117. MIha. V LJubljani, i soboto 28. maja I9Z1. LIV. leto LOTEMSKI • Uhaja vsak dan popoldne, UraenUl nadalla ln pravnika. tnse 3ti: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglate do 17 m/m višina 1 K, od 30 m/m visine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—> Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor. ffaravnUtvo „81ov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" ulica it 5, pritlično. — Telefon it 304. Snafloaa aelia a LJubljani ln po poiti i ¥ inoaaaaatvo i celoletno......K 480*— polletno........,240-— 3 mesečno . . , . . . „ 120'— ......m 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno TftSW P° nakaznici. Na samo pisnem naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati. B^BfiHašBSBBflBaHHBHHHBđU „Slovenski Narod* v Jagoalavt|l s celoletno naprej plačan . K 300*— polletno.......„ 150*— 3 mesečno......„ 75*— 1 .......„ 25— Oradnlitro HSiov. Naroda14 Knailora nlloa it i, L nadatrop|a Talafon štev. 34. Dopiaa »proloma la podpisana In zadostno Iranko vao«. 0M Rokopisov ne vrača. ~VJ Posamezna številka velja 1*20 K PoStnlna plačana v gotovini. P. V. B.: Pariško pismo« (Vivianijeva misija. — Francoska Stoletnica Napoleonove smrti. Ko so Francozi spoznali, da se politika Združenih držav prav ma? lo zanima za evropske in posebno francoske razmere, so napravili to, kar dela dandanes vsaka država, ki hoče pri kateri drugi nekaj več doseči kakor s kako suho noto: po* slali so moža, ki naj bi vzbudil za* nimanje za Francijo in njene težnje ne samo v vladnih krogih, ampak tudi v širših masah ljudstva, in ta mož je bil minister Ren j Viviani. Viviani se je pred mesecem dni vr? nil po končani misiji v Francijo in danes je že možno deloma pregle? dati, kaj je dosegel s svojim propa? gandnim potovanjem. V dveh za* devah ni dosegel ničesar: ni mogel prepričati washingtonske vlade o potrebi, da podpiše Versailleski mir in da vstopi v Ligo narodov. Vkljub temu neuspehu je pa prine? sel Viviani prav dobre novice Fran* ciji in drugim zaveznikom: Ameri? ka izraža prav razločno svoje sim? patije zaveznikom in se hoče udele* zevati aktivno in oficielno vseh konferenc, ki se tičejo urejevanja Evrope. Pomagati hoče zavezni? kom, da prisilijo Nemčijo, plačati, kar je dolžna, pa tudi pri ekonom* ski ureditvi, ki je potrebna za zo? petno up ostavljen je svetovne var? nosti. Faktično nočejo Združene države, ne da bi sprejele Versaille? ski mir, v praksi priznati določbe tega miru in, ne da bi vstopile v Ligo narodov, boriti se za cilje, ki jih imajo ustanoviti te Lige. In ta* ko so Francozi zadovoljni z uspehi Viviani j eve misije, kajti forma amerikanskega sodelovanja je stranska stvar, glavno je definitiv? na zagotovitev, da Amerika sode* luje z zavezniki. Med tem ko so si Francozi na eni strani tako zasigurali amen* kansko pomoč, imajo pa na drugi strani neprilike z Anglijo in njeno politiko, ki hodi druga pota kot francoska, ker ima druge interese. Angliji je vse »business«, trgovati hoče z Nemčijo, ker ji to nese, za* to je z njenega stališča potrebno, da ima Nemčija močno industrijo, zato hoče Nemčiji ohraniti šleske premogokope... in pri tako različnih nazorih in interesih je sodelo? zunanja in notranja politika. — — Praznik Jeanne d' Are.) vanje Francije in Anglije precej te* žavno. Kakor pa francoska zunanja politika zavzema glavno mesto v zanimanju Francozov, v javnem življenju in torej tudi v listih, ta? ko je notranja politika skoraj po* polnoma zginila s pozorišča, in to že dolgo. Treba je že res vzeti v ro? ke kakšen prav zakoten rsvolverski listič, da najdemo v njem notranje politične prepire. Idealne razmere, na katere posebno mi Jugosloveni lahko gledamo z zavistjo! To je na* pravila vojna. Takrat, ko so stale nemške čete, vse uničujoč in žaži? gajoč, pred vrati Pariza, so pozabili Francozi na notranje boje, Čutili so se vsi drug bližje drugemu, čutili so, da so samo Francozi in da gre za biti ali ne biti, in iz tega občutka se je rodil oni nadčloveški odpor, kateremu se čudi ves svet. Pokaza? li so, da niso degenerirani narod, kakor so Nemci ob vsaki priliki naglašali, ampak da so ravno tako faka in trpežna rasa, kakor druge. Vkljub vojnim izgubam na ljudeh in premoženju Francija ni bila nik* dar tako močna kakor ravno se* daj. Vojna je prenovila in oživila mišljenje naroda, dvignila narodno zavest, zbližala stranke in tako omogočila krepko zunanjo poli? tiko. V zvezi s tem je tudi pojema? nje revolucijonarne, to je komuni? stične ideje. Slednji pojav je splo* sen v Evropi: leta 1919 je bil socia? lizem in sindikalizem v Franciji skoraj vsemogočen, danes je nje? gov vpliv prav minimalen: v Rusiji je Lenin prisiljen obnoviti principe kapitalistične družbe; v Nemčiji so revolucijonarni principi vzeli za* loten konec; v Italiji in Španiji je meščanska vojna — med fašisti in komunisti oziroma med »soma? tens« in anarhisti — zelo neugodna za revolucionarce. Ko je bil pred kratkim v Franciji mobiliziran let? nik 19., za slučaj pohoda v Ruhr? sko ozemlje, so komunisti izdali parolo, da nihče ne sme k voja? kom, kajti »mobilizacija je voj* ska«, in nabili tozadevne oglase. Uspeha niso imeli prav nobenega, po celi deželi se je mobilizacija iz? vršila v najlepšem redu, kar je zc* Dr. Vojeslarv Mole: XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava, ki je bila otvor j ena bin-koštno nedeljo, bi morala biti živ me-mento naši javnosti — sredi prozaičnega vrišČa naše vsakdanjosti, ki je takšna, da pač lahko pospešuje vse drugo, samo 'ne mirnega kulturnega delovanja, Razstava je dokaz, da nič ne more preprečiti in zatreti ustvarjanja, izvirajočega iz resne, odločne volje. Na njej sicer niso zastopani vsi naši umetnild, vendar pa so zastopane vse glavne struje našega slikarstva in kiparstva ter nam nudijo vpogled v vse one težnje, ki tvorijo danes vsebino naše umetnosti. Za marsikoga je sicer bržkone težko ustvariti si enotno predstavo o »moderni« umetnosti, če vidi pred sabo notranie tako različne umetnike, kakoršne so na pr. slike Vavpotiča in Tratnika, Kosa In obeh Kraljev. Ali umetnostne smeri, zastopane v ustvarjanju obeh Kraljev in Tratnika, ne uni-čtijelo stareiših smeri, izraženih v delih ostalih slikarjev? Ali je to sploh še umetnost? In če je umetnost — katera smer je »pravilna«? Kje je norma, s nomočjo katere lahko izrečemo svojo sodbo? In če pomenja ta najnovejša umetnost napredek, — ali ne zanlkuje tega, kar je bilo ustvarjeno pred njor Kje ie potemtakem sploh kaj stalnega v umetnosti? — Takšna in podobna vprašanja se pač nehote vsiljujejo marsikomu, ki je ogledoval zadnje naše razstave in tudi to najnovejšo, — in zato pač ne bo odveč, če skušam odgovoriti na kratko na ta vprašanja. Kdor pozna vsaj v glavnih potezah zgodovinski potek upodabljajoče umetnosti, ve. da umetnostno ustvarjanje ni nekaj stalnega, neizpremenli-vega. Kaj pa prav za prav izraža umetnost? Razmerje med umetnikom in zunanjim svetom, — način, kako gleda umetnik v svet; oblike njegovega ustvarjanja so jezik, s katerim skuša izražati to, kar se godi v njegovi duši pod vtiskom zunanjega sveta. Umetnostno hotende pa je vedno objektivno, vedno odvisno od tisočerih slučajnosti, spojenih z danim momentom in umetnikovo individualnostjo. Ta individualnost sama pa tudi ni nekaj povsem samostojnega, ampak izvira iz neštetih činjenic, predvsem pa je zvezana s svojim lastnim zgodovinskim časom. Umetnost je torej ravnotako raznolika, kakor življenje, s katerim je neraz-družno spojena. In Je samo eden njegovih najelementarnejših izrazov. Jasno je, da umetnostno izražanje niti pri dveh umetnikih ne more biti enako, — 5e večja pa postaja ta razlika v časovni razdalji, kjer se pridružuje razliki med osebnostmi še razlika v osnovnih pojmovanjih, izviraio-čih Jz danega časa. Tako je bilo vedno tekom zgodovinskega razvoja umet- 10 značilno. Nato so priredili v Pa* rizu protestno zborovanje, po ka* terem je prišlo do boja s policijo, a v pol ure je bil vzpostavljen red. S pojemanjem revolucionarne ideje seveda ni rečeno, da je mrtva, mo* žen je preporod, ako se bodo znale delavske organizacije otresti praz> rtih, brezmiselnih formul in prilago* diti svoje delovanje realnosti. V čas prenapetosti zunanje po? litike, ko si je vsa francoska javnost stavila vprašanje, ali bo Nemčija sprejela pogoje zavezniškega uiti? mata ali ne, sta padla dva narodna praznika: stoletnica Napoleonove smrti in praznik Jeanne d' Are, ki sta se oba praznovala po vsej Fran* ciji oficielno in na prav slovesen način. Da je slavila Francija Na? poleona, enega izmed največjih svojih sinov, je razumljivo. A sla* vila ga ni samo kot vojskovodjo, temveč predvsem kot zakonodaj ca in organizatorja, kot moža, ki je uredil in moderniziral deželo in v neredu revolucije po dolgih letih škandaloznega gospodarstva kra? ljev, ki so jo privedli na rob pre? pada, postavil temelj mogočne m o? derne Francije. In vkljub naspr^t? stvu nekaterih ozkosrčnih duhov, ki ne morejo pozabiti starih zmot in prepirov, se je vlada Republike čisto nepristransko udeležila sto? letnice, ki je v resnici slavila pred vsem Francijo v najslavnejšem nje? nih sinov. Praznik Jeanne d' Are se je pr? vič slavil kot narodni praznik in prvič kot oficielni praznik, a ne to? iiko kot verski praznik svete Jean* ne d' Are, temveč kot praznik osvoboditeljice Francije izpod t jega jarma, »Jeanne la bonne Lor? raine qui a boutee les ennemis hors la France«. Slavnost v Parizu se je vršila na place des Pvramides oko? 11 njenega spomenika. Trg je bil le? po okrašen, častno stražo pri spo? meniku so tvorili mornarski strel? ci in infanteristi z zastavami, med oficielnimi osebnostmi, ki so priso? stvovali slavlju, so bili razni gene* rali, pariški guverner, zastopnik predsednika republike, razni mini* stri oziroma njih zastopniki, pred* sednik zbornice, mnogo poslancev, mestnih svetnikov itd. Slavnostni govor je imel minister notranjih zadev v imenu vlade in podpred? sednik mestnega sveta v imenu mesta Pariza. Na predvečer je bil slavnostni sprevod po mestu. Glavno slavlje se je pa vršilo v mestu Orleansu, ki ga je Jeanne d' Are osvobodila na večer 7. maja leta 1429 in s svojimi četami vko* rakala vanj. Orleansko slavijo je imelo pred vsem cerkveni značaj, udeležilo se ga je mnogo škofov, kardinal Lucon, rimski knezoškof in papežev legat, kardinal Granito di Belmonte. V imenu vlade je go? voril justični minister Bonnevav med drugim sledeče: »Francoska Republika bo cd sedaj naprej vsako leto slavila Jeanne d' Are na dan osvoboditve Orieansa in združuje z narodnim praznikom prostosti narodni praz? nik patrijotizma. Francoski patrijo? tizem je obramba zoper sovražni; ke in dve slavni mesti bosta ostali za vekomaj njen simbol: v 15. sto? let j u Orleans, v 20. Verdun. Nad nemirnim svetom, polnim politio* nih, socijalnih in narodnih bojev, se visoko dviga današnja Francija, pomlajena po zmagi, ponosna na složnost svojih otrok. Ona je slava in pravica. Noče uničiti svojega so* vražnika, v imenu pravico pravi: naj se razoroži, naj se kazni, naj popravi Ona jo brez sovraštva, 6e tudi ni brez ran. Ne išče, da bi go» spodovala, ona razsvetljuje. Noben narod se nima bati, da bi bil prisi? Ijen živeti v njeni senci: ona je luč, ki nima sence To moč svetlobe ima od ene in nedeljive duše sva* jega naroda, enotnosti, ki se je pre? izkusila v vojni, potrdila v miru,* Tako je sveta Jeanne d' Are od sedaj naprej kot svetnica, de? viea?mučenica in osvoboditeljica domovine najpopolnejša osebnost v ženskem Panteonu. Politične uesfi. = Vladna kriza? >Epoha< pi*e: >V zadnjem času »o je mno^o govorilo o rekonstrukciji vlade, ali to ni obična rekonstrukcija, ki bi se imela izvršiti samo z izmenjavo brez spremembe političnega kurza. Stvar jo mnogo revnejša. V radikalnih kroci vlada nezadovoljstvo proti sedanjim preda tavi tel jem radikalne stranke v vladi in z gotove strani se celo zahteva epremmeba ustavne politike. V zadnjem času se je pojavila med radikalci resna struja, ki je hotela spraviti Stojana P r o t i č a na mesto ministra notranjih del. Povsem naravno je, da bi to povzročilo temeljne spremembe v vladi ter popolnoma porušilo vse odnošaje z demokrati. Zato so Pašičevi pristaši z veo odločnostjo nastopili proti temu in, kakor ee zdi, tudi zmagali. Zadnje dni pa je izročila struja nezadovoljnežev Pa-siču pismeno zahtevo, ki io je podpisalo okrog 30 radikalnih poslancev, naj se izvrši izmenjava oseb v vladi in da se da mesto v vladi >mlajšim in sposobnejšim možem«. V kolikor bo PašiC-ugodil tem zahtevam, se ne ve. gotovo je samo toliko, da so bodo v vladi izvršile neke osebne spremembo. Pa« i vlada ne stoji na tako sigurnih nogah, kakor je stala zecetkoma, vendar smo po informacijah, ki jih imamo, v položaju ugotoviti, da je kriza i z k l j u 6 e-n a in da je nemogoča, dokler so ne sprejme ustav a«. 3= Proti novi stanovanjski naredbi je zavzela Zveza društev hišnih posestnikov odločno odklonilno stališče ter so je obrnila brzojavno na vse merodaj-ne faktorje v centrnlni vladi s protestom in prošnjo, naj bi se nova naredba ne objavila in uveljavila, ker je no le proti interesom najemnikov, nego tudi hišnih posestnikov. Brzojavke so se odposlale i^inistrom in poslancem ter tudi min i-trškemu predsedniku. Na*-list .ie takoj po objavi vsebine te nove st inovonjske naredbe izrazil svoj dvom, da-li je od nje pričakovati zboljšanje, razmer ter smo opozorili, da so v njej nekatere določbo naravnost monstruozne. Naredba se je koncepirala brez sodelovanja Zveze društev hišnih posestnikov, ki posreduje danee pri po-verjeništvu za socijalno skrb, da bi se nekatero tehnično neizvršljivo določbe preuredile. ss Zapri se tra novega ro$ne«a ministra. Včeraj ob 10. je minitsrski predsednik zaprisegel novega vojnega ministra ^ on era Hađžiča. = Proti zlorabi imena naše drfcave. V ministrskem svetu so je govorilo o tem, kako nekateri listi zlorabljajo im>b naše države. Odločilo se jo, da so bo ▼ prihodnje proti takim Ustom nastopalo z vso zakonito strogostjo. =s Koroško vprašanje in naša zunanja politika. Sarajevski * Jugoslovanski List- piše pod naslovom Za reformacijo naše zunanje politike med drugim: Jugosloveni srno v zadnjem času doživeli precej razočaranj v zunanji politik. Večkrat slišimo prijazne besede antantinih političnih ta vojaSkih krogov, toda kdaj? Tedaj, ko se za-temni politični horizont, ko se računa, da bi mogli biti Jugosloveiri avantgarda za interese velesiL Te sirenske glasove smo slišali, ko se je govorilo o veliki ofenzivi proti boljševikom, te glasove slišimo tudi sedaj, ko grozijo Avstriji, da bodo Jugosloveni zasedi? Koroško, ako Avstrijci ne prenehajo z agitacijo za združitev z Nemčijo. Velik del Koroške pripada po narodnem, zgodovinskem in gospodarskem prava nosti — in naš čas tudi ne tvori izjeme. Umetnost, t. j. njena notranja vsebina, njeni problemi ostajajo sicer vedno isti, razvijajo, izpreminjajo pa se njene oblike, kakor se izpreminjajo oblike življenja in vseh njegovih pojavov. Moč tradicije je sicer velika in tradicija vlada mnogokrat celo tam, kjer se včasi v prvem hipu zdi, da je že premagana in je več ni. Novo pokolenje pa se vedno bori s starim, — v tem se ravno izraža njegova lastna ustvarjajoča moč. Pred vsakim novim umetniškim pokolenjem stojijo isti problemi, katere je reševalo že prejšnjo, — novo pokolenje pa jih skuša rešiti po svoje, skuša najti lastne, nove poti do cilja, nove oblike, s pomočjo katerih hoče izraziti svoje razmerje napram zunanjemu svetu. Pascal je nekoč dejal: »Vsak napredek je nova vrsta zmote.« Mutatis mutandis velja to tudi za upodabljajočo umetnost. Vsaka nova pridobitev v reševanju umetnostnih problemov je pač samo nov poizkus razrešitve teh problemov. S tem seveda nI rečeno, da ie vse, kar je novo, tudi že dobro in lepo, in vse, kar je starega, slabo; kvaliteta umetnine ni s tem v nobeni zvezi. Kakor so bili na pr. med impresionisti dobri in slabi umetniki, ravnotako so tudi med t. zv. ekspresionisti poleg velikih umetnikov lahko tudi — kopitarji. Vsaka umetnost je pristna le tedaj, če res izvira iz notranje potrebe umetnikove in svojega Časa in če ustvarja vzajemno notranjo vez med umetnino in gledalcem, ki je prvi predpogoj vsake prave umetnosti. Kakšna je umetnost na naši razstavi? Ne poj dem od slike in od kipa do kipa, — saj kritikova naloga ni katalogizirati in klasificirati, še manj pa rogati se in zabavljati. Označiti hočem samo to, kar se mi zdi za razstavljene umetnine najznačilnejše. Ena smer je na razstavi čisto jasna. ta. v kateri je zastopan še čisti impresionizem: ostali umetniki pa se čedalje bolj oddaljujejo od njega ter se v večji ali manjši meri približujejo L zv. ekspresionizmu. Impresionistične umetnine napravljajo samo zunanji optični vtis predmeta — brez ozira na njegovo notranjo vsebino. Seveda pa tega ni vzeti Čisto dobesedno. Močna umetniška osebnost gre tudi v impresionizmu preko teh mej, — ker se pač nikjer ne da vkleniri in omejevati. Med impresionisti na naši razstavi je vsekakor najizrazitejši g. Vavpo-t i č, ki pa je — žal — zastopan le s tremi portreti. Tehnika je virtuozna, predmetna in koloristična kompozicija dela neprisiljen vtis naravnosti; por-tretna naturalistična podobnost je spretno pogojena. Vavpotič gre vedno isto pot, ki pač odgovarja njegovemu lastnemu hotenju. Novosti se izogib-Ue — in odtod velika razlika med njegovim pojmovanjem problemov in pojmovanjem drugih na pr. Tratnika. Mislim pa, da mu nihče ne more odrekati enega: da ima slikarska sredstva popolnoma v oblasti, da ni samo izbo- ren risar, ampak tudi kolorist, da opisuje z veliko ljubeznijo svoje predmete in da je predvsem dekorativen. Zlasti njegov portret sedeče gospe je izborno skomnoniran m jako mikaven v svojih detajlih. Sam sebi m svoj emu Impresionizmu jo ostal zvest tudi g. Z mi tek, kfr je razstavil devet skrbno izdelanin slik, skomponiranih povečini v enotnem barvnem tonu, dekorativnih, ki pa v njih ni vsebinske poglobitve. Tudi Saša š a n t e 1 sledi kot slikar impresionističnim tradicijam, je pa veliko zanimivejši kot grafik. V svojih lesorezih: portretih umetnikov dosega: z majhnimi sredstvi velikopoteznost ifr karakterizacijo, v ostalih je jako dekorativen, na pr. v »Motivu iz stare Rev ke«. — Zanimivi so tudi akvareli g. Zupana, ki se že oddaljuje od čisto predmetnega Impresionizma in skuša podati nekaj več, poseči globlje ter ustvariti sintezo optičnega vtiska. Pq-dobno vzporedno pot gre tudi ukvarjanje gg. Klemenčiča ln Oustin-člča, čisto predmeten je razstavljeni portret g. S i m o n 1 Č, osamljen pa stoji g. K a m b i č s svojim naturalizmom. Sam in različen od vseh ostalih je g. Gaspari, ki zna ceniti meje svoje moči in podaja samo to, kar Je res niesrovo. Od vseh teh umetnikov pa se živo razlikujejo ostali, ki zastopajo nove smeri in pomenjajo bodočnost slovenske umetnosti. Dobro je, da so razstavili skupaj z impresionisti.; tako lih 2 stran »SLOVENSKI NAROD*, dne 28. maja 1921. 117 štev. nam Plebiscit se je izvršil v za nas neugodnih razmerah, pod silno agitacijo proti militarizmu. Kdo nam jamči« da ne bomo na povelje antante zopet zapustili Koroške, ako Jo zased etno? Predno se stori kak korak v tem ožim, si mora naša diplomacija zagotoviti garancije in naglasiti, da Imamo tudi ml svoje interese. Stvari, kakor Je knjiga, v kateri piše Tardieu odprto, da |a francoska diplomacija v našem spora z Italijo stala popolnoma na strani Italije, nam morajo odpreti oči. Tudi mi moramo voditi politiko »svetega egoizma«. V tej smeri se mora reformirati delovanje naše diplomacije. Treba Je. da stopimo zopet na pot slovanstva. Naša in nase diplomacije naloga mora biti, da s spretno zunanjo politiko zfoll-žmo vse Slovane brez razlike, da stvorimo močan slovanski blok. ki bo mogel dokumentirati pred vsem svetom, da Slovani ne potrebujejo raznih oskrbnikov. To ni delo par dni ali mesecev, to je delo let in mogoče tudi desetletij. Ako bomo vstrajali pri tem dehi, bo nastopil vsaj za naše potomce slovanski vek in ž nJim sreča in procvit vseh slovanskih narodov. = Jujgosloveni in Vatikan. Ljub Ijaneki knezoškof g. dr. Anton Bona ven tura Jeglič ima zadnje tedne svoje vteitacije v kamniški dekaniji. Med bir-raovanjem porabi g. knezoškof priliko, na ponekod, tako tudi v Kajnniku. razpravlja o razmerju Jugoslove-noT do V a tika na. Med drugim poudarja, da je papež jugoslovenske sko-fe v Vatikanu iskreno sprejel On sam Je govoril s napežem in je videl, da papež ni Italijan, ampak s a -mo katolik. Njemu so vsi katoliški narodi enaki. V vseh naših narodnostnih zahtevah bi popustil, če bi mu to italijanska vlada dovolila. Papež je za vse narode pravičen, posebno na srcu pa so mu — Slovenci. Dovolil bi jim v gotovih krajih vsemogoče obredne olajšave, samo če ne bi bila italijanska vla^a temu nasprotna. Knezoškof pa tu-tli povdarja. da ima nas poslanik pri •Vatikanu velike simpatije. — Italija in avstrijski plebiseit. vPolitische Korrespondenz< doznava, oa je danee italijanski op ravnik Com-mendatore Biancheri govoril z zveenim kancelar jem dr. Mavrjetn, da bi se po nnJoeu svoje vlade informiral o uspehih zadnjih posrafcmj v Gradcu In da. bi naznanil stališče italijanske vlade, katero je ta zavzela pri presojanju agitacije za priključitev k Nemčiji. Oprav-nik je izjavil, da je sedanja agitacija za priključitev v veliki meri vznemirljiva. Italijanska vlada smatra že izvedeno in one plebiscite, ki se bodo še vršili, kot nekaj, kar je za Avstrijo silno škodljivo, pa. riai se še ti plebisciti izvedejo v Icaterikoli obliki. Italijanska vlada opozarja avstrijsko vlado na dejstvo, da aliiraiie velesile ravno v tem odločilnem trenotku razpravljajo o kreditni pomoči Avstriji. — Francija in vzpostavitev Habs-bnržancv. V dodatnem poročilu o tria-nonaki mirovni ogodbi, ki je bil razdeljen v francoski zbornici, se bere na uvodnem mestu: Niti grožnje, niti prili-ssovanja Francije ne bosta ganili, da bi odstopila od dvojnih smernic, ki obvladujeta sedaj njeno politiko vzpostavitve miru v Evropi in lojalnega nastopa za svoje zaveznike na podlagi pogodbe. Ker zahteva Francija miru zase in za Evropo, je odločno nastopila proti vzpostavitvi Habsburžaiiov. Francija se ne namerava vmešavati v notranje zadeve katerekoli države, katere suve-reniteto spoštuje, ker jo je priznala. Ns glede na to pa pomen j a vzpostavitev Habsburžanov v Budimpešti, kakor tudi na Dunaju nevarnost za svetovni mir. Aprilski dogodki so le epizoda Habsburžanom prijazne politike. Poročilo se nato spominja političnega pokreta med bivanjem bivšega kralja na madžarskih tleh in izjav d^plomatičnih zastopnikov Jugoslavije, Češkoslovaške, Italije in Eomuuije in se bavi potem o tendencioznom razlaganju o pismu Milleranda, ki je bile priloženo pogodbi in izročeno madžarski delegaciji. vsaj lahko neposredno primerjamo in si lažje ustvarimo pojemondihovem hotenju. Blizu že omenjenega Vavpotiče-vega portreta sedeče gospe visi Kosov »Portret v rdečih barvah«. Če je Vavpotičevo Klelo veren ali recimo naturalističen odtis prirodnega predmeta, Če se pri Vavpotiču vse ustvarjanje osredotoči predvsem na tem, podati kolikor mogoče iluzijonistični vtis optične, skoraj bi lahko rekli: optično-znanstvene resničnosti, je to pri Koso-vem portretu čisto drugače. Priroda sama mu ni vse; priroda mu pač nudi motiv, snov, ki pa jo slikar obravnava popolnoma po svoje. Portretna podobnost mu je sicer še vedno važna, ni pa še vse; izraziti hoče veliko več: zunanjih oblik se poslužuje samo še v toliko, v kolikor so mu neobhodno potrebne, vse ostalo pa izvira iz njegove lastne notranjosti: barvna kompozicija in razdelitev ploskve. Takšen je gosp. Kos tudi v »Portretu filozofa«, kjer mu služi celo barvno »komponirano ozadje v ta namen, da jasneje označuje idejo, ki naj jo izrazi portret, — ter v koloristično efektnem »Portretu matere«. Kar velja za Kosa, velja Se v večji meri za g. A. Zupanec. Njena »Študija« je še bolj oddaljena od čistega naturalizma. G. Zupanec se poslužuje barv čisto dekorativno, — prirodne oblike pa se morajo ukloniti ho-teni razdelitvi v velikopotezni kompoziciji v ploskvi. Kar pa je na razstavi najzanimivejše, Je na eni strani soba, v kateri je razstavil svoje risbe in slike g. Tratnik, na drogi pa soba obeh bratov Kraljev, = Bodoča italijanska vlada. Švicarski dopisni urad poroča iz Milana o znosnosti vstopa soeijalistov v vlado. >Giornale d* Italiac sklepa na podlagi informacij is parlamentarnih krogov, da se bo novi kabinet sestavil s sodelovanjem soeijalistov in da bo predsednik zbornice de Nicola ministrski predsednik. = Segreje ve goljufije in grehi. >Ar-beiter Ztg.c piše iz krogov madžarskih soeijalistov: Podpolkovnik Romanelli se ie posluževal za svoje kupčije grofa Della Rosa, na Madžarskem bivajočega Italijana, grofa Taccolija in dopisnika >DaUy Telegraphac Ahmeda Bartletsa. Prvo večjo kupčijo je sklenil Romanelli kmalu po začetku sovjetske diktature na Madžarskem V aprilu 1919, ko je bila Madžarska od vseh strani blokira, na, je kupovala sovjetska vlada mast in blago za uniforme. Imenovani gospodje so takrat izjavili, da moreta to nabaviti Romanelli in Segre. Zahtevali so od sovjetske vlade 10 milijonov kron v zlatu in 24 milijonov kron v papirju. Ravnatelj vojnožitnega zavoda Nuno pa je brzoj a vil v zadnjem trenotku v Budimpešto, da se mu zdi general Segre zelo sumljiv in svetoval, naj se pošljejo na Dunaj le 3 milijoni v zlatu in 24 milijonov papirja. Madžarska vlada je torej poslala le to vsoto, ki so jo izročili italijanski vojaki generalu Segreju. Se bolj interesantna, pa je dobava vojnih potrebščin. Madžarska sovjetska vlada je imela na Dunaju prometni urad, katerega šef Polanvi je kupil za skoraj 3 milijone kron blaga za vojaške uniforme pri generalu Segreju in njegovih oficirjih. Takrat je imela Češkoslovaška vojno z Madžarsko. Kakor znano, je bilo vodstvo Češkoslovaške vojske v italijanskih rokah ter so se v češkoslovaški vojski borili tudi italijanski oficirji in vojaki proti Madžarski. Medtem, ko so italijanski vojaki v Češkoslovaški krvaveli, sta Segre in Romanelli zalagala rdečo vojsko proti njim. Madžarsko vrhovno vojno poveljstvo je potrebovalo nujno general štabne zemljevide, ki sta jih nakupila na Dunaju Segre in Romanelli za par tisoč kron, toda ententni organi so na meji ustavili zaboje. Madžarska vlada je nato plačala nekemu italijanskemu oficirju stotisoč kron, ki je zaboje pripeljal v Budimpešto. =3 Italija in angleško - francoski spor. >Seoolo - piše: Nase stališče v en-ten t i je kočljivo, zato se ne moremo v angleško • francoskem sporu postaviti ne na eno in ne na drugo stran. >Pa-e6ec, Nittijevo glasilo, pa piše o razcepu vladnem časopisja v zadevi angleško-francoskega spora in pravi, da je >Stampa< za Anglijo, >Messaggero< za Francijo, >Tribuna< pa se zavzema za Poljake. List pravi, da bi grof Sforza moral vendar vedeti, kakšno politiko hoče nova zbornica. = Interesi Italije! >Staiupex piše na uvodnem mestu, da zahtevajo interesi Italije močno nemško velesilo med premočno Francijo in prebujajočo se Rusijo. Italija ne sme privoliti v nobeno nadaljno oslabitev Nemčije. Italija mora biti na strani Anglije, ni pa treba, da je even-tuelno proti Franciji. = Italija in vprašanje Gornje Šlezije.. »Dailv Telegraph« poroča iz diplom atičnih krogov, da bodo pred rešitvijo vprašanja Gornje šlezije po vrhovnem svetu proučili mejo strokovnjaki in juristi. Meja, ki jo je predlagal grof Sforza v Gornji Šleziji, se strinja bolj s francoskim kakor pa z angleškim načrtom. Grof Sforza je označil mejo na podlagi izjav najsposobnejših juri-stov v italijanski vladi. = Novi nemški zunanji minister dr. Rosen je po političnem prepričanju pristaš demokratske levice. Med svetovno vojno se je boril proti izključno vojaški politiki. Leta 1888. je bil kot znan orijentalist poklican za profesorja na orijentalskem seminarju v Bero-linu, toda že prihodnje leto je stopil v diplomatično službo, bil konzul v Boi-rutu, potem prvi tolmač pri posla ništ-vu v Teheranu in nato konzul v Jeruzalemu. Pozneje ie zastopal Nemčijo na konferenci v Algeciras. Dr. Rosen je zastopnik one struje v nemški diplomaciji, ki želi zbližanje med Nemčijo in Anglijo. Bil je tudi poslanik v Bukarešti in Lizboni. Med vojno je bil nemški poslanik v Haagu. Dr. Rosen je priznan pisatelj na polju orijentalske vede ter je prevedel več perzijskih in drugih orijentalskih pesnitev. Telefonska in brzofaona poročila. Dr. Bcnci o znnanH politiki. — id Praga, 25. maja. V zuna* njem odseku zbornice je interpeli* ral nemški poslanec Kafka zuna* njega ministra dr. Beneša glede če« škoslo vaške intervencije pri avstrij* ski vladi v vprašanju ljudskega gla* so van j a v zadevi Gornje Šlezije in v zadevi vsebine pogodbe z Romu? ni jo ter pogajanj z Madžarsko. Minister dr. Beneš je izjavil, da je vlada faktično intervenirala glede priključitvenega glasovanja pri a v* strijskem poslaniku v Pragi, kakor tudi pri avstrijski vladi na Dunaju. Dr. Beneš je dejal, da smatra za svojo dolžnost izjaviti, da bo če* škoslovaška vlada v zadevi priklju? čitve vstrajala na določitvah mi* rovne pogodbe in postopala v spo* razumu z ostalimi člani male en* tente. Na vprašanje, na čigavo že* ljo je Češkoslovaška nastopila, je izjavil minister, da ni pravilno v tem zmislu govoriti o češkoslovaški politiki, ker je republika dostikrat že dokazala, da zasleduje politiko, ki je v interesu države in da ne gre za to, ali želi to ta ali oni, ker išče republika v mednarodni politiki zavzeti* stališče, ki bi odgovarjalo njenim interesom, in postopa skup? no z onimi, s katerimi ima skupne interese. Država nastopi diploma* tično tedaj, kadar je to v interesu države. V vprašanju Gornje šlezije se je češkoslovaška vlada postavila na isto stališče, kakor Francoska, Angleška, Poljska in Nemška, ki so izjavile, da se bodo držale mirovne pogodbe. Češkoslovaška vlada jc poprej ravnotako kakor druge ^r* zave odkrito in odločno zavzela *to stališče; vsled tega ni nobenega vzroka, da bi morala Češkoslova* ška storiti korake, če bi to stališče vse druge države zavzemale. V for? niezšlezijskem vprašanju se očita Nemčiji, da ni zavrela pravilnega stališča. Ravno to in morda še ve* liko več se ie očitalo tudi PolHd Češkoslovaška vlada pa mora biti korektna in lojalna, posebno na* pram državi, s katero hoče živeti v prijateljskih odnošajih. Češkoslo* vaška odkrito želi, da bi se razme* re v Osrednji Evropi konsolidirale, ne pa da bi se komplicirale, da bi se nasprotstva ne poostrila po ne* potrebnem in da bi se ne interve* niralo po nepotrebnem. Kar se tiče pogodbe z Romunijo, je izjavil mi* nister, da vsebuje ta pogodba isto, kakor pogodba z Jugoslavijo. Kar se tiče pogajanj z Madžarsko, se ta pogajanja tamkaj nadaljujejo, kjer so se nehala po dogodku z ra^ce* sarjem Karlom. Po dve komisiji v Pragi in Budimpešti bosta uredili posamezna vprašanja mirovne po* godbe na isti način, kakor z Av* stri j o. H koncu je odgovoril mini* ster na vprašanje soci^lro demo* kratskega poslanca Ho^itscherja zaradi prekinjenja podajanj v Ri* mu, da se pogajanja niso prekinila in da je šlo samo za binkoštni od* mor. Pogajanja se sedaj že nadalju* jejo in ravno sedaj je odposlala vlada tjakaj nove strokovnjake iz finančnih krogov in poskrbela za to, da bi se v vseh vprašan i ih do* segli pozitivni rezultati. Glede kon* iarence v Portorose vlada svojega stališča niti najmanj ni izpreme* nila; vlada delu i e na to, da bi se konferenca vršila in da bi se pro* gram, ki je bil dogovorjen z Italijo, Poljsko, Anglijo in Jugoslavijo, faktično izvedel. Razprauljanle o kultur, stikih med ttalllo In Jngoslaollo. ta in prof. Gentile, drugo conte — Rim, 26. maja. Včeraj se je sešla na Consulti komisija za raz« pravljanje o kulturnih stikih med Italijo in Jugoslavijo, Prvo zasto* pajo senator Ruffini, senator Sala* Vojnovič in prof. Kiseljak. V prvi seji so govorili o sestavi programa za razgovore in razvrstitvi dela, 2aluulfiarska stanka po osel Slclllll kot protest proti fallstom. — Rim, 26. maja. Iz Sirakuze poročajo listi, da je prišlo v Dalta* nI se t ti do hudega boja med fašisti in železničarji. Ubitih je bilo več železničarjev. Nato je bila takoj proglašena železničarska stavka. Železničarji zahtevajo odločno, da mora vlada napraviti konec fasi» stovskemu divjanju. Iz deiele anarhije. — Rim i ni, 24. maja. Ko so se vračali fašisti od pogreba ubitega Platanija, so bili napadeni iz zasede V kraju S. Arcangelo je prišlo do spopada, v katerih je bilo več ra* njenih in 1 oseba mrtva. Preiskava je spravila na dan mnogo orožja. — Bologna, 24. maja. Pri Sv. Agati so obkrožili fašisti hišo obč. svetnika socialista Guiduzzija, stre* 1 j ali sc, nato pa so udrli v hišo, Gu* iduzzija niso našli, pač pa njegovo mater težko ranieno. Potem so fa^ šisti pretepli razne osebe. V kraju Santa Giustina je bil v spopadih ubit en komunist, ranjenih več oseb. — Firenze, 24. maja, V Miljami so komunisti ubili fašista Santi i a. Pretepali so ga, suvali, streljali nanj in ko je bil že mrtev, so še divjali nad truplom in mu razbili slavo, da so izstopili iz nje možgani. Santi je deloval pri volitvah po« sebno ostro proti komunistom. Iz<= vršenih je bilo nekaj aretacij. Na* to je prihrumela v vas tolpa fasi* stov, požgala nekaj hiš in razbila dom komunistov. Neki komunist je padel v brezdno, iz katerega so ga pozneje potegnili mrtvega. mednarodna kontrola nad Hasfrilo, — d Pariz, 26. maja. Zveza na* rodov je dala Agence Havas v ob* javo nastopni komunike: Finančna komisija Zveze narodov, ki je zbra* na v Londonu, je bila obveščena, da sta angleška in francoska vlada pripravljeni, sprejeti predlog glede 201etnega roka v zadevi privilegi* jev, ki izhaja iz st. germainske mis rovne pogodbe. 20 let zadostuje za izvedbo sedanjega načrta za dovo* ljenje mednarodnega kredita. Na današnji seji je finančna komisija Zveze narodov proučevala predlo* I ge avstrijske vlade o ustanovitvi avstrijskega instituta za bankovce na novi podlagi. Nadzorstvo nad pripomočki Avstriji iz inozemstva bo izvrševala finančna komisija Zveze narodov, ki bo v to svrho se* stavila posebno nadzorstveno ko* misijo. Če bi došlo do nesporazum* ljenja z Avstrijo, je zadnja instan* ca za apolacijo finančna komisija Zveze narodov. Upravo instituta za izdajanje bankovcev bi imeli v rokah pretežno Avstrijci. Pristojbine od nemškega nooza. — Pariz, 26. maja. »Petit Pari* sien« poroča iz Londona: Finančni minister je izjavil v spodnji zbor* niči, da znaša vsota, ki so jo dale pristojbine od neruskega uvoza, doslej 19.000 funtov. Z oseh končen sneta. — d Rim, 25. maja Poštni, brzojavni in telefonski nameščenci so zahtevali, da se jim zvišajo plače in so tri ure stavkali. — d Kairo, 26. maja. Delavci v ladjedelnicah in železnicah so ustavili delo in pričeli stavkati. Boje se izbruha splošne stavke. — d G!asgow, 25. maja. Tukajšnji delavci v ladjedelnicah so pričeli stavkah* v znak protesta proti premogovnim transportom iz tujine. Sklenili so, da se vrnejo na delo le, če se ti transporti ustavijo. — d Dunaj, 26. maja. Kakor javljajo listi, so dosedanja pogajanja s stavkajoči- mi premogarji, ki so zaposleni pri južni že-feznici, brezuspešna. Upajo, da bo tekom današnjega dne prišlo do kakega spora-sumljenja. — d Berlin. 26. maja. Usti Javljajo lr tiarbkoja, da gori tamkaj velikanska električna centrala. ki preskrbuje AnhaJt, Braunschweig in provincijo Sachsen z električnim tokom. Sosednji obrati v Mm-debursu ter 150 krajev in skoro vsa kalijeva industrija je brez luči in gonilne sile. — d London. 2o. maja. Posvetovanja finančne komisije zveze narodov so določena za torek. Iz ustanoftisme skupščine, Kancciparagrai sprejet! Benei o Londonu. — Praga, 26. maja. Zunanji mi* nister Beneš odpotuje pojutrišnjem v London, kjer bo prisostvoval se* stanku komisije za izpremembo pravilnika Zveze narodov. Nadalje bo imel razgovor z raznimi angle* škimi politiki o trgovski pogodbi med Anglijo in Čehoslovaško ter o raznih srednjeevropskih vpraša* njih. Iz Londona odpotuje Beneš v Pariz, kjer se bo tudi mudil več dni. Hadallna fallstooska dloianla o Priissorfn. — Trst, 26. maja. Iz Moščenice poročajo, da so fašisti na dan voli* tev udrli v cerkev, razgnali vernike in razbili razne predmete. Nato so divjaki naskočili župnišče. Škoda, ki so jo napravili cerkvi in župni* šču, znaša nad 10.000 lir. 2upnik je moral pobegniti. Fašisti so ukradli v župnišču večjo vsoto denarja, obleke in perila. Na kandidata Frana Flega so na dan volitve stre* ljali. Faflsfl proti dinasttp In u dinastijo. — Rim, 26. maja. Mussolini, glavni vodja faSistovskega gibanja, je pred kratkim izjavil, da se faši* stovska parlamentarna skupina ne sme udeležiti otvoritvene seje par* lamenta, ker se bo takrat čital pre* stolni govor in se bo klicalo: 2ivio kralj! Nekateri fašisti so se temu odločno uprli, zlasti fašisti iz vota* ških krogov, ki so prisegli kralju zvestobo. Med se razvita razkol. Sami niso vedeli, kaj prav za prav hočejo, sedaj bi morali za* vzeti kako enotno stališče in se po* kazati sposobne za parlamentarno delovanje, namesto tega pa so na* stali med njimi ostri spori, ki ka* žejo razpad fašizma. Tržaški faši* etovski poslanci se udeleže otvo* rltvene seje v zbornici. — d Beograd, 25. maja. Današnjo sejo konstituante je otvoril ob četrt na deseto dopoldne predsednik dr. Ivan Ribar. Prvi je dobil besedo dr. Momčilo I v a n i č, ki je pripomnil, da je k členu 7 predlagal izpopolnitev, naj se po preteku določenega roka pod jamstvom izpustijo na svobodo vsi aretiranci, katerih prestopkov oblasti še niso preiskale, ki pa se nahajajo kljub temu v preiskovalnem zaporu. K členu 12 pravi, da Je politično izvanredno važen. Dr. Ivanič je proti ločitvi cerkve od države, k Členu IS pa je rekel, da napravlja odgovornost ministrov iluzorno. Nato je govoril radikalec Teodor L a-z a r o v i č o razvoju državljanske svobode od francoske revolucije do danes. K Čl. 12 je pristavil, da bi se morala izvesti ločitev cerkve od države polagoma. Izjavil se je proti kancelparagrafu, glede Člena 13 pa je rekel, da bo glasoval proti tej odredbi. Poslanec R a i č pravi, da je država navezana na vero in vera na državo. Zato pa nI razloga, da bi se druga od druge ločili Govori proti kancelparagrafu. Po preteku petminutnega odmora je dobil besedo Pavel Angjelič, ki je predlagal k členu 5 dopolnilo, da bi nobena oblast ne smela več kot tri mesece držati aretiranih v zaporu, ne da bi bilo sodišče ponovno to zahtevalo. Pravi, da zahteva to zato, ker ve iz izkušnje, da so ljudje eno leto atj že več čakali v zaporu, nato pa se jim je dokazala nedolžnost. Komunist Života Milajkovič trdi, da je načrt ustave reakcionaren in nedemokratičen in hoče legitimirati družabni režim, ki se je že preživel. Nato govori o svobodi tiska in spominja na resolucijo novinarskega kongresa v Sarajevu ter zahteva, naj se člen 106 popolnoma ukine. Na popoldanski seji je govoril Ivan M a g o v č e v i č, ki je izjavil, da je načrt ustave relativno dober, ker je delo kompromisa vseh strank, ki sodelujejo v kon-stituanti. kritiziral pa je posamezne člene ustave. Če bi se nekateri členi ne izpreme-nili, bi ustava po njegovih mislih ne bila sicer popolna, vendar pa bi on vseeno g'a-soval zanjo, ker je ustava danes največja narodna potreba. Poslanec Štefan Barič je pričel svoj govor s čitanjem izjave, zaradi katere je bila včerajšnja seja prekinlenn. ko je hotel isto Izjavo čitati poslanec Raič. Predsednik opomni govornika, da ne sme prečitati izjave in ker poslanec Barlč «e dalje čita, mu predsednik vzame besedo in prekine sejo za deset minut. Po odmoru govori poslanec Josip Gostinca r proti Vancelpnrairnf'j. n.nT*2r povsaroe besedo demokrat Pras^tin Pečic. VI ne goveri s tribune, ampak s svoje klopi. .Tugosloven-ski klub zahteva, naj stopi Pečic na tribu- no. Pečic pa ostane in polemizira z predsednikom. Predsednik odide iz dvorane, na njegovo mesto pa stopi pr>dpredsednlk. Nato odide Pečic na tribuno in pravi, da so členi 5, 14 in 21 zelo nerodno redigirani in predlaga svojo redakcijo. O členu 21 pravi, da narodu nič ne koristi, ampak da povzroča velike kontuzije. Za njim je govoril komunist Pavel 2 i ž I č o razliki med buržujskim in sovjetskim sistemom odflo|e. Govoril je tudi poslanec Josip Klekl, ki je navajal, da cerkev priznava suverenost države in bi morala država tudi priznati cerkvi njeno suvereno^. Cerkev ima tudi svoj poseben kancelparagraf, ki je legalno sredstvo in zadostno jamstvo za izvrševanje cerkvenih predpisov Demokrat Sveto-zar Gjorgievič pravi, da Je v členu 16 treba naglasiti, da je treba llu&skošolsko Izobrazbo proglasiti za splošno In obvezno. pGs'anec Gjorgjevič predlaga tudi, naj bi vlada zajamčila in pomagala narodnim šolam, da bi mogle vršiti svojo nalogo, ne smela bi jih prepustiti samoupravnim oblastem. Dr. 2arko Miladinovič (radikalec) pravi, dn se kancelparagraf ne tiče samo katoliške cerkve, ampak da se tiče ravnotako tudi pravoslavne. Glede svobode tiska je on za tako svobodo, ki bi onemogočila tiranstvo nad drugimi. Poročevalec dr. Laza MarkoviČ pravi, da Ima drugi oddelek sedaj sedemnajst jasno preciziranih odredb, ki predstavljajo pravo Magna Charta individualnih državljanskih pravic. Razpravljalo se Je o vseh amendementih in Izmed sedemnalstlh členov Je bilo 7 členov iznremenjenih. Nato se glasuje, členi 4 do 21 so sprejeti z večino glasov, tako da Je v skupščini sprejet ves drugI oddelek v celoti. ' Neodrešena domovina. — Novo fašistovsko nasilje v Polja. Iz Trsta poroi-aio. da »o v Vodnjani pri Pulju napadli italijanski fašisti notarja in kazenskega zasrovornika g. Du-broviča iz Polfa. Gospod Dubrović kot edin hrvatski kazenski zagovornik je bil službeno v Vodnjanu. Ko ee je zvečer botol z vlakom odpeljati domov, ga je v neki sjoptilni napadla tolpa seidmib fašistov in ga neusmiljeno pretepala, češ da je on pisec nekega napisa na nekem kraju. Gospod Dubrović so je izgovarjal na svo"o vUoko starost in sku-.šal prepričati tolpo, da ne moro biti pisec takib napisov na kraju, kamor ne spadnjo. Faiistt so era kljub visoki starosti burlo protepli. rlasti po »lavi in prsih. P^šiln Rta «ra končno načelnik postaje in neki poročnik, kateremu se je zdelo to početje prebarbarsko* ♦ narodno gospodarstva Nova uredba glede valut In deviz. V svoji seji z dne 16. maja t. I, je ministrski svet sprejel in po dpi* sal novo uredbo o devizah in valu« tah. Bistvena določila nove uredbe so sledeča: Promet z devizami in valutami ostane pod kontrolo fi» nančnega ministra do časa, ko se uvede popolna svoboda za ta pro* met. Merodajen organ za kontrolo je Generalni inspektorat ministr* stva financ v Beogradu. Temeljem te nove uredbe je izdala še poseben pravilnik. Unos valute (bankovcev, kovanega denarja) vseh mednaroa% no priznanih držav v kraljevino je dovoljen brez omejitve. Tudi tran* žiriranje bo neomejeno dovoljeno pod posebnimi pogoji, ki jih prine* se pravilnik. Minister sme za pri= mer potrebe drugače odrediti. Izs nos^ in izvoz srebrnega, zlatega de* narja in dolarjev je prepovedan. Naših bankovcev (starih dinarjev in novih dinarjev) smejo potniki, ki gredo čez mejo v inozemstvo, vzeti za vsoio 8000 K. Kdor ima pasož za Zedinjene države, sme vzeti s seboj 100 dolarjev; če je dr* žavljan te države, pa za 500 dolar* jev. — Razpolaganje z depoziti v inozemstvu potom čekov, plačilnih nalogov itd. je dopuščeno in se sme vršiti preko Narodne banke in onih drugih za to od Generalnega in* spektorata posebej pooblaščenih aenarnih zavodov. Unos tujih de* viz je neomejeno dopuščen. Denarni zavodi smejo prodajati de* vize, izplačila, čeke domačinom, ki se zavežejo, da v šestih mescih importirajo v državo blaga, ki od* govarja vrednosti kupljene devize iz države, čije devizo so nabavili. V protivnem primera plačajo glo* bo 25 odstotkov vrednosti kupi j e* ne devize. Kot garancijo za svojo obvezo položi kupec pri banki svojo menico, katero banka vrne, čim dokaže kupec import robe odnosno plačilo globe odnosno izpri* ča, da blaga ni mogel uvesti. Razen tega mora kupec donesti banki na vpogled original potrdilo s prepi* som o protokolirani firmi ter oriši* nal potrdila s prepisom o plačilu davka za zadnje polletje. Banke pridrže prepise in vodijo kontrolo o prodanih devizah, čekih, izpla* čilih. Za osebne potrebe prebival* stva smejo dajati pooblaščene ban* ke devize v vrednosti do 2000 fran* coskih frankov. Za take potrebe smejo dajati dovoljenje za zneske do 10.000 francoskih frankov za Slovenijo delegacija financ v Ljub? ljani, za večje vsote pa Generalni inspektorat ministrstva financ v Beogradu. — Inozemski trgovci, ki importirajo pod svojim imenom robo v našo državo, bodo mogli protivrednost iz države iznašati sa* mo v devizah, nabavljenih pri po* oblaščenih denarnih zavodih. Ob uvozu blaga so dolžni priskrbeti si u veren je dotične carinarnice o iz* voru, količini, vrsti in vrednosti robe. Vrednost robe mora biti iz* ražena v denarju eksportne drža* ve. Na podlagi teh uverenj bodo mogli pooblaščeni denarni zavodi izdajati devize v denarju one dr* zave, iz katere je blago importira* no. Uverenj a pridrže. Glede osi* guranja valute velja sledeče: Izvoz vseh domačih produktov, v kolikor ni zabranjen, se sme vršiti brez osi* guranja valute in prodajati v ino* zemstvo za naš denar ali za drugo valuto. Osiguranje valute je pa predpisano za sledeče blago: vseh vrst žito in moka, živa živina, su* rovo in predelano meso, mast, su* rove kože in izdelane kože, grad« beni materijal vobče, suho in pre* delano sadje. Za te vrste robo je treba osigurati valuto pri poobla« ščenih bankah. Banke smejo izda* jati uverenja o osiguranju valut sa* mo za valuto dotične importne dr* zave ali za valuto, ki je boljša od valute importne države. Za eksport blaga, tudi te vrste, ni osigu* rati valute, če gre za množine pod 4000 K. Če je izvoznik hkratu uvoznik, se more oprostiti obveze za 2 tretjini odpadajoče devize, ako v času, določenem za uvoz de* viz, dokaže s potrdilom pristojne carinarnice, da je denar vporabil za nakup blaga in blago importiral iz države, za katere denar je bila valuta osigurana. Potrdilo sc izroči banki, ki je izdala uverenje o osiguranju valute. Banka pa prezenti* ra potrdilo onemu mestu, ki pride za odkup ene tretjine devizne vrednosti v poštev. Država si pri* držuje pravico do odkupa ene tretjine odpadajočih deviz potom Narodne banke po srednjem kur* zu beograjske in zagrebške borze onega dne, ko bo deviza prezenti* rana v plačilo. Noben denarni zevod v državi ne sme otvarjati kreditov in dajati posojil na podlagi tujih valut in deviz. Denarni zavodi ne smejo dajati kreditov tujim podjetjem brez privoljenja generalnega in* spektorata, izvzemši potrebo kre* ditov za plačilo konosmanov carin in stroškov, nastalih za uvoz blaga iz inozemstva. V računih, katere imajo tujci pri zavodih na teritori* ju naše kraljevine in kateri so za* snovani po dnevu uveljavljeni a te naredbe, se smejo vršiti izplačila samo na račun oseb ali firm, ki imajo domicil v naši kraljevini. Tuji državljani smejo disponirati tudi v teh slučajih samo v korist takim osebam ali firmam, ki imajo domicil v njihovi državi. Naši dr* žavljani morejo disponirati v ko* rist inozemskim osebam ali fir* mam samo po odobritvi generalne* ga inspektorata. Iznos dinarskih Čekov v inozemstvo, v kolikor ne izvirajo iz plačil, ki so potrebna za one kupčije, pri katerih so tujci na svoje ime importiral i k nam blago, je prepovedan. Taki čeki se ne smejo ob prezentaciji plačati. Izjeme dovoljuje generalni inspek* torat. Strogo je prepovedano vse, kar more povzročiti fiktivne kurze na borzi ter ubijati vrednost našega denarja. Kdor ravna proti določi* lom predmetne uredbe, zapade glo* bi od 5 do 100 tisoč dinarjev. Kaz* ni izreka minister financ, proti nje* govemu odloku je pritožba dovo* ljena na državni svet tekom 15 dni. Stroške, ki narastejo državi z izvrševanjem določil te uredbe, sme minister financ pokriti na ta način, da pobira od pooblaščenih denarnih zavodov letno 1 odstotek po višini vplačanega kapitala, od privatnih oseb pa 1 odstotek od davka z državnimi dokladami. Lt* kvidacija kupčij do 31. maja t. 1. se izvrši po določilih uredbe za pro* met z valutami in devizami od 25. septembra 1920. Nova uredba velja počenši s 1. junijem 1921. Dneune uesfl. V Ljubljani, 27. maja 1921. — Minister za pravosodje M. S. Djuričič je prispel danes službeno v Ljubljano. Pripeljal se je z avto* mobilom iz Zagreba, kjer je vršil inspekcijo. — Sprejemni dnevi pri predsedniku deželne vlade. Vsled preobilice poslov sprejema predsednik deželne vlade odslej samo dvakrat na teden in sicer v ponedeljkih in sredah, to pa od 10. do 13.. tako da je omejeno le število sprejemnih dni, ne pa število za sprejemanje določenih tedenskih ur. — Klerikalci proti državnemu posojilu. Mariborska »Straža«, ki je v avstrijskih časih delala silno re* klamo za vojna posojila, se je v zadnji številki tako »spozabila«, da je priobčila hujskajočo notico proti nameravanemu posojilu s strani naših denarnih zavodov naši drža* vi. Državna oblast je morala za* pleniti konec notice, ki je pozivala naše posojilnice in hranilnice, naj ne dajo državi nobenega posojila. Z ljudmi okoli »Straže«, pa naj bo* do organizirani kjerkoli, bo treba temeljito obračunati. Z izdajicami in bivšimi habsburgovci mora biti izključeno vsako občevanje. — Klerikalno hujskanje. Ne* davno je neki klerikalni list pisal, da so očitanja v naprednih listih o protidržavnem gibanju naših klcri* kalcev izmišljena, Naravno, dal kle* rikalcem ni všeč, ako bc jasno pri* bije njihovo hujskanje proti dr* žavi, ker bi raje popolnoma nemo* teno in brez vsakeg kontrole nada* ljevali svoje uničevalno delo. Čud* no, da se je omenjeni list, ki hoče drugače voditi le načelni boj, za* vzel indirektno za svojo maribor* sko sestro, katere mora biti sram vsakega moralno poštenega kleri* kalca, pa če je še tako ultramontan* ski zagrizenec. Mariborska »Stra* ža«, eden naj nesramne j ših listov, hujska v vsaki številki na vse mo* goče načine proti državi, proti na* rodnemu in državnemu edinstvu, proti oblastim in proti vsern^ kar mora biti sveto vsakemu poštene* mu državljanu. V uredništvu tega lista sedijo sami duhovniki, bivši avstrijski petolizci in načelni so* vražniki srbstva in vsega slovan* stva. Redakcijsko varstvo pa je v roah prononsiranih habsburgovcev in rimskih hlapcev, katerim načelu* je po svojem »narodnem duhu« dobro znani škof Napotnik, ki še vedno žaluje, da ne more več kova* ti sijajnih govorov v proslavo habs* burških apostolskih veličanstev. — Delegatom za pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. dopoldne v Mestnem domu. Onim gg. delegatom, ki potujejo v Ljubljano na pokrajinski gbor, naznanjamo, da je dovolila južna železnica 50% popust nor» malnih voznih listkov III. in II. razreda osebnih vlakov od veeh postaj do Ljubljane in nazaj in to na ta način, da velja navadna enosmerna vozna karta za vožnjo do Ljubljane in nazaj do vstopne postaje. Delegati so morajo izkazati pri Llagajni in v vlaku z izkaznico Jugoslovenske Matice v Ljubljani, katera je bila odposlano, vsem podružnicam z okrožnico at a. — Prenos trupla sokolskega mučenika. Iz Radovljice nam poročajo: Dne 22. maja 1918 je bil v Murau ustrel.en po prekem sodu nekdanji vaditelj našega Sokola Boštjan Olip, kot vodja vojaškega upora. Ob 3. obletnici njegove smrti dne 22. t. m. so sorodniki izposlovali ekshumiranje. Truplo se pripelje 27. t. m. v Radovljico, in sc vrši pogreb na tukajšnje pokopališče v nedeljo, dne 29. t. m. ob IS. uri. Gorenjsko Sokolstvo se pogreba v velikem številu udeleži. — Koliko je danes vredno duševno delo? rjprava naiega lista jo dobila iz Ptuja tole pismo: >Ya$ list mu ram ža-libog odpovedati. Inteligenca je thmes popolnoma proletarizirana. Preadelavci v tukajšnji tovarni >Petovia<: imajo dvakrat tolike plačo kakor na primer gimnazijski ravnatelji. Telesne hrane no moremo pogrešati, ro hočemo Živeti, zato si moramo pritrčati duševno brano*'. — Prepovedan li* t. Notranji minister je prepovedal razpečevati v naši državi list »Jugoslovenski SveU, ki izhaja v Novem Jorku. — Siknne na obmeinih postajah. Beogradska >Epoha* pišo o šikanah na naših obmejnih postajah in pravi med drugim: Često so nam dohajale pritožbe poedineev proti šikanam nekaterih carinskih organov v Mariboru, katerim so izpostavljeni potniki. O tem so pisali razni listi, zlasti slovenski in hrvatski. Toda vse te pritožbe so bile brezuspešne. Vedno ie bil en 5n isti izgovor: >Ljudstvo se je navadilo na tihotapstvo. Mi branimo državne interese, zato tihotapstva ne dovoljujemo in zato se sedaj krici na nasEpoha< zavTŠuje: >Država je za nas in v njej morajo biti pred zakonom enaki vsi državljani. Ako gospodje carinski uradniki vrse gotove funkcije, so za to tudi plačani in menda ne bodo trdili, da služijo iz patrijotizma. Poznavajoč g. finančnega ministra dr. Kumanudija kot korektnega in pedantnega moža, obračamo se s temi vrsticami nanj v prepričanju, da bo napravil konec maltretiranju potnikov v Mariboru.< Enake pritožbe nam prihajajo tudi proti postopanju uradnikov Tkalčiča in Jaklano-viča, ki na vse načine šikanirata ravno naše ljudi. Te pritožbe proti carinskim in obmejnim organom se tako množe, da je v javnem interesu, ako vlada končno vendarle posveti svojo pozornost tej stvari in jo uredi vsaj v delno zadovolj-r.ost potujočega občinstva. — Dušno pastirstvo v vojski. G. vojni minister je postavil za honorarne vojaške duhovnike: Pri štabu dravske divizijske oblasti vojnega superiorja Janeza Klobovsa; za garnizijo Celje g. Jeronima Štreiningerja; za garnizijo Ptuj g. Janeza Mlakarja. Msgr. Klo-bovs izvršuje vse posle kat. vojaškega dušeskrbja v garniziji in v stalni vojni bolnici v Ljubljani. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Člane Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj poživlja odbor, da se v čim največjem številu udeleže zborovanja Jugoslovenske Matice v nedeljo 29. maja ob 2. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. — Zrakoplov nad Bledom. Z Bohinjske Bele nam pišejo z dne 24. t. m.: Danes na dan sv. Cirila in Metoda je prijadral okoli pol petih popoldne zrakoplov čez Bled na Babji zob ter je plaval v smeri GorjuŠe - Koprivnik In se je zgubil dalje v oblakih. Pleskan je bil belo. Zastavo je imel rdeče-črno-belo. — V Novem mestu je izvoljen ponovno za župana g. Karel Rozman, somišljenik demokratske stranke. — Klerikalna vzgoja. Iz Ruš nam poročajo: V ponedeljek, dne 17. t. m., je bil pri Sv, Arhu, kjer se nahaja tudi znana Ruška koča S. P. D., cerkven shod. Pod vod* stvom g. kaplana C. (afute) iz Šmartnega na Pohorju so se ga ude* ležili tudi Orli in Marijine družhe — z lastnim krčmar jem! Ob 2. po* poldne so bili že tako vinjeni — moški in ženske — da so se zgra« žali vsi navzoči. Nekateri od njih so prišli potem v Ruško kočo, kjer se je nahajala družba izletnikov Rušanov, ki je prepevala. Ko so peli ti tudi sokolsko pesem, so pričeli vinjeni Orli in Orlice razgrajati, na* kar so jih orožniki izgnali iz koče k ostalim »božjepotnikom« pred cerkev. In tu so nato iz srda »juna* sko« polomili ograjo, ki je last S. P. D. in obdaja društveno lastnino. — Fašistovska organizacija v Mariboru.? *Naprej« javlja, da se je po italijanskem vzorcu osnovala v tajništvu NSS v Mariboru iaštstovska organizacija, katere program je uničiti vse, kar ni državotvorno. Kaj poreče k tej organizaciji glavno glasilo NSS? — Iz Kočevja nam pišejo: Dne 15. maja se je izvršila po objavljenem programu velika slovenska siavnost v Kočevju. Dopoldne sta priredila godba in pevski zbor Z. j. ž. promenadni koncert pred glavarstvom ter žela za svoja precizna izvajanja burno pohvalo tisočgluve množice. Po promenadnem koiicertu je pevski zbor pred hišo žalosti v pocaščenje blagopokojne gc. Kajfežave oh navzočnosti Številnega občinstva zapel ganljivo žalosunko. Bil je pretresljiv, pa tudi iskren izraz globokega spoštovanja, katerega je blaga pokojnica vzivala med vsemi sloji tukajšnega prebivalstva. Popoldne se je vršila do mraka dobro obiskana ljudska veselica s sodelovanjem godbe in pevskega zbora Z. j. ž., katerih udeleženci kar prehvaliti niso mogli. Pred odhodom posebnega vlaka se je veselica ukinila in občinstvo je spremilo godbo in pevce na kolodvor, kjer sc je zastopnik veseličnega odseka poslovil od dragih gostov, po-vdarjaioč veselo dejstvo, da je prekrasno prireditev omogočila sloga med kočevskimi Slovenci. V navdušenih besedah se je zahvali! predsednik Z. j. ž. g. Korošce, izjavljajoč, da so narodno zavedni železničarji vedno in pod vsakimi pogoji pripravljeni delovati za narod. Slednjič je že zastopnik rudarjev g. Aiiklavčič povdarjal solidarnost rudarjev z ostalimi slovenskimi sloa posebno v narodnem oziru, kar je izzvalo splošno in navdušeno odobravanje. Ob prisrčnih ovacijah nam je vlak odpeljal drage goste. Uspeli prireditve je bil v moralnem oziru velikanski, v gmotnem zadovoljiv. Čisti dobiček se je razdelil i. s. 4000 Kron za dijaški dom in 1400 kron za tukajšne reveže. Vsem velikodušnim darovalcem in požrtvovalcem — posebno damam — srčno hvalo. Slovenci! Zavedajmo se, da je le v slogi moč in uspeh. Veselico je posetiio tudi nekaj nemških rudarjev in — troje Nemcev iz mesta — od katerih upamo, da v naši družbi niso dobili vtisa sovražnosti. — Že«manie v Trnovem bo letos zelo za/nimivo in zabavno. Občinstvo opozarjamo na 26. junij ze -edaj. k — Rogaška Slatina. V soboto, dne 28. maja, prispe v Rogaško Slatino vojaška eodba 45. pešadij* skega polka iz Maribora, ki bo svi* rala počenši od nedelje dne 29. t. m, dopoldan in popoldan po dve uri v zdraviliškem parku. Prijavljanje gostov je, osobito za čas glavne se* zije, zelo mnogobrojno, tako da je tudi v letošnji seziji pričakovati zelo obilnega obiska zdravilišča. — Javno predavanje »Probude«. Prof. Volavsek nadaljuje v nedeljo, dne 29. t. m. svoje predavanje: »O razvoju keramike*. — Služba uradnega zdravnika. Razpisana je služba uradu, zdravnika za okrajno glavarstvo Logatec. Inteti -senti se opozarjajo na razpis v >Urad-n eni Listui'. — Mestni dohodarstveni urad je radi snaženja uradnih prostorov v soboto, dne 28. t. m. za stranke zaprt. — Kolo jugoslovenskih sester v Celju priredi v soboto, 2S. t. m. v Narodnem domu v Celju zabavni večer v prid revnim goienkam gospodinjskega tečaja. — Ženski odbor za nabiranje prispevkov za Krekovo kočo na Ratitov-cu se je pri zadnji seji razdružil ter sklenil izročiti nabrani denar 10.730 K 70 v, naložen na hranilne knjižice hranilnice v Selcih, glavnemu odboru Planinskega društva v Ljubljani za določeno stavbo. — Koze v celjskem okraju. V zadnjem tednu so v celjskem okraju na novo obolele za kozami tri osebe. Vsega skupaj je bilo v evidenci 7 slučajev. Dve osebi ste umrli. — Tatvina. Sejmarju Karlu Primožiču je bilo iz nezaklenjene predsobe na njegovem stanovanju v Rožni dolini ukradeno več obleke, med drugim tudi dežni plašč s črnim biržunnstim ovratnikom. Tat neznan. — Nezvesti hlapec. Posestnik Martin Podjed v Stari vasi pri Vidmu je izročil svojemu hlapcu Martinu Cvetku 1310 K za nakup apna in pive. Cvetko je s tem zneskom neznano kam pobegnil. — Tatvina ovsa. Posestnikov sin France Lovše iz Sneberij pri Ljubljani je hotel iz vojaškega oskrboval i šča na Kodeljevem odpeljati pel vreč ovsa. Vojaška straža ga je zalotila in odvedla v zapor. Oves so mu pa zaplenili. — Več goljufij je izvršil čev* I j ar ski pomočnik Ivan Stan j ko iz brežiškega okraja, ki je bival na^ zadnje v Domžalah. — 2200 lir in drugeda denarja je ukradel Franc Marinšek v Kačji vasi pri Rakeku ter pobegnil. Ukradel je tudi hranilno knjižico ljubljanske Mestne hranilnice, gla* sečo se na ime Frančiška Marinšek. — Žrebca so ukradli neznani tatovi v Podbrczjah na Gorenj* skem. Žrebec ima na glavi belo liso. — Poneverba. Železniški aspi-rant Edvard Petrnk v Sarajevu je poneveril 30.000 K in pobegnil. — Umrl je pri Vojniku Moric Stall-ner, bivši zastopnik Celja v zraškem deželnem zboru m deželni odbornik. Pokojnik je bil zagrizen sovražnik našega naroda. »Cillier Zeitung^ plSe o njem, da je bil za nemško stvar silne* delaven in da ji je posvetil vse svoje, /ivijenj e. — Na Večni poti v gozdu ie bilo ukradeno trgovcu ^ Edmundu Kavčiču kolo, vredno 2500 K. — Smrtna kosa. Na Lahovrm pri Blokah fe umrl 74 let star £. Pran Meri i c iz znane bloške rodbine. Bodi mu blag spomin' — Današnji Hat ima za ljubljanske naročnike prilogo telovadnega društva Sokol v Liubliani in. oceno *ve*ier so prebiva!ji kraške vati Mlslfče pri Diva.i nenadoma nsli&JI v bližini vasi na. poti v srmovj:! močne strele iz browninga. Pozne jo so v jarku našli mrtvec* domačega, nad vse pri!rabljenega uiitelia Dominika M a r u š i č a, doma iz Opatjega sola. O brezvestaem morilca rJ bilo spuCotka aV kakega sledu Morilec je bil povieni neznan Urnor u v vsej okolici in no vsem Krasu vzbudil gplofaa ^enzaciie in globok* žalost. Kmalu pa sB se ^ačekj govorice *tri-r.iati v* tem, da |q moral hiti A1arusiCev morilec neki mlad, neznan človek. W a« |t bil tiste dni pojavil v Opatjem selu In h pri Marušičeviii roditeljih 5prasevaJ, kje le . učiU i Dominik, ćeš da sta prijatelja. T« fova'ica se e Se b<>li utrdili. Ke se ie i*« vede'o, da je bi' neznani mlađi človek:-skupno z Maiušićem na kosilu pri župniku Gaberšćku in da sta se od nJega skupn# vračala v Misleče. Sodišče v Sežani je i uvedlo najtočaeHe poizvedbe in ia o groz-1 nem umoru obvestilo tudi varnostne ebla-sti v Jugoslaviji, pred vsoni ljubljanske policijsko ravnate! jstv >. Za morilcem je na Krasu izginila v*a- -ka sled in v^ak |e bil uverjen, da je morilec srečno pobegnil preko Javomflka oil-roma Planine v Jugoslavijo. Kontrolni or- , cani ljubljanskega policijskega ravnatelj-' stva so včeraj na praznik ob zgodnlfi rrak izvedli po vseh hotelih in prenučiJČFh fcoa-trolo tujcev. Detektiv šuc Je kortrolft-at neki hotel v šentpeter^kom predmesrtb."; Stopil ie tucfi v malo sobico, klor apai mlad. eleganten Človek. »Prosim lecrrflma-' c\\2U NimamK je bil odgovor. rUladnoaj se le začel sumljivo in nervozno obnaAaA. Detektiv: »Kako Je va$a tate?« »Zdenka Do-li-narf^ Mladi človek Je Je bolj pove-1 čal sum detektivov in končno ga Je povalhfl na policijsko ravnateljstvo. Kmalu po Mišem zasliševanju, med katerim se >e de* zdevni Zdenko Dolmar »apletal v vodno večja protislovja in zlasti, ker Je navafeJ razne zmedene odgovore, so na oddelku g. nadzornika Top!tkana, ki vodi evidenco zunaniih zločincev, ugotovili, da mora biti mladi Jlovek morilec ačttrlta Marvseaa v! Mislieah pri Divači, posebno, kor Je ie v toliko popustil in priznal, da «e aneaaie Alojzij Slejko. gozdnJ pristav n* posestvih grofa rTconomo. rodom Iz Pfanfcio pri Logatcu in tja pristojen. Mladenič Je atar 22 let. Po daljšem molku In dusovni beef/l je Slejko priznal umor svoletra nrftafalfa. pristavil pa jer »Zakaj sem ga umoril, to povem sodniku!« Med drugim Je saioo ee priznal, da sta po odhodu Iz /opnftčti Župnika Gabrščeka Sla proti MisHcam, se na potu hudo sprb in da fe oddat proti prijatelju več strelov iz brownenga- Danes dopolchie so mladega morilca izročili deželnemu sodiSču. Državno pravd*k nBrvo bo uvedlo preiskavo fn po dosedav njih določilih kazenskega zakona prideK morilec Alojzij Slejko pred na$e 30di*5a^; ker ie jugoslovanski državljan Knlfnra. Repertoir Narodnega gle^atl&ea v Ljubljani Drama: Petek", 27. maja: zaprto. Sobota, 28. maja: Klga. Keđ B. Nedelja. 29. maja: Kozarec vode. X prid Udruženja gled. igralcev. Izvem. Ponedeljek, 30. maja: Kozarec vode** RedE. Oper a?t Potek, 27. maja. Zaprta. Sobota, 28. maja. Vaška Šola Pieroiin pajeolan. Rad C % N'edelja. 29. maja: Zlatorog, ffog C Ponedeljek, 30. ma|n: Zaprt*}. šoholstoo. — Sokolsko društvo rja tfB* v*ge\ vse svoje člane in članioe na sestanek, ki se vrši v soboto, 28. L m. ?vače* ob pol 9. Ker ie sestanek važan i rJattoav na sla\iiostrfo otvoritev Sofcpidteaf doma, ki se vrši v nedeljo, 5. jtatUa; prcx simo polnoštevilne udeležbo. —« Javna telovadba tyubl|siaefiaa sokola ee vrši v nedeljo dne 9. may ob pol 4. popoldne na prostoru SK. Tari je. pri tej telovadbi izvajal« *p ftod* pole* dragih tudi proate vaje, ck>k>6a» ne za vsesokolpki »let Wta 1925 v LinW ljani. Pole* tega pa nova telovarionm skladba br. dr. V. Murnika po nadi pea-mi >Po jezeru bliz' Triglava čolnic plavac. Vstopnina določena je za aedet k vrsto 10 D, II. vrste 8 D, atoji&ca S D« Pred;-rodaja vstopnic je v petek in ee-bo to od 4. do 7. ure popoldne ▼ odbore-vi sobi, Narodni dom, ter r nedeifo de-poldne na telovadisču pri ekuAnjah. Pe> telovadbi vrši se na vrtu Narodaeaa doma in v telovadnici prijaieljeki veeer. Vstopnina za veder je samo 2 dinarja, — Sokolsko društvo v 2Ireni priredi dne 29. maja pešizlet z javno telovadbo in plesom v Rovte. Vabljeni aa vsi prijatelji sokoterva! Zdrajaj^ Odbor. " ^ najnovejša poročila. MINISTER PUCELJ V SKOPLJU. — Skopi je, 26. maja. V ponedeljek ae je mudil tukaj minister za kmetijstvo Pueelj, ki je posetil skopeljsko posadko in se prisrčno razgovor jal s častniki in vojaki- Zatim je posetil kmetijsko šolo in državni sadovnjak. Minister je y. torek odpotoval v Beograd. JUGOSLOVENI ZAHTEVAJO OTOK TRSTENIK. — Beograd, 26. maja. Župani na otoku Krku so poslali beograd* ski vladi prošnjo, da naj posreduje pri rimski vladi za evakuacijo oto* čiča Trstenika med Rabom in Čre* som, ki spada upravno pod občino Rab in ima važno pozicijo v gospo? darskem in plovbeeem oziru. BURNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA. — Beograd, 26. maja. Danes dopoldne je imel radikalni klub orccej burno sejo, na kateri je govoril Nikola Pašić dve uri ter naglasak da je glavna stvar, da se čimprej sprejme ustava. Dr. Velizarju Jankoviću je bila izrečena zaupnica ter je verjetno, da bo i preklical svojo demisijo. Razpravljalo se je tudi o agrarni reformi in je bilo sklenjeno, da se muslimanom iz južne Srbije ugodi po možnosti. AVTO RAZMEJITVENE KOMISIJE PONESREČIL. — Maribor, 27. maja. Avtomobil naše razmejitvene komisije je zavozil v otok Pesnico. Pden potnikov je mrtev, več pa ranjenih. Podrobnosti Še niso znane. ZAUPNICA PARLAMENTA BRIANDU. —d Pariz, 26. maja. Zbornica Je sprejela s 403 glasovi proti 103 glasovom prvi del dnoAnega reda Araga, ki je izjavil, da predstavlja londonski ultimatum najmanjšo mero neobhodno potrebnih garancij. Drugi del dnevnega reda. ki izreka v^adi zaupnico glede iz- vedbe razorožitve in popolnega plačila, pri čemer naj se v potrebi nemudoma uporabijo sankcije, je bil sprejet z 390 glasovi proti 162 glasovom. V aj lošnem je bil dnevni red Araga sprejet z 419 glasovi proti 170 glasovom. Gospodarske uestl. BORZA. — Cnrih, 25. maja. Devize. Berolin 9.25, Holandija 198.50, Novi Jork 557. London 22.14, Pariz 48.35, Milan 30.62, Bruselj 4S.36. Kodanj 100.80, Stock-holm 130.25, Kristijanija 87.25, Madrid 74, Buenos Airee 175, Praga 8.25, Budimpešta 2.50, Zagreb 4.50, Bukarešti 9.60, Varšava 0.60, Dunaj 1.37^, avstrijske krone 1.02. —d Dunaj, 25. maja. Devize. Amsterdam 20.325—20.425. Zagreb 451 do 455, Beograd 1801—1821, Berolin 944 do 950, Budimpešta 253—256, Bukarešta 980—990, London 2257.50—2277.50, Milan 3120—3140, Novi Jork 569—573, Pariz 4905—4945, Praga 845—851, Sofija 695—705, Varšava 54—56, Curih 10.212*50—10.262-50. Valute: dolarji 564 do 568, levi 687.50—697.50, nemške marke 954—960, angleški funti 2240 do* 2260, francoski franki 4880—1920, ho-landski goldinarji 20.225—20.325, lire 310—3130, dinarji (1000) 1796—1815, dinarji (100) 1785—1805, poljsko marke 57—59, romunski leji 972.50—982.50, švicarski franki 10.150—10.200, češkoslovaške krone 845—851. —• g Paša v gozdovih. Iz minu strstva za šume in rude poročajo: Interesenti in nekateri listi so sklep ministrstva za šume in rude z dne 14. maja 1921, št. 9202, razumeli ta* ko, da je paša dovoljena tudi v mladih gozdih. Tako razumevanje je popolnoma napačno. Paša je, ako se prej naznani lastniku in plača pristojbina, dovoljena samo v onih gozdovih, o katerih so gozdni strokovnjaki dognali, da so toliko zarastli, da jim živina ne more Ško* dovati. Živina se v nezarastle gozde nc sme goniti, ker bi napravila ve* liko škodo in bi bili mnogi gozdi uničeni. —g Znižanje cen industrijskega premoga v Italiji je stopilo v ve* ljavo v prvi polovici maja, West* falski premog sc oddaja no 275 lir, gornješlezijski in belgijski po 260 lir, vestfalski koks po 380 lir in koks iz Gornje Šlezije po 350 lir za tono. Tarisilha in sport. — S. k. Primorje In Sparta o tvorita v nedeljo, 29. t. m. novo nogometno igrišče na Dunajski cesti za Aleksandrovo (artilerijsko) vojašnico ob 17. popoldne s tekmo proti reprezentanci Sk>vc:i; I S. k. Ilirija) .ki nastopi v sledeči i i :avi: Pelan. Pretr.ar. šalekor, Vranči j, Zupančič, Držaj, Ba-linc, Bregar. Darsehmid. Oman, Vid-majer. Predprodaja vstopnic se vrši do nedelje opoldne pri rvrdki Bar, Cankarievo nabrežje in pri blagajni kavarne >Zvezda-. Glavni urednik: Rasto Pustoslemgek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Vestna gospodinja tudi kn- |l«MJf«| sprejme službo v privatni hi-ImU KI §i. Cenjene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Privatna hiša 3621 50 m3 lepiti subib brastovili desk in itlehnu se ugodno proda. Vpraša se pri PlUlIUf Štefanu Erman, Št. Vid nad Ljubljano 4. 3624 Proda se vena množina enkrat rabljenih itiGuta) Slov. Naroda. moko. Dopisi pod .Juta/3618' na uprav. 3618 Soliden gospod le meblovano sobo za takoj ali pozneje. Cenj ponudbe pod »Soliden/3625" na uprav. Slov. Naroda. Pozor. fndDstriisKa in stavbena ood- jetja! Mi parna stroja l 40 konjskih sil, več vrst strojev sa izdelovanje opeke, mnogo drugega stavbenega materijala, orodja in jekla. Pojasnila daje F. Svetelšek 1L ul. 102 Sisak._3611 Kupi se stara, dobro ohranjena decimalna tehtnica Za težo 700 — 800 kg. Ponudbe z navedbo cene pod .Tehtnica/3576" na ucr. stvar. Ponudbe na hotel Tratnik, soba Slovenskega Naroda. 3576'10. Inženir AP. 3614 Proda se skoro nova bela obleta za 8 — 9 let starega dečka. Ogleda se: Trnovski pristan 10. Polutnik. Proda se damska suknja 600 K, letne obleke. Ogleda se lahko od 12 — 1 ure hotel Tratnik št. 10. Centi se proda peliiirana spalnica. ogledalo z marmorjem, 2 mizi, ura, škornji St. 44 in kuhinjska oprava. Ogled od 10. naprej. PreSernova ul. 50, II., vrata levo. 3629 Kopi več verjonov želoda. Ponudbe z navedeno ceno pod .Želod/3619' na upravništvo Sloveaskega Naroda. 3619 mesečno, išče inženir s soprogo brez dece. Visokost najemnine poštanska Brez posebnega obvestita. Globoko potrti javimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je umrl iskreno ljubljeni soprog in predobri, preskrbni oče, oz. stari oče, brat, svak, tast in stric, gospod Kupi m lahek enovpretst vos eventualno tudi za dvovprežno vožnjo, nov ali rabljen, vendar v brezhibnem stanju. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .voz/3612*. 3612 Išče se acetvlenski aparat za približno 50 luči: Jadransko hotelsko i kupališno d. d., Crikvenica. 3607 Po dolgi, hudi bolezni je dne 24. maja, previden s sv. zakramenti, mirno zaspal v Gospodu, 74 let star. Truplo preblagega pokojnika ponesemo v petek, 27, maja, ob 10. dopoldne z Lahovega na pokopališče pri Fari na Blokah. Sv. maše zadušnice bodo darovane v farni cerkvi sv. Mihaela na Blokah. Lahka mu tako vroče ljubljena domača gruda in blag spomin! lah0v0, 25. maja 1921. Rodbini Modic-Trobiš. Pripravljalni odbor „Kočevs'se trgovska in indnstri-falne banke d. d. v Sočevin" razpisuje službo ki mora biti verziran v vseh bančnih poslih in trgovskem poslovanju. — Ponudbe je poslati do 15. jucifa £921, obenem s popisom dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na zgoraj imenovani odbor. V ponudbi naj se navede čas, s katerim bi mogel ponudnik nastopiti svoje mesto. — Za ravnatelja banke je preskrbljeno lepo in udobno družinsko stanovanje. Št 11433, ref. X. 3635 V smislu § 53 občinskega reda razglaša mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine ljubljanske za upravno dobo 1919/20, in sicer: mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestne pehotne vojašnice, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada dogotovljeni ter bodo občanom 14 dni, t. j. od 27. maja do 10. junija 1921, v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. .&g!straf ljubljanski, dne 23. maja 1921. Kompanjon. Iščem kompanjona z večjim kapitalom za večjo parno žago na Gorenjskem. Ponudbe pod .Parna žaga 105/3530* na uprav. Slov. Naroda. 3590 Modni salon Nina PressS Sv. Putra cesta Številka 50, potrebuje fa&ol vet fiarjenfa Prodajalka, ie dobra moč, se takoj sprejme preti debri plači, Ponudbe na upravo Slov. Naroda ako možno s fotografijo pod .Prodajalka 3578." 3578 UX^A*Aa«-» se spre'me pri M. £@OKP Pc4krs*£ek frizer za dame in gospođe, Ljubljana, Sv Petra cesta. 3562 Klavir znamka Czacka, s slonokoščenimi tipkami, se radi selitve proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3541 Klavir. dobro ohranjen, se proda radi pomanjkanja prostora za 6CO0 K. Tržaška cesta št 45, Feliks Povse 3550 Šupite ln borite hcdomoSne "irxtkoča*r.iC9 Cena s poStnino 8 K.— Denar se prosi naprej. Dobi se v vseh knjigarnah. 258? Zenitna ponudba! Boljša gospodična, 23 let stara, se želi seznaniti z inteligentnim gospodom najraje z drž. uradnikom. Sprejemajo se le resne ponudbe, če je mogoče s sliko, katera se vrača. Pošilja naj se nod šifro „Resnost/3628' na uprav. Slov. Naroda. 3628 Družabnik s kapitalom ali brez kapitala se išče za staro vpeljano Speceriisko trgovino na malo fn veliko v Ljubljani. Pogoji starost 28 — 40 let, oženjen. Navesti je tudi kje in koliko časa v tej stroki služboval, čas nastopa ev. pogoje. Ponudbe pod .J. K. 66* poštno ležeče Ljubliana. 3627 Kotrtorlstlnja oe tekot Sprotme. Strojepisja in srbohrvaščine zmožne imajo prednost, Najančne ponudbe z referencami in zahtevo plače na Eoliesko tovarno v Ljubljani. 3622 V Ribnici ali bližini iščem sobo In knhinlo za stanovanje. Pismeno ponudbo prosim na uprav. Slov. Naroda pod .Stalnost/3626". 3626 Inteligentan skladištar iz željezne ili event iz bojine (barvne) struke, koii je u hrvatskom ili slovenskom i njemačkom jeziku, govoru i pismu potpuno vješt, troti so zm odmah I Reflektanti sa dugogodlšno0 Hilazifftoiiiiotroiivioo^/r najem. Ponudbe pod „y najem 3592" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3592 Ha) v Kilkem eocnadtlronno Ji j J rj z vrtom, pripravna za vsako obrt. 1111(1 Josip Kaplan, Krško 89. 3575 Proda se lepa napol krita kOČija ^cranova u,ica št- 5, Trnovo. Gospodična zmožna popolnoma slovenskega In nemškega Jezika ter vseh pisarniških del. deloma pa sstu. Ponudbe pod: , Julij 1921/35^5« na uprav. Slovenskega Naroda. 3595 lepo majhno posestvo ležeče med Kranjem in Škofjo Loko ob železniški progt, obstoječe iz dobro zidane kmetiške hiš?, zraven stoji zidan hlev, spredaj z velikim sadnim vrtom, dvoriščem, velikim travnikom in gozdom, sc takoj ceno proda. - ' * pove uprav. Slov. Nar. pod št „1000 ' *494". Pstrebujem 2 delavce za izdelovanje navadnih stolov iz pripravljenega okroglega lesa. Zaslužek po sposobnosti 5"—6000 K mesečno. Ponudbe na Vule Veličkovič, Niš. Učenka z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v trgovino mešanega bla^a. Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiji. 3608 Blagajna št. 4 se ceno proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3689 Sprejme eo tako! strojepiska z zadostno prakso ki bi bila zmožna samostojne korespondence za večjo manufakturno trgovino. Naslov pri upravi lista. 3600 Predaja ss trije Jekleni zastorjl (Rollbalken) z vrati, pripravni za trgovine. Vpraša naj se v Sokolskem domu na Viču. 3573 KRjilemi lijenfli novo izašlu knjigu JIRASSK : PUoro-Ućka historija K 30. Na i bdi i retorički roman čeh. narodi, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdank. Pouzećem K 30. Salte J, Herejk, središnjica Ceško-Jugoslovcnske knjižare Zagreb, Hatzova ul. 15. 3398 U moderna svetilka1 z medenine za petrolej, piav malo rabljena, se ceno proda. Istotam se prodajo malo rabljene gramofonske plosće. Poizve se v uprav. Slov. Naroda. 3566 Majhno posestvo naprodaj 15 minut od Poljčanske postaje tik glavne ceste. Obstoji z zidane hiše z dvema velikima sobama, kuhinje, kleti, dalje kravji in svinjski hlevi, velik sadonosnik blizu 200 velikih sadnih dreves, njive, travniki vse v najboljšem stanju. Zaradi bolezni se takoj proda. Pripravno je tudi za veliko mizarstvo ali sodarstvo. Pojasnila daje Ivan Kamenar, Spodnje Poljćane, pošta Polf-čane. 3571 Medic, Rakove preje A« Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubliana. D. z. o. z. Brzojavi: Merakl, Uubljana. Skladišče Nsvisai Telefon: 64. čmatini 8aki. Pravi firnež- Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL*. Lak za pode.,MERAKL*. linoleum lak za pode.,MERAKL*. Emajlni lak. ,MERAKL4 Brunoline. Ceniki se zaSasno ne razpošiljalo t Št. 1825. Razglas. 3616 vstopiti v kako trgovsko podjetje kot potnik, imam tudi nekaj premoženja. Govonm slovensko ^rbohrvatsko in nemško. Ponudbe je poslati pod „B. C/4581' na uprav. Slov. Nar. 358i Dne 30. ma|a 1921. ob enajstih bo pri gradbeni direkciji za Slo7eniio t Llnbljanij Turjašil trg št. 1. UU nadstropje, v sobi št 3 ponudbena obraosaua za prevzem raznih adaptacijskih del pri deS&em Dzga|aliS£n o KDCeDln9 oferainem sodiSCn c Brežicah, otraSkl bolnici o LinblianS, hiralnici za umobolne o Linbliaui, nadalje dovršitvonib del pri bolnici o Brežicah in dobave o&ensklh zasfo-roo za držaono realno gimnazij^ o Celin. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo intereresenti med uradnim! urami pri oddelku IV b gradbene direkciie ter glede dobave okenskih zaporov tudi pri okrožni gradbeni sekciji v Ceiju. Ponudoe morajo biti zarefatene, pravilno koikovane, opremljene s potr-dllom, da je vplačan pri finančni deJelni blagaini, oziroma davčnem uradu v Kočevju, Brežicah, odnosno Celju vadli v znesku 5 */o ponudne svote in s izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje. Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponujeno svoto. Gradbena direkcija za SSoveniio. V Ljubljani, dne 21. maja 1921. Gradbeni direktor: Ing. Anton Kllnar, s. r. Deklica stara 15 let, zdrava in modna, poštenih staršev, s primerno šolsko Izobrazbo, vajena tudi vsakega dela. želi mesta učenke v trgovini z mešanim blagom, kjer bi Imela vso oskrbo v hiši. — Cenj. ponudbe se prosijo pod ,Učenka/358S* na uprav. Slov. Naroda. Proda se popolnoma opremil ena vila na Bledu bliiu zdraviškega doma. Naslov pove uprav. Slov. Nar. 3585 Miad gospod i.?Če bohšo mesečno sobo eventualno s hrano. Ponudbe pod ,D. E./3572" na uprav Slovenskega Naroda. 3572 Telefon br. 21-95. — Telefon skladišta 1-39. Medjunarodno odpremništvo i velika skladišta Zagreb, JcirBHĆtiMi ulic« br. 20, Podružnica: WIEIf III, Obere IVelsg&rborsirasse št. 10. Maribor n/D. Zastupstva : Beograd, Serlin, Bra'isla^a, Bradec-Kralove, Prana, Brno, Dččin-Podznskli Triaste. Preuzima sve vrsti Tras f a oarin^rake manipulacije, ocsrinianja, reekspodicife, preseljenja, nsklađi£!onja i t. d. Oz i'fio umjerene cene i isujete. tstnina in tisk »Narodne tiskarne« Za inseratnl dal odgovoren Valentin Kopitar. ■