Pofttntnm pfof&im t goiovtnL Leto LXVH., št. 217 \ Ljubljana, torek 25. septembra 1934 Cena Dla L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 petlt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do SOO vrst S Din S.-, veCji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3126 In 3138 PodruZnlee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon S t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra v bolgarski prestolnici Velike priprave v Sofiji za sprejem Nj« Vel« kralja Aleksandra in kraljice Marije« ki bosta vrnila lanski obisk bolgarskega kraljevskega para v Beogradu Beograd? 25. septembra. NJ. Vel. kralj Aleksander In kraljica Marija odhajata v Sofijo, da vrneta obisk bolgarskega kralja Borisa hi kraljice Ivane lanskega leta v početku meseca decembra v Beogradu. Po vesteh iz Sofije se bolgarski narod pripravlja, da sprejme čim bolj slovesno nas kraljevski par in izkaže hvaležnost za navdušenje, s katerim je sprejel lani v svoji prestolnici jugoslovenski narod bolgarskega vladarja. Obisk jugoslovenskega kraljevskega para v Sofiji bo nedvomno še bolj utrdil prijateljska in bratska čustva obeh balkanskih slovanskih narodov ter pospešil stremljenja za čim ožje sodelovanje v vseh zadevah, ki se ju tičejo. Napoved obiska Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji Je zbudila ne samo v beograjski, temveč v vsej Jugoslovenski javnosti veliko zadovoljstvo, ker je trdno prepričana, da bo to nova manTfc*t^'ja iskrenih čustev prijateljstva in bratstva. Sofijski župan je izdal proglas, v katerem napoveduje prihod jugoslovenskega kralja in kraljice, naglasa velik pomen tega visokega obiska za oba sosedna bratska naroda ter poziva prebivalstvo, naj se udeleži sprejema visokih gostov. Izjave bolgarskih ministrov Glede na ta obisk, ki bo gotovo v veliki meri podprl prizadevanja za izpopolnitev prijateljskih zvez med Bolgarijo in Jugoslavijo, je predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev izjavil zastopnikom tiska: Bolgarsko vlado in bolgai>>ki aaiuu navdaja veliko zadovoljstvo, ker bo&ta mogla sprejeti v svoji sredi Nj. Vel. jugoslovenskega kralja Aleksandra. Srečni smo, ker moremo to izraziti ob njegovem prihodu. Obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra bo zelo mnogo pripomogel k uresničenju ideje zbližanja obeh bratskih narodov, ki se je pričelo že davno prej na pobudo naših dveh vladarjev in vodilnih osebnosti naših dveh držav. Čutimo, da se približuje trenutek resničnega vzajemnega sodelovanja balkanskih Slovanov. Upam, da bomo istočasno imeli priliko za izmenjavo misli o vprašan jih, ki zanimajo naši dve državi in da bo njihova rešitev zelo pospešila zbližan je, za katero sta naša dva naroda že davno izrazila svojo pripravljenost. Obisk Nj. Ved. kralja Aleksandra in kraljice Marije bo dal nam Bolgarom tudi priliko, da se oddolžimo za veliko pozornost, radost ki gostoljubnost, ki jo je jugoslovenski narod izkazal našemu vladarju ob priliki obiska v Jugoslaviji. Navdušenje, s katerim je bil naš kraljevski par sprejet v Beogradu, je izzvalo pri nas ogromne simpatije in zadovoljstvo in bolgarski narod noče sedaj izkoristiti priliko, da se ob obisku Nj. Vet kralja Aleksandra in kraljice Marije oddofcži za izraze bratskih čustev jugoslovenskega naroda. Bolgarski notranji Midilev je rzTavil zastopnikom tiska: Kralj Boris Sofija, 25. septembra, r. Priprave za sprejem Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, ki bosta vrnila svoje-časni obisk kralja Borisa v Beogradu, so končane. Vsa Sofija je okrašena z zastavami in zelenjem. Posebno so okrašene ceste, ki vodijo od železniške postaje do dvora. Osrednja železniška postaja je vsa v zelenju, preprogah in zastavah, bolgarskih in jugoslovenskih. Na trgu pred železniško postajo so postavljeni visoki drogovi, na katerih so pritrjeni grbi ter jugoslovenske in bolgarske zastave. Postavljena sta tudi že dva ogromna slavoloka, in sicer na Levjem mostu pri vhodu v mesto, drugi pa pred dvorcem, na trgu Aleksadra Prvega. Prvi sprejem jugoslovenskega kraljevskega para bo na postaji, na Levjem mostu pred starimi vrati Sofije pa ju bo pozdravil predsednik sofijske občine Ivan Ivanov, ki jima bo ponudil po starem slovanskem običaju kruh in soL Pred slavolokom, ki stoji pred dvorcem, bo postavljena kraljeva garda. Zagotavljam vam, da pričakujemo obisk Nj. VeL kralja Aleksandra z veliko radostjo. Te dni sem se vrnil z dežele. Ne pretiravam, če rečem, da so me vpraševali pri vsakem koraku, kjerkoli sem bil, kdaj bo prišel k nam jugoslovenski kralj. Mi se tega obiska zek) veselimo, ker vidimo v njem korak naprej k zbližanju naših dveh narodov in ker verujemo, da bomo s tem zbližanjem najbolje koristili našima državama in našima narodoma. Praktični rezultati tega koraka za idejo zbliža-nja bodo brez dvoma ogromni, ker se bo v zelo kratkem času mogla pretvoriti v iskreno prijateljstvo in sodelovanje. Smatram, da bosta oba naša naroda zadovollna s tem obiskom. Prometni minister Nikola Zaharijev prvi podpredsednik bolgarsko-jugosio-venskega udruženja v Sofiji je izjavil: Kar je bilo še pred dvema letoma želja bolgarskega naroda, postaja dejstvo. Velika prizadevanja, ki so jih zastavili pripadniki ideje zbtfžanja, doživljajo naposled uspehe. Stremljenje naših dveh narodov, da se šestaneta iz oči v oči m da od srca do srca rešujeta probleme, ki ju interesira jo, dobiva realen izraz v sestankih m obiskih naših kronanih vladarjev ter odgovornih državnikov naših dveh držav. Črni oblaki, ki so se leta kopičili nad obema bratskima narodima, so se po zaslugi bratskih čustev, ki prihajajo iz dna duše bolgarskega m jugoslovenskega naroda, razbežaii in se nikdar več ne bodo, kakor trdno verujem, pojavili nad njima. Mi smo bratje po krvi, naša pota so ista, Roko v roki jn ne drag proti drugemu! To zahteva naše bratstvo. V duhovni slogi m s pomočjo bratskega zbltžaoia bomo mogli postati vojaki mini ter nosilci kulture in napredka na Balkanu. Rojstvo hčerke italijanskega prestolonaslednika Neapel). 25. eepterobra. AA Ltelipnake- mu prestolonasledniku se je rodila hčerka Marija Pia. Takoi po srečnem porodu, ki so mu prisostvovali italijanska krajca Helena, bekrijska krarjica Elizabeta in princesa Mafalda HessenŠka so telefonsko obvestili prestolonaslednika princa PieinontBkeea, ta pa je veselo vest javil itahianskemj kralju in predsedniku vlade Muesoliniju. Zaradi pome ure se je množica pred gradom vzdržala manifestacij, zato pa se je trpala za posebne izdaje listov. Ime Marija Pija odgovarja sestri Humberta I-, bivši portugalski kraljici. Barthoujevo posredovanje Pogajanja o zagotovitvi avstrijske neodvisnosti v ospredju ženevskih dogodkov Sprejem kra$a Borisa v Beograda 260 žrtev rudniške eksplozije ****d°tt, 25. septembra. AA. Da bi nflo mogoče rešiti rude rje, ki fih je zalotil oceni v^ rudniku pri Wrexhanru ni nobenega upanja več. Uradno razglašajo, da znaša celotno Število mrtvih 260. Oblasti so odredile, *m m *m»d t rudnik bermetefco zazida. Pariz, 25. septembra AA. Današnji francoski jutranjiki pišejo o Barthouje-vem przadevanju v Ženevi da najde konkretno rešitev avstrijskega vprašanja. S tem v zvezi naj bi našli rešitev tudi za druga vprašanja, ki so na dnevnem redu. Posebn' poročevalec »Petit Parisiena« Lucien Bouguess javlja, da je Barthou predložil svojemu angleškemu m italijanskemu tovarišu izjave, ki naj tvorijo podlago za večstransko deklaracijo o zaščiti avstrijske neodvisnosti. Barthou je s svojimi načrti seznani! tud: zatopnike držav Male antante. Poročevalec pravi dalje, da gre za svečano deklaracijo o nezlomljivi volji šestih držav, k1* so zainteresirane na ohranitvi integritete Avstrije, da hočejo tesno med seboj sodelovati v tem znrslu. Bila bi to nekakšna obljuba skupne pomoči v korist avstrijske neodvisnosti. O istem vprašanju niše tudi »Figaro« in pravi med drugim: Položaj naše diplomacije je še dokaj ugoden. Znani so pogumni napori Barthouja. da bi zbližal Francijo in Italijo Aktivna pogajanja o tem se vrše v Rimu 1'panje je, da bodo ta pogajanja uspela na bližnjem sestanku našega zunanjega ministra z MussoHnijem. Na drugi strani je tudi znano, da je Ita- lija vedno želela imeti glavni vpliv v srednji Evropi, zlasti glede Avstrije, Mala antanta pa odklanja, da bi imela Italija v tem delu Evrope posebne pravice. Treba je torej zbližati razne gospodarske in politične nazore teh držav. Temu delu je posvetil zdaj francoski zunanji minister svojo posebno pozornost. Po mnenju Saint-Brixa, ki ga objavlja v »Joumalu«, gre zato. da se najde srednja pot med italijanskim stališčem direktne akcije in francosko zamislijo o posredovanju Društva narodov glede ohranitve avstrijske neodvisnosti. Parii, 25. sptembra- AA Po mnenju lwtriskim priseljencem. Ti napadi so bili posebno resni v zvezni državi Arizoni, kjer so metali celo dinamitne bombe na hiSe priseljenih Japoncev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devbe: Amsterdam 2302.90—2314.26, iier-Kn 1351.90—1382.60. Bruseli 79718—801-12. Curih 1106.36—1113 85, London 166.86— 168.44. Newyork 3327.75—3355 98, Pariz 223.96—225.07. Pra#a 14145—142.31, Trst 290-85—293.25 (premrje 28.5 odet.). Avstrijski Siline v pri vato ero kliTingii 8.45—8-56. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 30.20, London 15.09, New York 302.75, Bruselj 71.0250. Milan 26.265. Madrid 41-875, Amsterd am 207.775, Be rffn 122.15, Dunaj 5720, Pra*a 12J7, Varšava 37.935, Bufcarcftta JU05. Stran 2. -te>v 3 1 / Kakšno bo letošnje vino Stanje vinogradov v Slovenskih goricah — Odgovor Članek v „Slovencu44 Maribor, 2*4. septembra. Pod t«nj naslovi smo čitali v »Slovenca« z do« 21- t m., štev. 214., na tretji strani, poročilo iz Svečme, ki pravi, kako zbog deževja močno gn4je grozdje, da S trgatvijo n4 mogoče več čakat, da ljudje že podbirajo in berejo, da vinski mošt vaga le 14 do 15 »torlni. da bo kakovost letošnjega vinskega pridelka slaba itd. Poročilo nadai>e navali, da nJ skoro nobenega upanja več, da bi se to staroje moglo zbolišatt, ker se bodo skoro gotovo nalivi proti koncu septembra ponovi. V tem primeru, da bo vino siahse nego lani, ker ne bo trošarine prostega sladkorja na razpolago za slajenj-e vinskega mošta, kakor je to bilo lani. Na *ejL glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru dne 22. t. m. smo o stanju vinogradnikov v dravski banovini temeljito razpravljali in ugotovili, da je zbog deževnega vremena v drugi polovici avgusta in v zečetHcu septembra gmrlooa na grozju v krajo s težko zemljo in z boljše obdelanimi \ino-ipred: res močno nastopila, toda porazna sod^a, kakor Jo izreka poročevalec iz Sve-čine- v »SVovencn« glede kakovosti leto- šnjega vina v splošnem ne odgovarja dejstvom 14 do 15 odstotkov sladkorji so i moli mošt: morda le v posameznih slučajih v res prerano trgani vinogradih, d očim bodo mošti poznejših trgatev ob koncu septerribra in začetkom oktobra če ne odi čne- ra vsaj prav dobre kakovosti. Na vsak način bo letošnje vino mnogo boljše od lanskega. Predvsem se bodo *e-toJnja vina odlikovala In v ugodnem smislu razlikovala od lanskih po tem, da bodo rmeia mnogo manje kisJjne nego lanska. Letošnja vina bodo radi tega boH harmonična in pitna nego lanska. V dokaz, da je temu tako, navajamo v naslednjem poročilo g. Ivana Breganta, strokovnega učteHa na banovinski vinarski in sadjarski šoH v Mariboru, k;, pravi: »Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrši na tukajšnjem zavodu določevanje sladkorja n kisline v moštu vsak peti dan. Običajno se to določevanje začne 20. septembra, letos pa smo zaradi zgodnjega zorenja grozdja začeli že 15. septembra. V informac jo in primerjavo je tudi razen letošnjih rodatkov nva-ževana tabela o zadevnih rezultatih lanskega leta. Sladkor je naveden v odstotkih, kislina pa v promilah. Sorta Leto 15. IX. 20. IX. Opomba sladkor 1 kislina sladkor kislina Beli bjrgundec 1933 — — 13 19.7 • Beli burg mdec 1934 15 2 11.4 18 11 Zeleni silvanec 1933 — — 12.6 19 6 Zeleni si Ivanec 1934 13.2 12.6 16.2 11 R ieči traminee 1933 — — 13 19.9 Rdeči raminee 1934 16.2 9.9 16.8 9 Šipoa 1933 — — 10.1 21.5 Srednja lega Šipon 1934 11.9 14.5 16 13 Srednja lega \ Sipou 1933 — — 12.3 20.8 Višja lega Šipon 1934 12.2 12.3 16.2 12.3 ViSJa lega ■ Laik rizling 1933 — — 12.4 16.2 j Laški ri ling 1934 14 10.8 15 9.4 Renski rizling 1933 — — 12.5 19 5 Nižja leva .'Venski riziiDg 1934 14.5 12 15 11.5 Nižja lega Renski rizling 1933 — — 12 6 204 Višja lega Renski rizling 1934 14.2 12 7 16.6 11.5 Višja lega | Ob iepem vremenu, ki smo ga imeli v dmgi dekadi septembra, ie grozdje pridobilo v te*ku peth dni 3 do 4 odstotke na sladkorju. Istočasno je nazadovala kislina. Ce s trgatvi>o ob lepem vremenu počakamo, kjer je to i*4 mogoče, do konca septembra in prve dni oktobra, bomo na sladkorju pridobili nai man je še 3 odstotke in kislina se bo zmanjšala, s čimer bo zadovoljen vinogradnik, vinski kupec Jn naš potrošač, kajti vinske letine, ki nam dajo mošte z 18 do 20 in še več odstotkov sladkorja, so boM redke in jih štejemo med kakovostno prav dobre.« Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. Mariboru novo meščansko šolo Brez nje mariborsko šolstvo propada in bo propada k) — Roditeljski sestanek v Mariboru Maribor, 24. septembra, V soboto zvečer ee je vršil na deški meščanski šoli v Mariboru roditeljski sesta-ntak. Pereča vprašanja, ki mučijo letos ta zavod, so privabila nepričakovano mnogo očetov in mater, veeh okrog 200. Tokrat je bil sestanek v znamenju težkih skrbi glede pomanjkanja prostorov in uči-teljstva. Za perece vprašanje meščanske šole se zanima tudi mariborsko društvo »Sala m dom«, saj se je udeležil sestanka rudi predsednik, prosvetni inspektor g. dr. Poijanec. Ravnatelj g. Humek je v svojem obširnem in s vame m poročilu opisal dolgoletno borbo zavoda zaradi teh nedostatkov, ki so postali letos že nevzdržni. Število oddelkov je letos poskočilo za pet, tako da ima sedaj zavod poleg -4 osnovnih razredov še 13 paraj elk, skupaj torej 17 oddelkov, v katerih je blizu 800 učencev. Za vse razrede deške meščanske šole v Mariboru }e z ravnateljem samo 17 učnih moči, ki imajo kljub močno skrčenem pouku še po 5 do 6 ur pouka preko svoje obveznosti. Učnih sob je samo 10, tako da morajo imeti vsi prvi razredi šolo popoldne. To stanje nevarno ogra-ž« nčne in vzgojne uspehe in je potrebna takojšnja pomoč. Mestna občina mariborska je sicer že pripravila 4 učne prostore izven zavoda (na šolah v Cankarjevi ulici m na Zrinjskega trgu), toda ti bodo koristili šole takrat, ko bodo dale šolske oblasti dovcrfj učnih moči. Da se rešijo ta težka vprašanja, se je po ži>ahni debati na sestanku osnoval poseben akcijski odbor z ravnateljem mariborske tiskarne g. De tel o na čelu. Ta odbor ima nalogo, da s spomenicami in posredovanji pri šolskih oblasteh in drugih odločujočih črni t oljih doseže čimprej začasno povoljno ureditev slede šolskih prostorov in ucitelj-stva in da se v najkrajšem časa prične zidanje nove meščanske šole na desnem bregu Drave. Učencev bo od leta do leta več in sta Iz očno-vzgojnih razlogov neobhodno potrebni dve deški rnesčanski šoli. Seveda bodo morale pri gradnji in tudi pri vzdrževanju šol izdatno prispevati tudi okoliške občine, zlasti Studenci, P obrez je in Košaki. Dejstvo je namreč, da je več nego polovic* učencev deške meščanske šole iz okolice. Meščanska šola po zakonu ni obvezna m bi se morda komai pojavUe misel, naj se kratkomalo uvede »numerus clausus«, ako ni na razpolago dovoij očnih prostorov in učiteljstva Toda to bi bik) popolnoma zgrešeno, kajti meščansko šok) so napravile obvezno razmere in zan-teve današnjega časa. Uspeh v gospodarskrn tekmovanju m vr*borbi za obstanek postaj« namreč tudi v obrti, trgovini m kmetijstvu čimdaJje bolj odvisen od primerne zaokrožene praktične izobrazbe. Tako izobrazbo, višjo nego jo motre dati osnovna Šola, rrodi le meščanska šola. Rasen teh čisto medija*« tično praktičnih oirrov p* so še drug i, boij idealistični rac logi, ki pa zaradi tega niso manj važni m toda aahtemjo skih šol ter zadovoljivo ureditev učiteljstva. Ne gre samo za praktično korist dvigniti je treba tudi srčno omiko in vobče duhovni nivo da bodo tudi ljudske množice sposobne jživaJi dobrine znanosti in umet-sti. Grobe oblike izzivanja se morajo umakniti plemenitejšim, sicer nima pomena in vrednosti stremljenje, da naj se človeštvo osvobodi robovanja najpnmitivuejšim človeškim potrebam. Materijalna kultura napreduje naglo. Treba je, da jo dohaja tudi duhovna in to je naloga šolstva. Zatorej k delu vsi merodajni in za šolske uspehe odgovorni Činitelji ter preekrbite Mariboru še eno meščan, šolo. brez katere mariborsko šolstvo propada in bo propadlo! Svojcem umrlih ameriških veteranov Ljubljana, 25. septem-bra. IzseJjeniški komisarijat v Zagrebu je obvestil kraljevsko bansko upravo pod št 10.196 z dne 29. julija 1934 o sedečem: Zakon o veteran h združenih držav Severne Amerike nudi rodbinam in naslednikom umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mornarici združenih držav Severne Amerike in biii iz iste častno odpuščeni s potrdilom (The Honorable Disoharge), povračilo pogrefooiii stroškov za umrlim veteranom. Ta pravica zastari v enem letu od dneva smrti. V tem roku je treba predložiti prošnjo za povračilo pogrebn h stroškov opremljeno s potrebnimi dokumenti* potrjen imi od prstoinega ameriškega k o naru-lata, irrravi veteranov USA v Washin«rto- BSfc Dogaja se, da opravičenci, ki bi se zamagli poslužiti te pravice, bodisi iz neznanca ali brezbrižnosti ne store potrebnih korakov, ali pa zaprosijo v nepredpbani oblifci in po rztekn zakonitega roka, zarad: česar ttfrrvjo po rrepotfebnem znatno škodo. Upravičenci do pogretbnm stroškov za tmrrlrmi veterani USA nai tedaj v lastnem mteresu za vsak tak primer takoj predložilo zadevno viogo preko Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, Palmotlčeva uHca 59. ki ibo predmetne prijave po najkrarš' pot: piecUoiil poslanstvu kraljevine Jugoslavije v Wa*himjtonu v nadarini postopek. Poleg tega ie obvestil izseFjeniški komisarijat v Zafrrebu kraljevsko bansko upravo, da ie pred kratkim kongres združenih drfav Severne Amerike v Wasftiingtomi izglasoval zakon pod imenom Pub'ic act 141. ki se nanaša na povišanje mesečnih podpor (rofcojnin). katere uživajo -edaj naslednik! umrlih veteranov, so služili med svetovno vojno v vojski a 11 mornarici gdr-f enfh držav Severne Amerike Jn kot taki padli ali pa umrli na posledicah vojne. Vsi priaadeti nai v lastnem interesu čimprej Javijo Izseljeniškemu komisarjatu v Zagrebu: 1. ime pokojnika, za katerim prejemajo pokojnino; 2. od kdaj prejemajo pokojnino; 3. koliko; 4. preko ko*a. je naslov senzacionalnemu velefilmu, ki se bo predvajal kot premiera v Elitnem kin i Matici na programu Z. K. D. Film ie posnet v malajski džungli. Izdelal oa je znani raziskovalec in lovec na divie zveri Frank Bučke. Takega filma Ljubljana še ni videla. To je največje dosedanje delo iz kraljestva divjih zveri. Učiteljsko zborovanje Maribor, 24, septembra. TJčlteJjstvo slovenjebisbriškeg«. okraja je imelo v soboto svoje prvo letošnje zborovanje, ki je bilo obenem občni zbor, v prikupni pohorski vasici v Tin ju na Pohorju. Iz kronike je razvidno, da so že prej dvakrat zborovali tu učitelji. Oboji in to, ono pred 22 leti, kakor 1. 1931 ob priliki proslave SOletnice tinjske šole, je bilo prav lepo obiskano. Sobotno pa je glede obiska tu gori rekordno; kako tudi ne, saj je bdi sijajen jesenski dan, dalje pa je učiteljatvo porabilo obenem priliko, da si ogleda novo pohorsko postojanko >Planinskl dom« pri Sv. treh kraljih, ki je bil v nedeljo sloves-no otvorjen. Vse vidne hiše v Tin ju so bile zato ta dva dni v zastavah, sredj vasi pa je bil impozanten slavolok, ves v zelenju in ozalj-šan s pisanimi trakovi naših državnih barv, postavljen v čast gostom JTJTJ in SRD. Zborovanje se je vrSDo v šoli pod predsedstvom sol. upr, Miloša. Tajnika iz Slov. Bistrice, ki je uvodoma pozdravil novo članico go Novačanovo iz Celja želel premeščenim tovarišem Janžekoviču, Podlesni-kovi in Žitnik ovi vse najlepše in se prisrčno zahvalu tinjakemu upravitelju Toma-žiču za ljubezniv sprejem. Za tem je med splošnim zanimanjem poročal o banovinski skupščini, ki je na splošno zadovoljstvo pokazala toliko intenzivnega dela kot morda v teh zadnjih letih še nikoli. Tudi glavna skupščina je srrecn© končala. Po prečitanih dopisih se je vrSD občni zbor. Med letom je bilo 5 zborovanj s predavanji. Blagajniško poročilo izkazuje prebitek, ki pa bi bil mnogo večji če bi za-ostanjkarpl poravnali dolžno članarino. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Miloš Tajnik, za podpredsedrika Kopriva, za tajnika Ivan Kovic, za fcaagajničarko Rismalova in še 5 odbornikov. Predsednica nadzornega odbora je Goričarjeva. Mnogo učiteljev je šio iz Tin j po zborovanju do Treh kraljev da si osrleda novi planinski dom. ki ga je zgoraj postavUa agilna slovenje bistriška podružnica SPD. 0 otvoritvi tega doma bomo še poroča.!i. Nedelja v Laškem Laško, 24. septembra. Topli jesenski solnčni žarki so nam pričarali uprav serijsko razpoloženje. Že v ranih jutranjih urah so jo odrinili prijatelji narave — s primernimi zalogami v nahrbtnikih — proti šmohorju, Celjski koča in Mrzlici. Prav zadnjo turo so si izbrali za ta dan tudi člani zelene bratovščine in v tajinstveni planinski ter šumski mir so odjekali streli risanic. da se je srnjad in dolgouhei začudeno gledalo, kaj znači ta motnja gozdne idile. V Laškem samem si srečava! ta dan številne letoviščarje in izletnike, ki so si privoščili krajše ture na Hum, MarijagTadec in bližnjo Kuretno kjer toči samski I»jze pristnega >jeruza;emca«, katerega- so prijatelji dobre kapljice kaj hitro izvohali. Bati se je zato, da bo treba sodu kmalu pri-liti, kar bi sicer našemu kuretniskemu samo tarcu ne Škodilo, pač pa dobri kapljici. Pomiadek Rdečega kriza je priredil v šolskih prostorih zaključek tedna Rdečega kriza z deklamacijami in prizorčki. Prireditev je bila zelo dobro režirana in malčki so bili vseskozi kos svojim nalogam. Le žal, da so jesenski čari klicali v naravo vse. kar leze ino gre. zaradi česar pomlad-karji z obiskom občinstva niso bili prav zadovoljni. Naši rudarji so na javnem zborovanju v hotelu >Savinja« zopet dvignili svoj glaa za njihove eksistenčne pravice, ki so že 1 talk reducirane na minimum ter jim preti nev-arnost. da se bo s 15. oktobrom, ko poteče pri zadnji gladovni stavki doseženi moratorij, njih položaj se poslabsai. Sprejeta je bala zadevna resolucija, v kateri se nujno zahteva — poleg osnovnih zahtev — tudi sanacija brat. skladnic. Naći nogometaši pa so odrinili ta dan na me i dan v Krško, kjer so se merili na tamošnjem športnem igrišču s krškimi sportaši. Njihov poraz (3:1) ni prav nič škodoval dobremu razpoloženju mladih tekmovalcev, menda tudi zato ne, ker so jih Krcani odskodovali za njihov poraz z letošnjim sokom Urbanovih sadežev . Manj idilično je potekel ta lepi jesenski dan pri T . . . vih v Reki. kjer se je domači sin znosil nad očetom in sestro. Id sta nato vsa okrvavljena in prestrašena pritekla v Laško, kjer so ju orožniki pomirili in spremili nazaj domov. Vročekrvni sin pa je med tem že pobral šila in kopita in jo odkurfl v svet. K sklepu še nekaj o reklami Videč da reklama potom lepakov ne vleče več. si je izmislila prostov. gasilska četa v Rečici, ki priredi v nedeljo tombolo pri Sv. Mihaelu, kjer bo ta dan proičenje tega nebe- škega viteza, prav ameriško reklamo. Kot glavni dobitek sta določena dva pitana junčka. Podjetni gasilci so, misleč, ako voli več ne vlečejo, kaj naj potem še vleče, gonili okrašena parkljarja po laških ulicah naštevajoč, kaj vse se bo dobilo pri tej priliki. Čuden sprevod sta opazovala pred svojim lokalom tudi neka brhka tukajšnja obrtnice, in njen pomočnik. Aha. to je tom. bola sa šmihelske zvonove, pravi obrtni, ca. Ne, to je aa rečiško gasilsko četo, jo zavrne pomočnik. Beseda je dala besedo in nihče ni hotel od jen j a ti, kar je našo gazdarice tako raskačilo, da je zabrusila pomočniku: Kaj boš ti nekaj trdil, ki imaš možgane v To ie ni tako nevarno, jI odvrne pomočnik, jaz poznam celo take, ki jih sploh nikjer nimajo. Meda bo tudi ta člančič nekaj pripomogel k reklami Rečičanov, katerim želimo najlepši tombolski uspeh. Pohlhanje in poroka o polnoči Višnia eora. 24. septembra V soboto zvečer so po prastarem obi-fiaju lovili Višnjani nad >gavgami« v Ste-hanu polhe. Lepe siervilo ee jih je zbralo, namreč ViŠnianov, polhov so pa ob rlveh ponoči prinesli k offniu le tri eksemplarie, vse druge pasti so bile prazne. Zdi se. kakor da bi ta zanimiva in redka živa lica pričela isumirati tudi v naših krajfih, ko iih je vendar bilo se ra Jurčičevih Časov cela krdela. Kaj bi bilo temu krivo? Ne lovi fth nihoe. nasprotno: ljudstvo jih celo ščiti. Rado bi si ohranilo to redkost v našem živalskem svetu; saj oa je polh tudi ljubka- zanimiva živalca, bistrih očkov in mehkega kožuščka. Včasih so lovili polhe radi okusnega mesa. današnfim polholovcem pa ere v prvi vrsti za romantfko lunine noči. Ko posedajo okroc tople ermadice kroži kozarček iz rok v roke. V svetlobi prasketajočetra ognja si pečejo na raztrru ianea in v peoehi krompir. V tiho noč odmeva stara narodna pesem ubranih crlasov. Sem in tja zauka kora jž" en fant dekleta mu odeovarjafo i zvonkim smehom. Seveda dekleta so tudi zraven, saj ni tako kot v starih časih, ko so smeli takemu lovu prisostvovati le stnri, izurjeni možje. In bi bil smrten greh. ee bi ee pokazala Dri ocniu >kikla<- V soboto je. bilo krasno vreme m noč svetla kakor dan. In Ljubljančani, katerih itak nikdar ne manjka pri tako zaniniivib prireditvah, so z vesel*m uživali romantiko stare kranjske Sege. Le žal. da i« bil lov pripravljjjen kar na brzo roko. sigurno bi bilo 5e mnogo ve? udeležbe, če bi se stvar le pol dne prej razglasila, ne pa, da so se soetje animirali. Sele ob S. uri zvečer. Ob tem času je le malo takih, ki si Se niso določili programa za večerne ure oziroma, ki istega lahko po mili volji spremene. Sicer smo pa tudi v drugem pocledu v Višnji cori silno romantični ljudje, ne samo kar se tiče polhov in presketajocegn ognja. Lunina noč ima svojo čudno moč! V njenem varstvu smo imeli celo poroko! Kai poroka na Brezjah. kaj na Triglava! Poroka v Višnii gori o polnoči! To je bila romantika! Mar bi ne bil to fin siže za roman? Mlademu vrlemu paru. ki se ni ustrašil težkih zaprek, iskreno čestitamo! Naše gledališče DRAMA. Začetek ob »0. uri. Sobota, 23. septembra: Orlic. Premiera. •Izven. Nedelja, 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izven. • Za otvoritveno predstavo v drami »Orlic« v soboto dne 29. t Jn. je izdelala gledališka BiflBW nove dekoracije po obstoječih posnetkih Schonorujmakega gTu-du. Komad je razdeljen na šest dejanj, katerih prvo se vrši v Badnu pri EHinaju 1830 leta in nosi naslov >Orliču krila brste«c. Drugo dejanje se vrsi leto dni pozneje v Schonbrunnskem gTadu in ma naslov »Orlici krila drhte« Tretje dejanje je istotam brez časovnega presledka pod naslovom >Orlič j« krila raapel«. Ćatrto dejanje je na maskeradi v Schonbrunnskem parku z motom >Ranjena krila< Peto dejanje se vrši na VVagramski planoti in se zove >Zlomljena krila<. Delo bo vzbudilo po svojem velikem obsegu in prekrasnem prevodu, katerega je oskrbel pesnik Fran Al-breeht. gotovo cenzacijonaJno zanimanje in bo stopila drama s to veličastno noviteto na izredno odličen način V novo sezono. Druga premiera letošnje dramsko sezone je v nedeljo dne 30. L. m. ob 8. uri zvečer. Vprizori se Olge Scheinpflugove veseloigra v sedmih slikah >OugraJnica<. Na zabaven način nam prikazuje simpatična avtorica učinek in izpremembe. katere utegne napraviti bogastvo in obubo*anje. Komad režira g. Milan Skrbinsek. OPERA.. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 27. septembra. Hovan&črna. Premiera. Izven. Petek, 28. septembra. Zaprto. Sobota, 29. septembra: ob 15. uri: ManotL Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 16 Din. Izven. Nedelja, 30. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Iirven. Otvoritev Operne sezone 1934—1935. Premiera velike ruske opere >Hovansčina«. Znamenito delo slavnega ruskega skladatelja Musorgskega sloni na zgodovinskih dogodkih ,ki se odigravajo za časa carja Petra Velikega. Glavne vloge so naslednje: Vedeežvalko Marto, katero je smatralo ljudstvo za čarovnico in ki je bila ženska izrednega vpliva pri boja r jih ter je bila vedno v najtesnejših zvezah z Dositejem, pojeta izmenoma ga. Thierry in ga. Golo-bova Slednja poje Muto na premieri. Do-sitej ali prav za prav knez Misedski je vodja starovercev in je dosledno v opoziciji proti vsem reformam, ki jih je uvajal car Peter Veliki. Poje ga ravnatelj g. Julij Betetto. Nadaljni glavni vlogi sta oba kneza, oče in sin Ivan in Andrej Hovan-ski. Očeta poje g. Rus Marjan, sina g. Oo-stič. Ivar Hovanski. ki je bil nekaj časa tu. di regent, je vodja strelcev, ki so se upirali carju reformatorju, imeli z njegovimi ljudmi večne boje in v enem teh bojev je bil umorjen tudi stari Hovanski. Njegov sin Ivan pa je bil izreden Inhkoživec. ki je dosledne tivel na očetov račun in je naposled zblaznel. Predstavnika bojarov. moža. ki je bil vnet z« naoredek in tudi sprejemljiv za vse evropske novotarije, ki jih je uveljavljal car. kneea Vasilija H^H. cina poje g Marčec. ftakloviti je bil za stopnik carja ir. prav za prav njegov spi ritus agens Poje ga. g. Janko. Ostale pomembne jae vloge po jo ga Ribičeva in gg Banovec in Francel. Opero dirigira ravnatelj Polič. Rezija je DebevCeva. Premiera bo v četrtek dne 27. t. m. ob 20. uri izven abonmaja Prva dijaška operiui predstava letošnje »ezone bo v soboto dne 29. t. m. popoldne ob 15. uri. Poje se prekrasna francoska opera Manon. Veljajo globoko znižane cene od 5 do 15 Din. V nedeljo dne SO. t. m. se poje v operi zvečer ob 20. uri češka opereta - Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izredno prikupno dejanje, lahka glasba, ki sloni večinoma na narodnih noti vih ter tudi cel milje, v katerem se vse skupaj godi, so delo pri občinstvu izredne priljubili. Zasedba je ista kakor na premieri . Od »rede 26. t. m. dalje se vrsi stalna pred prodaja, gledaliških vstopnic v opernem gledatUču od 10 do pol 13. in od 18. do 17. ure. To velja za dramske in operne predstave. KOLEDAR Efcmes: Torek. 25. septembra, katovea-ni: Kteofa, Uroš. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Njegova prijateljica. Kino Ideal: Em:l in detektivi. Kkio Dvor: Potujoči pianino (Stan Lau-rela Jn Oliver Hardv). Kino Šiška: Sn Indije CRamon Novaro). DE21TRNE LEKARNE Danes: Mr. Bohince, Rimska cesta 3-4; dr. Kmet. Tvrševa cesta 41; Lensrek. Res-Heva cesta I. (Jm&cci mita V prijaznih mora\'ških hribih so v ne-del/o blagoslovili \-odovod in so &i z feg-nano vodo pokušat tudi ljubljanski pisatelji in literat je, takorekoč po Huibmd potrebi. Milostno so se dali v Ljubljani zapeljati mamljhnm vabilom in so se ogrel; za dobrobit milega naroda, da bi hribov cem čestitali k vodi tudi črno na belem v naših najveljavnejših dnevnikih. Pot tja gori je doiga in vodi mimo mnogih mikavnih postaj, solnce prijetno obseva pobočja hribov v slikovitih jesen skih oblačilih in vodi namenjeni blagoslovi so se razlili tudi po vseh gričih in hribih tja doli do vasi ob belih cestah, kjer Je še iz starih furmanskih časov toliko ponosnih domov prastovanskega gostoljubja. Kako nebeško lep je pogled iznad belo pogrnjene mize pred hišo gori pod vrhom, odkoder se božje oko z očetom, sinom in golobčkom ozira po širm slovenuki domovi ni l In pa pravkar blagoslovljena stu-denčnica. ki je po ce\-eh pritekla v slednjo kočo in sleherno belo hišo/ Poživi ta žegnana voda človeka, da se zamakneš v ta blaženi balzam. kakc*r bi poslušal rajsko ptico in pozabil, da teko minute in ure ter se menjajo dnevi in noči. Prečud ne moči ima ie čisto n>ežc blagoslovljena voda zares, saj poročila o slrnmosti pri Sv. Trojici še vedno niso zadivila rado ved neg a sveta. Kdor prijatelje zbudi iz zamaknjenosti, ki traja ie tretji dan, naj senzacijo takoj /«W uredništvu »Sita*, ki pa ne drži niti se tako žegnane vode. Iz Metlike -- Vodovodna dela, o katerih «mo ob prprki otvoritve nedavno poročali, so zelo pridno nadaljevali. Pri zasledovanji izvir. — studenec izvira iz ilovnate zem}*\ a trr h« je priti do skale oziroma Ha tega pe*^' so ee pojavile sedaj ovire. Poknzalo «e j«, da studenec bruha navpično iz tal rz globine najmanj 2 metra. Za nadaljnje, zasledovanje bo treba napraviti lagatno steno in vedno sproti izčrpavaJi vodo. Doktor B* pride iz Ljubljane že naročena ?rpaljka, eo dela začasno ustavljena. \a Veselio] so pričeli kopati rezervarje. ki bosta dva. vsak I po TO m* prostornine. Vsa dHa nadaoruje m vodi banovinski inženjer. — Občina raa&faii. V zvezi * poročilom ereskeca nace letva v Metlik1 [e banska 'jprava v LhibVjani naklonila za tukaj-n Brez 4.000 V? b^lt;7i^ke *»enifnrtk-* p^nic** po izjemni ceni 1 Din za kg. Seme je razkuženo in zaradi tetra neužitno. Ker ie 0 naročilih treba rK)ročati v o*jim Sem fasu, naj se vsi interesenti tako«; favtio v občin-eJri pieami. Stroške za provoz in shrambo trpe naročniki — Lepa slovesnost v naSem Ziimlw\rku. Kakor smo poročali že pred dobrim tednom ao vrli Zumberčani svojemj župniku in pesniku pok. Jovanu Hr;i nilovićti vzidali v župno cerkev Sv. Nedelje Bpooiistfco ploHo ki so jo v nedeljo svečano odkrili nad cerkvenimi vrati. Cerkvene obreda je oprav;] 5kol dr. D-fonfrHe \yaradi. a «ve?ano»ti so je ndeležil tudi zaerebški mitropolit dr Ante Bauer polee številnih dmeih odi i cinikov rt vseh večjih mest naše drŽave. Številne navzoče >e prvi pozdravil predsednik pripravi jameca oSlobode< zapeli ver" lepih pesmi In se je pričelo narodno veselje. SOKOL — Piknik 8okola VIČ. Ob n-vjkraAnej-sem jesenskem popoldnevu je priredil v nedeljo viški Sokol v »Vrhovškein bor-stu« svoj prvi piknik. Udeležilo ae ga je precej članstva, pred vsem telovadcev, k! so uživali krasno jesensko popoldne v prijetnem gozdičku Uprava irustva je poskrbela tudi za dober prigrizek in pijačo ter s« je br. Viktor izkazal pravega mojstra v pečenju rainjičev in čevapčlčev Za zabavo je bilo tudi dobro poskrbljeno, gramofon in kitara ter veselo petje se je razlegalo po gozdu Mnogo zabave je vzbu dilo streljanje v tarčo, šaljiva tekma v vrečah, kjer so zlasti starejši braje vzbujali b svojimi precejšnjimi težami salve smeha 8 kratka, piknik je dosegel velik uspeh Z večernim mrakom se je sokolska družina vrnila domov ter ob hiilnam svitu tn med petjem obujala spomine na nedeljsko pooolde Takih družaKnlb Izletov si želimo še več, pričakujemo oa Številnejšo ufl>!*«»e«. tev 217 »SLOVENSKI NARODc, dbe 26. septembra 1934 Stran S. NE POZABITE, DA JE DANES PREMIERA LJUBKE KOMEDIJE Jijezova prijateljica TA KOMEDIJA JE POLNA VESELJA, SMEHA, LEPE GODBE IN PETJA V glavnih vlogah KATICA NAGY in KARL L. DIEHL ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE OB t, 7.% In 9.hi URI ZVEČER. — TELEFON STEV. 21-24. DNEVNE VESTI — Dopolnilne uredbe o sodnem postopku. Pravosodni minister je izdal uredbo o dopolnJtvi uredbe o sodnem postopku za sod.šča prve in II. stopnje z dne 25. oktobra 1932. Po tej uredbi se lahko imenuje do nadaljnjega za predstojnika sodnih pisarn in za upravitelja oddelkov sodnih pisarn kakor tudi za namestnike vodij denarne knjige tudi uradniški pripravniki in zvaničniki, v kolikor na sodišču ni uradnikov s predpisanim državnim strokovnim izpitom, v kolikor oni ne morejo opravljati teh poslov. — Zastopnik naše države v Mednarodnem uradu dela. V zvez: z nedavnimi volitvami v upravni odbor Mednarodnega urada dela je postala Češkoslovaška članica, Jugoslavija pa njena namestnica. Zunanji minister je imenoval za predstavnika naše države v upravnem odboru Mednarodnega urada dela načelnika v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje Dušana Jeremiča. — Angleško vojno brodovje v Splita. Včeraj popoldne je priplula v Srlit angleška vojna ladja »Devon?h:re«. Danes zjutraj je pa priplula admiralska ladja >Re~ solution« pod poveljstvom admirala Vor-besa, roleg nje pa še dve maniš: vojni ladji- — Na Sljemenu grade še en planinski dom. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« zgrad; na Sljemenu pri Zagrebu nov planinski dom, ker ie stari pogorel. Poleg tega pa gradi svoj planinski dom tudi planinsko društvo »Runolist«, ki šteje 2000 članov, in sicer na Kozjem vrhu. Dom bo 18 m dolg in 12 m širok in bo dvonadstropen. Pri ode bete los t i vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« Krenčice jako delovanje črvesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Glasniki zgodnje in ostre zime. Iz Kostajnice poročajo, da so letos slive v okolici zelo dobro obrodile, zdaj so pa drugič v cvetju. Nekatera drevesa so pognala tudi liste. Stari ljudje pravi-jo, da so to glasniki zgodnje in ostre zime. Slovenci v Sarajevu. V Sarajevu živi mnogo Slovencev, ki so večinoma organizirani v svojem klubu. Te dni je Slovenski klub polagal bilanco o svojem delovanju v preteklem letu. Iz poročil je razvidno, da je klub priredil dva Miklavževa večera, katerih čisti dobiček je znašal okrog 4000 Din. Tudi kulturno delovanje je bilo prav uspešno, lep je bil zlasti Cankarjev večer v Narodnem gledališču, ki je Sarajevčane seznanil z našim največjim pisateljem. Na večeru je predaval društveni rajnik g. Deržaj. Klub se je pa tudi z vso vnemo zavzel za koncert Akademskega pevskega zbora, ki se je vršil v Oficirskem domu. Ob priliki strahovite rudniške katastrofe v Kaknju je klub votiraJ za rodbine ponesrečenih rudarjev 1500 Din. število članstva je pa zelo padlo in sicer od 184 na 67. — Nov grob. V Kranju je včeraj preminula gospa Krista H t i b a 1. soproga žel. prometnega uradnika, znana sokolska de-iavka in drugih humanitarnih društev v Laškem. Blag jI spomin. Ostalim naše so žal je! — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj graverja, krojača, čevljarja. 5 pler-Jcev, prešivaJko, 3 pletilje, služkinjo (za Macedonijo) . — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 26, v Splitu 25, v Zagrebu in Beogradu 24. » Ljubljani 23.6, v Saraievu 23. v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764-3, temperatura je znašala 10.7. — Rabelj, Id dela čast »vojeroo imenu! V Dednem dolu so včeraj lickali kc ružo, pri čemer sta bila zaposlena tudi 29-letni France Potokar, a in posestnice. in neki Jože Rabelj. Nenadoma so se pa sprli in stepli in Jože je res po rabeljsko z nožem obdelal svojega nasprotnika Franceta, ki ga je nevarno poškodoval na glavi in po obeh rokah. France je moral v bolnico. — ion let stara Spi it čanka umrla. V Splitu je umrla v nedeljo Lucija Rosic, ki b: bila stara 26- oktobra 100 let. Doma je bla z .MuČa fn v Splitu je živela polniti 90 let — Strašna smrt vinjenega kmeta pod vlakom. V nedeljo ziutra-j se je pripetila pr: Kostajnici težka nesreča, 26!etni kmet Karel Orešković iz Stubh'a se ga ie malo nalezel in odšel je na bližnjo železniško postajo Majur, kjer ie hotel počakati brata, da b: mu potožil kako ga je mati v soboto ozmerjala, ker ie bil pian. Bil ie pa zopet, kot rečeno, okajen, in ta*o ni dovoli pazil na vlak. Kolovrati! Ie ob progi, naenkrat ga je pa prijel vagon osebnega vlaka in ga vlekel daleč za sefroi. Sele na postaji so vsega okrvavljenega pobrali. Nesrečnež ie kmalu izdihnil. — S kuhinjskim nožem prerezal ljubici vrat. V nedelo zvečer je 30!etn Josip Metziuger iz vasi Jarmine pri Vinkove* s kuhiniskim nožem prerezal vrat svoji priležnici Milici Smoljanić. Nesrečrrca je takoj izdihnila- Smoljanić se je sam javil orožnikom. Iz Ljubljane —lj Z Abrahamom se je srečal danes g. France Cer ar, znani in povsod priljubljeni šofer pri OUZD v Ljubljani. Jubilant je nedvomno najstarejši šofer v Ljubljani. Med prvimi, ki si je kupil avtomobil, je bil takratni slovenski župan g. Ivan Hribar, pri katerem je bil Cerar za šoferja, pozneje pa pri pokrajinski vladi za Slovenijo, odkoder je prišel k Bolniški blagajni, a nazadnje je služil pri OUZD, kjer je še zdaj. Jubilant, ki je znan kot dober in vesten delavec ter skrben rodbinski oče, je tudi že dolga leta blagajnik Zveze šoferjev, številnim čestitkam njegovih znancev ln prijateljev k jubileju se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ga še dolga leta videli zadovoljnega za volanom. —lj Apel na gozdarsko oblast. Prejeli smo iz krogov posestnikov gozdnih parcel na Rožniškem hribu: Sezona za kostanj je na vrhuncu. Nimamo nič proti temu, če pobirajo po hribu revni ljudje kostanj, ki pade zrel sam od sebe z drevesa dasi smo prav za prav mi lastniki parcel, torej tudi dreves in kostanja. Odločno smo pa proti temu, da se neusmiljeno klestijo ln tresejo drevesa, lomijo veje in zbija nezrel, zelen sad. S tem se dela nepopravljiva škoda na mladikah pa tudi je tako postopanje v nasprotju z gozdnimi postavami, ter upamo, da bo gozdarska oblast z vso strogostjo posegla vmes in naredila konec temu vandalizmu. Za primer navajamo, da je bila odlomi jena te dni na šišenskem vrhu 6 m dolga, debela kostanjeva veja. ki se je očd-vidno vdala in vlomila pod tezo človeških teles. Pripomnimo, da je bilo pred 40 leti strogo za bara j eno, da bi se svojevoljno klestil in tresel kostanj po Rožniku. |NjenHcral5n^?",| —lj Francoske tečaje zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na Moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnik«3 o>- ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20., predava g. profesor Južnič. II. tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20., predava g. profesor dr. Novak, m. tečaj ob ponedeljkih in sredah od pol 19. do pol 20., predavatelj isti. Poleg tega predava francosko slovnico v francoskem jeziku in vodi konverzacijo gospa J. Bele ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno 20 Din v naprej in sicer najkasneje do 8. vsakega meseca, ker se bo sicer zamudnikom nadaljni obisk tečajev za branil. Za to ukovino pa lahko obiskujejo vse tečaje. — Prijave sprejema od 24. septembra 1934 dalje vsak dan od 18. do 20 ure gosp. A. Dolenc, služitelj zgoraj omenjenega učiteljišča, kjer se dobe tudi potrebne poštne položnice. Tečaji trajajo 6 mesecev do konca marca Posebej opozarjamo one. ki bi event. izstopili pred zaključkom tečajev na pravočasno odjavo, da se s tem omogoči točna evidenca in prepreči nepotrebno terjanje ukovine. Pismene odjave je nasloviti na: Francoski institut — Moško učiteljišče v Ljubljani. Končno pripomnimo, da se tečaji ne bodo vršili, ako se ne prijavi zadostno število obiskovalcev. Zato vabimo vse interesente, da se pravočasno vpišejo. Danes in jutri velezabavni film Emil in detektiv? Kdor se hoče nasmejati in malo pozabavati, naj si še danes ogleda ta film v Zvočnem kinu IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.*4 zvečer. —lj Frank BuckS. Kdo ne pozna tega imena! Pred leti je to ime šlo med mladino od ust do ust. Vsak je videl v njem velikega junaka, neustrašenega raziskovalca in strašnega lovca na divje zveri. Vse svoje doživljaje je lepo opisal. To mu ni bilo dovolj. Hotel je pokazati človeštvu še več. Odločil se je za snimanje filma iz džungle. Delo se mu je posrečilo bolj kot je sam mislil. Ustvaril je film, ki je na mah zajel ves svet. še nikdar ni nihče na filmski trak ujel toliko še neznanih momentov iz življenja divjih zveri kot baš F. Bocks. Ta fim nam v petek pokaže Zveza kulturnih društev. Prepričani smo, da bo ta film žel isto odobravanje in isto navdušenje, kot ga je žel na Dunaju, v Londonu. Parizu in Berlinu. V mestih je film bil predvajan po cele mesece zaporedoma. FIlm je eminentne kulturne važnosti, zanimiv za staro in mlado ter poučen za vse, ki se za_ nimajo za življenje divjih zveri. —lj Napad na Grajski planoti. Snoči }e nekdo na Grajski planoti brez povoda napadel brivskega pomočnika Joška Bric-lja in ga poškodoval na glavi. Bricelj je moral v bolnico. —lj Esperantski tečaj za začetnike bo otvoril nocoj ob 19.80 s kratkim predavanjem o esperantu »Klub esperantistov v Ljubljanic v prostorih Dopisne trgovske šole — Kongresni trg 2-TL —lj Okrajna organizacija JNS za kolodvorski okraj v Ljubljani vabi svoje članstvo na članski sestanek, ki se vrši danes ob 20. uri v hotelu štrukelj. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tudi delegati sreskega odbora. —11 Načeintttvo aoko*ske rope Ljubljana sklicuje sestanek načelnikov m načel* nic vseh ljubljanskih in bližnjih sokolskih društev v četrtek 27. t. m. ob *X uri zvečer v piaarni na Taboru. Udeležba vseh je zbog važnosti dnevnega reda neobhodno potreb-, na, Zdravo! —H Preskrba i najboljšim sima*im sadjem. Na Številna vprašan ia lanskih eenj. odjemalcev sadja, ki so a oskrbeli aadje pri Kmet is k i družbi v Ljubljani, sporočamo, da je družba letos ukrenila vse potrebno pri svojih podružnicah in članih — produeentih — sadjarjih ca nakup zadostne mnoftine najboljšega sadja a zimo. Kmeti jaka dražba bo imela letos prvovrstno sadie naših Štajerskih kmetijskih podružme iz konjiškega, mariborskega, slovenjgraskega, eelj-akega in smarskega sreza, po primerni een-L Sorte: belfler, ananas reneta, boskop-ski kosmač. kanadka, mosanegar, bobovee, bork ovo Jabolko, voščenka, baumanova reneta, krivopeceJj, šampanjska reneta, zlata perm ena, londonski peping itd. Torei, izbire dovoli za vsakogar brez iineme. Naročila se spre tema jo Se v naprej med poslovnimi uramd pri metijski družbi, Novi trg 3-, odnosno v družbeni prodajalni Igriška uL 3. (za dramo). Telefon štev. 2106 ali 3755. —lj Za hospltantke na zeneid obrtni soli se bo pričel pouk meseca oktobra. Prijave se sprejemajo od danes naprej na Ženski obrtni šoli, pritličje, soba 20, vsak dan ob 10.20 in 16.10. Iz Celja —c Iz delovanja celjskega Sokola. Pred-njaški zbor Sokolskega društva v Celju sporoča, da se vrši telovadba vseh oddelkov po lanskem urniku. Zato se pozivajo vsi v telovadnico, da se sokolsko delo smo, treno nadaljuje. Novinci se sprejemajo samo do konca oktobra. Društveni prednjaški tečaj je vsak dan od 19.30 dalje v telovadnici v Sokolskem domu v Gaber ju. — Tečaj obiskuje 18 članic in 14 članov, vodi ga pa župni prednjak br. Burja. Vsakoletni prednjaški tečaji bodo dali Sokoiske-mu društvu v Celju izvežbane vaditelje in vaditeljice, ki jih je sedaj premalo. —c Šoferski izpiti za sreze Celje. Šmarje pri Jelšah in Gornji grad bodo v sredo 3. oktobra ob 9. dopoldne na sreskem na-čelstvu v Celju. K izpitom lahko pridejo tudi kandidati lz mesta Celja. Pravilno opremljene prošnje je treba pravočasno vložiti pri sreskem načelstvu v Celju. —c Občinska organizacija JNS za mesto Celje bo priredila prvi prost, družabni sestanek članstva v sredo 26. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu in vabi vse Članstvo k udeležbi. Ti družabni sestanki članstva bodo vsako sredo zvečer v Celjskem domu, a niso identični z redovnimi plenarnimi sestanki strankine organizacije. Samo še danes se lahko nasmejete in pozabavate nad vragolijami slavnih komikov Stan LAURELA in Oliver HARDYA v veselem filmu POTUJOČI PIANINO ZVOČNI KINO DVOR. Telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Jutri! »BUFFALO BILL« Jutri! 7. Maribora — Akcija sa nov reševalni avto. Nabiralna akcija za nabavo novega reševaAnega avtomobila zelo razvesljivo napreduje. Tukajšnja prostovoljna gasilska in reševalna četa je razposlala vsem večjim mariborskim in okoliškim tvrdkam m zavodom prošnjo za podporo. Med prvimi so se temu poklicu odzvali: Hutter in drug s 1000 Din, Posojilnica »Narodni dom« s 500, Mariborska tekstilna tvornica s 500. Karel Thoma, tvornica svilenih izdelkov s 500, Marko Rosner s 500, Jugotekstil s 300, Jugosvila z 250 ter tvornica »Zlatorog« s 150 Din. Vsem darovalcem se za plemenito gesto Gasilsko in reševalno društvo najtopleje zahvaljuje. — Iz obrtno nadaljevalne šole. Vajenci in vajenke, ki o se vpiaah v obrtno nadaljevalno šolo, naj dvignejo na mestnem načelstvu v času od 30. sept do 6. okt vsak dan dopoldne pridelilne listke. Priglašencj se bodo zbrali 7. okt. ob 8. uri zjutraj v naznačenih šolah, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. — Zasedba vlog v »Hamletu«. Pri premieri Shakespearjevega »Hamleta«, ki ga vpnzori Narodno gledališče v Mariboru v torek 2. oktobra, bodo vloge razdeljene sledeče: Kraljeva bo podala Ofelijo. Starčeva kraljico. Skrbinšek Hamleta, Furijan kralja, Pavle Kovic Pod oni ja, Blaž Loerla, Nekrst Horatia, Gorinšek duha Hamletovega očeta. Grom prvega igralca. V ostalih vlogah pa bodo nastopili: GorinŠkova, Hara-stovič. Medven, Rasberger. Košič, Košuta, Ver don ik in Stan dekor. Sodeloval bo tudi gledališki zbor. Delo režita gkivtri režiser Jožko Kovic. — Nesrečna ljubezen in lizoL V zadnjem času se je v Mariboru razpasla manija samomorov. Skoraj v vseh prhnerih prostovoljne smrti pa je motiv dejanja nesrečna ljubezen. V ponedeljek sa hoteli umreti dve mladenki, ki ju je življenje bridko razočaralo. Komaj 16-letna Marija S., tkalka iz Hoč, je bila v ljubezni kruto prevarana in se je zero hotela posloviti od življenja. V samomorilnem namenu je segla po lizolu m ga izpila. V silnih bolečinah »o jo prepeljali mariborski reševalci v bolnico, kjer so ji zdravniki reSili življenje. Iz istega vzroka je hotela v smrt radi 19-letn« kuharica Anica P. z Meljske ceste. Tudi ta je v obupu izpila večjo količino lizola. Vendar so tudi njej v bolnici s tako^njo zdravniško pomočjo reSli življenje. — Nesreča z orožjem. V nedeljo popoldne se je igral 15-!etni ključavničarski vajenec Stanko Pšeničnik iz Spodnjih Hoč s fTobertovVo Bil ie tako nepreviden, da je sprožil petelina in izstrelek je fantu premi levo nosa Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnici, kamor so ga prepeljali reševale*. Kar poflkssi rta}. Učitelj v šoli: *Na svetu m nič tako težkega, da bi se ne dalo storfti.« Mihec: »Gospod učitelj, pa poskusite spraviti zobno pasto nazaj v tnbo.« Preveč zahteva. — Kot vesten zdravnik vam svetujem opustiti konjak. Namestu vsakega šitea konjaka pojejte raje no eno jabolko. — Gospod doktor, kaj Lahko pojem 25 jabolk na dan? O kamniškem teatru, baletu in še kaj Zaključek tedna Rdečega križa — Zgradite ob Bistrici korito, da bodo imele gospodinje kje prati perilo Ljubijana, 25. septembra. V soboto je Rdeči križ priredil večerno prireditev za zaključek tedna Rdečega križa. Kamniški salonski orkester nam je dobro zaigral odlomke iz »Sevilisketja brivca«, »Bagdadskega kalifa« in »Prodane neveste«. To za uvod, za tem smo videli »Srečanje«, tretjo sliko iz pesmi hrepenenja »Knegmja Zarja*. Tekst od dr. Igora Vidica, za zaključek pa »Jesensko noč«, drugi privid iz »Noči smrti« od istega avtorja. Vmes. med dvema odlomkoma, smo pa gledali nas kamniški balet v pantomimi »Možiček« (dr. J. Ipavic). Prvi izvleček »Srečanje« je vzet iz »pesmi hrepenenja«. Osebe so 2arko, D«on Juan in Ahasver. Prednja iščeta vsepovsod ljubezni, ne najdeta je, Ahasver jima pove, da blodi že tisoče let in je ne najde. 2arko in Don Juan pa le še upata, da jo najdeta in gresta vnovič na pot — v novo življenje. Ahasver pa modruje in se ne moti — ljubezni ni na svetu ... Vsebinsko je zadeva s'lno težka, to za poslušalce, vse je en sam izliv velikega opevanja ljubezni in težko razglabljanje izkušenega Ahasveria. čeravno je oče avtorja, g. dr. Vidic, uvodoma deloma pojasnil prejšnje in kasnejše slike, nismo razumeli... Igralsko najmočnejši je bil Ahasver. potem Don Juan, nehvaležno vlogo pa je imel Žarko. Pa preveč deklamiranja, premalo doživljanja in vživljanja. H koncu pa še: ni užgalo. ker niso imeli gledalci pojma, kaj se naj bi še izvršilo v nadalj-nih petih slikah. »Jesenska noč* — razgovor s smrtjo — drugi privid iz »Noči smrti«. Smrt in polkovnik zaključujeta račune izza vojnih dni. Problem, ki se ga vsakdo boji. smrt ni prijetna, zato se jo tudi težko qleda — čeprav le na odru ... Oba igralca sta se trudila, tako polkovnik kot Thanatos (smrt). Polkovnik je bil sprejemljivejši, smrt pa premalo — recimo — mrtvaška ... V glasovnem oziru je ime! polkovnik znaten plus. smrt pa težje stališče. Vsebinsko je komp!;cirana zadeva, ki bi se mogoče bolje čitala ob danem razpoloženju. Za oba izvlečka je pa zaradi nepovezanosti te/ko podari oceno, samo kratko tolmačenje ni dovoljno. Zakaj niso dali nekaj celote, kamniški roiak dr. Igor Vidic bivajoč v Beogradu, ima ne-broj primem:h stvari, ki bi se dale boljše —razum! jivejše prikazati in tud' sprejeti. Pantomima »Možiček« je dobra zadeva, Pierot, Pieretka Kolombina, Harlekin in Kolombinine prijateljice nam prikažejo 'n odplešejo ljubke prizorčke. ki se jim je celo »možiček« na sten« smejal in padel na tla. tako da so morali poklicati na pomoč zastor. Nič ne de. živo in veselo so nadaljevali in šlo je zadovoljivo. Seveda ne smemo biti strogi v oceni, »balet« in balet sta dvoje pojmov in znanj. Kamniški teater in pravo gledališče — tudi. zato glejmo stvar z lokalnega stališča in re- Iz Ptuja — Sport. Zadnjo nedeljo sta tekmovala oba domača športna kluba in sicer SKP ln SK Drava, ki sta nastopila na športnem Igrišču SK Ptuja. Tekma je bila zeLo zanimiva ln napeta zlasti še, ker je SKP kandidat za prvaka in je imel letos že prav lepe uspehe. SK Drava je pa dosegel pri tej tekmi svoj največji uspeh v tej sezoni in pokazal v tehnični Ln kombinatora! igri več sposobnosti od SKP. ker je njegovo moštvo fizično boljše. Igra je ostala neodločena in je končala z rezultatom 1:1. — Padec z drevesa. l€letni dninar Kir-biš Alojzij iz Gerečje vasi je obiral sadje Nesreča je hotela, da mu je na veji spodrsnilo, da je padel z drevesa in dobil poškodbe na levi nogi ter težke notranje poškodbe, da &o ga morali prepeljati v bolnico. Iz Trbovelj — Nedeljski sport, v nedeljo 23. L m. sta otvorila jesensko prvenstveno sezono v Trbovljah SK Retje in SK Trbovlje na igrižču SK Amaterja. Proti pričakovanju je odneslo Trbovlje po sicer pičli toda za_ aluženi zmagi 2 točki. Tekma se je vršila fair in je želeti, da bi se odigrale vse sledeče prvenstvene tekme tako disciplinirano in dostojno. Tekma se je pričela ob 16. uri. Trbovlju sta manjkala najboljša in to Pleakovič in Kosi, toda kljub temu preide takoj v napad, ki doseže enajstmetrovko, ki jo Razborsek takoj pretvori v prvi zgoditak za Trbovlje. Temu slede močni napadi Retja, a dobro razpoložena obramba čisti, vendar se posreči Retju izenačiti in 10 minut nato drugi gol. Prvi polčas je torej končal z rezultatom 2:1 za Retje. -— Sele v drugem polčasu se znajde Trbovlje, ki pa je imelo smolo pred golom. Poznalo se je, da mu manjkajo dobri streicl Nešteto zrelih pozicij se zastrelja v avt, moštvo pa kljub temu ni klonilo. Retju se je poznala utrujenost in negotovost vratarja, kar je SK Trbovlje izkoristil ter zabe-lejffl i« prostih strelov še 2 gola. Končni rezultat 3:2 za Trbovlje. Najboljši mož na polju je bil nedvomno levi krilec Rugl. Sodil je g. Cimjperman dobro in objektivno. Publike, ki je zaradi lepega vremena šla večinoma na izlete v lepo trboveljsko okolico, je bilo le malo na igrišču, V pred-tekmi rezerv je zmagal SK Retje v razmerju 4:2, Pripomnimo, da je bil golman SK Trbovlje poškodovan. — Dopoldne sta se pa na igrišču SK Amaterja srečala v prijateljski nogometni tekmi SK Amater in SK Dobrna. Tudi ta tekma je bila vse-akosi zanimiva, pokazala pa je, da je nekdaj najboljši trboveljski klub Amater mnogo Izgubil na svoji borbenosti in tehnični njtiniranosti, kar pa je pripisovati dejstvu, da je mnogo najboljših borcev z zelenega polja moralo k vojakom, drugi pa so odSi s trebuhom za kruhom v kraje izven Trbovelj, nekateri pa so odšli tudi v druge klube. Vodstvo pa bo skušalo pritegniti nove mlade sile, ki bodo nadomestile izgrubljeno in klub usposobile za borbo. — Velikodušen dar Rdečemu krizo. Nasneetu venca na grob svoje blagopokojne sestre je darovala soproga tukajšnjega cimo: dobro je bilo! Mnogo truda, mnogo ur in noči je šlo, da so naštudirali. še več ur bi bilo treba, da bi izpilili in »omehčali« trde gibe rok in nog ter telesc. Pa vseeno, dobra volja je b^la. te deklice m gospodične, ki so plesale, so pokazale, kaj zmore dobra volja. Pierot, čmeren in be-težen, je bil dober. Pieretka tudi tako. Kolom bina je pa imela največjo ulogo m jo zadovoljivo rešila. Le še več temperamenta, malo »omehčanja« gibov — pa bo šlo; Harlekin se je tudi dobro odrezal. Kolombinine prjateljije je predstavljal »baletni zbor«. Skoda, da ni večji oder, dvanajst oseb težko pleše in učinkuje nekako »stisnjeno«. Baletni poizkusi so že od nekdaj doma v Kamniku, od časa do časa nas presene tijo s kako novostjo. Seveda naj bi ne bil med posameznimi nastopi tako dolg časovni presledek, komaj razgibana in uvežbana telesa sodelujočih radi počitka zgube tisto potrebno prožnost in tudi gracijoznost gibov trpi. Zato: večkrat! Potem se bo videl tudi napredek in skupinski plesi ne bodo učinkovali kot povprečne ritmične vaje, ampak kot zaokrožena plesna kreacija. Naraščaja imajo dovolj, to smo videli v soboto. S Kopališče je sedaj uporabno le še za sončenje, če bo še kaj lepih dni. .Struga }e prazna, le gramoza je polno, tega se pa letos ne ho spravljalo, ker se ga bo še precej nabralo in ga bodo potem s pridom uporabili. Iz vrst naših gospodinj slišimo pritožbo, ki jo bo moralo mestno načelstvo upoštevati in odpraviti nevzdržne razmere. Za vse moderne naprave se zanimajo in vsepovsod skušajo pomagati, le za to se ne brigajo, da bi napravili ob Bistrici mesto, kjer bi se lahko pralo. Ob slovitem »Sajspahu«. ki teče skozi mesto, ne morejo prati, da tični potoček ima to grdo navado, da je gost in moten, skratka — tako pravijo — perilo je po spiranju v »šajspahu« mesto bele — sive barve in prepojeno z nekim čudnim vonjem, ki ga snažni Kamničani seveda ne morejo prenašati. Ob Bistrici, ki je krstalno čista m dodobra »razkužena«, naj bi zgradili primerno betonirano korito, pa bo mir in perilo čisto! Tako naše gospodinje in — prav imajo! Je pa še druga pritožba: namreč slab tok. ki v večernih urah pada in dviga. Radio-poslušalci se pritožujejo, da volta-ža tako pada, da je onemogočen sprejem često do 10. bre zvečer. Plačujejo takse in davke, tok je drag, pa zanič, zato bi bilo v interesu splošnega zadovoijstva, da merodajni činitelji zavzamejo voje pravo tališče in zahtevajo odpravo nedostatkov. O tem, da se slabo vidi, pravijo, o tem niti ne govore! Razburjenje jc vel ko. R. K. višjega njdniškega nadzornika gospa inž. Hamrla znesek 250 Din tukajšnjemu Rdečemu krizu. Lskrena hvala! — L°v**ka prireditev. Tukajšnji lovci so na Mrzlici popravili in povečali staro kočo, ki bo v bodoče služila lovcem kot prijetno pribežališče ob neurju in nevihtah, pa tudi za odmor. Včeraj so priredili v okolišu Mrzlice velik lov, nato pa so otvarjali povečano in popravljeno lovsko kočo. Bilo je krasno vreme in je ljudstva na okoliških planinah kar mrgolelo. To in ono iz Stična, 'J4. septembra V nedeljo nem postil sadno raz-^avo v Vel. Gabru. Nisem pričakoval t.iko lepezi sadja, kakor ao ea pokazali razstavljalci #» Primakovega in okolice, a še boli sen bd presenečen, ko mi ie mladi tajnik pokazal pisarniške prostore oabemke občino. Lepa, novo zidana hiša, srveth prostori. iVim^rjal sem jo s hišo. v kateri ie sedaj pisarna 6tiške občine. Sramovati sem se moral, ko sem tainiku opisoval >reprezentativno< zgradbo, pod katero streho ima to Sricani svoio posvetno oblast. Priznati moram, da ne razumem svojih soobčaoov. ki so tako ponosni na največjo cerkev v Sloveniji in na svojo rojakinio, prvo pilotinjo v Jugoslaviji, pa tako mačehovsko skrbe za 'iradm> prostore svoje občine. Pred meseci sem pisarno koma i našel tam nekje na Krmajni« blizu vasi Vir, a sedaj ie res v vasi Stična pod okriljem velikanske cerkve a še večjega samostana ▼ prav ponižni koSei. Po uradni pisarni stiSke občine bi tujec Stičan** sodil, da ne polagajo nobene važnosti na reprezentativno zgradbo svoje občinske oblasti, ker so menda že dovoij poskrbeli za narveSlo cerkev in Se mocroČnejši kmikk stan- Pri zadnjih občanskih volitvah je v stiski občini zmagala najčistejša JNS kandidatna lista. Sedanja večina >e na neki od borovi seji sklenila prenesti občinsko pisarno v novo zeradbo pri kolodvoru, da bi se tudi na zunai pokazala v malo lepši zgradbi- A. erlej ea spaka, roerodajna nadzorna oblast ne dopjšča, da je občinska pisarna v »Krjavrjevi« koči. Menda hoče s tem počastiti prtklopKev Jurčičeve rojstne vasi Mu-liave k stiski občioL Pred kratkim ie nekaj navdušenih mladih smučarjev postavilo na Obolnem svojo kočo in jo krstilo za Kriavljevo kočo, A jae trdim, da so pogreših, m da bi morali prepustiti ime Krjavrfe»va koča stiski občini, kajti občinska pisarna ie res v hiši, ki po prarviei zasluži ime Krjavljeva koča. Krasen pogled. Češki dragonski .poFk je bil v petdesetih letih premeščen v Italijo. V Trstu so se vkrcali. Ritmojster, Nemec, je za-povedal stražrnoistru, rvaj vojake, ki še nfkok niso vfcieH morja, oa primeren način opozori na krasen pogled na mor)e. Rečeno, storjeno. Stražrnojster se je obrnil k vojakom *n Jhn pokazal z roko na morje, rekoč: »Sapra, če hi bik> vse to pivoU Stran 4, /SLOVENSKI NAROD«, dne 25. septembra 1934 ^ 217 SGrivncst 3 belega eer/;o — Abigail Dooraova. — Minchen je napravU ze4o resen obraz. — Stara je že nad sedemdeset let ii čeprav je za svoja leta še zelo dobro ohranjena, je operacija žolčnika zelo nevarna, ker ima bolnica sladkorno bolezen. Edina dobra stran pri tem je, da je v coma-ticnem stanju in da si ne bo treba pomagati z ajnastezijo, z uspavanjem. Vsi smo sicer pričakovali, da bo morala stara gospa pod operacijski nož prihodnji mesec zaradi navadnega kroničnega vnetja slepiča, toda prepričan sem da se doktor Jannev slepiča danes ne bo dotaknil, da ne nastanejo komplikacije. Morda pa stvar sploh ni tako resna, kakor bi utegnil sklepati iz mojih besed. Ce bi ne šlo za gospo Doornovo, bi smatraj doktor Janney to samo za zamimiv primer in nič več. — Pogledal je na zapesrno uro. — Operacija bo ob 10.45. Kmalu bo deset. Ali bi ne hotel počakati in pogledati kako doktor Jaimey dela? — Kaj... Da boš vedel, on je čudodelen operater. Najboljši kirurg na vsej vzhodni strani New Yorka. On je šef-kirurg naše bolnice, deloma za to, ker je gospa Doornova njegova prijateljica in pokroviteljica, v prvi vrsti pa zaradi svoje geoirjalnc operaterske umetnosti. Zakaj bi ne počakal? Doktor Jarmev ji bo rešil življenje — operacija bo v amfiteatru na oni strani hodnika. Doktor Janney pravi, da bo zopet zdrava, in če pravi to on, lahko Staviš, da bo res. — Mislim, da ostanem, — je dejal Ellerv zamišljeno. — Po pravici rečeno, še nobene kirurgične operacije nisem videl. Ali misliš, da bom to prenesel? Bojim se, da sem preveč občutljiv, Johne... Oba sta se zasmeja-la... Milijonarka, fi'lantropka, socijalna dobromica m zakrknjena vdova, fi-riancna magnatka — vrag vzemi umrljivost človeškega telesa! — Vse nas čaka to, — je pripomnil Minchen in potegnil noge udobno pod naslanjač. — Da, Abigai4 Doornova ... Morda ti je znano, Ellerv, da je ona ustanovita to bolnico. To je bila njena ideja, njen denar, skratka, to je njen zavod. Bili smo vsi iz sebe, saj si lahko misliš. Najbolj si je pa vzel njeno nesrečo k srcu doktor Jannev, saj mu je bila vse življenje vila dobrornica, omogočila mu je študije na Hopkinsovi univerzi, pozneje pa na Dunaju in na Sorbonni. To kar je, je napravila iz njega ona. Zato ni čuda. da si je izgovori'] pravico operirati jo, kar bo seveda tudi storil Nihče bi je ne mogel tako dobro operirati. — Kako se je pa zgodila nesreča? — je vprašal Ellerv radovedno. — Usoda je menda hotela tako... Vidiš, vsak ponedeljek zjutraj pride pregledat oddelek za siromašne bolnike — to je njen konjiček — in bas je hotela po stopnicah iz tretjega nadstropja, ko je »padla v diabetično comatično stanje, padla je po stopnican, in sicer na trebuh. K sreči je bil takoj pri rokah doktor Jannev. Brž ji je nudil prvo pomoč in že pri površnem pregledu je ugotovil, da si je pretrgala žolčnik, trebuh je bil zatekel in zaripel... Pre-ostajak) ni nič drugega nego odločiti se za in suri no ve m glucosove injekcije. — Kaj je zakrivilo njeno c »matično stanje? — Ugotovili smo, da je bila kriva malomarnost ckužabnice gospe Door-nove, Sare Fullerjeve, To je ženska srednjih let, ki že več let živi z gospo Doornovo, vodi ji gospodinjstvo in je njena družaicuca. Da boš razumel, stanje gospe Do orno ve je zahtevalo in-sulinove injekcije trikrat na dan- Doktor Jamn-ev je vedno vztrajal na tem, da ji bo dajal injekcije on, čeprav si lahko bolnik v večini takih primerov sam vbrizgava insulin. Včeraj zvečer se je moral doktor Jannev posvetiti drugemu zelo važnemu primeru in telefoniral je hčeri gospe Doornove Muldi, kakor je storil vedno, kadar ni mogel stopiti k njim na dom. Toda H uide ni bilo doma in tako je naročil FuHerje-vi, naj reče Huidi, ko se vrne. da mora vbrizgati stari gospe insulin. EuHerje-va je pa menda pozabila na to, a gospa Doornova je v takih primerih sploh brezbrižna. In posledica je bila, da včeraj zvečer ni dobila običajne injekcije. Davi je Hulda zaspala, o naročilu doktorja Jarmeya ni imela niti pojma in tako gospa Doornova tudi davi nj dobila injekcije. Povrhu se je pa pri zajutrku še preobjedla. To je rodilo zlo. Količina sladkorja v njeni krvi je kmalu presegala insulin in tako je moralo neizogibno nastopit} comatično stanje. In da bo nesreča popolna, jo je prijelo baš na kraju hodnika. Tako je bilo. — Žalostno, — je zašepetal Ellerv. — Mislim, da so bili vsi njeni sorodniki o tem obveščeni. Lahko si mislim, koliko se jih zbere tu. — Da, toda ne v operacijski dvorani, tja jih ne pustimo, — je dejal Minchen. — Čakati bodo morali v čakalnici. Rodbina nima dostopa v operacijsko dvorano. Kaj tega nisi vedel? Ali bi si ne hotel malo ogledati bolnice? Rad bi ti pokazal naš zavod. Mirno lahko rečem, da je pri nas vse vzorno urejeno. — Dobro, pa pojdiva, John. Iz Minchenove pisarne sta odšla po severnem hodniku, po katerem sta bila prišla. Minchen mu je pokazal vrata amifiteatralne galerije, odkoder bosta pozneje gledala operacijo, pokazal mu ie pa tudi vrata čakalnice. — Nekateri člani Doornove rodbine bodo najbrž že tu, — je menil Minchen. — Saj jih ne moremo pustiti, da bi hodili okrog... Dve manj&i operacijski dvorani na zapadnem hodniku, — je dejal, ko sta zavila za vogal. — Vedno imamo polne roke dela. Moj kirorgični štab je eden največjih na vsej vzhodni strani mesta ... Onstran hodnika, tu na levo je glavna operacijska dvorana — pravimo ji amfi teater — z dvema posebnima pri lega jodima sobama, predsobo in dvorano za narkotiziranie. Kakor vidiš, vodijo v predsobo vrata s tega hodnika, namreč z zapadnega hodnika, za vogalom na južnem hodniku je pa drugi vhod v dvorano za anastezijo ... Amfiteater je določen za velike operacije. Rabimo ga tudi za predavanja z demonstracijami za medicince in strežnice. Zgoraj imamo pa še druge operacijske dvorane. Slikar kot moderen Robinson Japonski slikar Suzuki se je kotel skriti ljudem na pust otoček« pa so ga kmalu našli Yuji Suzuki je bil pred ieti znan sJa-kar. Po svojem očetu je bil podedoval manjše premoženje in porabil ga je za potovanje po svetu, da bi se seznanil s tujimi kraji in ljudmi. Suzuki ie prepotoval Indijo. Avstralijo, Mongolijo in mnogo drugih dežel. In kmalu se je prikazala v njegovi duši zanimiva slika. Cim bolj je spoznaval svet, tem večje je bilo njegovo sovraštvo do velikih mest in velemestnega življenja. Ko je zadel leta 1923. Japonsko strašen potres, ki je do tal porušil več mest, je obrnil Suzuki civilizaciji hrbet in se zatekel v samoto. Na svojem potovanju je odkril majhen, neobljuden otoček v koreanskih vodah, Jinsenbai po imenu. In na tem otočku se je ustavil, da bi postal moderen Robinson. Toda Časi ko so lahko živeli na svetu Robinzoni, so že davno minili. Zdaj se človek ne more nikjer tako skriti, da bi ga ljudje ne nadlegovali. In tudi Suzuki se ni mogel odkrižati ljudi. Kmalu se je pojavil na otočku korean-ski trgovec in začel dokazovati modernemu Robinsonu ustmeno in pismeno, da je otoček njegov. Zahteval je, naj mu plačuje 300 jen letne najemnine, drugače se pa mora preseliti kam drugam. Zagrozil mu je, da bo poklical na pomoč oblasti, če mu takoj ne plača najemnine. Modernemu Robinsonu ni preo stajalo drugega, nego najemnino za otoček plačati. S tem je bilo pa mahoma konec njegove rob in zoni jade, kajti Suzuki je moral za najemnino zaslužiti. Uredil si je na otočku farmo, rediti je začel perutnino, najprej je zgradil blok hišic, pozneje je pa nastala čez otok cela ulica. Ribe, sadje in sočivje mu neso že toliko, da živi v izobilju. Idila je pa trajala samo tako dolgo, dokler ni zvedel za njo tisk. Komaj je prišla v tisk prva vest v Robinzonu na otočku Jinisenbai, že so prispeli radovedni izletniki in na otočku je kmalu mrgolelo ljudi kakor drugod na svetu. Suzuki se je spočetka jezil, pozneje je Pa naval izletnikov izrabil, kar bi pravemu Robinzonu nikoli ne prišlo na misel. Začel je pobirati od radovednežev visoko vstopnino in kmalu mu je nesla 1200 jen letno. Odkar pobira vstopnino 20 jen od vsakega radovedneža, se je pa njih število znatno skrčilo. Moderni Robinzon je torej končal praktično, kajti zdaj na svetu dru-srače ne gre. Lastnik cirkusa Sarrasani umrl Iz Rio de Janeira poročajo, da je umrl tam lastnik znamenitega cirkusa Sarfasani Hans Stosch. To je bilo eno najbolj znanih cirkuških podjetij na svetu, eden prvih cirkusov, ki so imeli v Evropi po ameriškem vzorcu ogromne šotore z manežami in priključenim zverinjakom. Hans Stosch sam je bil krotilec divjih zveri z velikimi in bogatimi izkušnjami. Z levi, tigri m hijenami je imel pa mani preglavic, kakor z davčnimi uradi, ki so zlasti v njegovi domovini Saški obremenjevali njegovo podjetje s takimi visokimi davčnimi bremeni, da jih ni zmagoval. Nekoč je malo manjkalo, da mu niso vse živali poginile v Dresdenu od žeje, ker je bila občina zaprla vodovod in ni hotela dobavljati cirkusu vode. dokler ne bi brli plačani zaostali davki. Samo energičen nastop prijateljev živali je preprečil takrat katastrofo velikega zveriniaka. Leto dni prej je uničil požar v Ant-verpnu cirkusu Sarrasani vse šotore. To pa ni bil edini požar, ki je zadel ta cirkus. Pred leti je nastal požar v enem izmed stranskih prostorov, ko je bil cirkus poln občinstva. Prisotni policijski komisar je zahteval, naj ravnateljstvo obvesti občinstvo o nevarnosti. Zaman mu je Stosch pojasnjeval, da bo to po- vzročilo strahovito paniko in da ogenj lahko pogasi cirkuško osobje samo. Ker si komisar tega ni dal dopovedati, ga je Stosch zgrabil in potisnil v prazno tigrovo kletko. Potem je odvezal slone in jih odgnal h gorečemu šotoru, kjer so mu pomagali pogasiti požar. Sloni so šotor podni in poteptali. Razen davčnih oblasti je imel Stosch hudega sovražnika v svojem konkurentu Oleichu. Umrl je star 61 let v Južni Ameriki, kamor se je bil zatekel, ker v Nemčiji in Evropi sploh ni mogel več vzdrževati svojega podjetja, ki je imelo zaposlenih nad 800 ljudi. Letalska nesreča V petek zjutrai sta se dvignili s provizorične£a letališča pri 2ihni na Češkoslovaškem dve vojaški letali tretjega letalskega polka iz Pištan. Vreme je bilo slabo, rosik) je in nad letališčem je ležala gosta megla. Kmalu po startu sta dobili obe letali z letališča povelje, naj takoj pri staneta, kjer se bo pač dalo, kajti megla je hitro padala-Eno letalo je srečno priletelo do bližnjega kraja Rajce, kjer se je brez najmanjše nezgode spustilo na močvirje. Pilot je obvestil svojega tovariša v drugem letalu po radiu, da se je srečno spustil na tla in da naj mu sledi. Drugo letalo je potrdilo prejem brzojavke, pa je zašlo v gosto meglo nad gozdom in strmoglavilo na tla. Pilot Karel Stranecky in opazovalec kapitan Bohumil Hlavenka sta obležala mrtva. Letalo se je med drevjem popolnoma razbilo. Tragedija mladih zaljubljencev V četrtek so našii v gozdu blizu Rakovnika na Češkoslovaškem truplo mladega dekleta, ki je imelo več ran na telesu in globoko rano na vratu. Truplo je bilo pokrito z moško suknjo. Oblasti so kmalu dognale, da gre za 17-letno Vlasto Manncovo iz Krupe, ki so jo še v ponedeljek videli s 231enum Františkom Volmuto iz Prage. N.eno truplo je bilo pokrito z Volmutovo suknjo. Kmalu je preiskava dognala, da gre za umor. Volmut je v ponedeljek izvabil svojo ljubico v gozd, kjer jo je zabodel, po zločinu je pa skočil pod vlak in obležal na tiru mrtev. Ponoči so našli njegovo truplo, njegovo žrtev so pa našli šele v četrtek gobarji. Zanimivo je tudi, da i-e bil dekličin oče pred desetimi leti zavratno umorjen v gozdu, ko je nesel denar za izplačilo mezd rudarjem, zaposlenim v njegovem rudniku. Ta roparski umor še zdaj ni pojasnjen. Lani, ko so aretirali tolpo vlomilcev in tatov, ki so umorili orožniškega stražmojstra Reindla, je bila preiskava obnovljena, pa je zopet ostala brez uspeha. i t OSE za volane v različnih gubah SPECIELN1 E_NTEL oblek, volan, ftalov L L d. AZl KIKA.n-IE, entel vložkov ud tipk. I PREDTISKANJE, VEZENJE NONOGRAMOV. zaves t perila # J tli tro, fino in poceni tzvrsi t ♦ Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela štrukelj MALI OGLASI V vsefi malin oglasih velja oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za tnali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-itah — Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo lepe bele zobe 1 če ne morete no to vprašanje pritrditi z veseljem, potem Vam svetujemo poskus s Chlorodonton. Chlorodont ie zobno pasta z veliko čistilno močjo, ne da se loti pri tem dragocene zobne »klenine. S Chlorodontom negovani zobje bolje izgledajo in imajo lepši sijaj. Da dosežete popoten učinek dnevne nege zob in ust, je potrebna Chlorodont ustna voda, katera ne vpliva samo bložifno no okusne živce, temveč tudi osvežuje in čisti usta kakor kopel telo. Isto je močno koncentrirana ter varčno pri uporabi. Zobne posto« Ustno vodo Ha ft> le DSjl ix- Dt« !&.- Dtn 30.- SLUŽBE TKALSKI MOJSTER mlajša samostojna moč, dobi v mali tkalnici stalno službo. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. PRODAM PUMPARCE modne nlače. najboljši nakup. A. PKESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 2893 štev. 14. 6VT pecilni prašek in vaninitni sladkor izdeluje tovarna »Pekatete« ND>BM6W TRGOVINA špecerijska in delikatesna v centrumu Ljubljane — se radi družinskih razmer takoj odda. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Dobro vpeljana«. PAZNO VBC ABONENTOV sprejmem na dobro domačo hrano a Din 8.— dnevno pri operi. — Naslov v upravi >SL Naroda«. 2902 j DAME POZOR! Trajno ondulacijo napravim od 50.- do 80.- Din. — Frizerski salon, Smartiuska cesta št. 18. 2904 DIJAKI! Na Ljubljanici se čolni še izposojajo za transformatorjem na Trnovskem pristanu. 2905 AKO ŽELITE POSOJILO pišite na upravo »SI. Naroda« pod »Denar 2907«. Sprejmemo tudi zastopnike! Ce oddajate ali *$2ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodne. — Beseda 0_50 para 4AVESE. vam najlepše napravi po iz Dir: blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, l j unija na, Marijin trg Z. — tCdor trupi blage pr meni mu tih 12-grotoviro brezplačno' Mir*] DOPISOVANJE »PROKLETSTVO LJUBEZNI« pretresljivi roman v dveh delih imamo na zalogi še nekaj vezanih izvodov po gnižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slov. Naroda« Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naročilom je poslati znesek. Chlorodont zobna pasta ustna voda Oglasi v »Slovenskem Na imafo velik uspeh! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas Je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni sin, stric in bratranec, gospod &1av(c€> &Crc*tifc ca od« jm% dne 24. septembra ob % S. zjutraj, pripravljen s tolažili sv. vere za pot v večnost. K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 27. t_ m. ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožajja in molitev za pokojnikovo dušo. T LJubljani, dne 2~L septembra 1934. MESO CESAR, vdova KRANJC in očim Jl'Ll v polu, ter vse ostalo sorodstvo. Tudi Vi iGRho imate pol hi ©čara Nora shrivnost pudra daje moderen „mat odraz" Vse elegantne Francozinje imajo dane« polt s tako zvanim »mat odrazom*. To pomeni, da so Iznašle, kako se doseže popolna »mat« koža, ki ostane ves dan brez bleska. Bistvo te skrivnosti je v novem načinu proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem ie smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu ali na licu ni niti sledu bleska in to celo po večernem plesanja v razgretih prostorih in po izprehodih v vetru in dežju. Smetanova pena prepreči, da bi puder Tokalon sušil naravno mast kože, kakor napravijo to navadni pudri, zaradi česar postane potem koža raskava in suha. Če želite imeti čudovito čarobno polt, kateri ee ne more upreti noben moški, potem si nabavite še danes ikatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako temeljito se on razlikuje od navadnih pudrov, ker ie smetanova pena izključno skrivnost Tokalona. del usta: Oton — V« t L-Junparu