 10. t. m. se je vršila skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda“ v Tržiču. Prihajali so Slovenci od vseh strani slovenske domovine, da v slavnostni manifestaciji položijo narodu račun o njegovem premoženju, in delovanju otimanja slovenske posesti in slovenskih otrok. Vsak Slovenec širom Slovenke ve, kaj je „Družba sv. Cirila in Metoda“ Slovencem, ve in čuti njeno delovanje in potrebo te družbe.
t Karol Kotnik, slovenski mecen.
Skupščinarji so se napotili h grobu družbenega prvega mecena pokojnega Viljema Polaka. Ko je dospela množicu do pokopališča, kjer leži eden onih, ki je najbolje pojmoval, kaj je treba našemu narodu, je zapel pevski zbor žalostinko : „Usliši nas, Gospod !“ Nato je ob grobu pokojnika govoril g. prof. dr. Ilešič in položil na grob venec v znak hvaležnosti „Družbe sv. Cirila in Metoda“.
Ob 11. uri dopoldne se je vršila v velikem salonu pri Bastlju XXVI. redna skup-
ščina. Prvomestnik g. vladni svetnik Senekovič je o tvoril zborovanje in pozdravil vse došle, zlasti ^delegate iz sosednih dežel s Koroškega, Štajerskega, Goriškega iz Istre in Trsta, vse gospe in gospodične ter člane iz oddaljenega Devina. Nato je poročal o delovanju „Družbe“ in se spominjal onih to leto umrlih članov, ki so še ob smrti mislili na „Družbo“ in slovenski narod. G. Vilharjeva je zapustila družbi 111.400 kron, g. T r č e k iz Ljubljane je volil 2000 kron, g. Ivan Medic 100 K, gdč. N o 11 i 200 K, g. župnik Černe 1163 K, gospod Cinsi iz Tržiča 400 K, g. Baloh iz Brežic 500 K. Zborovalci so jim zaklicali trikratni „Slava“.
Sledilo je nato poročilo blagajnika g. Hudovernika. Iz njega smo posneli, da je imela družba v minulem letu dohodkov nad en milijon kron in sicer 1,043.654 K 45 v, stroškov pa je bilo 196.615 K 91 v, torej prebitka za 847.038 K 54 v. Zaklical je največjim mecenom družbe, g. Vilharjevi, gosp. Polaku in g. Kotniku trikratni „Slava“.
Zanimanje za „Družbo sv. Cirila in Metoda“ raste od dne do dne in njeni prijatelji se vidno množijo. Naši bratje v Ameriki, katerimi vsa čast in priznanje,
II. darilo : Gdč. Marlenka Homanova.
se je spominjajo radi, dasi morajo služiti kruh s težkim delom.
Družbo čakajo novi veliki stroški. Otvorila bo letos novo šolo v Gorici in pričela s stavbo nove prepotrebne šole v Trstu in Mariboru. In z ozirom na te nove velikanske izdatke znaša vsled proračuna za leto 1912 primankljaj 544.400 K. O d slovenskega naroda je odvisno, ali bo družba kos svoji nalogi. Varujmo naše meje, rešujmo našo d e c o potujčevanja, naj sicheren, kdor se zaveda, da je Slovenec, položi na oltar domovine svoj žrtveni dar, naj se spominja vsak pri vsaki priliki, na slavnostih, na veselicah, v žalosti in veselju, da tam ob meji prosijo drobne ročice pomočiinrešenja. „Mal položi dar, domu na oltar!“
Velika ljudska slavnost kluba napr. slov. akad. v Celju je jako izborno uspela. Udeležba ravno ni bila prevelika in posebno so se pogrešali gostje iz takih krajev, kampi1 Celjani o priliki tamkajšnjih slavnosti pray pogosto hodijo. Drugače pa so prišli gostje iz Zidanega mosta, Radeč, Laškega trga, Ljubljane, Mozirja in celo dva Hrvata iz Zagreba, ki se nista ustrašila dolgega pota.
Vsi prostori Narodnega doma pred vsem pa velika dvorana so bili s finim okusom dekorirani. V šotorih so stregle
I. darilo : Gdč. Darinka Homanova.
naše gospe in gospodične. Splošno je ugajala vojaška godba iz Belovara, ki je pač v prvi vrsti pripomogla slavnosti do tako lepega uspeha. Koncertne točke so bile fino izbrane in dobro izvajane, po koncertu pri plesu pa so vojaki prav pridno svirali do ranega jutra. Pribiti je treba, da so se pri koncertu izvajale samo slovenske skladbe, za kar se je občinstvo godbi z burnim aplavzom zahvaljevalo. Nekaj novega za Celje je bila volitev krasotic : glasovanje je bilo prav živahno tako, da je volilna komisija šele ob pol 12. uri naznanila rezultat. Največ glasov je dobila gospica Darinka Homanova iz Radeč, druga je bila njena sestra Marlenka Homanova in tretja gospica Marta Hrašovec iz Celja. Vsem tem trem je izročila komisija lepa darila. Dosti lepih dobitkov je imel tudi srečolov. Med ljubke gospice, ki so prodajale srečke, se je mešal tudi umazani mešetarski žid, ki je s svojim gladkim jezikom zvabil mar-sikak krajcar iz žepov. Za zabavo v obilni meri je skrbel tudi „versifaks, ki je za malo ceno izdajal svoje pesmi in verze in zbudil mnogo smeha.
Pivo, vinarna, buffet, slaščičarna, šampanjec, cvetličnjak, tabakarna, butelke, kavarna, vse je bilo krasno urejeno in povsod si bil — kar je treba poudarjati — postrežen po primernih cenah. Pozabiti ne smemo planinske koče, kjer so se zbirali najveselejši ljudje in kjer je v krogu lepih gospic stregel planinski oštir lačnim in žejnim gostom. Tam v planinah je zapel tudi mešani zbor pod spretnim vodstvom
prof. Beraniča nekaj mičnih pesmic. Če še omenimo tamburaše, ki so prav pridno in dobro svirali, upamo, da nismo prezrli ničesar. Večina ljudi se je razšla zadovoljna, čuteč, da se je enkrat zopet prav dobro zabavala. In to je bil razen dobrodelnega namena tudi namen cele prireditve.
Drobiž.
Vsem slovenskim gospodinjam toplo priporočamo Kolinsko kavino primes kot najboljši in edino pristni domači kavni pridatek.
Muzikaličen kanarček. Nek gospod v Londonu ima navadnega kanarčka, ki se jako zanima za godbo. Ako igra sinček gosli, zleti krotki ptiček na lok in posluša godbo ves zamaknjen. Kakor hitro preneha igrati, zleti kanarček z loka. Ako igra sestra glasovir, zleti muzikaličen ptič na tipke in se sprehaja po njih ter se umika prstom igralke tako spretno, da je prav nič ne ovira. Tudi za gramofon ima kanarček izredne simpatije. Ako se zaigra gotov komad,
III. darilo : Gdč. Marta Hrašovec.
zleti v lijak in ostane tam, dokler ni komad pri koncu.
Kdo je izumil polko? Italijanski list „Mondo artistico“ piše o tem sledeče : Služkinja neke italijanske gospode je prepevala neko pesem ter pri tem plesala. Gospodinja jo je nekoč pri tem presenetila, dopadel sé ji je ta ples, pa je pozvala služkinjo naj ga pleše pred domačim učiteljem. Ta je ples kopiral. V kratkem se je ples vesele služkinje zanesel v slovanske kraje ter je dobil ime „polka“. To piše dotični italijanski list. — Newyorški „Commercial Advertiser“ pa je bil spet prinesel v svoji rubriki „Musič and Drama“ poročilo, da je polko izumila pred leti na Dunaju živeča Ana Novak, Čehinja; ker je ta ples plesala na en in pol koraka, mu je dala ime „polka“. Dotični newyoriki list trdi, da je polka slovanski ples, ki se je potem zanesel v vse kraje sveta.
Pridobivajte nove naročnike!
Listnica uredništva.
„Danica“, Gorica. Hvala za sliko, a je za sedaj ne moremo priobčiti, ker so na nji po večini iste osebe kakornaprejšnjih slikah. Pozdravljeni!
„Črtomir“. Poslano priobčimo o priliki.
Na razna vprašanja glede dijaške naročnine odgovarjamo, da velja naročnina za dijake na leto 5 K le tedaj, če se direktno naroče.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Slovenski brivec
v Trstu
ANTON NOVAK
v ulici Sette Fontane 13
se toplo priporoča vsem tržaškim Slovencem za obilen obisk. Brivnica moderno higienično urejena.
:: Postrežba točna. ::
Le naravnost
od
tovarne ,Sudetia‘
Jägerndorf, št. 55
(avstrijska Šlezija)
kupujte štofe
za moške in dame
kakor tudi šlezko laneno blago po najnižjih tovarniških cenah.
Ostanki po čudovito nizki ceni.
Zahtevajte vzorce. Krasne sezijske novosti.
□ di — 'I
Kdor se hoče
bolečin v pljučih, vratu in goltancu, čc so šc tako trdovratne ali pa astme, če je še lako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissenbur-gerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj.
M Mulley, Ijubljana
Potrebujem
mlinarja
ki lahko položi 4000 K kavcije. Kavcija se bo obrestovala po 6 do 70/0. Iščem tudi kompanjona z 10.000 do 20.000 K. Ponudbe na Janez Špes v Mariboru, nasproti artilerijske vojašnice.
Vsakovrstne tastove vinske soie
iz domačega in slavonskega suhega lesa od 60 1 do 80 hi izdeljuje po jako nizki ceni
Martin Medved
sodarski mojster v Tacnu št. 12, pošta Šent-Vid nad Ljubljano, post. Vižmarje.
Proda se
lepo posestvo, ki meri 30 oralov in sicer poslopje, njive, travnike, vinograd in gozd, blizu mesta Celja. Več pove posestnica Ana Žnidar, v Košnici šb 19, p. Celje.
Proda se po-:: sestvo ::
v Zagorju ob Savi. Velika na novo urejena hiša z renomirano gostilno, obsegajoč 10 najemninskih sob, vel. hlevom in pripadajočimilokali, uporabnimi za 6 stanovanj, skoro I ) 000 kv. metrov sveta, ki je primeren za stavbišča, velikim svinjakom, kozolcem itd. Pogoji jako ugodni. — Pojasnila daje Josip Rossi v Zagorju ob Savi.
Odvetniki, notarji, trgovci in posestniki pi-saren kadar potrebujete
pisarniške moči
obrnite se na
I.slov.zaseb. trgov, tečaj
Ljubljana, Gospodska ul. 8 (poprej, Mladika1).
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgove ulice št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi ume-talni ognnj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno Cenov-nik zastonj in poštnine ::	prosto.	::
Proda se
dobroidoča, že stara trgovina s trafiko, stoječa ob glavni cesti tik farne cerkve v Blagovici št. 8. Več se pove tam ali v Mengšu št. 57.
Tržaški Slovenci ! ■ - ■ = ■
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega ro jaka, podpornika nar društev
Vekoslava Povha =
v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu.) Postrežba iočna, cene nizke, izbera velikanska Cenik franko.

Г----------------------"T!
Največja zaloga oblek
za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklike.
Cene zelo nizke.
Angleško skladiščeoblek
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
— Pristen dober	—
se dobi pri L. Šebeniku Ol lllj“ V “V v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, : orkestrijonov i. t. d. pri :
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Moto-sacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, or------------ kestrijone itd. ----------
TEODOR KОПЛ
kleparstvo, krovstvo in vpeljava vodovodov, Ljubljana, Poljanska cesta 8. Izvrševanje vsakoršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno opeko. Vsaka stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. ::	Proračuni brezplačno in poštnine prosto. ::
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2 — do K 100.000 —
proti 50/o obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice.
Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
Ceno posteljno perje!
------ Najboljši češki nakupni vir. -----
1	kg sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2-40 K; prima polbelega
2	80 K, belega 4 K ; belega puhastega 5 H K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K ; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zpiovliece postelje tz,g,gmlztii t:
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14in 16K,zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70, 17 80 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan, cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
■ ' ................... " '' ~
se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev. — Izdeluje sesalke, motorje na bencin in sesalni plin. — Popolne opreme opekarn, šametnih tovarn, in tovarn za cement, mlinov, žag. — Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. — Ceniki zastonj.
					
		.... r			Tkalnica in odpošiljalnica Jan Škoda Červeny Kostelec, Češko, Krkonoši, priporoča popolne in bogate opreme.nevestB in druge tkalne izdelke. — Platno in posteljno perilo, rjuhe, bergate, damaste, julete, kanafas, barhente in flanele, brisače itd. Vzorce in cenike gratis in franko	— 		
		Izredno poceni ! Zavoji blaga za odpošiljatev pripravljeno za ceno 40 m «= K 18'— Ti vsebujejo izbrane ostanke in odrezke v dolžinah od 1 do 8 m pristno barvanega bombaževega sukna za obleke za poletje in zimo, bombaževe flanele, blago za predpasnike, platnine itd. Vzorcev ostankov ne razpošiljam. Pošilja se po povzetju.		Posebno opozarjam ! Rjuhe brez Šiva, 150 cm široke, 225 cm dolge, uporabne za najfinejše nevestne opreme, že izgotovljene in zarobljene, garantirano brezhibne za ceno K 2’80 1 kos. Pošiljam najmanj šest kosov po povzetju. Važno : Manj vredno blago ne pošiljam in se za neugajajoče denar takoj vrne. Prosim poskusite !	1