Natisov 15.000. .Sbjerc" »Ma vsaki petek, datiran z dnevom I naslednje nedelje. L Naročnina velja za Av-I: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogr- j sko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane j za celo leto 5 kron, za I Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se ! računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. I Uredništvo in uprav-lislvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za >/» strani K 16, za >/, strani K 8, za »/1« strani K 4, za '/,, strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 33. V Ptuju v nedeljo dne 14. avgusta 1910. XI. letnik. Kje so veleizdajalci? Od časa nevarnosti srbske vojne sem po-jajo se v vrstah prvaških „narodnih" strank očitneje stroje, katerih konečni cilj je — aja. Zadnjič je to tudi ljubljanski Slovenki dnevnik „Slovenec" očitno priznal. Povedal naravnost, da vzdržuje srbskafvla-Ta v Ljubljani četo veleizdajal-^ev, ki hujskajo proti Avstriji... Prvaški vseslovenski in srbofilski »narodnjaki" se sedaj seveda vijejo kakor črv pod podom. Ali nič jim ne pomaga. Kajti tudi drugi razkrinkavajo zločinsko postopanje slo-renskih narodnjakov. Tako piše n. p, list »Hr-iatskaa v svoji 166. Številki doslovno tako-le: »Ko so prišli jugoslovanski „sokoli" v I Niš, bil je kolodvor napolnjen s srbskimi oficirji in občinstvom. Ko so »sokoli" izstopili, pridivjalo je okoli 25 srbskih »sokolov" na konjih in pričelo vpiti: »Doli z Avstrijo!" vpili tudi posamezni avstrijski .sokoli" ('.!!!). Potem so se držali pozdravni govori. Najprve je govoril neki srbski pop iz Hercegovine. Njegov govor je končal z besedami: »B o z n i j a mora srbska postati, naj živi srbska Boznija, doli z Avstrijo!" — Avstrijski Srbi, ki so ta govor poslušali, so tudi pridno vpili. Za popom vzel je neki slovenski doktor besedo, ki je tako grozno proti avstrijski monarhiji udrihal, da so Srbi od navdušenja kar znoreli. Rožljali so s sabljami in vpili: »Doli z Avstrijo, doli |S k . . . . o!" — To se je še tretjič ponav-jljalo. ko je pričel neki srbski oficir govoriti. Proslavljal je princa .Turja. Vsa Srbska stavi v Jnrja zaupanje, da jo bode peljal v s veto vojsko za Boznijo proti Avstriji. H tej sveti vojski", tako je zavpil srbski oficir, »nosil bode vsak srbski vojak dve puški: eno za-se, eno pa za Slovence"... Potem zopetno rožljanje s sabljami in tulje-jnje: »K r e p a 1 a Avstrija!" — Nato so se poljubovali in objemali . . . Kakor se vidi, je to postopanje jugoslovanske iredente prav očitno. Vlada bode dobro storila, |akq prereže v pravem času niti, ki vodijo od Ljubljane v Zagreb, Serajevo in Beligrad"... Prav jasno se je veleizdajalski čnt prvaških narodnjakov tudi na nekem shodu v Trstu, ki te dni vršil, pokazal. »Slovenec" poroča [m. dr, o tem shodu tudi sledeče: »Na tem shodu je dr. Mandič tako silno patriotično govoril, da je bila »Edinost", ki js ta govor objavila, zaplenjena. Ko je vladni zastopnik govornika opomnil, naj bo zmeren, je množica izžvižgala predstavnika oblasti... Med govorom nekega Hrvata iz Kopra so ude-iteženci shoda vpili: »Doli z Avstrijo, |i i v e 1 a Srbija!" Žugali so tudi s tem, | is bodejo Slovenci odpovedali državi ffojno službo. Vsklicalo se je proti krm a d i, česar pa ne moremo priobčiti, da e bi bili zaplenjeni. Sicer pa je »Edinost" sama prav patriotično pisala. Po naše : vernost do Avstrije je pasja last-iost..." Tako ne pišejo »nemčurji", — tako pišejo pametnejši slovenski časopisi! Jasno kot beli dan je torej, da je narodnjaška hujskarija proti nemštvu rodila med slovenskimi prvaki naravnost veleizdajstvo. Ljudstvo, pomisli to !! ! Politični pregled. Ljubljanski župan torej ni od cesarja potrjen. Stem je veleizdajalsko slovensko narodDJaštvo na glavo udarjeno. Hrilarjeve slave je konec. Ako bi se ljubljanski občinski zbor zoperstavil, potem ga vlada takoj razpusti in pošlje komisarja na rotovž. Skrajni čas je pač, da se napravi ponslavistični gonji v Ljubljani konec. Fridrih Miiller f. »Gosp. Glasnik" piše: Dne 7. julija ob pol 9. nri je umrl v Rosen-hofu pri Wildonu cesarski svetnik gospod Fr. M ii 1 I e r, ki je bil 27 let glavni tajnik o. kr. kmetijske družbe in sto^l 1. aprila 1902 v pokoj. V kmetijsko družbo ga je poklical tedanji predsednik, Moric pl. K a i s e r f e 1 d. Poznejši predsednik Adalbert grof Kottulinsky, ki je umrl pied njim, je napisal v štev. 7. družbenega glasila z dne 1. aprila 1902 kratko oceno njegovega delovanja, ki ga hočemo z na-slednimi vrsticami zopet priklicati v spomin. Miiller, ki je pet let težko bolehal, dokler ga ni smrt rešila bolečin, je vsem, ki so mu bili blizu, v spominu kot zvest, vesten in neumoren uradnik, ki je vsakemu rad šel z nasvetom in dejanjem na roko in ki je ravno tako vestno izvrševal svoje dolžnosti kot referent proti uradom. V sedemdesetih letih so začeli kot poučno sredstvo za kmetovalca, ki ni imel nobenega pouka, uvesti potovalne učitelje in potovalna predavanja; saj nam je ravno svetovna razstava na Dunaju pokazala, kako daleč zaostajemo na tem in še marsikaterem drugem polju za ostalimi svetovnimi državami. Kdor je takrat, da imenujemo samo dve deželi, zasledoval ljudsko-šolski poak na Švedskem in strokovni nadaljevalni pouk na Wiirtemberskem, je moral občudovati in se sramovati, če je vse to, kar je videl, primerjal z raznimi v naši bogati in veliki domovini. Par izjem je seveda, ki jih treba izvzeti. Takrat torej je nastopil Fridrih Miiller kot potovalni učitelj in pri prirejanju deželnih in kraj-nih razstav ob strani ravno tako nepozabnega Maksa viteza pl. Washingtona kot glasnik naprednega, ravno tako tudi pri ogledovanju Živine in kot svetovalec pri ustanovitvi rajfajznovk. Ko so se vršila posvetovanja o deželnih kulturnih postavah v osrednjem odbora kmetijske dražbe, je imel Miiller večkrat priliko, pokazati svoje skušnje in svoje bogato strokovno znanje; samo po sebi je umevno, da se je vedno spominjal svoje častne dolžnosti kot uradnik na ta način, da je za veljavne kulturne postave vsepovsodi neustrašeno nastopal, da je sovraštva, ki so mu iz tega nastala, sicer obžaloval, da pa se dalje ni nanja oziral. Ker je imelo tajništvo — vsled nezadostnih sredstev — malo moči na razpolago za manipulacijo in strokovna dela, je bil Miiller mnogostransko zaposlen tudi izven svojega delokroga. Vse to in marsikatero bridkost pa je prenašal mirno in se je vedno spominjal reka: živeti se pravi boriti se. Da je bil počeščen z naslovom cesarskega svetnika, z zlatim zaslužnim križcem s krono in z zlato društveno kolajno: vse to si je pošteno zaslužil in odkritosrčno mu • lahko zakličemo v slovo: Slava njegovemu spornimi!^ L u 11 e r, Češki klerikalci so zopet dokazali, da jim je narodnjaška gonja več kakor vso versko prepričanje. Sklenili so namreč, da se ne udeležijo katoliškega zbora v Innsbrucku. Kakor znano, so tudi slovenski klerikalci svoj čas bojkotirali katoliški zbor. Klerikalci vseh narodnosti so pač le toliko časa pobožni, dokler je to koristno za njih namene. Narodnjaške neumnosti. Tržaški slovenski narodnjaki hoteli so napraviti večji izlet v Pulj. Seveda bi imel ta izlet edino za narodno huj-skarijo pomen. Vlada se je bala izgredov in je izlet prepovedala. Vsled tega so tržaški prvaki napravili shod in demonstracije. Italijani v Pulju so seveda takoj odgovorili in so pretepli nekaj Hrvatov. Enega so celo v morje vrgli, a drugi so ga rešili. Klofute in uboji so narodojakarsko sredstvo v politiki . . . Politični umor. V Varšavi je neki Trubnovski uradnika Rybaka na cesti ustrelil. Ljudje so napadalca grozovito pretepli. On pa je dejal, da je bil ustreljeni navadni vohun, ki je že mnogo ljudi po nedolžnem v ječo spravil. Oj ti blažena krvava Rusija! Zopet politični umor. Župana Novega Yorka v Sev. Ameriki, Gaynora, ustrelil je neki Jules Gallagher. Vzrok leži baje v političnih razmerah. Dopisi. Hoče. (Kaplan Krajnc — prestavljen) Celo leto nas je mučil ta »duhovnik", predno so ga vendar-le prestavili. Žalibog, da smo v naši stiski, jezi, žalosti in razburjenosti se morali tolikrat baviti s tim žalostnim vzorom in izgledom katoliškega duhovnika, čeprav je moral pobrati svoje prežive pete v blaženi drugi kraj, ter ga telesno ni več med nami, vendar ga leta in leta ne bomo mogli pozabiti, kajti pregloboke so rane nesrečnega delovanja njegovega. Njegovo delo ni bilo nič druzega, kakor sejati sovraštvo. In nasejal je res toliko sovraštva in prokletstva, da bodo le počasi in težko vrnile se stare razmere prijateljstva in mira. Krajnc je šel in nam vsem je odleglo pri srci, a šel še ni od nas njegov hudi duh in puh. Pregloboko se je že ukoreninil v srcih tistih faranov, ki so in ostanejo enega in istega mišljenja s Krajncem. Da, njegovi hudi duhovi bodo še dolgo časa plašili in strašili po našej fari. Krajnc je šel, nam je odleglo, kamen se je zvalil s prs, hvala Bogu, da ga ni več med nami; a nekateri pa pretakajo prebritke solzice za njim — češ, kdo bo sej al nemir in prepir zanaprej med nami, kdo nas bo vodil po potih najnesrečnejšega politiziranja, kdo nas bo učil preganjati in preklinjati naprednjake in Nemce, kdo bo nas učil daviti »Štajercijance" in — kdo nam šnops in vino plačal, kdo za špijonažo »trinkgelda" dajal, kdo bo z nami »teater" igral!? Oh, oh, Krajnček vstani, vrni se, in ostani pri nas! Vidite kako je Krajnc se bahal in lagal in vi ste mu verjeli! Pa kaj ne, n i izbičal vse druge, kakor se je 2 vsikdar grozil in česar ste bili vi tako veseli in nadepolni, — velikoustna baharija — on pa je vas zapustiti moral, predno je petelinček dvakrat zapel. Ne žalujte preveč, ljudje božji, tudi vi ga boste pozabili! Krajnc je prestavljen v Žitale pri Rogatcu. Vbogi Žitalčani! Adijo! Žice pri Konjicah. Da je tlaka že davno minula in da se smemo kmeti prosto gibati, da imamo z grajščaki enake pravice, nam je namreč prav znano. — Tudi pa nam je dobro znano, da nas hočejo sedaj graščinski služabniki kneza Windisch-Gratza Clarici, Brglez & Comp. zopet v tlako potisniti — zato se hočemo in tudi bo-demo v bran postavili z vso silo. Kmečki žuljevi stan je prosti stan. Kaj nam pomagajo vse razne zveze, če nam kmetom hočejo roke zve-zati in vzeti še zadnje pravice. Žice. Škrabl — „Kristasov namestnik". — Vaški žnidar Škrabl se je pred zadnjo nedeljo prismukal v Skaletovo gostilno, kjer je bilo več Žiških in Draževaških kmetov. Potisne mu pa nekdo „štajerca" pod nos za šnofati, kar je začel kričati, kakor da bi mu kedo tiščal na nos žareči gladilnik. Seveda kmeti so ga takoj položili na boljši luft. Pihal in sopal je proti domu po vasi, da se je vlekla za njim cela megla prahu, izgovoril še je le komaj: „ Jaz sem Kristusov namestnik!" Žiče. Pripravljanje^ za bližajoče občinske volitve je kaj živahno. Še celo neki graški študent Cimerman, kateri je bil v zadnjem času prav mastno sodnijsko kaznovan, ker je Žičane žalil, bi rad seboj volil. Pa svetovali bi mu: naj raje zunaj Zič v Sotanskem strese prah s Cesar in kralj Franc Jožef I. 1830 — 18. avgust — 1910. Letos praznuje torej presvitli naš cesar 80. svoj rojstni dan. Vkljub temu, da je visoki starček izrazil željo, da se to praznovanje izvrši popolnoma mirno in brez vi?cega Šuma, spominjali se bodejo lepega dneva vendar-le vsi avstro ogrski prebivalci. In sploh po vsem svetu spominjali se bodejo ta dan cesarskega jubilanta, katerega ime je tako tesno združeno z evropejskim mirom . . . Kakor znano, bil je Franc Jožef I. kot najstarejši sin nadvojvode Franca Kari in princesinje Sofije bavarske dne 18. avgusta 1830. rojen. Ko je njegov stric, takratni cesar Ferdinand 1. prostovoljno od trona odstopil, postal je Franc Jožef dne 1. decembra 1848 cesar in kralj. Bil je takrat 18 let star. Pričel je vlado v naj-resnejših časih. Zlasti Madžari so delali cesarski vladi hude preglavice. Šele znana „pogodba" iz leta 1867 jih je malo pomirila. Zunanja politika seveda je dala mlademu vladarju jako veliko opraviti. Italijanska vojska (1859 1.) je imela kot posledico izgubo Venecijanske. Tudi z Rusijo je bila naša država že takrat v neprijaznem razmerju, kakor je to zlasti z ozirom na balkanske zadeve 'KafSdrfranzJo.sefU še danes. Velikemu diplomatu Bismarcku se je posrečilo, da je vstvaril leta 1879 vkljub prejšnim vojskam (1864 in 1866) tesno zvezo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Tej zvezi je leta 1883 tudi Italija pristopila. Berolinski kongres (1.878) uredil je deloma tudi balkanske razmere; naš cesar je okupiral Bozno in Hercegovino ter Novi-bazar; prvi dve deželi sta bili zdaj naši državi priklo-pjeni. V vseh teh dogodkih se zrcali tudi velika delavnost in zmožnost našega cesarja. Kar se njegovega zasebnega življenja tiče, je Franc Jožef I. pač vzor. Kot katoličan je veduo globoko veren, čeprav se ni strinjal nikdar z gotovimi klerikalno-političnimi strujami. Oženil se je naš cesar leta 1854 z bavarsko princesinjo Elizabeto, katera visoko misleča žena je bila pozneje od zločinskega anarhista umorjena (1898). Zakonu cesarske dvojice je izšlo štiri otrok: nadvojvodinja Marija Ana, nadvojvodinja Gizela (omožena s princom Leopoldom bavarskim), prestolonaslednik Rudolf in nadvojvodinja Marija Valerija. Znana je žalostna smrt Rudolfa, znana smrt cesarjevega brata, mehikanskega cesarja Maksimilijana. In tako je padel udarec usode za udarcem nad glavo našega cesarja. A vse je pretrpel, vse delo je izvršil in zdrav in čvrst praznuje zdaj že 80. rojstni dan. Dal Bog temu velikemu junaku in vladarju še mnogo let I svojih čevljev, ter naj gre proti Špitaliča —-mogoče ima tam več sreče —. Hotinja-vas pri Mariboru! Dragi „Štajerc", tudi od nas moraš dobiti par vrstic, da boš vedel, kako Hotinčani napredujejo! Zadnjič je gorelo v Hoči. Kje je bila Hotinska požarna bramba? Seveda je videla ogenj in je bila tudi sklicana, pa prišel je g. državni in deželni poslanec Franc Pišek in pravi: Nikamor ne smete iti, ker ni vredno! Toraj voznik, ti pa le naganjaj vboge konje domu iz polja in potem jim pokaži briz-galnico in lahko rečeš, kako jih je rešil Pišek, da ne bode treba leteti! Požarna bramba, ali si zavezana, ali si mu pokorna tako daleč? Nadalje vprašamo gospodiča sina Pišeka Franc, kako je pa še kaj on? Ali se še ve spominjati, kaj je bilo z Barbiko Lešnik? Zakaj si jo tako šinfal ? kovček str —? itd. Dragi „ritajerc", vidiš tako je v Hotinji-vas! Za drugi dopis te prosimo v drugi številki. Ako pa nima urednik krtače, vzame naj bič in bode tudi dobro! Franc Vseveden. Yolilni boj y občini Celje okolica. Volilni boj v tej največji občini na spodnjem Štajerskem razvil se je zdaj na celi črti: na eni strani stoji stranka celjskih slovenskih doktorjev in njih pisačev, na drugi pa stojijo neodvisni, pametni kmetje, združeni z nemškimi volile i. Gotovo je, do bodejo ti zadnji vkljub vsemu nasilju prvakov zmagali. Kajti davkoplačevalci so do grla siti temnega gospodarjenja prvaških vodij . . . Preteklo nedeljo dopoludne vršil se je v veliki dvorani hot61a „zum Mohren" krasni volilni s h o d. Vsi prostori so bili zasedeni, vsa dvorana do zadnjega kotička napolnjena z vrlimi kmetskimi volilci. In mnogo volilcev sploh ni več našlo prostora ter je moralo pri vratih zborovanju prisostvovati. Prišlo je tudi precej nasprotnikov, kateri so se pa v lastnem interesu prav mirno zadržali. Videli so, da si napredni kmetje ne pustijo svojih volilnih shodov razbiti. Zborovanje je otvoril v nemškem jeziku g. dr. Ambrositsch, ki je v kratkih a jedrnatih besedah razložil pomen teh volitev. Zlasti je pobil neumno prvaško hujskarijo, kakor da bi hoteli Celjani okoliško občino vzeti in mestu pridružiti. Na podlagi neovrgljivih podatkov in številk je govornik dokazal nevtemeljenost pr-vaškega očitanja. Viharno odobravanje volilcev je sledilo tem izvajanjem. Nato je prišel do besede urednik „Štajerca" g. Kari Linhart, katerega je volilni odbor na shod povabil. V več kot enournem govoru je razložil vse posamezne točke tega velepo-membnega volilnega boja. Primanjkuje nam prostora, da bi govor tudi le v poglavitnejših točkah prinesli. Pribiti pa moramo, da jo viharno odobravanje zbranih volilcev govornika opetovano prikinilo. Ob koncu govora so zbrani kmetje navdušeno ploskali. Celo najhujši nasprotniki, ki so bili na shodu, so morali molčati; niti eden si ni upal besede vzeti. Volilci pa so kakor en mož izjavili, da je bila prava beseda, da se ne pustijo več od prvaških hujskačev za nos vleči, da hočejo gospodarske razmere v občini zboljšati in da bodejo vsled tega na dan volitve vsi za kandidate neodvisnih kmetov in nemških davkoplačevalcev glasovali. S tem je bil shod ob splošnem navdušenju zaključen. Kaj pomenijo vsi prvaški zakotni shodiči proti temu velikanskemu zborovanju neodvisnih kmetov ? Kaj pomeni pobalinska hujskarija prvaških dohtarskih šribarjev proti tako mogočno izraženi ljudski volji?! S popolnoma mirno vestjo gremo v volilni boj, kajti z nami sta pamet in resnica, z nami so vsi, ki so se naveličali brezvestnega gospodarjenja v občini, ki hočejo boljšo bodočnost! Naj mečejo prvaki žveplo in ogenj na napredne volilce: gotovo je, da se takega divjanja nikdo več ne vstraši! Davkoplačevalci imajo besedo in izpregovorili jo bodejo na dan volitve tako mogočno, da bode ljudskim izkoriščevalcem še dolgo v ušesih zve- Podrobnosti iz boja. Volitve so zdaj vendar-le razpisane III. razred z 984 volilci voli v pondelek, 22. avgusta od 8. do 3. ure popoldne;!] razred v torek, 23. avgusta od 8. ure doli. ure dopoldne; I. razred pa isti dan (torek)] od 3. do 5. ure popoldne. Volitev se vršit] Fazarinčevi gostilni v Ostrožni. Naši kandidati. Dohtarski „Narodni dnevnik'| še vedno trdi, da so nekateri naših kandidatovi izjavili, da jih je dr. Ambroschitsch samovoljno postavil in da nočejo kandidirati. To je n aj n e sr am n ej ša narodnjaškali Kandidati, o katerih je „Nar. dnevnik" to so na shodu izjavili, da je vse to Sami so udarili tedaj prvaškega hujskača jeziku. Naši možje niso babe in držijo svojo 1 sedo. To naj si dohtarski hujskači zapomnijt Seveda, narodnjake jezi, ker sami nobenih metnih in uglednih kandidatov nimajo. Saj „Slov. Gospodar" sam svoje somišljenike pro naj Bne gledajo na osebe", češ „vsak ima pake". Prvaki se torej svojih lastnih kandidatni] sramujejo! Mi smo v II. in III. razredu same okol i š k e k m e t e k a n didirali. Prvaki pa so postavili pet doktorjev. AliJ se razumemo ? Sleparija zmagovalka! Desetletja že je oh liška občina v prvaških rokah in je v gospodarskem oziru grozno zanemarjena. so se že večkrat tej grozovladi uprli. Tako i hoteli l. 1906 svoje kandidate izvoliti. Ali pr-1 vaki so kmete presleparili. Dotični občinski razglas glede občinskih volitev so namreč I razobesili, kakor to postava zahteva. Ali dan so ga prepopali z drugim plakatom. Take] sleparije se pa letos ne bodejo izvršile; to j rantiramo prvakom. Prvaški ,,volilci". Kakor znano so pn Perčove garde največje davkoplačevalce občine 1 iz volilne liste izpustili. Hoteli so jih oropati to- I lilne pravice, ker so ti možje našega mišljenj«.] Tako se je izpustilo iz liste davkoplačevalce, plačujejo sledeče svote davka na leto : 340 kron,] 351 kron, 387 kron, 518 kron, 1.240 kronal 4.300 kron. Torej; Perčova banda je hoteli; ljudi za volilno pravico oslepariti, ki plači več davka, kakor vsi prvaški hujskači sk Seveda se jim to ni posrečilo! Nasprotno p»] imajo prvaki n. pr. doktorčka Benkoviča volilca. Ta možicelj, katerega so slovenski: rodnjaki že s pasjim bičem ,pretepli, nima v< lici niti za krtovino lastnega posestva. Zato ji I naznanil tam trgovino s sadjem, za katero plačuje letno 1 krono 18 vin. davka. Mi ne je-li bode ta doktorček res tržaške fige in alo-l vaške češplje prodajal, mislimo pa, da mu njej gova advokatura dovolj nosi. Saj so farji: boljši priganjači za tega nekdaj „liberalne advokata in saj smo že opetovano dokazali, dobro zna računati . . . Hlapec je gospodar. Na nekem napredne«! shodu je dejal eden naših volilcev: Pri nas il občini je postal hlapec gospodar. In res jell Glinšek je revež, Pere pa komandira! Ni čndt! da ta zagrizeni pisar napredne davkoplačevali grozno šikanira. Nemci plačujejo s i c^ v okoliški občini 55% davka! Pei pa bi jih najraje požrl. Pri njemu imajo pači podrepniki veljavo. Ljudje kakor Same Fazarinc in ednaki služijo pri vožnjah i čine mnogo denarja, drugi pa nič. Ednaki P« cevi prijateljčki so tudi vedno na komis vlečejo lepe kronice. In ako imajo svoje gost ne do jutra odprte, se nikdo za to ne z Razlika med plačili. Prvaki vedno v{ češ da ima Celje toliko dolga in da plačaj« v mestu tako visoke doklade. Stvar je pa V Celju plačujejo največje davke velike šparl in sploh podjetja, ki morajo javne račune jati. Ti pač ne čutijo teh davkov. V okoli občini pa se je davke v prvi vrsti na mali kmete in obrtnike vrglo! Ta razlika! ..Fabrike hočejo", to je geslo prvaških j skačev. Čudno se nam zdi, da se prvaki: nakrat tako vroče za te fabrike zavzemajo. so fabrike vendar večidel nemške in nai njaki hočejo vendar vse Nemce iz Štajerske | gnati. Nemški davki dišijo torej tudi enei Percu! Sicer pa povemo nekaj, kar dohti rji seveda ne razumejo. Za vsak kos zem-ki bi ga mesto od okoliške občine vzelo, ati bi moralo znesek dotičnih doklad (ali kapital nakrat, ali pa dotične obresti v raeskn doklad). Mesto si pač ne bode v lastno jnho pljuvalo! Prvaška godla. Združili so se, največji sovražniki so se združili. Klerikalci, ki so baje pred kratkem šele nekega narodnjaka ubili, ki so dr. Benkoviča s pasjim pičem pretepli, sedijo zdaj složno poleg teh liberalcev. Kdo je t e č j i b r e z z n a č a j n e ž ? * * * Obsojeni prvak. Pred kratkem se je vršilo t zgornji Hudinji posvetovanje naprednih volil-cev. Pridivjala pa je tudi cela vrsta prvaških smrkovih študentov in lerpobov iz Celja, ki so posvetovanje motili. Vodil je to tolpo predrzni potovalni učitelj N o v o č a n, kije že 1. 1908 pri septemberskih dogodkih gotovo nelepo vlogo igral. Ta Novačan misli pač, da je za prvaško hnjskarijo plačan in dokazuje svojo prvaško oliko in kulturo s pouličnimi, falotovskimi psovkami. Tako je na tem posvetovanju vpil: „Ta pnkasti dr. Ambroschitsch je tudi tukaj; der von Gott Gezeichnete!" Nadalje je gostilničarja g. l'r. Wobner žalil z besedami: „Vi ste ubijalec, ki je 1. 1908 Slovence pobijal!" Ker se nikdo od takega predrzneža psovati ne pusti, privleklo se je NovaČana za ušesa pred sodnijo. In sodnija je tega dolgojezičnega učitelja obsodila na 80 kron globe odnosno 8 dni zapora. Zanimivo je, da je fungiral kot zapisnikar dr Otokar Baš, ki ima tako vročo prvaško kri, da se ga je moralo prekiniti, ker se je v razpravo vmešaval. Novačan bode pa za nekaj časa dovolj imel! Nasprotniki sleparijo že na vse mogoče najine Tako se baje že izpolnjene glasovnice dostavlja, kar je proti postavno. Nadalje se naprednim volilcem z vsemi mogočimi stvarmi grozi. Tod: je naravnost škandal, da se vrši volitev pri Fazarincu, ki je imel vendar že tako dovolj dobička od občine. Ali kmetje držijo sknpaj kakor železo in zmaga mora biti naša! Ali volilci, neodvisni kmetje, na delo! Kdor je z nami, ta hoče namesto politike in hujskanje pametno gospodarsko del. Novice. VIII. avstrijski vinogradniški kongres, Dunaj 1910. Piše se nam: V času od 5. do 10. septembra t. 1. se vrši. na Dunaju ta kongres v prostorih c. kr. vrtnarske družbe (L; Parkring 12). Obenem se priredi mednarodno razstavo v vinogradniškem ter kletarskem orodju, mašinah, znanstvenih pripomočkih itd. Dobro bi bilo, ako bi vse strokovne družbe, kle-tarske zadruge, nadalje večje vinogradniške občine na kongres delegate poslale. Pred udeležbo na kongresu plačati je 10 K. Naznanila vpo-slati je čimpreje na vodstvo kongresa v Krems. Iz Spodnje-Stajerskega. Občinske volitve v Št. Vid-Pobrežu pri Ptuju. Kakor znano, bi se imele te volitve že vršiti. Ali narodnjaški hujskači so volitev z na-! vadnim švindeljnom preprečili. Na zahtevo na-' prednih volilcev pa je glavarstvo vendar mogotce prisililo, da razpišejo volitev, ki se bode ta-ko-le vršila: Dne 24. avgusta od 8.—2. ure za HI. razred; dne 25. avgusta od 8—11. ure za II. razred; dne 25. avgnsta ob 1—2. ure za ! I. razred. — Volilni boj je seveda velikanski in i hujskači napenjajo vse moči, da bi kmetom njih pravico odvzeli. Klerikalci in vsa prvaška banda sejejo nemir in prepir, kor vedo, da bode njih ; vlada v občini kmalu končana. Zato agitirajo : na najnesramnejši način in grdijo podlo može ; naprednega mišljenja. Voditelji teh nemirnežev, i ki bi vsacega naprednjaka najraje požrli, so : znani zagriženec Tombah, katerega poznajo tudi i že razne oblasti, nadalje mladi kaplan Peterček i Žirovnik, kateremu je politika več kakor vera, učitelj Martin Rogina v Pobrežu in JožeKoder-■ man ter nekaj drugih edoakih bratcev. Ti junaki žalostne postave se na vse kriplje prizadevajo, da bi med naprednimi volilci zmešnjavo naredili in tako svojemu žepu koristili. Kajti edino za prvaški žep se jim grč. Te zvite glavice peljajo vodo na svoj mlin, ali naši kmetje se ne dajo več od takih „vodij" za nos voditi. Zato prvakom njih agitacija prav ' nič pomagala ne bode. Kmetje se ne dajo premotiti, tudi ne od narodnjaških srbskih prijateljev, ki čečkarijo v ljubljansko cunjo „Slogo", , katere se vsakdo dandanes že sramuje. Zakaj ' Tombahova banda ne napiše svojih falotovskih i očitanj v štajerskih listih? Ker se zanaša na i ljubljanske veleizdajalce . . . Pri teh volitvah se pač ne gre za nobeno ! politiko! . G r 6 se edino zato, da se gospodarstvo v tej od prvakov zanemarjeni občini zboljša. In ' to je gotovo potrebno! Pod prejšnim naprednim i občinskim predstojnikom smo imeli samo 20% občinskih doklad, zdaj pod prvaško vlado jih imamo pa 40% M ! Torej imajo vbogi kmetje zdaj še enkrat tako ve-: 1 i k a plačila! Te resnice ne more nikdo ! utajiti. Vsak davkoplačevalec to čuti. Steze so j pa vedno v slabem stanu. Vprašamo torej: j kam dajejo prvaki teh 40%občin-|skih doklad? Pokažite nam enkrat ra-j čune, da bodemo vedeli, kam se daje naš kr-I vavi denar! Prejšni občinski predstojnik je imel i na leto samo 100 kron plačila; sedanji prvaški ; pa ima 200 kron !! Prejšni je vse občinske { pisarijo sam storil, sedanji pa ima svojega šri-j barja, ki se ga mora tudi dobro plačati! Po-j prejšni predstojnik dal je pisma sam brezplačno ! po občini raznašati, sedanji pa ima zato poseb-! nega slugo in to vse na občinske tro-: š k e ! Prejšni predstojnik je povsod mir med 1 sosedi delal in dosti tožb zabranil. Tudi ni bilo i takrat toliko ločitev zakona, kakor jih je žali- Novi letalni stroj. Dos luflschiff im Huge Družba Zorn & Honse v Kre-feldu na Nemškem gradi ravnokar neki novi fetalni stroj, ki je v prvi vrsti za vojske namenjen. Najbolj zanimivo na tem novem letalnem stroju je, da obstoji pravzaprav iz treli zrakoplovov, ki se dajo drug od druzega ločiti. Vezani so nevidno ' z neko notranjo knpflungo. Vsak zrakoplov za se ima posebni motor in posebno ffMSTS Ei" neues ienkbares Kriegsluftschiff. Ion sta vsak 30 metrov, srednji pa 60 metrov dolgi. Kot bojni stroj zamore ta novi zrakoplov skupaj 2.600 kil prometnega materijala, 20 vojakov in 1500 kil strelna skozi zrak nositi. Ta novi letalni stroj bi bil v voj- J)ia im Innern des Lullsdiitfes bePndlicHen Sselbsllšllg arbelteiicn Lenlrbattcns t» ski grozni nasprotnik. Naša slika kaže spodaj vse tri zrakoplove, od katerih dela vsak zase. Zgoraj pa vidimo celotni letalni stroj, kakor ga je videti v zraku. bog zdaj. Ako je bila popreje občinska komisija, se je vse brez stroškov zgodilo. Zdaj se pa ne zgodi nobena stopinja zastonj . . . Pobrežani so v teh 10 letih pač dobro iz-prevideli, kako klerikalci našo občino skubijo in odirajo. Temu mora biti konec! Naveličali so se vsi gospodarstva Tombahove garde. Kmeti hočejo izvoliti može v odbor, na katere nimajo fantalini vpliv. Kmet za kmeta!! Časi se bližajo, ko bodejo napredni možje sedanjemu sovraštvu konec naredili. Zmaga mora biti naša — z našo zmago pa se bode tudi gospodarski položaj v občini zboljšal! Volilci, na delo! * * Toča V Halozah. Gospod A. Repa v imenu mnogih posestnikov iz Haloz nam piše: — „Dn6 5. in 6. avgusta t. 1. je toča v debelosti oreha strašansko divjala po občinah Stoperce, sv. Mohor, Žitale, Siteš, sv. Bolfenk, polovico Janžkega vrha, Rodni vrh, Strajno, Kočice, Se-dlašek, Gruškovje in Okič ter večinoma vse kulture uničila. Toča je tako na debelo zapadla, da si pol ure daleč bregove bele vidol, ravno tako ko bi sneg zapadel. 70 let stari ljudje tega ne pomnijo, da bi kedaj toča tako na debelo zapadla in še drugi dan si je našel pod kapami. Izmed vseh krajev je Siteš največ po toči trpel, ker ga je toča oba dneva obiskala. V vinogradih je od daleč videti kakor v mesecu oktobru; če pa v njega prideš, tedaj se je pa res za razjokati, ako vidiš da ležijo kot palci debele rozge odsekane po zemlji, grozdje je večinoma na tleh pod trsom, akoravno še kateri visi je penkovlje nasekano in se mora posušiti. Na lesu (orožji) ne najdeš skoraj kosa, kam bi prst položil, kateri bi ne bil od toče nasekan. Tedaj tudi drugo leto ni pričakovati branja! Na njivah in krčah je tudi vse uničeno, koruza razsekana, ajda v zemljo zbita in ni skoraj poznati, kako silje je na njivi. Ravno tako je toča s sadjem naredila, da skoraj ne najdeš jaboljka na drevesi. Ako se pomisli, da je večinoma Haložanov odvisno od goric, da vino proda in živeš za zimo nakupi, kaj bo pa letos prodal, da si hrane nabavi ? Ravno tako hudo je za tiste, kateri imajo njive in krče, na njih vse uničeno, kje se bo denar za obresti in davek dobil in kaj se bo po zimi jedlo ? Tako vbogi Haložani tarnajo! Upati je, da oblast vse korake stori, da se vbogemu ljudstvu pomaga. Tudi okrajni odbor se prosi, da že začeto delo občinske ceste Naraple-Siteš nadaljnje in s tem omogoči, da si Haložani vsaj nekaj zaslužijo. Obenem se vsi poslanci prosijo, da posredujejo pri vladi glede podpore. Najbolj pa se zanašamo, da nam poslanec in načelnik okrajnega odbora v Ptuju gosp. J o s e f 0 r n i g s tovariši pomagajo!" — Opomba uredništva: V prvi vrsti izražamo svoje prisrčno sožaljo vbogemu prebivalstvu. Bojimo se seveda, da slovenski poslanci (zlasti Ploj) ne bodejo ničesar storili, kčr so v boju z vlado in so razbili državni zbor. Kar se pa vrlega našega poslanca g. O r n i g a tiče, je takoj vse potrebno storil, da pomaga prizadetim kmetom. Tako je takoj brzojavil na c. k. namestnika to-le: „— Njegovi ekscelenci gospodu c. k. namestniku v Gradcu! Veliki del Haloz v Ptujskem okraju je grozovita toča popolnoma uničila. Prosim nujno izdatne pomoči za prizadeto prebivalstvo in sicer potom cestnih zgradb, ki se jih naj plača iz sklada za slučaj ujmov. Nadaljno poročilo sledi. Okrajni načelnik in deželni poslanec J o s. O mig". — Drugi dan odposlal je g. Ornig tudi natančno poročilo, v katerem je pojasnil grozovito škodo in obu-panje nesrečnega prebivalstva ter zahteval izdatno takojšno pomoč. Žalostno, da slovenski poslanci za gospodarsko delo nimajo nobenega zmisla. Tako stoji Ornig sam in le nemški poslanci mu pomagajo. Hvala temu skrbnemu možu, ki našemu ljudstvu brez donečih fraz in brez da bi imel za to dolžnost toliko pomaga! Toča v Slov. goricah. Iz Plodersberga se nam z dnč 7. avgusta poroča: Dnč 6. t. m. ob 4. uri popoldne je toča uničila vse pridelke, kateri so še zdaj zunaj bili in sicer šla je toča črez občine: Velika Ploderšnica, Malno, zgornji in srednji Gasteraj itd. Vbogo ljudstvo toži,: kje se bode živež vzel, posebno za siromake, kajti kornza, fižol, z eno besedo vse je uničeno. Toča je bila debela kakor orehi in jo je bilo še drogi dan mnogo videti. Naše globoko sožalje prizadetim kmetom. Opozarjamo pa zlasti poslanca Roškarja na to nesrečo in upamo, da bode svojo dolžnost storil, da priskrbi kmetom takojšno in izdatno pomoč. Seveda, mnogo upanja ni, kajti slovenski poslanci so državni in deželni zbor razbili. Nesrečno ljudstvo! Kako izpodrivajo Štajerce. Piše se nam: Ob Savi prehajajo že par let sem vedno mno-goštevilneje štajerska posestva v roke Kranjcev. Skoraj v vsakem kraju kakšnega okrajnega sodišča se nahaja ali kakšen čevljar, krojač ali mizar in urar, katerega naloga je, da izvft razprodaje posestev v okraju in da potem za Kranjce posreduje. Taka posestva se večinoma preplačuje, samo da pridejo v roke kranjskih hujskačev. Stotero takih posestev je že Štajercem izgubljeno. Kako pa potem Kranjci gospodarijo. to so pokazali zlasti pri pohorskih gozdovih. Kako gospodarijo posojilnice? Na to vprašanje smo že opetovano odgovorili in prav jasno povedali, da prvaške posojilnice dostikrat naravnost brezvestno s tujim denarjem ravnajo. Evo še en slučaj: Najemnik hotela „Union" na Doberni (Neuhaus) izposodil si je v preteklem poletju za neko vožnjo v Celje konja, ki je bil last tamošnje prvaške posojilnice. Na poti je konj padel in si nogo zlomil. Dokazalo se je sicer, da najemnika g. Wregg ni pri tej nesreči nobena krivda zadela. Vkljub temu je bil mož toliko prijazen, da je hotel posojilnici vso vrednost konja v znesku 200 kron povrniti. Ali prvaška posojilnica tudi s tem ni bila zadovoljna; hotela je iz nesreče dobiček napraviti. Šla je torej k dr. Benkoviču, ki je znan po svojih velikih računih in zahtevala od g. Wregga 405 kron. Končno je posojilnica v ta namen tudi tožbo vložila. Prva sodnija je odločila, da mora g. Wregg od njega itak ponujeno svoto 200 kron plačati, medtem ko je bila posojilnica obsojena na plačilo vseh sodnijskih tro-škov. Priče in izvedenci so namreč povedali, da je bil konj na vseh štirih nogah hrom in da je bila torej ponudba g. Wregga prav primerna. Ali vkljub temu je prvaška posojilnica potom svojega Benkoviča vložila priziv. Pred okrožno sodnijo se je seveda prvo sodbo potrdilo in je bila posojilnica še na plačilo vseh prizivnih treskov obsojena. To je brezvestno gospodarstvo s tujimi denarji! Ko bi posojilnica takoj g. Wreggovo ponudbo sprejela, dobila bi 200 kron za hromega konja. Tako pa bo dobila komaj 20 kron in mora poleg tega svoje troške plačati, ki znašajo gotovo 200 kron. Prvaška posojilnica je torej za-gospodarila skoraj 400 kron. In od kje prihaja ta denar? Od kmetov, od vbogih kmetov, ki še donašajo svoje krvave krajcarje v take prvaške denarne zavode . . . Sokoiska hujskanja v Celju. Narodnjaški doktorji v Celju so se zopet naveličali ljubega miru v Celju. Ti ljudje so pač le v hujskanji srečni, škoduje pa hujskarija v gospodarskem oziru celemu slovenskemu ljudstvu. Zato nedeljo priredijo prvaki zopet veliki sokolski dirindaj v celjski okolici. Prav gotovo hočejo tudi na napredne, neodvisne kmete-volilce vplivati glede predstoječih volitev. Čudno, da oblast tega izleta prepovedala ni. Kajti doslej so se sokoli v Celju vedno le pretepavali. In to pot pridejo baje tudi tiste ljubljanske barabe, ki so zadnjič v Beligradu „Doli z Avstrijo" kričale... Oblast je sicer odredila, da ne sme noben rdečesrajčnik v mesto. Vsa ta srbofilska čreda mora v Štoreh izstopiti in potem k nogam v Gaberje odpotovati. Tam bodejo potem proti Avstriji rogovilili. . . Opozarjamo napredne domačine, naj se ne brigajo za todrohal in naj jo prezirajo. Izzivali bodejo ti alkoholiki p o v,s o d, ali škoda vsake besede za ljudi, ki simpatizirajo s srbskimi kraljemorilci. Okoliške volilce seveda tudi ta dirindaj ne bode zmotil. Oblast pa opozarjamo, da se pošteni davkoplačevalci ne bodejo odso-kolskih postopačev izzivati in zatirati pustili! Iz Rogaške Slatine se nam poroča, da se bode v nedeljo, dnč 14. t. m. praznovalo cesarjev 80. rojstni dan. Vršila se bode v ta namen velika ljudska slavnost. Sodelovala bode kopelj-ska kapela in deška godba iz Ptuja. Ob koncu veselice vršila se bode velika briljantna razsvetljava; zažgal jo bode priznani pirotehnik g. Cuno iz Gradca. Čisti dobiček te slavnosti porabil se bode deloma v domače dobrodelne namene, deloma pa za c. kr. avstrijsko družbo belega križa. Sejem v Peklu pri Poličanah. Piše se nam: V petek 16. avgusta t. 1. se vrši v Peklu na Poličanskem kolodvoru veliki živinski sejem. Ži-vinoposestniki ste povabljeni prav v obilnem številu živino na sejem prignati, ker se ne bo štandgeld pobiral; povrh pa dobi vsaki za vsako goved, katero ta dan na sejem postavi ali prižene Vi litra dobrega domačega vina zastonj. Da se bo zadosti kupcev sešlo, skrbi sejemski odbor. Iz Leskovca v Halozah je odšel g. provizor Sirec. Bil je splošno priljubljen in ljudje žalijo odkrito za tem miroljubnim duhovnikom. Dobili smo od faranov daljši tozadevni dopis, katerega pa zamoremo zaradi pomanjkanja prostora šele prihodnjič prinesti. V Št. Vidu pri Ptuju se vrši 16. avgusta veliki živinski sejem. Kčr je drugi dan tudi v Ptuju sejem, pričakovati je mnogobrojno udeležbo. Kajti kdor bi ne mogel v Št. Vidu prodati, gnal bi živino potem v Ptuj. Opozarjamo na to okoliščino prodajalce kakor kupce! Požar. Iz Št. Janža pri Velenju se nam Sodba v Perziji. Vsled nevzdržlji-vih političnih razmer padla je v Perziji tudi javna varnost. zlasti pri mestu Schiras se vedno ponavljajo umori, uboji, napadi na potnike, karavane in pošte itd. Perzijska vlada se je vsled tega odločila, da nastopi proti roparjem z izredno strogostjo. Tako se je pred par dni nekega večkratnega roparja in morilca na smrt obsodilo. Privezali so ga pred kanono, katero so potem sprožili in morilca Da ta način ustrelili. Ta grozovita kazen se nam zdi sicer barbarska, ali pri tako propalemu ljudstvu pomaga le največja strogost. Posebno huda je ta 1 tedaj v nebesa, ako je vse njih truplo do zadnje kosti kazen iz verskih ozirov. Kanona raztrga namreč truplo v grobu pokopano. popolnoma v kosce. Perzijci pa verujejo, da pridejo le ' —— Persische Justiz. piše z dne 3. avgusta 1910: Danes zjutraj ob pol 1. uri izbruhnil je ogenj v soseski Pretoki, ki je v kratkem uničil popolnoma z vsem pri-] delkom dva gospodarja. Tem potom se imamo zahvaliti požarni brambi iz Velenja, ki je i pridnem delu ogenj vstavila. Drugače bi se pai! strašno razširil. Hvala tudi gg. orožnikom ter okrajnemu načelniku pl. Adamovič, ki so bili| takoj na lici mesta. Fajfe kradel je v Ptuju v prodajalni bratoi| Slawitsch neki kmet. Potem je pobegnil, ali nI Bregu so ga vstavili. Zoperstavil se je stražniku, pa mu ni nič pomagalo; moral je v luknjo. Zaradi trpinčenja živali so naznanili sodniji trgovko Kuhar iz Skorbe pri Ptuju. Brezsrčnica muči perutnino na nečloveški način in je bila', zaradi tega že svoj čas kaznovana. Takim osebam treba vso ojstrost postave pokazati. Smrtna nesreča. V Mariboru padel je težko naloženi voz na hlapca Jožefa Lešnika. Ranilo ga je tako težko, da je v bolnišnici umrl. I Poizkušeni umor. V Gradcu je hotel neznani zločinec bržkone iz maščevanja policaja Dieber in njegovo ženo na ta način umoriti, da jima je strupa v mleko nasul. Policaj in njegova žen sta bila rešena; njuni pes, ki je tudi od dotičnegaj mleka pil, pa je poginil. Požar. V bližini Ljutomera pogorela je pri) posestniku Fakaš šupa s krmo in žitjeru. Tudi posestniku Slana je bilo posestvo poškodovano. Strela udarila je v Pragerskem v hišo kon-| dukterja Ortovica. Železniška požarna bramba, ki jo je vodil g. Soretz, je ogenj pogasila in hišo rešila. Strela je tudi enega prašiča ubila. Zaprli so v Lavi pri Celju delavca Alojza Lubej. Ranil je namreč posestnika Dijaka in njegovo ženo, pri katerih je bil na kosti, brez da| bi kaj plačal. Lepa mati! Dekla Marija Urlup v sv. Jnrjn na j. ž. položila je svojega 14 mesečnega otroka pred vrata župana Pišanca. Domači pes je hotel dete ravnokar naskočiti in bi ga gotovo razme-šaril, ko bi ljudje to pravočasno ne opazili. Sumljivi tisočak. V Mariboru je v neki trgovini 17 letna Marija Vrecel iz Pobreža menjala tisočak. Zaprli so jo, ker se sodi, da je| denar ukradla. Sleparski cigan. Cigan Jože Hercenberger je v Mariboru prodajal urske verižice, o katerih je dejal, da so srebrne. Bile so pa iz ničvredne kovine. Sleparja so zaprli. Pazite na deco! V Celju so pri igranju otroci nekega psa na 10 letnega dečka hujskali Pes je dečka precej hudo ranil. Neumno igranje. Zidar Franc Dolganec I Trbovljah je bil tako neumen, da si je dinamitno patrono v roki zažgal. Odtrgalo mu je tri prste. Ukradel je hlapec Ferdinand Raaner nekje govejo kožo in je hotel v Mariboru prodati. Pai so ga zaprli. Uboj med plesom. Med plesom v neki gostilni v Gamsu so se fantje stepli. Pozneje so1 našli Vinkota Pavelec iz Tresternica na cesti; mrtvega. Nekdo ga je do smrti zabodel. Zaprli so laškega delavca Bonjaluti, katerega klobuk so pri mrliču našli in ki se vsled tega uboja dolžL Ženo zastrupil ? V Podgorju pri Laškem trguj pravila je žena posestnika Flisa, da je njen moi, prvo svojo ženo zastrupil. Mrliča prve žene st| je izkopalo. Sodnija bode dognala, kaj je na tem' resnice. Umor S Strupom. Ze v zadnji številki smo poročali, da je klerikalni krčmar Jakob Fekonja pri sv. Trojici si. g. zastrupil deklo Matildo Rozman. Nesrečnica je to na smrtni postelji povedala. Fekonjo in njegovo ženo so zaprli. Zdaj pa se nam poroča, da je Fekonja v zaporu umrl. Vzrok te hitre smrti ni znan, ali govori se pač splošno, da si je sam Življenje) vzel. O groznem slučaju bodemo še govorili. Veliki požar. Pogorel je zgodovinski grad Stattenberg prislov. Bistrici. Zadajšui del grada je popolnoma uničen, istotako _ graščinska cerkvica, več poslopij in hlevov. Škode je za najmanj e 150.000 K. Le požrtvovalnemu delu ga silcev iz Pekelske vasi pod vodstvom g. Si: se je zahvaliti, da se je požar omejil in da je vsaj za 100.000 K škodo zmanjšalo. Gasilci so naravnost junaško delali. Prav čudno je, da domačini niso hoteli pomagati. Tudi orožniki it Maksave so storili svojo dolžnost v polni meri.I Razveljavljena obsodba. Obsodba znan — 5 — . v. Bistrici je najvišje sodišče razvelja-bode zopetna obravnava vršila. povozil je v Možgancih nekega moža. mu šli čez prša in je bil seveda takoj no streljanje! V zgornji Hoči je hla-pri neki poroki streljal. Odtrgalo mn ta. VSled strele. V Pekelski vasi udarila hišo posestnika S. Werle in je ogenj škode napravil. Domači gasilci so 'no rešili. Obenem je strela pri Ga- Pekelski vasi ogenj napravila. Dragi »omačih gasilcev je tam pomagal jn 7 svinj je zgorelo. ukradel je neznanec o vozni remizi ~eki Mnrschetzu v Ptnjn (brez zvonca, "raze). Kdor kaj ve, naj se pri mestni oglasi. Iz Koroškega. ele pri Borovljah. Piše se nam: (Blamaža). iter Iran nas je vendar enkrat zapustil. i\ precej na čast, telegrafiral je mežnarju ;daj tam pride. Jesenikovi mladiči in štndent so bobnali po celi fari far- s.ovesnemu sprejemu prvaškega fajmo- Tukjšni cimprman je že pred tednom šel narejat slavolok za Ivana. Lipški župan trikrat naprošen Ivana dostojno nagovo- [ler drugače bi se nakopal na glavo fajmo- jezo. Castihlepnost je povsod poglavitna . klerikalnih prvakov. Po tretji uri po- e je pridrdral vlak in kako je strmel Ivan, pet veleduhov z očmi vrh glave, szobih babic z eno nekdaj tudi devico. ok je skakljalo na postajici, kakor če v vas Turk z medvedom. Jesenikov ki je vendar prvaški veleduh od glave ;e mesto nagovora le zijala prodajal. lapec je na mežnarjevo povelje streljal, alo, kakor če paurinja bolhe lovi. Iz vihrale slavjanjske bandere in pastir- ove gonili, da so jim hlače pokale. Ivana tako ganilo, da ga je rudečica bno ob koncu nosa. Nebo je iz usmi- solze kakor grah, vsled česar je j brezobzirno dirjal proti cerkvi, da bi se nad Lipljani, da mu niso skazali ^ki je zaslužil ni. a Ob jezeru. (Strmški kaplan). Na svo- kot lovec pridem večkrat v dotiko z rat nagovorim dekle, ki je pestovalo krave. „Cegava si, ti moraš biti [pridna". Dekle korajžno odgovori: „Hauri- takaj na Peščah, mama so hebung, oča in otrok, ki ga pestujem ni naš, imamo i kosti od fajmoštrove kuharce na Strmcu ito mu ljudje pravijo „strmški kaplan". i pomagali pri porodu v farovžu, kor se h koncu niso prav spoznali". To pa ne enr pravim deklici. „Dro, dro", trdi ista j bolj, „le barajte mamo. Farovški fant je 1 po nje, naj le hitro pridejo v farovž. niso prav vedli, v kateri farovž in so šli :acde k dekanu, ali bi mame ne potrebo - lin dekan so poslali mamo na Strmec. Ko . mama prišli, je bilo vse že skoraj pri Ljudje so mislili, da bodo škof za botra, prišli, dasiravno imajo fajmoštra prav onujajo fajmoštru velike fare, ali fajmo- :ejo, kčr zdaj, ko so prišli v lupo drugi ni se jim treba tako martrati in ku- [otrok bo našo faro lahko po njih poer- gjLer nisem bil več radoveden, sem se od ivil in mahal jo proti Vernbergu. ikofice. Piše se nam: Že rajni posestnik Halej je bil več časa bolan. Ker ni trobil išrov rog in se je zvesto držal svojega J;"rja, ni našel milosti pred obličjem slad- Mga prvaka, fajmošter Singerja in ker priložnostno pri cerkvenem opravilu {opomniti Singerja na evangeljske besede: eš svoj dar na oltar in se spomniš sovražnika, idi poprej, spravi se z na- in potem darnj!" je veljal Halej pri o le malo bolj nego antikrist. Halej pa icnar, lepo posestvo in v hudi bolezni khko stori marsiktera neumnost, posebno če ajmoštri, ki se dobro znajo na molžo. js sicer tudi premeten, ali pri Haleju je je vnet od krščanske ljubezni usta odprl, mu je Halej pokazal duri in prepovedal kdaj prestopiti hišni prag. Singer jo je popihal urno in srečo je imela stara Plišekinja, da je bila prej zunaj, ker drugače bi jo bil Singer na veži še potoncal. Halej je potem k sebi poklical obče priljubljenega župnika na Otoku. Prvak Singer bi se doživel še večjega veselja, ko bi začeli govoriti dolgoletni najemniki logovaškega farovža. Kar se sveti, še ni zlato, če bi tudi bilo okinčano s podobami svetnikov. Št. Ilj na Dravi. (Odgovor). Župnik Šnedic se je varal v domišliji najti uspehe na časnikarskem polju, kjer njegove klobasarije v „Šmiru" ne ovržejo niti edine naše trditve. Iskati zavetje za pajčinami je žlindrovsko in samohvala smrdi. Saj ni župnikova zasluga, temveč dolžnost vsako nedeljo spovedati, če že ne pridejo k spovedi stare babe, vsaj spovedi potrebna, pridna dekleta. Grdo pa je gotovo, ako se duhoven, kadar stoji na tujih nogah in v rožeškem gradu za faro prosi, hlini, in ko s pomočjo naprednih farmanov faro dobi, istim roge kaže povdarjajoč, da zdaj stoji na svojih nogah in da se bo bolj dosledno držal temu, nego prej kot gostobesedni frančiškan somraka. Zavijanje tudi pri neslačih ni značajno, ker resnica nikdar ni sumničenje in denunciranje. /upnik Snedic naj ne spregleduje posebno kot bivši redovnik, kar ni prav, ker kakšna bi to bila figura, ko bi zdaj, ker je morala Bertla domov, Nani jemala na verandi solčno kopel. Fin gospod bi nam tudi privoščil v farovškem hlevu dasiravno kot fajmošter mora vedeti, da je farovški hlev zidan od farmanov za te črne. V Velikovcu so izvolili ednoglasno g. Hansa Pinteritsch za župana. Izvoljeni je že četrtič župan in je splošno priljubljen vrli naprednjak. Vlomil je v Celovcu v Viktringergasse la neznanec in ukradel več denarja ter nekaj ur. Žena zgorela. Pri požaru Gassnerjeve gostilne v zgornji Beli zgorela je tudi neka ženska. PoiskuŠeni umor in samomor. V Beljaku je hotel neki natakar svojo ljubico in sebe ustreliti. Ranil je pa le sebe. Vzrok je neznan. Ustrelil se je v Velikovcu učitelj Vollmar Bohrer. Vzrok samomora ni znan. Drevo ubilo je v Wiirmlachu posestnika Krištofa Turner. V kratkem času je umrl. Utonil je pri kopanju v sv. Donatu Albin Wank. Baje ga je v vodi srčna kap zadela. Po svetu. Grozni zločin. V Vasi Vaniano (Italija) zažgal je občinski sluga svojo hišo, da bi speča njegova žena zgorela. Ogenj pa se je razširil in je vso vas uničil. Veliki požar. Na otoku Jamajka je pogorel nek. hotel ;rpri temu je našlo 7 oseb svojo smrt v plamenihi >e en požar. Neka vas v Senegalu je popolnoma pogorela. V plamenih je našlo tudi 27 oseb svojo smrt. Loterijske številke. Sradec, dne 23. jnli: Trat, dne 30. julija : 8G, 39, 24, 8G, 2. 87, 67, 60, 70, 16. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Mnoge koristi trajne, vedno za rabo pripravljene goveje juhe so našim gospodinjam pač znane. Priporočati je tedaj kocke za govejo juho firme Maggi, katera ima že desetletja zaupanje vseh krogov. 2 Maggi'jcvo kocko napravi se takoj delikatnb juho in stane le 6 vinarjev. Za poletje je priporočati (zlasti za ,(Soramerfrischett) zavoje a 50 komadi. Dobi se jih povsod. IIAOGI so 23.ao"bolj Pri nakupu pazite natanko na ime MAG8I ter varstveno znamko križeva zvezda. Ne pustite si ničesar druzega vsiljevati. V prijaznem trgu Ptujska gora pri Ptuju je za prodati lepa hiša poleg cerkve z dobro idoco gostilno in pekarijo ter tudi s ,.Yerpflegstationom" in kletjo za led ter s povoljno veliko zemljišča. Proda se poceni. Kapitala ni mnogo treba. Vpraša se pri g. Franc Schiitz, Sv. Trojica si. g. ess Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! »« Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4'90 oferirati elegantno, ekstra ploSeo amerik. 14 kar. zlato-duble Svic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 86 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosak in je na električni poti 8 pravili zlatem prevlečena. Garancija za precizne«* i leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 3» VukiTuri doda se fino pozlačeno »eriiico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. deaar t- nazaj. — Posije po povzetju E. HOLZER, Krekova, Stradom I8|26. Izvrstni in izkušeni 654 lovski paznik trezen in energičen, išče se za poljski revir graščine Turniš pri Ptuju za takojšni vstop. Prošnje vposlati je na gozdni urad (Forstamt) Turniše pri Ptuju. Nadviničar zastopen pri vsem goriškem delu in pošten in zanesljiv in 651 dva viničarja z večimi dobrimi delavci, išče graščina Donava, pošta Moškanjci pri Ptuju. Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika! 600 kosov samo K 4 20. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, grč natanko, se garantira 8 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 8 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg., garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser, mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 gradni duble* zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še čez 600 v hiši potrebnih predmetor. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K420. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Lntt, Krakova, St 360. XB. Ali se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 680 Resna ženitna ponudba. # Vdovec brez otrok, 45 1. star, samostojni izvrstni rokodelec, priden, želi se zaradi pomanjkanja znancev po tej poti seznaniti v svrho takojšnega zakona z žensko (tudi vdovo) v starosti od 35—40 let, ako mogoče s par sto kron gotovega denarja. Resne, pa ne nepodpisane ponudbe, če mogoče s fotografijo, ki se bode vrnila, naj se pošilja pod „Zilfriea žnore za gospode in 2 para » gosjle, usnje, rujave ali črne, galoširane, z močno okovanim jis-njatim tlom, velcelegantne, najnovejši facon. Velikost po številki ali pa centimeterski meri. Vsi 4 pari čevelj samo 10 kron. PoSlje po povzetju. Izmenjava dovoljena. Prva industrija čevelj 9 FRANZ HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 3. 9 I «« 617 Po zelo znižanih, cenah.! Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in ziir.sko sezijo, vse vrste moških, darnskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje, Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uspeSno odstranijo po rabi mojega leta «e» najbolje znanega Eucalvptas-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 b. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Kueaiyptus-railo, najboljše sredstvo proti pegumi, utoniti, fleki (Leberflecke), inami m nečistosti obran. — Inealvptus-bonhoni edino vplivni proti kaliju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klinganthal 1. S. —= Se dobi v Ptuju Murna „pri s«-morcu" H. Molitor. Lepa stanovalna hiša tik državne ceste, 3 lepe stanovalne sobe, 2 kuhinje, 1 prodajalna, v sredini dveh fabrik, v kateri je trgovina z mešanim blagom, lesom, premogom, vinom, žganjem, veliko dvorišče, vrt za zelenjavo okroglo 700 m2 plošče, kleti, veliko podstrešje, vodovod v hiši, se zaradi bolezni iz pro3te roke proda. Cena 28000 K; 10.000 K ostane lahko. Vprašanja na „Štev. 101", Celje, poste restante. 665 urar y Ptuju priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni-k h; pri meni se dobi vse po lastni izberi in pre^ • šnjemn ogledanjn, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. 410 Razprodaja. Na zahtevo firme brata Slawitsch v Ptuju, zastopane po dr. pl. Plachki, advokatu v Ptuju, vrši se V torek, 23. augusta 1910. ob 10. nri pri tej sodmji, soba št. 4. razprodaja hiše št. 18 z gostilniškimi in pro-dajalnimi prostori in k njej spadajočih vrtov, travnikov, gozdov in goric v. š. 19,20,21 in 225, R. o. Kog. Druzega pri hiši ni. 684 Kravji majer oženjen, se s 1. septembrom sprejme. 669 M. v. Twickel'jevo graščinsko oskrb-ništvo Burg u. Ober-Marburg (Štajersko). Proda se posestvo ki meri 9 johov, (8 vierlingov nasada, ostalo travnik), nadalje mlin (Mautmuhle) in žaga. Cenjena vrednost 3800 kron. Margareta Hasse, Sisna, pošta Ruden. 67o ftajtaaijša pamska razprodaja I Cene perje za postelj!j 1 kg. livik slisaMis 8 K; boljitk S K 40 h; na pel belih 2 K SO h; Mik 4 K; belih neukih 6 K 10 h; 1 kx. najBnejSih, steieas-belik, »Usnaft i^tess^jftw^KT)6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauna (Dsji- 5 qi&^-.»~~3Hlgs>aHW.Tnen) sivega 6 K, 7 K; belega i« S; BajnnejSi prsni 18 K. Ako is vzame 5 K, potem banko. Mr* Šota«« postali«! J*3*t Eii krapks^a, rdečega, plavega, belega ali rumenega »aaktaga, S1 taksni, 130 cm. dolg. 116 cm. took, z 2 glavnina Mtiinana, jvttaka 80 cm. dolga, 68 on. Sinka, napolnjene znoviss, sivim, I traiaua i« Savmastim perje« za postelj« 16 K; pel-i&ue 36 K; |«snac 34 K; posamezni taheiti 10 K, 18 K, 14 K, K K: IfkVTM Uuiu 3 K, 8 K 60, 4 K. Ss pošlje p* psvtstj« U j IB K naproj fruiko. Luasnjava ali vrnitev fmako devjtysn*. i«Ura«d»paia4onar nazaj. S. Bonioah, Doaahsni** Ur. 71% Bc)bmersrald. Cenik gratis in frank«. s čudežnim razgledom v vinske gorice in dolino, od mesta Maribora 40 minut pešpota, ki obsega: solidno zidano 1 nadstropno vilo z 2 balkonoma, 7 sob, 2 kuhinji, 1 pralnica (Wasch-kiiche), zelharijo, kamra za jestvino, lepe kleti, preša, gospodarsko poslopje, nadalje okroglo 20 oralov arondiranega zemljišča z lepimi, velikimi, nad 50 komadi sadnih dreves, ki nosijo najbolje, nekaj novo nasajenega vinograda, z DJiva-mi, travniki, gozdom, se po ceni proda. Primerno za penzijoniste. 1. Tudi mala činžna hiša v mestu Mariboru. 2. Gostilna z 2 hišoma, vsaka eno nadstropje visoka, se obrestuje s 6%. 3. V Triesterstrasse v Mariboru enonadstropna činžna hiša, čisto novo zidana. 4. Pri Slovenski Bistrici lepa vila z vinogra- dom in sadonosnikom, cona 7000 K, od katerih ostane lahko 600 K ležati. Vsi ti od 1—4 naznanjeni objekti se po ceni prodajo. Vpraša se pri g. Franz Kokol, Maribor, PoberschstraBe Št. 17. m Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija -^p| z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, Stala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša ae v upravništvu „Štajerca". 662 manufakturno trgovino na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) ■ priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. 66 — 8 33.000 prsš za vino in s 20.000 sadnih in giozffl za vinograd*tvo, saderejo in industrijo ild. izšlo j« iz Mayfarth'ovih lovaren. Leta 1909 se je 2500 preS in 1200 mlinov naredilo. Najboljši (1ok»z 7a izvrstno do. broto teh fabrikatov. Obrnite se zaupno na Ph. Mayfortli & C«. fabrike kmetijskih in obrtnijskib mašin Dunaj II., TaborstrDSse 71. Odlikovan z nad GbO zlatih in srebrnih medalj ild. Natančni U. ceniki zastonj. ISče se zastopnike in miprej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mayferth. 54S Za 4 orale veliki vinograd s travniki ter nosnikom, ena ura pešpota od Maribora, se išče za jesen dostojnega in pridnega 613 fa^r- vtničarja ~"^i s 5 še večimi delavskimi močmi pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri posestniku Ogriseg, Sturmberg b. Possnitz. i za eno, pri Mariboru n. D. 880 priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremena trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrtlck) in Eiberschwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem ta fcmdt, £3™ Biberschwanz 1. razreda K 48—, Strangfalz I. razreda K 74-—, Pressfalz I. razreda K 84-—, Biberschwanz U. razr. K 25—, Straiigfal/. II. razreda K 50—, Pressfalz II. razreda K 50—. Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način p^~* najboljše. ~ ^Eg Prekosi vse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, s« ne praskajo ; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. K3 G. ACII^EMAHN urar v Ptuju (teater.) z vinogradom v bližini Leskovca proda se z malim naplačilom. Primerno je tudi za razkoseva-nje. Vpraša se pri g. Kari Kasper, razprodaja smodnika v Ptuju, Herrengasse. 045 3 dobri čevljarski pomočniki se takoj sprejmejo pri gospodu 646 Alois Weber čevljarski mojster v Mariboru, Urbanigassa 30. ■ Monopol Imperator! «9 PS^" Žepni užigač obenem svetilka. Najboljši, najsigurnejSi in najzanesljivejši uiigaS ha svetu. Doslej 10 milijonov prodtnib. Skozi en >pritisek daje iskro in gori, fino zaniklan, elegan- . ten, za kadilce neobhoden, a tudi v gospodingtvu «elo potreben stroj, ker se mnogo pristedi, Točen ^opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, sigurnoit in ,mnogo daljše trajanje pismeno jamstvo. Cena 1 kosa K 2-50, 3 kosi K 7—, G kosov K 13'—, 12 kosov K 25— Ako se denar naprej posije, potem franko, s povzetjem 60 vin. več, K. 01a«a, Dunaj Vl./l., Brttckengasse 16. Bolinderjeva družba za izdelovanje mašin Z. 0. z. Glavno zastopstvo za Štajersko in Koroško: Boiinderjevi motorji za surovo olje so poceni in delajo jako ekonomično. Za vsako delo od 3 KS naprej. Lokomobili za surovo olje. Motorji za barke. Fabrika kmafJtifa in viiioyraflntiHrtti mašin lu IhiP Mi. v HM (Štajersko) priporoča najnovejše vital« mlatilne stroje, stroje za rezanj o krm«, irot-mliao, za rezanje repe, rebler za koruso, sesalnioe sa gnojnico, tri-Jerje, stroje u mah, grabijo za mrvo, ročne grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) sa mrvo obračati, stroj sa košnjo trava in iitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitili valčkib zacinane, hidravlične praša. preže za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne &«lo, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in Iranko. COMAS SISrGTT posestnik in puškar v Borovljah (Ferlach, Karnten) priporoča svoje fiuo izdelane puške dobro izkušene po najnižjih cenah. Lepo ilustrovan cenik se pošilja vsakemu na zahtevanjo zastonj ssgr Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje 678 F. rogatsch, izdelovanje cementnega blaga in trgovina s stavbenim mateiiialom, Maribor na Dr., Reiseistiaue 26. Josef Murschetz! kamnosek in trgovina s stavbenim materij v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča tvojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov J najnižjih cenah. Nadalje apno in cement razredno blago). Cementne cevi vsake ve se najceneje Jos. Kasimil trgovina s špecerijo, semenom, barvami mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nfl. in fllijalka nasproti mi« ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše suri žgane kave, ruski čaj, kognak, ram, sli najfinejše kandite, žnpne kocke, mineralne! najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova i in za izdelovanje Žganja itd. Klajno apno, Luknlus, najboljša svinjska karbolinej, teer, strešna papa, Portland-r i. dr. mn. aloga šivalnih in koles Maribor,Viktringhol št 22, glavna zal« nadstropje. Največja in najbolje urejeni lavnica za reparature t o' 03 DiODuIu. 3K3£, fiijo ae naj natančneje njaško. Prvi galvaaifcni zavod a] lan je. za prerlačenje z I cele monarhije. ^~X.\Tl ' šijo k temu in nadorr ter potrebnih preda NajsolidnejSa postrežba. J Najboljše kolo Styria-bicikel Novi modeli 11 Cene zagotovila Stvria-bicikelni (3 stnrad) K 140-: Styria-bicekelni I ^ Strassenrad K 180-! Styria-bicikelni rennmaschine) K fl (Halbrennmascbinen) s patent Styria-Glockeilsj Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelneodfil 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke i zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseJi plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahttt vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. S^ bicikelni so dandanašnji najimenitnejši iabrikati, ill vezja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne t tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele I kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (L schlauche und Laufmaotel.) Brata Slawitsch, Ptuj generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središča. NaroČila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika| resmih koles ne razpošilja in ne proda privatnim < Ti«k«l: W. R.anke v PloiiJ 47 437 5444