Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in p liikov ob polu enajstih dopoldne. — Naroči t>H' < raz- nlna Z. dostavljanjem. na doni »H P° poStl K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18* , polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—- — Naslov; Upravništvo »Zarje« v Ljubljani. Selenburgova nllca št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in l: od 6.—7. zvečer._____________ :: “H"1- ' Posamezna številka O vinarjev. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlžke rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 80 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova al. 6,11., uradne tire za stranke od 9.>-12. d6p. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste; ■*♦*!* mi irMHH iti v‘j it: v j m um uirjinsi t hn- rt * I v 27. [.,1, fr .... | \:z iti ■ II;' V Ljubljani, v petek dne 7. julija 1911. Leto I. ti Vabilo na naročbo. Naš dnevnik „Zarja“ že izhaja mesec dni. Koliko koristnega dela je opravila „Zarj&“ samo ta prvi mesec! Toda „Zarja“ mora izhajati dalje in bo izhajala, ker ima toliko važnih socialnih in kulturnih nalog, da bi se naše razmere brez našega dnevnika he mogli norrtialno razvijati. , , Cenjeni čltatelji! Pomisliti nam je le eno: boj, ki ga mora in more voditi uspešno proti klerikalnim in drugačnim nečuvenostim le naša stranka in le naš list, se bo poostril še bolj. Kako grozovito slepe naši politični „ prijatelji “ delavstvo, pa tudi druge stanove, ki blodijo v nevednosti, ki nimajo jasnega obzorja! Zaraditega je potrebno, da se f£z-širi naša jutranja „ Zarja “ v vsak kotiček naše domovine. Vsakdo, kdor se zanima za politiko, za prosveto, naj se naroči nanjo. Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina celoletna.......................K 1£‘— pblletna.......................... V*— Četrtletna....................... 4-50 mesečna........................... r50 za inozemstvo celoletno „ BO*— in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka (5 vin. v administraciji in tobakarnah. Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo ,,Zarje“ v Ljubljani. Po volitvah na Goriškem. ii. V zmislu sklepa strankine konference je bil le kraški volilni okraj goden za uspešno agitacijo. Kdor ni poznal istinitih razmer na Krasu bi bil dvojil, da se da socialnodemokra-tični stranki priboriti kak pomemben uspeh. Pričakovalo -te je sicer splošno, [da bo stranka napredovala, a niti klerikalni, niti narodno-napredni voditelji niso računili, da stopi socialnodemokratična stranka tako odločilno med nje. Klerikalna stranka si je priborila na Krasu močno pozicijo šele ob deželnozborskih volitvah 1909. Računila je za gotovo in tudi reelno, da pride njen kandidat v ožjo volitev, ako le nastopi socialnodemokratična stranka. Raditega se je proti njej skrajno previdno obnašala. Klerikalna stranka se je zaračunila le v tem, |jo je štela, da bo socialna demokracija napredovala le na škodo narodne-napredne stranke, da pa njeni stranki qe odvzame ničasar. V lem se je za komenski okraj temeljito zmotila. Narodno-napredna stranka je vsled gnilobe silno oslabila svoj položaj na Krasu. Zato je bilo vodstvo hinavsko zadovoljno, da so si kraški župani izbrali lastnega kandata „nad strankami", dr. Gustava Gregorina, ki ne bi bil ne klerikalec, ne liberalec, ne naprednjak, ampak zgolj „narodnjaku izven goriških ofi-cielnih strank. Narodno-napredni stranki je prišlo to samostojno imenovanje kandidata za Kras r#vno prav, kajti dobro je vedela, da bi z lastnim kandidatom gromovito propadla. Ako je hotela narodno napredna stranka le količkaj varovati svojo pozicijo, se je morala nasloniti na druge faktorje. Dejansko je izid volitev pokazal, da bi postavljanje oficielnega kandidata na Krasu ne pomenilo nič drugega nego ožjo volitev med klerikalnim Stepančičem in socialistom Kopačem. Dr. Gustav Gregorin je bil torej narodno-napredni stranki dobrodošel kot rešiselj pred veliko politično blamažo. Kdor pozna tržaške voditelje, razume brez težav, da je bila okolica dr. Gustava Gregorina glede volitev na Krasu brezmemo optimistična. Da bi kraški domačin, vodelj tria* ških Slovencev, s takim ..nadstrankarskim" programom, kakršen je narodni program v Trstu, ne uspel takoj ob prvi volitvi, tega si niso mogli domilijjavi Tržačani niti predstavljati. Socialnodemokratična stranka je torej imela pred seboj razsulo narodno-napredne stranke na Krasu, naraščajoč klerikalizem, lokalni kraški patriotizem z obožavanjem izbrane osebe — in čilo moč čisto delavske organizacije v Nabrežini. Po Krasu razpolaga socialnodemokratična stranka le z drema krajnima organizacijama : v Nabrežini in Šempolaju. Zato pa je med delavci kar kipelo veselje do politične agitacije. Razpis volitev in proglasitev socialnodemokra-tičnega kandidata Josipa Kopača za kraško-ajdovski okraj je delavce razvnel. Nabrežinski delavci so prevzeli nase vse agitacijske stroške. Koliko dnin so nabrežinski delavci žrtvovali! Vsako nedeljo in praznik so se razšli agitirat po Krasu tja daleč v Sežanščiuo. Marsikak agitator, truden od tedenskega dela, je zjutraj zarana v nedeljo šel od vasi do vasi, delil lepake in letake, povpraševal po pristaših in zaupnikih in skrbel za prirejanje shodov, V bližnjih vaseh okoli Nabrežine, kjer so kamnoseki gostejše naseljeni, tam je bila agitacija lažja in v takih občinah je bila večina glasov ^a socialnodemokratiČuo stranko, ali pa jih j‘e bilo vsaj znatno šlevilo. V Komenščini se je nabralo tudi precej socialnodemokratičnih glasov v klerikaluih trdnih postojaukah. Bolj trdo d^lo je bilo po SežanšČini. Tkm je bilo težko najti zaupnikov, večina vasi, ima zgolj kmečki značaj. Z , malo izjemo so doslej vse sežanske občine volile naroduo-napredno. duhovščina t ne spada pod goriško, ampak pod tržaško škofijo, se doslej ni mnogo udeležila političhe agitacije. Po Sežapščini odločujejo zato pri volitvah vaški magnatje, t. j. trgove<5-krčmar ali boljši posestnik, ki predstavljata vaški kredit. V nekaterih občinah so ti veljaki po shodih kar ošabno izrfjkli : „Danes imate ljudi navidezno za sebe, volili bodo tako, kakor mi ukažemo". Le inalo število delavskih agitatorjev je moglo prihajati v nedeljo in praznik iz daljne Nabrežine ter pripravljati t^ren za shode in vzbujati zanimanje kmečkega ljudstva za socialnodemokratično stranko, jjlarsikje nieo dobili lokala. V Tomaju so morali za plačilo najeti prostor na dvorišču zasebnika. V Sežani jn Avberju so napiti aji, nahujskani ljudje hoteli nasilno preprečiti volilne shode. Večji pa ko je bil odpor, večja je bila vnema delavcev! Šli so po dvakrat trikrat v dotičue, kraje iu jelo se je gibati fpovsod. Šele sedaj je v tržaški „Edinosti" zašumelo. S člankom laži in zavijanj je začela opozarjati na nevarnost socialno demokratične agitacije. Dr. Gustav Gregorin je moral iz ko-modne rezerve. Računal je, da bo brez posebnega truda izvoljen, a previdno je moral pobirati stopinje, koder sta hodila in prirejala shode sodruga Kopač iu dr. Tuma. Moral je klaverno konstatirati, daje kraško ljudstvo jelo priznavati zdravo jedro socializma in njega važnost za kmeta. Pobirati pa je moral zato od shoda do shoda ljudstvu simpatične točke socialno demokratičnega programa, tako daleč, da je ta čisto narodni, nadstrankarski kandidat postal pristen demokrat in velik prijatelj delavstva. Zadnja znamka volilne agitacije dr. Gustava Gregorina, „tega najboljšega sinu, kar jih je rodila kraška mati", sta bila zadnja dva dneva pred ožjo volitvijo 20. junija po vsem Krasu razširjeni letaki kričeče . rdeče barve in sledeče vsebine: ..Socialnodemokratični volilci: Na ožji volitvi dne 20. t, m. zapišite vsi na svojo glasovnico Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Njegov program je demokratičen ter obsega mej drugim tudi starostno zavarovanje, ki je Vam vsem na srcu." Agitacija preprostih delavcev je torej imela čudovit uspeh: Narodni „nadstraukar“ dr. Gustav Gregorin je postal delavcem prijazen demokrat — ako je hotel zmagati nad klerikal- nim kandidatom. Neupogljiv narodujaik starega kova izza let 1680 je postal v volilni borbi 9 socialno demokracijo 20. juhij4 1911 demokrat — upamo za vedno. Vsled skleca konfei-ence zaupnikov v Nabrežini 17. Junija, da se socialno demokratična stranka ne udeleži pžjlh volitev, so nabrežinski delavci šli na delo — v agitaciji pa so jih nadomeščali nepričakovani, rdeče barvani letaki »neodvisnih voliicev". Da bo končno dr. Gregorin zmagal, je vodstvo stranke pričakovalo, dasi so šanse Josipa Kopača mesec pred volitvijo stale tako ugodno, da bi se smelo računati na qžjo volitev zanj. Pomanjkanje izšolanih, trdnih zaupnikov (ker so se našli povečini šele na volilnih skodih), po drugi strarji pa v volilnem mauevru izšolani duhovni, učiteljski in drugi agitatorji nasprotnih strank, kateri šo imeli na razpolaganje cele kope uradnih glasovnic, je $tevilo glasov za Kopača zmanjšalo za dobro tretjino. Presenetilo je socialno strainko skoraj sovražno postopanje učiteljstva. Posebno na Ajdovskem so se vrgli z vso silo v boj za dr. Gregorina. Vodil,o jiin je bilo protifarštvo. Ajdovski kraj ima drugo politično vzgojo nego kraški. V gojenji vipavski dolini se je od leta 1900 vršilo intenzivno delo za klerikalno in narodno-na-predno stranko. Zato sta tukaj ti stranki precej trdno grupirani. Po želi organizacij v tem pkraju se je prepustila agitacija njim samim. Imenovali so sicer zaupnike po vseh občinah in računali na 500 glasoy. Strastna agitacga duhovnikov in učiteljev je prekrižala vse račune ajdovskih organizacij in ves okraj je dal 54 socialno demokratičnih glasov. Iz tega se vidi, da je bila ožja volitev kandidata Josipa Kepača prav dobro mogoča. Da do tega ni prišlo, imajo največ zasluge učitelji. Vendar mora biti socialno demokratična stranka več nego zadovoljna z izidpm volitev. Največje doslej doseženo število glasov ni prišlo do 600. pri zadnji volitvi se ji je odjedlo blizu 1000 glasov in ostalo jih je vendar še 1250. Okrajna konferenca v Nabrežini je 17. junija docela prav sklenila abstinenco. VBak kompromis bi stranko le jmazal. Ves uspeh je strauka žela, ker je nastopila enako radikalno proti klerikalizmu, kakor liberalizmu in na-rodnjakarstvu. Naj dr. Gustav Gregorin s svojo čisto narodnostjo prihaja v tej ali oni obliki, je le prazen meh. V istini je dr. Gregorin eksponent koruptne narodno-napredne strauke na Krasu. V deželnem zboru Goriškem je solidaren z najbolj podlim nasprotuikom socialno demokratične stranke. Z njim vred je vprizoril smešno demonstracijo odstopa od deželno-zborskega ma&data. Bil je vedno odločen nasprotnik socialno demokratične stranke. MAKSIM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Položivši roke na prsi je zagotavljala, da uredi vso stvar in napobled zmagoslavno vzkliknila: — Uvidijo naj — Pavla Vlasova ni, a njegova roka sega tudi iz zapora . . . Vsi trije so tudi oživeli. Jegor si je mel roke in smehljaje dejal: — Imenitno! če bi vedeli, kako imenitno je. Naravnost — prelepo. •— Kakor na naslonjač sedem v ječo, če se to posrečil — je dejal Samojlov in si zadovoljno mel roke. . v 7“ Oh, mamica — kakšna krasotica! — je hripavo križal Jegor. j p*! -8e nasmehnila. Jasno je bilo: če bodo listki vedno prihajali v tovarno — gosposka uvidi, da jib 8in njen ni razširjal. V zavesti, da more izvršiti to nalogo, je kar trepetala od radosti. 6 ’ __ Kadar obiščete Pavla, _ je dejal Jegor, —• povejte mu, da ima imeuitno mater .. _ Jaz ga bonr prej videl! _ je dejal Samojlov in se nasmehnil. — Kar povejte mu da vse potrebno ukrenem! Oh, da bi on vedel za to...! —■ A če ga ne zapro ? — je vprašal Jegor in pokazal na Samojlov^.. No, in kaj potem? Oba sta se zakrohotala. Spoznavši svojo napako se je sama tiho in zmedeno, nekam lokavo zasmejala. — Lastna koža je človeku najbližja! — je rekla in pobesila svoje oči. — To je res! — je vzkliknil Jegor, — zavoljo Pavla se nikar vznemirjati in žalostiti. Še čilejši se povrne iz ječe. Tam se oddahne in se še to in ono nauči, a v prostosti nima časa za take reči. . . Trikrat sem že sedel in še vselej sem imel, Če že ne posebne zabave, nedvomno korist za srce in dušo. Kako težko sopete! — je dejala Vla-sovka in prijazno pogledala njegov preprosti obraz. i™a svoje posebne vzroke! — je odgovoril in ji stisnil roko. — Torej stvar je sklenjena ? Jutri vam prinesemo materijal. . . in znova se zavrti kolo razdejanja večne teme. Živela svobodna beseda, živelo materino srce! še ne moNa svidenje! — Na svidenje! — je dejal Samojlov in ji krepko stisnil roko. — Svoji materi meniti rem kaj takega . , . — $e vsi bodo razumeli! — je pripomnila Vlasovka. ,— Vsi do zadnjega! Ko sta odšla, je zaprla duri in pokleknivši sredi izbe je začela moliti; zunaj je šumel dež. Brez besed je molila, z veliko mislijo na ljudi, na vse ljudi, ki jih je Pavel vvedel v njeno življenje. Kakor da bi stopal med njo in svet-niŠkijni podobam^, na katere je gledala — preprosti vsi, drug drugemu bližnji in osamljeni v življenju. Zjutraj zarana so je odpravila k Marji Korsuuovi. Branjevka, pomaščena in klepetava kakor zmerom, jo je sočutno sprejela. — Kaj žaluješ? — je vprašala in potrkala mater s tolsto svojo roko po plečih. — Pusti! Vzeli so ga, zaprli, kaj je to! Prav nič hudega ni. Prej so ljudi zaradi tatvine v ječo metali, zdaj so jih začeli zaradi resnice. Pavel je mogoče katero preveč rekel, ampak za vse se je postavil — vsi ga razumejo. Ne vznemirjaj se! Vsi vedo, četudi vsi ne povedo, kdo je za kaj . . . Hotela sem že k tebi, pa ni ke-daj. Kuham in prodajam, a vendar bom umrla v revščini. Ženini me skubejo, pošteno me skubejo, ti prokleti cigani. Vse bi oglodali, kakor ščurki hleb . . . Če zbereš nekaj deseta-kov, se ti že pokaže taka mrha — in ti zliže denar. Zenski je res hudo! Preklicana služba na svetu!. . . Enemu je težko, za dva — ni kaj. — Vež, prišla sem te prosit, da me vzameš za strežnico! — je segla klepetulji v besedo. — Kako to? — je vprašala Marja, in ko je slišala prijateljico, je pritrjevalno poki mala z glavo. — To pa, to! Ali se še spominjaš, kako si me nekdaj skrila pred mojim možem? No sedaj te pa jaz obvarujem pred bedo .. . Vsi ti morajo pomagati, ker sin tvoj trpi za splošno stvar. Fant od fare je, to pravijo vsi kakor en mož in vsi ga pomilujejo. Rečem ti, gosposki se ne obeta nič dobrega od teh aretacij: le poglej, kaj se godi v tovarni? Kako govore, moja ljuba. Oblastniki tam mislijo, da je že vse dobro, če zagrabijo nekaj ljudi za peto! Ampak stvar je taka, da se jih sto postavi po robu, če jih deset udariš! Z delavcem more človek oprezno ravnati — nekaj časa trpi, trpi potem pa pošteno vzroji. Razgovor se je končal tako, da je Vlasovka drug dan bila v tovarni z dvema poso-doma jedi, a Marja sama je prodajala na trgu. XV. Delavci so bliskoma opazili novo branjevko. Eni so pristopili k njej iu odobravali. — Ali si se lotila te stvari, Nilovna. Tolažili so jo, dokazujoč, da Pavla vkratkem izpuste, njegova stvar je — pravična. Drugi so vznemirjali njeno otožno srce s previdnimi besedami sožalja, tretji so raztogoteno zmerjali ravnatelja in orožnike in našli v njenih prsih glasen odmev. Bili so na posled še ljudje, ki so zlohotno gledali nanjo, a paznik Isaj Gor-bov je siknil skozi zpbe: — Če bi bil gubernator, tvojega sina bi dal obesiti! Zakaj spravlja ljudstvo s prave poti.,. Iz te zlobne grožnje je vel leden hlad. Nič ni Isaju odgovorila, samo ozrla se je na njegovo drobno, .b pegami posejano obličje, vzdihnila in povesila oči. Videla je, da je nemirno v fabriki, delavci so se zbirali v skupinah in se vneto razgovar-jali med sabo, mojstri so vohali povsod naokrog; časih se je začulo psovanje in razdražen smeh. Socialuo demokratična stranka na Krasu z devizo: Kmet in delavec, združita se! Proč s klerikalizmom, proč z liberalizmom in narod-njakarstvom! Proč Z varuštvom duhovščine in posvetne gospode! — ni smela iti na volišče ne za eno, ne za drugo stranko. Delavci kraški, krepko na plan 1 Ohranite si zdravo jedro delavske organizacije v Nabrežini, sejte seme politične pro-buje odtod med kmečko ljudstvo po Krasu! Volitve za novo šestletno dobo morajo Vašega kandidata spraviti v državni zbor! Kapitalistična zarota v Chikagi. Odkar je Burns s svojimi detektivi po naročilu kalifornijskih kapitalistov ugrabil brata Mc Namara, je tudi čikaškim kapitalistom zra-stel greben. Že od nekdaj je bila strokovna organizacija stavbinskih delavcev v Chicagi trn v peti kapitalistom, Temu se ne čudi noben delavec, ki ve, da so v malokaterem mestu širom sveta stavbinski delavci tako dobro strokovno organizirani kakor v Chicaai. Osemurni delavnik je danes v veljavi pri vseh stavbinskih strokah. Tudi večina otrok dela ob sobotah le do poldne. Tudi plače so šle povsod kvišku. Od zadnjega izpora pa do danes so bili skoraj brez izjeme zmagovalci pri vseh štrajkih v stavbinski stroki le delavci, kadar je šlo za zvišanje plače, skrajšanje delavnika ali za odpravo nepotrebnih šikan v delavnici in na stavbišču. Da taka strokovna organizacija, ki krajša profit, ne more biti kapitalistom všeč, ni treba dvomiti. Kapitalisti so skoraj v vs»h gospodarskih bojih napram stavbinskim delavcem podlegli. Zgubljali so bitko za bitko in želi poraz za porazom. V vseh bojih so kapitalisti rabili vsakovrstna sredstva proti organiziranim delavcem. Na dostojnost niso gledali nikdar! Vzlic temu so pa organizirane vrste delavcev ostale nepremagljive! Zdaj grabijo za zadnje sredstvo — pa tudi najgrše in najostudnejše! V zvezi s kapitalističnimi časnikarji so izumili sredstvo, kakršnega si more izmisliti le satan v peklu. Zaprisegli in zarotili so se, da s podkupljenimi pričami spravijo nekaj unijskih odbor-nikovnavislice. Profesionalen pretepač in ubijalec Gentle-man (po domače Deutsch) je bil ustreljen v neki gostilni. Kasneje je priznal Moss Euright, odbornik za delo unije za vodovodna in parna monterska dela, da je Gentlemena ustrelil v silobranu. Gentleman je po izpovedbi Enrighta prvi streljal na njega. Izstrelil je dvakrat, nakar je on (Enright) potegnil samokres in iz-strelii vss naboje na njega. Komaj je izpoved Enrighta prišla v javnost, je kapitalistično časopisje zakričalo : „En-right je po naročilu ubil Gentlemana. Uuijski odborniki so dali nalog ubiti Gentlemana. Na vislice ž njimi 1 Suspendirajmo ustavno zajamčene pravice kakor leta 1886. Kdo so ti odborniki ? Na vešala ž njimi 1“ Tako je tulila krvižejna kapitalistična svojat v kapitalističnih časnikih. Najglasneje med vsemi sta kričala „Examiner“ in »American", ki sta last znanega Hearsta, ki v svojih umazanih kalifornijskih cunjah piše, da naj pošljejo brata Mc Namara na vislice. Socialisti nismo prijatelji sile, pa tudi ne zagovarjamo ubojev. To povemo, da nas ne bo kdo zopet razumel narobe, ker je vsled kapita- LISTEK. Katoliški svetovni nazor.*’ Katolicizem je. kakor vemo vsi, zgodovinsko razvita oblika krščanstva. Vzel je go tove elemente iz prvotnega krščanstva in jih je samostojno dalje razvil; tekom stoletij je preživel celo vrsto razvojnih stopinj in je našel svoj konec v današnjem ultramontaUskem katolicizmu Predpostaviti se mora, da imamo opraviti z enim velikih krščanskih verskih zistemov in da se tukaj, kakor pri vsakem višje razvitem verskem zistemu lahko razločjo ištiri glavne sestavki: Pojm o bogu, svetovna slika, kult in morala. Od njih se mora zopet razločevati zunanja organizacija ali ustava one družbe, ki si izbere negovanje kake ver^ za svojo dolž nost. Take družbe na krščanskih tleh imenujemo po navadi cerkve. In da vpliva na njih organizacijo verski zistem v mnogih točkah, je jasno. Toda predvsem se hočemo držati tistih glavnih sestavin verskega zistema samega, ki si jih seveda teoretično lahko mislimo ločene, ker imajo v praksi mnogotere vezi. Menda v splošnem lahko predpostavljam za znano, da je vzelo krščanstvo temeljne elemente svojega pojma o bogu od židovstva. *) Iz nezaplenjenega dela Wahrmundove brošure n Katoliški svetovni nazor in svobodna znanost". lističnega hujskanja afera Enright-Gentleman tako tesno združena z delavstvom, da je v zagovoru organiziranih delavcev le težko ločiti popolnoma osebo od stvari. Mi hočemo v tem zagovoru le dokazati, da organizirani delavci niso v nobenem stiku z nasilno smrtjo Gentlemana, kakor kriče v svet kapitalistični časniki. Skoraj leto dni preden se je doigrala ža-loigra v gostilni, ki je končala s smrtjo Gentlemana, je divjal boj med Čikaškimi kapitalističnimi listi zaradi naročnikov. Kapitalistični listi so najeli profesionalne pretepače in ubijalce, ki so pretepali dečke in pohabljence, ki so na stojalih prodajali časnike. Med temi najetimi profesionalnimi pretepači v službi kapitalističnih listov sta bila tudi Gentleman in Enright. Gentleman je bil v službi lista BExaminer“, Enright pa v službi nasprotnega lista »Tribune". Nominelno so kapitalistični listi te profesionalne pretepače zaposlili kot okrajne agente. Dobivali so visoko plačo. Ustreljeni Gentleman je dobival 35 dolarjev na teden. V tem boju med kapitalističnimi časniki je pa nastalo najbrž smrtno sovraštvo med Enrightom in Gen-tlemanom, ki je končalo s smrtjo Gentlemana v gostilni. Lastniki kapitalističnih časnikov so se zbali za svojo kožo, ko so zaznali, da je Enright ustrelil Gentlemana. Razbobnali so v svet, pravzaprav lagali, da je Enright ustrelil Gentlemana radi razpora, ki je med monterji vodovodov in parnih cevi. To priliko so pa takoj porabili tudi kapitalisti. Takoj so se pridružili kapitalističnemu časopisju in ž Djim soglašali, da organizirani delavci najemajo profesionalne pretepače in ubijalce, da je treba za zgled obesiti nekaj unijskih odbornikov. Med lastniki kapitalističnih listov in kapitalisti se je završila zarota: s podlim obrekovanjem diskreditirati organizirane delavce, nekaj odbornikov pa spraviti na vešala, kar bi učinkovalo tako na vrste organizirauih delavcev, da bi se pričele rušiti in bi bila kapitalistom igračica dati smrtni sunek delavskim strokovnim organizacijam. Ah ta načrt kapitalističnih zarotnikov bo težko izvršiti, ker so zarotniki prekmalu prišli s pravo barvo na dan. Med zaprtimi profesionalnimi pretepači je tudi neki Higgius. Obtožen je, da je naskočil delavce na stavbi Heissen. Temu Higginsu je detektiv Guy Biddinger, ki je v zvezi v ugrab-ljenjem br. Mc Namara, ponudil 25 tisoč dolarjev in mu zagotovil, da ne bo kaznovan, ako izpove, da je John R. Alpine, podpredsednik ameriške delavske zveze in predsednik vodovodnih monterjev, tudi glava zarotnikov, ki da so zaključili smrt Gentlemana in Altmaua. Higgius je podkupnino odklonil. Komaj je ta vest zagledala beli dan v „Daily Socialist", je nastala zmešnjava v kapitalističnih vrstah. Poročevalci kapitalističnih listov so kar drli k državnemu pravdniku Way-manu, ki pa ni mogel druzega kot potrditi, da je Higgins res storil omenjeno izjavo. Seveda bo detektiv Biddinger zdaj vso stvar tajil ali se pa izgovarjal, da je bila afera navaden bluf, ki ni imela druzega namena kot Higginsu izvabiti izpoved. Ta boj, ki ga sedaj bijejo ameriške unije s kapitalističnimi zarotniki v Chicagi in na Za-padu, potrjuje staro resnico: Ako hočejo delavci obdržati pridobljene postojanke in uspehe, ne zadostuje, da so organizirani le strokovno, to je v unijah. Delavci morajo biti predvsem organizirani politično v socialistični stranki. Proletarec. Pojm božanstva pri živih je označen s tremi bistvenimi značajnimi potezami : Monoteisti-čen1 je, antropomofeu* in nacionalen. Poglejmo na kratko, kaj je postalo v katoliški cerkvi iz teh znakov. Ortodoksnemu3 židovstvu je veljal stavek : »Slušaj, Izrael, gospod naš bog je edinstven bog“ (5. Moiz 6, 4) za najvišjo versko resnico. Ponosno se je bahalo napram poganom s svojim monoteizmom. Krščanstvo mu je začetkoma sledilo v tem (Mark. 12, 19). Toda že tekom prvih stoletij svojega obstanka je krščanska cerkev »edinstvenega boga" spremenila v »trojno enega boga", ki se, kakor je znano, sestavlja iz božanskih oseb očeta, sina in svetega duha. Z dolgimi teološkimi prepiri, ob katerih se je izvršila sprememba, se nam tukaj naravno ni treba pečati, kakor tudi ne z razmotrivanjem nauka, da so tri medsebojno resnično ločene osebe vendar en bog, kar ozna čuje rimski katekizem sam kot nerazumljivo skrivnost. Važno pa je za razumevanje vsega razvoja, da se je s povzdigo — po evaugelskih poročilih v zgodovinski dobi živečega in delujočega — človeka Jezusa na drugo božansko osebo nastopila pot, po kateri je bilo treba korakati dalje, da se dobi cel Olimp, ki se je razlikoval od staropoganskega samo po svoji krščanski barvi. če je ustanovitelj krščanstva postal bog, je bilo vabljivo, povzdigniti tudi * Monoteizem = vera v enega boga. 2 Antropomorfen = človeka podoben. 8 Pravovernemu, strogo vernemu. NOVICE. Mobilizacija Črne gore, črnogorska vlada je naznanila zunanjim državam, da bo dne 15. julija mobilizirala del svoje armade in poslala sedem tisoč mož na turško mejo. Ne da se tajiti, da je postal položaj na Balkanu s tem mnogo resnejši in da lahko nastanejo iz tega koraka usodepolne posledice. Mobilizacija črnogorske armade sama po sebi ne bi bila preveč tragična. ča9i so se zelo izpremenili in tudi če bi bili Črnogorci dobesedno in brez izjeme taki izredui junaki, za kakršne jih slavi njihova pesem, bi sama osebna hrabrost ne zadostovala za vojno s toliko večjo armado, kakor jo ima Turčija. Car bat-juška je sicer tupatam pomagal tudi z orožjem in Crnagora ima danes pač nekoliko modernih pušk in topov. Ali pri modernem orožju je število vendar veliko večjega pomena kakor v časih handžara in gladke pištole. To vedo prav gotovo tudi v črnigori, kjer gotovo ne morejo imeti namena, da bi se sami spuščali v boj s Tuičijo. Kritičen pa je položaj zaradi tega, ker se ne ve, kaj pravzaprav namerava Črnagora s svojo mobilizacijo. O podobnih korakih se je zadnji čas že večkrat govorilo. Ko je Rusija posredovala zaradi Albanije pri turški vladi in ko je pozneje Avstrija sledila ruskemu primeru, se je oglašala tudi črna gora s pritožbami zaradi škode, ki jo ima vsled arbanaške vstaje in zaradi bežauja vstašev čez mejo. Ko je potem Turčija pozvala Arbauase, naj se podvržejo in njihove begunce, naj se vrnejo v Albanijo, se Je črna gora oglasila, da bo zahtevala od Turčije precej visoko odškodnino za stroške, ki jih je imela z beguuci. Iz turških vladnih krogov je takoj prišel odmev, da ni o tem niti govora in da Turki ne bodo plačali niti vinarja. O kakšni oficielni zahtevi se potem ni slišalo nič. Pač pa so se jeli širiti glasovi o nameravani mobilizaciji. Na drugi strani pa so se množile turške pritožbe, da Črna gora zadržuje begunce in jim daje potuho in da bi se Malisori gotovo podvrgli, če bi jih črna gora na tihem ne hujskala. Napetost med črno goro in Turčijo se je poveča-vala. Začelo se je že brzojavljati, da je narod v črni gori silno razburjen in da zahteva vojno. V Cetinju so dajali poslanikom tolažilne izjave in delali pomirjevalne obljube, ali ko so se začele posamezne vstaške čete gibati tudi po drugih krajih Turčije, so se množile tudi nemirne vesti iz črne gore. Kot poseben poslanik kralja Nikole se je bil odpeljal Miuškovič v Peterburg k ruskemu Niko(i prosit za podporo Rusije. Vrnil se je brez uspeha. Tudi Avstrija je baje sporočila na Cetinje, da ne bo genila z mezincem za obrambo črne gore, če bi ta izzvala vojno sr Turčijo. Zdaj pa črna gora vendar mobilizira. Posebno težavna ni ta operacija, zakaj vsak Črnogorec ima svoje orožje doma, dežela ni velika in 7000 mož je kmalu skupaj. Ali kaj nameravajo na Cetinju? V Berolinu tolmačijo črnogorski korak mirno in mislijo, da hoče Črna gora zasesti mejo, da prepreči uhajanje arbanaških vstašev na svoja tla. To bi bila pravzaprav pomoč Turčiji, ki bi z veliko pod poveljstvom Torgut-paše zbrano vojaško močjo kmalu pobila vstaše, če se ne bi mogli umikati v črno goro. Ali mobilizacija ima lahko drugačen namen. Eua zadnjih vesti iz Carigrada je pravila, da je dobil Torgut-paša povelje, naj brezobzirno zasleduje ubežne vstaše tudi čez črno- tiste, ki so imeli ž njim bližje zveze, nad nižavo človeštva. Tudi se ne sme prezreti, da so razne praktične potrebe silile na tako ravnanje. Na svojem osvojevalnem pohodu po svetu je našlo krščanstvo povsod po deželi in po mestih tem-pelue in bogočastne prostore malih poganskih lokalnih in varstvenih bogov, ki so imeli pomen pač samo za gotove okraje, kjer pa so bili narodu prirastli k srcu in so se tudi častili s poljudnimi slovesnostmi in šegami. Ni bilo misliti, da bi se dalo iztrebiti to. Kdor hoče pridobivati, se mora znati tudi prilagoditi. Krščanstvo se je kmalu vživelo v to vlogo. Iz poganskega boga je postal krščanski svetnik; stare slovesnosti in narodu priljubljene šege so obstale s krščanskimi imeni. Ker so si predstavljali boga liki zemeljskega kralja kot najvišjega vladarja v nebeškem carstvu, ni bilo težko obdati ga tudi s tropom služečih duhov ali poslov, za kar ni bilo treba nič druzega, kakor povzeti nauk o pol-božanskih posredovalcih med nebom in zemljo iz prastare verske predaje. Popolnoma v tem zmislu vidimo približno izza petega stoletja po Kristusu, da prevzme Jezusova mati Marija vlogo nebeške kraljice in zastopa takorekoč ženski element v krščanski božanski ideji/) Nadalje vidimo okoli Boga * Izrastki današnjega Marijinega češčenja so splošno znani in se je o njih že fiesto razpravljalo. Prim. n. pr. sledefii teološki nazor: ..Marija je imela svobodno rabo razoma že preden je uzrla luč sveta, v telesu svoje matere Ane. Verjeti smemo, da je še neporojena že mnogo vefi vedela o Bogu in o drugem svetu, o filove- gorsko mejo. Ta ukaz seveda ni prijazen črni gori. Lahko se torej tudi smatra, da zasede Črna gora svojo mejo, da prepreči prestop turških čet. V tem slučaju bi bil obmejen boj neizogiben, ako poizkusijo Turki res loviti Ar-banase čez mejo. Kaj se izleže iz takega obmejnega boja, je pa še zelo negotovo. Mogoče par ne posebno pomembnih spopadov, mogoče pa tudi požar na celem Balkanu. Iu mogoče, da mislijo na Cetinju sploh na kaj takega. Zakaj za Turke je položaj po vsej državi nezanesljiv. Pojavljanje bolgarskih čet kaže, da se tudi v Makedoniji še veeno upa, da pride pravi trenotek za nove boje Ob grški meji je vedno nekoliko nemirno. Mladoturški režim ni nikjer dosegel tistih uspehov, ki jih je želel. Vrhutega nima Turčija vse svoje vojaške moči doma, zakaj tudi arabska vstaja še ni končana in še zadnje čase je morala vlada pošiljati čete v Jemen. Zato postanejo streli na črnogorski meji lahko signali za dogodke, ki razpihajo plamen po vsem Balkanu. In zato je črnogorska mobilizacija, ki bi drugače malokoga vznemirjala, v teh razmerah stvar, ki zahteva jako resno pozornost. V Parizu so doslej mirni in pravijo, da Francija ne stori nobenih korakov, dokler se ne vmeša kakšna druga država v črnogorsko-turški spor. Vsekakor torej smatrajo tam mobilizacijo za posledico spora. Kako dolgo pa se druga država ne bode vmešavala, je tudi vprašanje, ker je naguenje za vmešavanje v nekaterih glavnih mestih Evrope precej veliko. * Prestolni govor, s katerim se otvori državni zbor, bo baje zelo kratek. V vprašanju narodne sprave, upravne reforme in razmerja z Ogrsko bo kot nekako nadaljevanje prestol-nega govora iz leta 1907. Nadalje bo naglašal brambuo predlogo in finančno reformo, ki ju ima rešiti državni zbor. * Knez Thnn, ki je imel zadnje dni nujne konference z nekaterimi češkimi in nemškimi voditelji, se je pripeljal na Dunaj, da poroča vladi o svojem uspehu. * Češki deželni zbor se ima sklicati meseca decembra, ker bo državni zbor najbrže že meseca septembra zopet zboroval. * Za predsednika gosposke zbornice je cesar imenoval kneza Alfreda W i n d i s c h-g r a t z a , za 1. podpredsednika tajnega svetnika Maksa kneza Fttrstenberga, za drugega kneza Alojza Schonburg-Har-tensteina. * Grof Klinen o volilni reformi na Ogrskem. Med viharnim ugovarjanjem skrajne levice je ministrski predsednik grof Khuen podal naslednjo izjavo o volilni reformi: „Da je volilna reforma nujna, o tem so vse stranke poslanske zbornice edine. Gre le za to, kdaj in kako se reforma izvede. S tem, da sem doslej zelo previdno opisoval vsebino zakouske-ga načrta o volilni reformi, sem hotel le označiti važnost tega vprašanja ... Ko bodo podani vsi predpogoji in ko bodo izdelani vsi podatki ljudskega štetja, bo naša prva naloga, da se pečamo s tem velikim vprašanjem. Dokler nam ti podatki niso na razpolago, bi bil neodpustljiv greh, da se lotimo tega vprašanja. Volilne reforme pa ne gre vezati z brambno reformo; vsako je treba posebej presoditi iu posebej rešiti. Ker vem, da se v šestdesetih letih volilna pravica ni bistveno nič izpremenila in da stvar zahteva nujno rešitev, upam, da se bo zbornica lahko v ne predolgem času pečala z volilno predlogo . . .“. »V kratkem času", „kedar bodo ustvarjeni vsi predpogoji" — tako zbrane Kristusove apostelne, preroke starega in novega zakona, neomejeno vrsto svetnikov, legije angeljev. Neomejeno imenujemo vrsto svetnikov zato, ker ima po katoliškem nazoru najvišja cerkvena moč pravico, ob vsakem času imenovati nove svetnike in jih prezentirati Bogu, da jih sprejme brez ugovora. Da se prikaže natančni zmisel cerkvenega nauka, se mora seveda povdariti, da ni smatrati ne Marije, kakor tudi ne angeljev in svetnikov za prava božanstva. Že drugi splošni koncil v Niceju (787) je določil, da gre božansko obožavanje samo troedinemu bogu. podobe Kristusa, device, angeljev in svetnikov pa je častiti samo s poljubi, poklekovanjem, prižigom sveč in kadilom. Toda v vsaki veri se mora dobro ločiti teologija in versko življenje. Ne prvo, ampak drugo odločuje praktično. In v tem zmislu se lahko mirno trdi, da je katolicizem samo v teoriji monoteističua vera, v praktičnem izvrševanju in v ljudskem pojmovanju pa je na tak način vdan mnogoboštvu, ki ga je komaj presegalo nekoč tako močno pobijano poganstvo. kovem cilju in koncu, o sredstvih za dosego cilja, kakor najvišji duhovi po dolgoletnem razmišljanju, študiran ju in molitvi*. (G. Freund: Marienverehrung. Prim. „Theologisck-praktische Monatssehrift", Juni 1907.) V „ Kultur der Gegenwarti piše katoliški teolog profesor Pohle: Kazni nauki o Mariji, bolj navajeni od napačnega čuvstvovanja, kakor pa napolnjeni z znanostjo, ne govore vedno takega jezika, ki bi jasno pokazal enotnost in nepremakljivost posredovalnega mesta boga-člo-veka, tako da je lahko sum zadel krščanstvo, da postavlja priprošno moč matere z vsegamogočnostjo sinovo v eno vrsto". se izgovarja ogrska klika že šest let in s temi laŽDjivimi besedami pokriva še nadaljno zavlačevanje volilne reforme. * Nebeška kupčija. Ko smo bili majhni, so nas učili, da pride prej velblod skozi ši-vankino uho kakor bogatin v nebesa. Ce pa opazujemo, kako je pri nebeških agenturah, se nam vtihotaplja dvom v srce. Zakaj praksa kaže, |da je za višje šarže na drugem svetu treba že precej polne mošnje. Na dan prihajajo zdaj računi o imenovanju »device orleanske" za svetnico in tem računom moramo verjeti, ker jim tudi v Vatikanu ne oporekajo. Ti računi kažejo, da je tako imenovanje zelo draga reč. Za posvečenje device orleanske je dal že Piju IX. škof Diplou 300.000 kron. Njegov naslednik kardinal CjuI je dal Leonu XIII 160.000 K, kneginja d’ Estigoac 260.000 K, orleanska škofija 180.000 K, angleški katoličani so nabrali 200.000 K. To je znašalo skupaj „za prve priprave" 1,100.000 kron. Potem so veljali dokazi resničnosti čudežev 2000 K, proces o čudežih 12 000 K, dekret za ta proces 1000 K, nadaljevanje priprav 2000 K, stroški za sveto kongregacijo 30o0 K, •ceremonije pri razglasitvi svetosti 100.000 K, razni izdatki 50.000 K. Skupaj s prvimi stroški 1,270.000 K. Povrh so prišli še postranski izdatki: za okrasitev cerkve Sv. Petra 150.000, za papežev prestol 12.276, za načrte okrasov 8000, sveče za papeževo procesijo 1948, za darove, oltarske okraske itd. 15.715, odškodnina za izposojene predmete 18.000, za uradnike in sluge 16.343. Ta cela vsota znaša 1,492.282 K, torej okroglo skoraj poldrug milijon. Navaden proletarec naj si torej kar izbije iz glave misel, da postane kdaj svetnik. * Papež ln Hrvati. Iz Zadra ima reški »Novi List" sledeče poročilo: „Ko je bila te dni glasovita primadona Ester Mazzoleni, ki je rojena v Šibeniku, pri papežu Piju X., je pa pež, ko je slišal, da je iz Dalmacije, vzkliknil: »Siate Dalmati, giammai Groati!" (Vi ste Dalmatinci, nikdar pa ne Hrvati). To je pripove doval dne 25. junija v zaderski čitalnici vpo-kojeni namestniški podpredsednik Tončič, ki je bil v času avdience v Rimu. Pri tem pogovoru so bili navzoči dvorni svetnik Novakovič, gimnazijska ravnatelja Kušar in Brajkovič, svetnik Milanovič in zobozdravnik dr. Neumayer. In to naj bi bil nepristranski papež za vse kato liške narode." — Tako se čudi „Novi List". Mi pa se nič ne čudimo, ker že davno ni tajnost, da je Pij X. fanatičen italijanski nacionalist in iredentist. * Italijanska vlada jc vrgla zavarovalni monopol za plot. Giolitti je z velikimi besedami napovedani državni monopol za živ-ljensko zavarovanje klavrno na klin obesil. V soglasju ž njim in s trgovskim ministrom Nit-tijem je vložil posl. Bertolini izpreminjevalni predlog, ki popolnoma obstriže monopol državne življenske zavarovalnice. Monopol bo obsegal le zavarovalne pogodbe za vsote izpod 15.000 lir in za letne rente izpod 1500 lir; za večje zavarovalne pogodbe pa ostane lepo vse pri starem in bogati plen si bodo še zanaprej delile privatne družbe. Ampak tudi za male zavarovalne pogodbe se uvede šestletna prehodna doba, tekom katere bodo zasebne družbe sklepale zavarovalne pogodbe mirno naprej. Žalostno izdajstvo vlade, ki je podlegla kapitalu in njegovim pomočnikom, je izzvalo med poslanci skrajne levice, zlasti med socialisti, silno ogorčenje. Kdor je opazoval kapitalistično gonje proti zavarovalnemu monopolu, ni mogel biti niti tre-notek v dvomeh, da se bo meščanska vlada in meščanska večina italijanskega parlamenta — kakor zmerom in povsod — pokorno udala poveljem kapitalistov. * Srbska kriza še ni rešena. Milovano-novič, ki je bil poklican z Dunaja, ima nalog, da se pogaja s strankami, pa še ni dosegel uspeha. Staroradikalci so že sklenili, da ne sprejmejo nobenega kompromisa več z mlado- radikalci in da bodo zahtevali čisto staroradi-kalno vlado. »Tribuna" pa javlja, da predlagajo zopet Nikoliča za predsednika kabineta, v katerem biVesnič, Spalajkovičin Ristič dobili portfelje. * Zopet sainonmor zaradi stanovanjske bede. Na Dunaju se je zastrupila 461etna delavčeva žena, ker je ostala s s*ojo rodbino brez strehe. Staro stanovanje je morala zapustiti, novega stanovanja pa ni mogla nikjer dobiti zaradi petih otrok. V divjem obupu je pila esenco za pripravljanje luga. Nesrečnico so prepeljali v bolnico in je malo upanja, da okreva. To je v zadnjem tednu tretji slučaj, ki ga imajo dunajski hišni posestniki s svojim ne-krščanskira vedenjem na vesti. * Kancelijskl šimelj. Dunajski magi-stratni uradnik Karafiat se je pred tednom ubil na planinah. Ker pa je pri tej neprijetnosti pozabil svojo smrt naznaniti dunajskemu magistratu, je izšel v uradnem listu naslednji poziv: Gotthard Karafiat, mestni kancelist, je brez dopusta dalj časa iz urada odsoten; zati se v smislu § 24. službene pragmatike poziva, da se nemudoma vrne na svoje službeno mesto, sicer bode po preteku 6 tednov iz službe odpuščen. Dunaj, dne itd. —'ače Karafiat v šestih tednih ne vstane od mrtvih, je ob službo 1 Po § 24.1 * Izposojevanjc ženfi. Policijski nadzornik Jennings iz severozapadne Kanade je poslal deželni vladi v Ottawi poročilo o svojem delovanju; obširno poroča o »izposojevanju žena", ki med kogneološkimi Eskimaki prav močno cvete. Za neznaten znesek — navadno za nekaj moke, čaja ali žganja — posojujejo ribičem, ki prihajajo po leti na njih obrežje, svoje žene. Jennings se je posvetoval s škofom iz Yukona o odpravi te navade, ali škof mu je svetoval, da naj bo oprezen, ker je ta običaj trdno ukoreninjen in tvori za celo vrsto Eski-makov — pogoj za obstanek, Ljubljana in Kranjsko. — »Slovenski Narod" nas poučuje, da smo popolnoma napačno razumeli njegov članek o bodoči taktiki Slovencev. „Narodu“ se ni baje niti sanjalo, da naj bi šli liberalci s klerikalci v zvezo in da naj bi se pri tem izločila ona vprašanja, ki niso všeč.dr. Šušteršiču. „Slov. Nar." trdi, da je ravno narobe. Ker nimamo v uredništvu nobenega nezmotlji vega papeža, smo šli pa smo še enkrat preči-tali tisti članek. Ali vse zaman; vtisk je ostal neizpremenjen. Toda da ne bo „Narod“ mislil, da smo nalašč iskali tak vtisk, mu lahko zaupamo, dn smo privatno govorili z nekaterimi liberalci, ki so vajeni čitati „Slov. Nar.", pa so nam pritrdili, da so imeli natančno tak vtisk kakor mi. Tudi njim se je zdelo, da se preludira novo slogo s klerikalci in navaja to, da je za tako slogo treba zapostaviti vprašanja, hi bi dražila klerikalce. »Narod" pa tudi ne more trditi, da bi bilo to kaj nezaslišanega pri liberalcih. Hribarjeva politika v državnem zboru je bila pač taka, da je na Dunaju zatajil ves protiklerikalizem in reverz, ki ga je bil pod' pisal dalmatinskim klerikalcom, se ne da utajiti, Kljub teinu mu je vodstvo liberalne stranke neprenehoma izrekalo zaupanje. Zato je vsaka liberalna beseda o slogi sumljiva in „Narod“ se ne sme prav nič čuditi, če se je njegov članek povsod razlagal tako, kakcr smo ga razlagali mi. — Ljubljansko deželno sodišče je potrdilo konfiskacijo „Zarje“ zaradi notic iz Idrije in Trsta, češ da je opraviti z objektiv nimi znaki pregreška po § 302. kaz. zak. Nas seveda ni prepričalo in dasi poznamo prožnost tega in še nekaterih drugih zakonov, se vendar ne moremo povzpeti do spoznanja, da smo kalili javni red in mir. Ali gospodje sodniki mislijo s svojimi glavami, mi pa s svojimi, je že tako, da gredo naši nazori narazen. Toda A tudi iz drugega važnega razloga se ne more katoliško krščanstvo smatrati za monote-istično vero. In ta razlog je — na kratko povedano • — hudič. Prav tisti hudič, ki igra, kakor vemo vsi, v katoliškem privatnem in javnem življenju mnogo značilnejšo vlogo kakor Bog sam. Hudič pa je, znanstveno pojmovan, predstavnik starodavnega dualističnega5) verskega zistema, ki si ne zamišlja enega boga ampak dvoje božanskih bitnostij, dobro in hudo načelo v boju za svetovno vlado. Na hudiča naletimo že davno pred Kri-stom v veri Perzijcev, ki jo je Zoroaster formuliral na staroiranskih temeljih. Ž njim so se Židje seznanili v Babilonu. In izza drngega stoletja pred Kristusom ga je lahko dokazati tudi v židovski literaturi.6) Od Židov ga je zopet prevzelo katoličanstvo in zlasti v katoliški cerkvi se goji s tako ljubeznijo, da se mu tudi danes vzlic vsemu nasprotovanju brezver-stva prav dobro godi. Seveda tudi hudič ni sam. Kakor bog an-gelne, tako ima °n armado hudih duhov in 8 Dual — dvojina, tukaj — vera v dvojno božanstvo. * Bousset- Vera židovstva v dobi novega zakona. Str. 326. demonov na razpolago. »Njih glavar se imenuje Lucifer ali Satan", pravi rimski enotni ka tekizem dobesedno. Da stopijo ljudje lahko s hudičem v zvezo, da sprejemajo od njega čarovniške moči, da po njem lahko koristijo in škodijo in po dobuo, je dokazano ne le od uglednih katoliških teologov, temveč tudi ueštetokrat s priznanimi trpinčenji v čarovniških procesih. Brez ugovora pa je to zopet v najnovejšem času dokazal pater Avrelian iz vendiške-ga samostana, ki je po dovoljenju avgsbur-škega in eichstatskega škofa dne 13. in 14. julija 1891 z lastno roko „izgnal“ hudiča iz obsedenega dečka in vložil »avtentično poročilo" o vsem dogodku dne 15. avgusta 1891 v samostanskem arhivu. Tam pravi pater Avre lian med drugim doslovno: „Kdor bi hotel tajiti obsedenost v naših dneh, bi s tem priznal, da se je v zmoti odvrnil od nauka katoliške cerkve. Kako se vjema po tem nauku hudičeva moč nad človekom in sploh njegovo očitno gospodstvo na svetu z zatrjevanim monoteizmom in z neomejeno vsegamogočnostjo dobrotnega in pravičnega Boga, je vprašanje, na katero pač lahko odgovarja teološka školastika, žal pa da ne zdravi razum. Sreča, da njega na tem polju sploh nič ne potrebujemo. celo nazori imajo svoje meje in če že zatajimo svoje mnenje in se postavimo na stališče gospodov sodnikov, nam ostane njih pravorek še vedno nepomljiv. Ne moremo namreč nikakor in nikakor razumeti, kako je moglo sodišče potrditi konfiskacijo v polnem obsegu. Naj mislijo o »bojkotu", kakor že znajo, vendar ne morejo trditi, da je v obeh noticah od začetka do konca sam bojkot. V idrijski notici je n. pr. našteta vrsta obrtnikov, ki se priporočajo delavcem v prvi vrsti. In ta del notice je mnogo večji od tistega, v katerem smatra sodišče bojkot. Zakaj so gospodje sodniki potrdili tudi zaplembo tega dela? Prav tako je tudi s tržaško notico. Kdo l>i nam razložil to neumevnost? Sodniki si niso belili glavi s tem. Mogoče da so bili tisti dan že siti vseh obravnav in juridičnih lazlaganj. Ali nam to ne moro biti vseeno, zakaj če bi imela obveljati ta praksa, nam lahko prihodnjič zaplenijo kar cel list zaradi ene notice, ki se jim zdi v navzkrižju s § 302. če pa to ne gre, tedaj pa tudi ne gre, da se v posameznih noticah konfiiscirajo celi stavki ki očitno nimajo kaj opraviti s kazenskim zakonom. Pravzaprav bi moral zdaj gospod državni pravdnik storiti korake, da bi generalna prokuratura vložila ničnostno pritožbo za varstvo zakona. — Nov brzovlak med Dnnajem In Ljubljano. Zaradi močnega prometa v dobi potovalne sesije vozi med Dunajem in Ljubljano posebni brzovlak južne železnice, kateri se zaradi ugodnega časa potujočemu občinstvu toplo priporoča. Odhod z Dunaja ob 8. uri 35 min. dopoldne, prihod v Ljubljano ob 5. uri 21 min. popoldne, le počenši od 29. junija do vštevšega 18. julija in od 3. septembra do vštevši 17. septembra, vsaki dan. Odhod iz Ljubljane ob 10. uri 45 min. dopoldne, prihod na Dunaj ob 8. uri 5 min. zvečer, le od 30. junija do 19. julija in od 4. septembra do vštevši -18. septembra t. 1. vsaki dan. — Posebno ugodna zveza proti Dunaju je tudi z osebnim vlakom št. 40 iz Ljubljane ob 7. uri min. zjutraj, prihod v Maribor ob 11. uri 30 min. dopoldne. Prestop v koroški brzovlak. Odhod iz Maribora ob 12. uri 21 min. popoldne, prihod na Dunaj ob 5. uri 40 min. popoldne. Ugodna prilika za obed v Mariboru. — Povečanje mestno vodovodne za-jemalnice v Klečali je dogotovljeno. Povečalo se je kotlišče, v katerem se je postavil četrti parni kotel. Poleg prejšnje strojnice se je sezidalo novo poslopje za dva parna stroja s črpalkami. Tekom prošle zime in pomladi se je postavil novi parni stroj za 120 konjskih sil s črpalkami, ki bodo mogle dovajati v mesto 6000 do 9000 kubičnih metrov vode na dan. Nove črpalke stoje 22 m globoko v lansko leto sezidanem betonskem vodnjaku, ki ima 6'50 m svetlobe. Tudi ta novi vodnjak je 20 m pod zemljo zvezan po rovu s prejšnjimi štirimi vodnjaki. V rovu so položene sesalne cevi do vseh 5 vodnjakov. Posamezni vodnjaki so od 37 do 41 metrov globoki, medtem ko je gladina talue vode povprečno 23'50 m pod površjem. Sedaj, ko se preiskušajo nove črpalke, se lahko pripeti, da bo morebiti tu in tam blizu glavnih cevij voda včasih malo kalna, kar naj občinstva ne vznemirja. — Tajski promet v Ljubljani. Junija se je ustavilo v Ljubljani 5880 tujcev, za 244 manj kot v maju in za 996 več kot |v juniju lanskega leta. Iz Kranjskega je bilo 1301, iz ostalih slovenskih pokrajin 1096, z Dunaja 1152, iz sudetskih dežel 321, iz ostalih avstrijskih dežel 1058, iz Ogrskega 137, iz Hrvaškega 332, iz Bosne-Hercegovine 76, iz Nemčije 126, iz Italije 98, iz Rusije 4, iz Anglije 6, iz Francije 9, iz balkanskih dežel 55. iz Rumunije 2, iz ostalih evropskih dežel 50, iz Severne Amerike 48, iz ostale Amerike 2 in iz Azije, Afrike in Avstralije 7 tujcev. — Nova velika stavba v Ljubljani Deželni odbor je kupil stavbišče stavbinske družbe Union in g. Verovška nasproti deželnemu sodišču. Ondi se bo zgradilo veliko poslopje za deželno banko, za obrtnopospeševalni urad, trgovsko šolo, zadružni urad itd. — Prijetna, a nevarna vožnja. Ob košnji imajo ljudje navado, da se na visoko naloženem vozu peljejo domov. V Wolfovi ulici je snoči zdrknil nek voznik s senenega voza ter se zaplel med vprego. K sreči se je vjel za oje, kar ga je rešilo gotovo težke telesne poškodbe. Na Marijinem trgu so konje ustavili ter rešili voznika iz nevarne situvacije. — Nesreča s puško. Jože Marinčič, Kotarjev hlapec na Železnem pri Dobrniču, se je hotel 2. t. m. zabavati s streljanjem. Vzel je nabasano puško, da bi streljal vrane. Ker mu pa vrane niso hotele priti na muho, je prijel puško za cev, hoteč jo spraviti v grm Medtem se je puška sprožila in mu ves izstrelek pognala v levo pazduho. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer mu je primarij dr. Buh odstranil svinčenke in kose razstreljenega rebra. Upati je, da ozdravi. — Ustreljen od divjih lovcev. Pri knezu Lichtensteinu uslužbenega gozdnega eleva g. Kobentarja, sina posestnika Ivana Kobenterja v Celovcu, so v noči 8. t. m. ustrelili v kranjskem lovskem revirju kneza divji lovci. Na Jesenicah so prijeli enega izmed divjih lovcev. — Vlom Dne 16. t. m. je bilo v Konju pri Litiji vlomljeno v stanovanje posestnice Frančiške Orehkove, kateri je bila ukr dena srebrna žepna ura z verižico, vredna 33 K, in 10 K vredni čevlji. Tat je svoje čevlje popustil k lastni nesreči kar na licu mesta in odšel. Ker je pa orožnik storilca, kateri je še neko drugo kazen obsedel in takoj potem prišel k Orehkovi vlomit, še od poznal njegove čevlje in postrdil, da so tara puščene storilčeve. Vlomilec je sicer neznano kam odšel, a ker so vse njegove personalije znane, je upati, da kmalu pride v roko pravice. Trst. — Strankino zbororanje mestnih in okoličanskih sodrugov bo v nedeljo 9. t m. ob 9. dopoldne v »Delavskem domu" v Trstu. Sodrugi, pridite vsi! — Izlet v Ljubljano bo tedaj v nedeljo 6. avgusta. Kdaj odide vlak iz Trsta in kdaj iz Ljubljane ter program izleta objavimo pravočasno. Za danes bodi samo povedano, da vsak, kdor se hoče izleta udeležiti, mora plačati vpisnino, ki znaša 1 krono. Voznina znaša za tja in nazaj 5 K 80 vin. Samo tisti, ki se bodo lahko s posebno izkaznico izkazali, da so vplačali vpisnino, se bodo smeli pridružiti izletu. Vstopnine sprejema za sedaj v Trstu so-drug Vaupotič v »Delavskem domu", v Nabrežini pa sodrug Frandolič. Ker je zanimanje za izlet veliko tudi med okoličanskimi sodrugi, se bo poskrbelo, da bodo sprejemala pristopnino tudi naša izobraževalna društva v okolici. Sedaj pa sprejemajo vpisnine v okolici za to določeni zaupniki. Sodrugom pa polagamo na srce, naj poskrbe, da bo udeležba velika in častna. — Protisocialistične pridige. Tudi v naši okolici začenja proti socialni demokraciji pravcata gonja. Iu gonje se poleg narodnjakov udeležujejo tudi naši takozvani dušni pastirji po prižnicah. Tak vroč sovražnik socialne demokracije je duhovni človek na Katinari, don Stržinar. Na prižnici uči sovraštvo do socialističnih delavcev in žene ščuva proti možem, ki so organizirani. Pri tem imajo klerikalni gospodje dvojen namen. Pripravljati teren za svojo stranko in pridobivati si simpatije narodnjakov, o katerih je znano, da so nedosegljivi sovražniki naši. Pa je zaradi tega razumijivo, da je narodnjakom taka gonja proti socializmu všeč in čisto gotovo je. da ne bodo narodnjaki mignili niti z mezincem zoper nastopajoči klerikalizem. Nastopali pa bomo mi, zakaj naša človeška dolžuost je, da preprečimo ugnezditev te srednjeveške zalege med naše delavstvo. Okoličanskim sodrugom pa priporočamo, da nam naznanijo vsak slučaj gonje proti nam na prižnicah. Zakaj povsod bo treba na tako gonjo energično odgovoriti, bodi si da prihaja iz vrst klerikalizma ali pa iz žalostne »sloge". Kvišku srca in na delol — Zabavni odsek društva „Ljudski oder“ T Trstu si je nabavil igro šah. V ta namen so darovali sledeči člani: Poženel W. 1 K, Peček Ivan, Toplak K., Gruden I., Regent I, Srebernič A. po 50 vin.; Novak A., Bratina J., po 40 vin., Regent Fany, Ferer N. po 30 vin., Vrabec Vinko 22 vin.; Regent Marija, Golosch R., Vrabec Drago, Fatur I., Petrič J. po 20 vin.; Čermelj J., Vrabec Vinko, Vavpotič A. po 10 vin.; Vavpotič 26 vin in Mešek 20 vin. Vsem darovalcem izrekamo tem potom zahvalo. Tako ima sedaj društvo tudi to lepo igro, ki se je člani vsak večer poslužujejo. — Umor. V Barkovljah stanuje 7 bratov Rivoli v vili Našič, ki imajo vsi fijakarska podjetja. Podjetje je vodil najstarejši brat Henrik. Dva mlajša brata pa sta bila huda pijanca. Ko je včeraj Henrik pregledal fijakarska stojišča in našel ta dva brata pijana, je prišlo doma zaradi tega do hudega prepira in pretepa. Mlajša dva brata, Josip in Emil, sta se lotila tudi Henrikove žene in jo pretepala tako, da sta jo ubila. Tudi brata Henrika sta smrtno nevarno ranila. Oba morilca so aretirali. Goriško. — V Nabrežini se vrši dne 9. julija ob 10. uri dopoldne shod zaupuikov s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo državnozborskega kandidata. 2. Poročilo posameznih zaupnikov krajnih organizacij. 3. Sestava okrajne organizacije. 4. Volitev izvrševalnega odbora okrajne organizacije. 5. Slučajnosti. — Na shodu imajo glas vabljeni žaupniki, vabijo pa se zaradi važnosti shoda vsi prijatelji delavske organizacije. Istra. — Izlet ha Sušak. Iz Opatije nam pišejo: Organizirani delavci izVoloske in Opatije prirede v nedeljo dne 9. t. m. s svojim tam-buraškim zborom izlet na Sušak. Parnik »Pe-tar Zrinjski" odhaja iz Opatije ob 2. popoldne. Na Sušaku je delavska veselica v hotelu »Klo-tilde pečine" s koncertom, plesom in drugimi priredbami. Tudi na ladji igra tamburaški zbor. Povratek ob 11. zvečer. Vstopnice po 40 vin. se dobivajo pri zaupnikih. Pri blagajni znaša vstopnina 50 vin. Delavci iz Opatije in Voloske so vabljeni, da se udeleže tega .H.'1'jt id ti' samo #-'J tl Mi NaffičSM ponudit^ ž&htevajte in k\ Je edinca slovanska ter najboljša zdravilna in namizna kisla vodfi. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in Organizacije 20 v, kamor naročnik določi. ww*°y: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJ^r je tudl g°st!lna> letovišče in prenočišče. TolstovrŠko slatino, anizacije 20 v, kamor naročr 0 0 0 Svoji k svojim l izleta v čim ve6jem številu, čisti dobiček gre ta dobrodelen namen. ŠtšjferŠkd. — Celje. V našem mestu in okoliei je lepo število organiziranih dblavcev, ki so pre-vedno tarnali, da je naše strankino časopisje premalo razvito in da se tudi zato organizacija ne more razvijati. Sodrugi! Zdaj tega ni več, ker imamo časopis „Žarja“, ki izhaja vsak dan. Samo storiti je treba svojo dolžnost, traven pa za list agitirati, kakor delajo nemški sodrugi za svoj „Arbeiterwille“. Pri nas bi „Zarja“ lahko imela najmanj 100 naročnikov. Ena krona .50 vin. na mesec je tako majhna fivota, da lahko vsak delavec postane naročnik *Zarje“. Pa tudi dopisovati je treba listu, ker en sam zaupnik ne more vsega. Kdor želi natančnejših navodil, naj stopi k sodr. Marnu. Sodrugi, na delo, da se tudi med slovenskim delavstvom na Štajerskem razširi socialistična misel! ZADNJE VESTI. iz kluba nemških socialnih demokratov. Dunaj, 6. julij?. Klub nemških socialnih demokratov se je danes konstituiral, določil ev