AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 197
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 23D, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Japonska kof kitajska vlada sta dobili oster protest od Zedinjenih držav radi napada na ameriško krizarko v Šangaju
šangaj, 22. avgusta. Kitajca vlada je danes zanikala, da ^ njeni zrakoplove! vrgli bombo na zastavno ladjo ameriške bojne mornarice v azijatskih na križarko "Augusta." priliki je bil en ameriški m°rnar ubit, 18 ranjenih.
Podrobnosti, ki jih je prine-' a na dan preiskava, so floka-da bomba ni bila kitajska. edtem pa je admiral Yarnell, P°Veljnik ameriškega brodovja azijatskih vodah, dal oster Potest kitajskim in japonskim Poveljnikom radi streljanja. V enako ostrem tonu je protesti-tudi ameriški generalni kon-2ul v šangaju. Smatra se, da je bila "Augu-
^sedanje kongresa je precej dragoceno
p
r° osmih mesecih boja z ad-^'ttistfacijo, se je zaključil v ®°b°to zvečer 75. kongres Zed. 2®v. Govorica med kongres-je> da jih bo predsednik °°sevelt poklical k izrednemu 2asedanju prav kmalu.
Washington, 21. avgusta. Zadnje 75. kongresa Zedinje-^ držav, ki je bilo eno naj-a'JŠih v zgodovini, je precej ločena zadeva za ameriški Zasedanje velja davkoplačevalce nič manj kot $12,-tUOo-000 ali $50,000 na dan. Pri ertl Pa se mora upoštevati še Jazne druge aktivnosti kongre-Sa ^o konca leta, kar bo veljalo daljnih $6,000,000. Največ ^amejo kongresmani in senati ter njih tajniki in pomočmi v plačah. Zvezna blagajna Je izPlačala do 20. avgusta že !10>900,000 za plače. Jako ragoceno je tudi tiskanje Sadnega zapisnika sej konusa. Dosedaj se je za tisk iz-aalo že $2,500,000, dasi se za-flsnik tiska v zvezni tiskarni, 0l"ej brez dobička. Letošnji za-p!Snik, ko bo končan, bo obse-nad 12,000 drobno tiskanih strani.
sta" zadeta od kroglje, ki je prišla iz topa, s katerim se obstreljuje zrakoplove. Takih topov imajo Japonci polno na svojih bojnih ladjah pred šanga-jem.
Japonski admiral je pred nekaj dnevi zahteval od poveljnikov angleških in ameriških bojnih ladij, da se umaknejo iz pozicije ob Wangpoo reki, česar pa poveljnika nista hotela storiti. Kmalu potem je padla bomba na ameriško ladjo.
Mednarodna postava dovoljuje ameriškim bojnim ladjam v Wangpoo reki prosto gibanje in Japonci so protipostavno stavili dotično zahtevo.
Nemčija išče denar v vsoti 700,000,000 mark
Berlin, 21. avgusta. Nemška vlada je naznanila, da je razpisala novo domače posojilo in sicer to pot v vsoti 700,000,000 mark. To je že tretje enako posojilo v tem letu in deseto posojilo, odkar je vlada začela mobilizirati javni kapital v letu 1935. Skupna vsota vseh posojil, katere je dobila nemška vlada od svojih državljanov, znaša 6,518,000,000 mark. Vlada obljubuje, da bo vrnila ta posojila tekom desetih ali petnajstih let. Letošnji nemški državni proračun izkazuje mnogo več stroškov kot dohodkov in ni mogoče, da bi vlada ta denar sploh kdaj vrnila. Posojilo prinaša 4i/2 odstotka obresti.
T. v Prodajni davek
Uržavni nadzorniki davčne-oddelka so preteklo soboto Clevelandu izdali 66 zapornih proti raznim cleveland-st lm trgovcem, ki so kršili po-glede prodajnega davka. Soed 66 aretiranimi jih je 44, ki ^ Gostilničarji in ki niso pri j^aji pijače oddajali odje-Cem davčnih znamk. Poleg da bodo kaznovani od t Vc»e komisije, bodo zgubili je 1 g0stilniško licenco. Država ^adnje čase postala zelo stro-elede prodajnega davka.
protest WPA delavcev
Inkers Alliance v Cleve-t0n U Pošlje danes v Washing-HamPosebno delegacijo, katere dev Je Protestirati pri toza-ve(1 oblasteh, ker se odpušča W ° Večje število WPA de-ev od dela.
St Zbor Kanarčki
^čki 1 mlad- Pev- zbora Ka" vse D So Prošeni, da pošljejo
N>ra„ ^ pevke v Slov. Del. enajstj,° v torek 24. avgusta ob Jikai0h d°Poldne, ker se jih bo izd* Programno knjižice, ^l>UŽen*;viana ob Priliki koncerta *V0v< Mladinskih pevskih
Zadnji klic!
Vsi oni, ki ste državljani, bi morali voliti pri primarnih volitvah 28. septembra. Da morete voliti, mor at e biti registrirani. Kdor je volil lansko leto, se mu ni treba registrirati. Vsi ostali se morajo, zlasti pa oni, ki so od lanskega leta spolnili 21. leto, eni, ki so postali državljani od lanskega novembra, oni, ki so dospeli iz drugih krajev iti Oni, ki 80 se preselili. Registrirate se lahko vsak dan v uradu vo-livnega odbora, ki se nahaja v City Hall, prvo nadstropje, desno. Zadnji dan za registracijo bo pa 30. avgusta. Na ta dan bodo odprte vse volivne koče v mestu, kjer se lahko registrirate. Po 30. avgustu se za primarne volitve nihče več ne bo mogel registrirati.
-o-
Steve Kozjak ubit
Iz Španije se poroča, daje bil tam na fronti ubit Steve Kozjak, ki je svoječasno stanoval v Clevelandu na 978 E. 76th St. Kozjakovi starši živijo v Jugoslaviji. V Clevelandu je Kozjak stanoval pri svojih botrih, Mr. in Mrs. Matt Medevic. Pre-dno se je podal na špansko fronto je bil zaposlen kot bartender. Svoječasno je bil Kozjak pri ameriških marinih, toda ko je zapustil vojaštvo, se je pečal s komunizmom, in pozneje odšel na fronto. To je že tretji mladi fant iz Clevelanda, ki je bil ubit zadnje čase na fronti v Španiji.
Tepeni ravnatelj
Dva zakrinkana roparja sta prišla v soboto v urad Hart Manufacturing Co., kjer sta zahtevala od ravnatelja, da jima pokaže, kje se nahaja denar za plačilo delavcem. Ker ravnatelj tega ni hotel storiti, sta ga roparja pretepla. Denar je ležal na mizi ravnatelja, ne da bi roparja to opazila.
Poravnan štrajk
Štrajk lastnikov trukov, ki delajo pri WPA projektih v Clevelandu, je končan. Danes se vsi vrnejo na delo pod pogoji, katere je stavila zvezna vlada.
Udeležite se pogreba!
Člani društva sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of O. so prošeni, da se udeležijo v torek ob osmih pogreba pok. sobrata Edward Skulya, 1087 Addison Rd.
Ustrahovanje delavcev
Youngstown, O., 21. avgusta. Tu se vrši zaslišanje od strani vladnega delavskega odbora glede pritožb proti Republic Steel Co. radi ustrahovanja delavcev. Unijski delavci so pričali, da so jim sledili kompanij-ski detektivi izven tovarne in opazovali njih unijske aktivnosti. V tovarni sami se je grozilo delavcem, da bodo vsi odpuščeni od dela, ako se pridružijo C. I. O. organizaciji. Nad 30 delavcev je enako pričalo. Ustrahovanje delavcev radi unije je prepovedano po Wagner je vi postavi. Kompanija je potom svojih odvetnikov zanikala vse enake aktivnosti in izjavila, da ni delala nobene razlike med unijskimi in neunijski-mi delavci.
Dve qperaciji
Philadelphia, 21. avgusta. Cianide Alexander je sinoči peljal svojega prijatelja v bolnišnico, da bo operiran na slepiču. Prijatelja C has. Lee je spravil v bolniško sobo in je hotel Alexander oditi iz bolnišnice, ko je začutil nenadoma hude bolečine v desni strani života. Poklicani zdravnik je izjavil, da Alexander bolj potrebuje operacijo kot njegov prijatelj Lee. Tako so najprvo operirali Alexandra, potem pa še njegovega prijatelja.
Nove šole
Washington, 21. avgusta. Predsednik Roosevelt je odredil, da se zgradi v raznih krajih Zedinjenih držav 59 novih, večjih javnih šol. Trgovinski tajnik Ickes je izjavil, da ima tozadevno $3,428,303 pripravljenih. Šole se bodo gradile v 27 raznih državah. Tri take šole dobi država Ohio, šole bodo zgrajene večinoma v malih mestih, kjer ni na razpolago denarja za gradnjo.
-o-
Smrtna kosa
V soboto zjutraj ob 2:15 je preminila v Glenville bolnici Mrs. Tillie Downing, roj. Bosick, stara 43 let. Bila je rojena v Penna. Poleg soproga Johna zapušča hčer Beatrice in dve sestri, Mrs. Amelia Tomko in Mrs. Julia Kepic. Stanovala je na 907 E. 67th St., kjer je dolgo let vodila gostilno. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin.
Bo deportirana
Harold Scoville, 141 E. 220th St., je vložil tožbo za ločitev zakona od svoje žene Adriene. Žena se je namreč izjavila, da ga je poročila samo zato, da bi lahko ostala v Zedinjenih državah, kamor je prišla samo začasno. Možu pa ta izjavala žene ni ugajala. Tožil je na ločitev zakona, in ko dobi ločitev, bo ženska deportirana iz Zedinjenih držav.
Številna rojstva
Iz New Yorka se poroča, da je bilo tekom prvih šest mesecev letošnjega leta 3,459 več otrok rojenih v New Yorku kot pa v istem času lansko leto. Vseh otrok je bilo letos rojenih v New Yorku 64,703.
Lep je bil slovenski dan
Včeraj so elevelandski Slovenci praznovali svoj dan na Veliki jezerski razstavi. Obširen prostor sredi oddelka "Ceste narodov," je bil zaseden od tisočere množice raznih narodnosti, ko so prikorakale naše narodne noše in vežbalni krožki z godbo. Krasen je bil pogled na to skupino in množica jih je živahno pozdravljala. Ogromen prostor je komaj zadostoval za vse narodne noše in vežbalne krožke. Mrs. Albina Novak, ki je vodila program, je po zvočniku povedala pomen slovenskega dneva, nakar je predstavila sqdnika, g. Franka Lauscheta, ki je v krasnih besedah poudarjal, v koliko so razne narodnosti, med temi dobršen del tudi Slovenci, prispevali k današnjemu ponosnemu Clevelandu.
Potem je kvartet samostojne Zarje zapel štiri narodne pesmi, Dve leti in pol, Kje je moj mili dom, Trije kovači in Dekle, kdo bo tebe troštal. Lepo ubrani glasovi so prednašali našo narodno pesem in toplo nam je bilo pri srcu. Vežbalni krožek Novak Guards je nato izvajal nekaj lepih vaj ob zvoku godbe Bled, ki je igrala Mlade vojake, nakar sta zaigrala Grmova brata na harmonike in naše žene in dekleta v narodnih nošah so se zasukale na odru v narodnem plesu. Krila so šumela, pentlje in trakovi so vihrali, avbe so se bleščale, na obrazih si pa bral radost in ponos, da smo Slovenci, človek je pozabil, da se nahaja daleč proč od domovine ter se je kar znašel pod lipo sredi naše vasi. . .
Res, lepo je bilo in vsa čast in hvala vsem. ki ste se udeležili in pomagali, da je ta slovenski dan tako lepo izpal. Vse se je vršilo točno in v redu, aakar gre posebna hvala Mrs. Albini Novak, ki se je toliko trudila za to.
--o--
Senator Black ni bil nikdar član Kluksarjev
Atlanta, Ga., 21- avgusta. Dr. Hiram Evans, vrhovni zapoved-nik Ku Klux Klana v Zedinjenih državah, je včeraj odločno zanikal, da bi bil senator Hugo Black, ki je bil imenovan za člana najvišje sodnije, sploh kdaj član te organizacije. Evans je tudi silovito napadel senatorja Copelanda iz New Yorka, ki je obdolžil Blacka, da je klanovec. "Copeland kandidira za župana v New Yorku," je rekel Evans, "i" želi politične senzacije. Pri nas je ni dobil."
-o—
Obisk
v soboto nas je obiskal v uredništvu Mr. John Kovačič, spretni organist pri slovenski cerkvi v Waukeganu. V Clevelandu je bil prvič in ima tu mnogo prijateljev. Dobrodošel.
Lastnik podre tovarno radi sedečega štrajka
Philadelphia, 21. avgusta. A. T. Simonds, predsednik The Abrasive Co., kjer se vrši sedeči štrajk, je izjavil včeraj, da bo dal porušiti tovarno, potem bo pa odšel ribarit za vse življenje. štrajkarji so včeraj priplezali preko plotu v tovarno, kjer so začeli s sedečim štrajkom. Simonds je bil skrajno nevoljen, ko je slišal o tem. "Lahko raz-bijejo vse stroje, ako hočejo," je dejal Simonds. "Če bi bil jaz sam lastnik tovarne, ki jih že razbil. Jaz in moj brat imava vsak en milijon dolarjev v banki. Tovarno bom dal takoj podreti, potem grem pa ribe lovit. Ako ljudje nečejo delati, bodo kmalu dognali, da brez dela ne morejo živeti."
Japonski milifarisli ne odnehajo, dokler se Kitajska popolnoma m poda. Javno mnenje v obeli deželah je tej do konca
Mussolini garantira v svojem govoru mir Italijanom
Palermo, Sicilija, 22. avgusta. Tu je imel laški diktator že dolgo razbobnani govor, tekom katerega je posvetil Italijo —miru. Na pomolu v tem mestu se je zbralo nad 200,000 ljudi, da sliši govor diktatorja. Ves govor je bil posvečen miru in napredku Italije. Enkrat sam-krat je izpregovoril par bojevitih besed, ko je rekel, da Italija ne bo nikdar trpela boljševizma v svojih pokrajinah. Radia govor je bil oddajan v Palermo, toda posebni razglasi so poklicali ljudi v vseh večjih mestih Italije k radio zvočnikom,' da so lahko poslušali govor. Mussolini je končno dejal, da si bo Italija vedno prizadevala za mir, toda gorje onemu, ki bi jo napadel! Italija je danes fizično in moralno močna dovolj, da porazi vsakega sovražnika.
in okolici nad 200,000 kitajskih in japonskih vojakov. Javno mnenje tako na Kitajskem kot na Japonskem je vzplamtelo.
Danes sta Kitajska kot Japonska na robu krvave in dragocene vojne, katero sicer nobena vlada ni želela, in v kateri niti Japonska niti Kitajska ne bo zmagala, ako se vzamejo v poštev ekonomske posledice.
Japonski narod močno želi, da bi trajal mir vsaj še pet let. Japoncem se je povedalo, da ko bo Mandžurija osvojena, da bodo imeli mir. Sedaj se je pa naenkrat odkrila pred njimi borba, katere posledice nihče ne more preračunati.
Nove odredbe za gostilne v državi Ohio
Columbus, O., 21. avgusta. V pondeljek 23. avgusta stopi več novih odredb za gostilne v državi Ohio v veljavo. Državna komisija za opojno pijačo je odredila, da v nobeni gostilni ne smeta biti več kot dva oglaševalna napisa od pivovaren, in nobena pivovarna ne sme imeti več kot en oglas v gostilniških prostorih. Tudi napisi, na katerih se oglašuje žganje in druga opojna pijača, ne smejo zavzemati več prostora kot 24 kvadratnih palcev. Dotična pijača, ki je oglaševana z napisi, mora biti tudi v resnici naprodaj v gostilnah. Pre povedani so sledeči napisi: "žganje m prigrizek" ali "pivo in ples. Prepovedano je imeti kakor-šnjekoli steklenice v izložbenih oknih. Na čepih pri sodih za pivo mora biti vtisnjeno ime izdelovalca.
-o-
Združeni mladinski zbori V torek 24. avgusta ob osmih zvečer se vrši važna seja Združenih mladinskih zborov v SND na St. Clair Ave. Važno je, da se udeleže zastopniki in zastopnice vseh zborov, da izroče nabrane oglase itd. Prosi se točnost !
Poročnik in direktor
Znani policijski poročnik v Clevelandu William Zitzman je resigniral pri elevelandski policiji. Govori se, da ga bo župan Euclida, Mr. Charles Ely, imenoval za direktorja javne varnosti v Euclidu.
Washington, 21. avgusta. Senatna zbornica je včeraj nepričakovano sprejela predlog glede prepovedi dela otrok. Načrt je del programa predsednika Roosevelta za izboljšanje delavskega položaja.
Načrt za prepoved dela otrok je bil včlenjen v načrtu za reguliranje ur in plač. Ker kongres ni pri volji pri sedanjem zasedanju sprejeti ta načrt, so se kongresmani vsaj zedinili, da prepovedo delo otrok.
Glasom nove postave bo prepovedano pošiljati iz ene države v drugo blago, ki so ga naredili mladoletni, ki niso stari še 16 let. Vsako blago narejeno po mladoletnih bo moralo biti zaznamovano, da bo vsakdo vedel, kaj kupi.
New York, 21. avgusta. 95 j odstotkov članov unije barvar-j jev in obešalcev papirja je gla-' sovalo za štrajk, ker se mojstri' ---o-
ne podajo zahtevam unije. Barvarska unija ima v New Yorku nad 11,000 članov.
Pogodba poteče 26. avgusta, in ta dan se bo začel tudi štrajk. Barvarji zahtevajo 30-urno delo na teden. Sedaj delajo 35 ur. Sedanja plača je $1.28, a nova plača naj bi bila $1.75 na uro.
Washington, 21. avgusta. Nad 1,500,000 delavcev je zapustilo tekom zadnjih osemnajst mesecev razne WPA projekte. Vseh delavcev pri WPA je danes še 1,527,000. Tekom meseca avgusta je zapustilo WPA dela 72,000 delavcev.
Washington, 21. avgusta. C. I. O. organizacija je danes izjavila, da bo nastopila proti ponovni izvolitvi sedanjega predsednika poslanske zbornice kongresa Bankheada. C. I. O. unija se bo tudi borila proti ponovni izvolitvi governerja države New Jersey, ki je baje nasproten delavskim interesom.
Mussolini jeva žena je nevarno zbolela
Rim, 21. avgusta. Soproga laškega diktatorja je zelo nevarno zbolela. Nahaja se na posestvu svojega soproga v bližini mesta Forli. Zdravniki pravijo, da so se ji vnela pljuča. Bolezen se je prikazala že pred enim mesecem, toda je šele sedaj z vso silo izbruhnila na dan. Mussolini je vedno pri njej, in če je odsoten po uradnih dolžnostih, tedaj telefonira skoro vsako uro na posestvo. Mrs. Mussolini se ni nikdar vtikala v javnost, pač pa je vedno samo za družino skrbela.
Mladenič umrl
Umrl je Edward Skully, star 25 let, samski, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča starše, Frank in Mary Skully, šest bratov: Franka, Louisa, Victorja, Ladislava, Frederika in Raymonda, dve sestri, Mary Bokar in Florence ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva sv. Antona Pad., št. 138 C. K. of O. Pogreb ranjkega se bo vršil jutri zjutraj ob osmih iz hiše žalosti, 1087 Addison Rd. v cerkev sv. Vida pod vodstvom .Frank Za-krajška. Naj ranjki v miru počiva, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Na Poljskem se širi štrajk kmetov
Varšava, 22. avgusta. Štrajk med poljskimi kmeti v Galicija provinci se širi. Včeraj sta bila ustreljena dva kmeta in mnogo kmečkih poslopij je bilo požga-nih. Policija je ustrelila dva farmarja v Bohniji, blizu Kra-kovega. štrajk je napovedala Kmetska stranka. Farmarji ne pošiljajo svojih pridelkov v mesta kot v protest, ker je poljska vlada dala zapreti njih voditelja Vincenca Witosa.
Nov grob
Danes zjutraj ob 12:30 je preminila Agnes Srpčič, doma iz Gorice, fara Leskovec. Ranjka je mati Mrs. Ane Simončič, pri kateri je živela ves čas, odkar je dospela pred 16 leti iz starega kraja. Mrs. Simončič je njena edina hči. Družina Simončič stanuje na 3563 W. 65th St. Pogreb ranjke se bo vršil v torek dopoldne iz hiše žalosti pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Pokopana bo iz cerkve sv. Bonifacija, W. 54th St. na Calvary pokopališče. Poleg hčere Ane zapušča tudi štiri vnuke. Naj v miru počiva, preostalim pa iskreno sožalje.


Tokio, 21. avgusta. Dolga in krvava borba na Kitajskem je gotova. Dokler je bil konflikt omejen na severno Kitajsko je bilo upanje, da se obe državi lahko prijateljsko pobotati.
Toda dogodki zadnjih pet dni v šangaju so položaj popolnoma spremenili. Kocka je vržena, kar se tiče japonskih mili-taristov. Kitajska vlada v Nan-kingu se mora brezpogojno in sramotno podati, sicer bo Japonska nadaljevala boj do skrajnosti.
Nasveti pametnih državnikov v Nankingu in Tokio niso več upoštevani. Že je v šangaju
Senatna zbornica sprejela postavo glede dela ofrok. Poslanska zbornica bo sledila. Mm delavske novice po Ameriki
BESEDA EZ NARODA
Za odhodnico našim gostom
Lewis v politiki
Zrno do zrna pogača! Ta pregovor si je izbral John Lewis, vodja Committee for Industrial Organization, ko je začel poleg ekonomskega boja tudi s političnim bojem. Lewis je pričel prav malenkostno, da se prepriča, kako bo stvar napredovala. Toda iz malenkostnega začetka bodo skoro gotovo prišli večji uspehi, in ne bi se začudili, če bi Lewis v kratkem tudi v politiki dosegel isto moč in oblast, kot jo ima danes na ekonomskem polju.
Lewis je začel s političnim delom najprvo v državi Ohio. V mestih Canton, Massillon in Akron je C. I. O. unija odobrila demokratske kandidate. Vsa oftienjena mesta so imela doslej republikanske mestne župane. In vsi ti republikanci so pri primarnih volitvah bili' poraženi in izvoljeni oni kandidati, katere je Lewisova unija podpirala. Poleg tega je bilo v mestu Canton izmed dvanajstih councilmanov izvoljenih enajst, ki so pristaši Lewisa.
To je začetek. Iz malih mest je šel Lewis v večja mesta. Zlasti se C. I. O. skupina zanima za letošnje županske volitve v Detroitu. Tudi za Cleveland je Lewisova skupina postavila svojega županskega kandidata. Da, Lewis bo letos aktivno deloval tudi v politiki mesta New York, kjer njegova stranka podpira sedanjega župana La Guardio.
John Lewis je prepričan, da mora imeti delavstvo tudi političao moč, kakor se bori za ekonomsko moč. Delavske unije ne smejo biti zadovoljne samo z ekonomskimi uspehi, katere dobijo po dolgotrajni borbi. Delavske unije morajo narediti velik pritisk tudi v političnem življenju ameriškega naroda.
V tem se Lewis popolnoma razlikuje od Williama Greena, predsednika American Federation of Labor, ki je proti vmešavanju delavskega vprašanja v politiko, rekoč, da delavstvo lahko več dobi, če je neodvisno v politiki, kot pa da bi samostojno nastopalo v političnih borbah.
Računa se, da bo Lewisova C. I. O. organizacija prišla do polne politične, moči v letu 1940, ko se zopet vršijo predsedniške volitve. Kako bo Lewis znal vplivati na izvolitev predsednika, je danes še tajnost, ki je odvisna mnogo od bodočih dogodkov.
Svoj prvi večji poskus v narodni politiki bo Lewis naredil v prihodnjem letu, ko se bodo izvolili vsi zastopniki poslanske zbornice kongresa in 32 zveznih senatorjev. Lewis ima na piki precej senatorjev in poslancev, katere bi rad poslal v pokoj, ker so mu nagajali pri njegovih načrtih. Da, več jih je celo, katerim je Lewis politično pomagal, toda ko so bili enkrat izvoljeni, so mu obrnili hrbet. Zlasti se je to zgodilo, ko je njegova organizacija začela s sedečimi štraj-ki, katere je kongres skoro enoglasno obsodil.
Obenem bo nameril Lewis svoje politične topove tudi proti nekaterim governerjem. Najbolj ima na piki gover-nerja države Ohio Martina Daveya. Lewis je lansko leto podpiral Daveya, rekoč, da Davey še nikdar ni rabil narodne gardo proti štrajkarjem. Toda letos je bil Davey prvi, ki je mobiliziral 5,000 mož narodne garde v Ohio in jo poslal v razna mesta, kjer so se vršili jeklarski štrajki. S pomočjo vojakov je bilo mogoče Republic Steel kompaniji odpreti tovarne in sprejemati na delo one, ki so hoteli delati. S tem je bil štrajk takorekoč razbit. Tega Lewis ne bo pozabil in Davey je danes pri Lewisu "sovražnik št. 1."
Ameriško delavstvo se danes obrača v politične smernice, v katerih se evropsko delavstvo že zdavnej nahaja. Prvi poskus je Lewis naredil lansko leto, ko se je z vso silo potegnil za Roosevelta. Da, Lewis je šel lansko leto celo tako daleč, da je pregovoril premogarsko unijo, katere načelnik je, da je prispevala $500,000 za ponovno izvolitev Roosevelta.
Seveda, Lewis danes ni nič kaj vesel tega darila Roose-veltu, kajti Roosevelt se ne strinja z Lewisom. Zlasti je Roosevelt udaril Lewisa, ko je izjavil, da "kuga naj zadene obe hiši." S tem je predsednik mislil Lewisa in jeklarske magnate.
1 Toda Lewis ljubi politiko in je prepričan, da je politika potrebna, da delavstvo obdrži to, kar je priborilo. Letos skuša uvesti svoj vpliv v lokalni politiki, prihodnje leto bo začel pri governerjih in kongresmanih, in bo tako dobro pripravljen za predsedniške volitve v letu 1940.
Cleveland, O. — Kmalu potem, ko bo ta dopis zagledal beli dan, bosta naša gosta, dr. France Trdan in g. ravnatelj Slapšak, že na potu nazaj v domovino, odkoder sta nas prišla obiskat. Kratek obisk je bil to, obenem pa prisrčen, domač in ljubezniv. V osebah dr. Trdana in g. ravnatelja Slap-šaka smo imeli med seboj dva učenjaka, pri tem pa tako družabna človeka, da je bilo povsod vse veselo, kamor sta prišla. Kako bi ju bil kdo sparil, tako sta se zlagala. Kjer sta bila v družbi, povsod so ju hoteli kar napj-ej poslušati. "Še kaj nam povejte," tako se je slišalo venomer. In morala sta pripovedovati in govoriti, ter sta odhajala v poznih urah z veselih večerov.
Prvi pozdrav sta nam prinesla po radiju dva dni po prihodu. Navdušeno smo ju sprejeli v naša srca. Njiju besede so nam šle globoko v dušo.
Že drugi večer po prihodu sta bila počaščena od faranov sv. Lovrenca v SND na 80. cesti. Komaj tri dni zatem sta bila počaščena od faranov sv. Vida v cerkveni dvorani. Malo takih večerov je še bilo prej.
Zatem je sledila nedelja, ta-kozvani Baragov dan, na katerim sta bila naša gosta glavna govornika pri odkritju spomenikov Ivana Cankarja in Simona Gregorčiča v kulturnem vrtu,kje r je bilo zbranih na tisoče ljudi. Takrat je bila posneta filmska slika, ki bo pričala o veliki udeležbi. To je bilo dne 25, juljja. Ta dan je bilo slavi je" v" kulturnem vrtu in v Puritas Springs parku. - sta nastopila naša
gosta, ki ju je navdušeno pozdravljalo. Vredno je bilo slišati njiju govore o Baragi, Cankarju in Gregorčiču.
Kmalu zatem so napravili rojaki za naša gosta takozva-ni ribniški večer. Bil je to kaj prijeten večer, živahen in pristno domač.
Ker smo pa vedeli, da ne bosta več dolgo med nami, smo že računali na poslovilni večer, ker čas jima je bil kratko odmerjen in sta hotela videti poleg naše metropole še druge kraje po Ameriki. Ljudje so vabili sem in t^je in pri najboljši volji nista mogla vsem ustreči. Medtem je pa dr. Trdan prevzel še devetdnev-nico pri fari sv. Lovrenca, s pridigami, kar je prijaznega gospoda še bolj upreglo. Med tem časom so pa priredili rojaki in bivši učenci g. ravnatelja Slapšaku družabni večer v Kunčičevi dvorani na, Waterloo Rd. Bil je zanimiv večer in g ravnatelj ga ne bo tako kmalu pozabil.
Temu je sledil pa poslovilni večer v Knausovi dvorani, kjer so imeli prijatelji naših gostov še enkrat priliko videti ju in slišati. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so jima naročevali pozdrave za drage v domovini. Ne vem, koliko teh naročil bosta mogla vzeti s seboj, to pa vem, da smo dr. Trdana vlekli iz gruče žensk, ki so mu naročevale to in ono za njihove doma.
V pondeljek 16. avgusta zgodaj zjutraj sta se odpeljala iz Clevelanda v spremstvu g. kanonika Omana, ki jima bo razkazal zapadne Zed. države, kolikor bodo pač mogli videti v desetih dneh. Na 25. se vrneta nazaj v Cleveeland, da vzameta svojo prtljago, potem se pa odpeljeta proti New Yorku in 27. se vkrcata na parnik, ki
ju odpelje nazaj v drago domovino.
Nista bila dolgo med nami. toda dosti sta videla in slišala. Ker sta oba ljudska vzgojitelja in jima pero teče gladko, jima bo ta obisk mnogo hasnil. Vsi vemo, da prav za prav nista imela tukaj ni-kakih počitnic^ ker uprežena sta bila noč in dan. Moramo ju občudovati, da sta vse to vzdržala. Toda kar je bilo njima v trpljenje, je bilo nam v veselje, ker veliko veselih ur> smo vžili v njiju družbi. Kako znata pripovedovati razne vesele dogodbice, da se že dolgo nismo toliko nasmejali.
Končno smo pa z obiskom teh dveh dragih nam gostov dobili zopet nekaj svežega, domačega življenja. Oba, sita gotovo opazila, da je med nami tukaj še dosti čuta do rojstne domovine. Gotovo nam bosta ostala še dolgo v ljubem spominu. Zveza med vama in nami pa naj ostane za vedno, četudi je široko morje vmes. Z zanimanjem bomo brali v starokrajskih časopisih vtise, ki sta jih dobila, med svojimi rojaki v tej naši novi domovini. Ob odhodu vama kličemo, da bi še dolgo delovala med našim narodom! Hvala vama za nadvse cenjeni obisk in bodita uverjena, da tega ne bomo nikdar pozabili in vemo ceniti vajino požrtvovalnost. Bog živi! V imenu organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta se vama naj-topleje zahvaljujem in izročam tople pozdrave.
A. Grdina, preds. -o-
bo lahko povzročila, da izgubimo Slovenci svoj mandat v mestni zbornici. Slovenci lahko rečemo le tole: Vsi smo za enega! Ta eni pa mora sam dobiti še 6,000 glasov, da bo izvoljen, česar J. Rožanc ne bo nikdar skupaj spravil.
Ker sem opazil nekaj neslanih napadov v listih, naj bo povedano samo toliko. Mr. Rožanc naj rajši pove, kaj bo napravil on, kadar pride v mestno zbornico. Koliko in kaj je zmožen napraviti, smo že opazili pri društvih in na razstavi lansko leto. Zato svetujem, fantje, da ste malo dostojni. Če hočete malo političnega blata, se vam to lahko ugodi. Saj je še vedno tisto prav. kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce. Ali hočemo govoriti malo o karakterjih, iskrenosti in o ne-narodnem delu? Koristolov-cev imamo in smo jih imeli preveč. Mi Slovenci hočemo človeka, ki ne zavija pod roko. J. Rožanc se je dozdaj izkazal, da mu je udejstvovanje v politiki le za njegovo lastno korist. To je dokazal tudi sedaj, ko je s svojo kandidaturo razcepil glasove, kateri bodo povzročili izvolitev republikanskega councilmana. Kar se je pisalo o Vehovcu, pride pa odgovor pozneje. Tisto je bilo dokaz, kako podle taktike se poslužuje človek, ki želi biti predstavnik 32. varde.
Clan kluba. .—--o-
tička. S tem nam boste dali še večjega poguma do nadalj-nega_ učenja. Prav radi bomo žrtvovali čas za vaje, da ohranimo Slovenski narod na površju v Ameriki. Do svidenja na 19. septembra. Pozdrav vsem, ki ljubite slovensko pesem.
Florence Pugelj, čl. Kanarčkov.
Kaj pravite!
V Euclidu so se strnile razne stranke v eno bojno silo, da porazijo sedanjega župana Elya. Po našem mnenju bo to jako težko, ker končno se g. Elyju ne more očitati slabo gospodarstvo, mesto se vzdržuje v svojem območju in lepo napreduje. Nič boljšega ne bi mogel napraviti kak drug župan.
* * »
Kdor je hotel postati kandidat pri jesenskih volitvah v Cleve. landu, je moral vložiti peticije v sredo 18. avgusta. Vendar lahko še kandidirajo drugi, ki niso vložili peticij, toda njih imena ne bodo na glasovnici, ampak se jih bo moralo pisati v volivni koči. To je pa toliko kot nositi vodo v morje.
Malo o politiki v 32, vardi
Znano je, da so se Slovenci v tej vardi; pričeli udejstvo-vati pred petimi ali šestimi leti bolj obširno v politiki. Prej so bili privesek drugih. Leta 1933 smo pa izvolili svojega zastopnika v mestno zbornico le s par glasovi večine. Leta 1935 je prejel že malo več glasov, kajti znano je, da je 32. varda močno republikanska. Slovenski demokratski klub je takrat odločno nastopil, da naj samo en Slovenec kandidira in v obeh slučajih je dobil Veho-vec večino glasov v ta prilog. Obakrat je bil njegov oponent J. Rožanc poražen že pri glasovanju kluba.
Ob času, prvega in drugega termina so morali kandidatje podpisati častno izjavo, da če ne dobijo večine glasov, da opustijo kandidaturo. Letos, kot druga leta, je J. Rožanc z vsemi močmi deloval, da dobi dovolj glasov, da porazi Vehovca pri klubu. Pripeljal je na sejo mnogo ljudi, ki se niso še nikdar udejstvovali za klub; tudi člane je pridobil v ta namen. Ker je Vehovec videl, da ima John vse pripravljeno proti njemu, je zadržal podpis na častno izjavo, češ, jaz sem kandidat, tudi če gre J. Rožanc proti meni.
Članstvo je vseeno želelo imeti glasovanje ter zvedeti, kdo naj bo imenovan za kandidata: Volitev je izpadla 33-36. Vehovec je zmagal z večino treh glasov in tako postal indorsiran od kluba. Zdaj pa pride Rožanc in reče: Ker mi ni bilo treba dati častne besede in podpisa, bom tudi jaz kandidat. Pika!
Če bi Rožanc ne vedel, kako malo prilike imamo Slovenci izvoliti svojega zastopnika, bi njegova akcija ne bila škodljiva, ker pa ve, da mora imeti človek za seboj vse narode in tolike glasov, da moramo Slovenci petkrat pomnožiti svoje glasove, da bi dosegli večino, zato je pa njegova akcija zelo pogubna ter
Prav lep izlet je bil
V nedeljo 8. avgusta smo imeli Kanarčki izlet v Metropolitan park. Ravno isti dan je imel mladinski zbor iz Waterloo Rd. izlet v istem parku. In tako smo se skupaj zabavali. Bil je res lep dan za nas mlade. Zjutraj ob devetih smo se zbrali pred SDD na Prince Ave. Z nami so bili nekateri starši. . Vožnja. do imenovanega parka je bila jako kratkočasila. Zato pa hvala vsem tistim, ki so dali avtomobile na razpolago.
Ko se pripeljemo v park, je bilo tam že dosti drugih ljudi. Da jih ne bomo motili, smo se podali na drugo stran vode. Toda najprej je bilo treba priti čez vodo in kako? Naša Ančka nam da povelje, da sezujemo čevlje in da zavihamo hlače oziroma krila, pa ha j d čez vodo. To je bilo nekaj za nas, čevlje na rami, pa bresti po vodi. Voda je bila tako globoka, da je segla g. Semetu do vratu, ko se je vlegel. Ko smo prišli na suho, nas je gdč, Ana Traven razvrstila v tekme. Kdor je bil najurnejši, je dobil nagrado. Prav lepa hvala naši Ančki za tako lepo zabavo.
Potem smo pa jedli in pili in kaj v slast nam je šlo vse v sveži naravi. Potem nas je vzel g. Seme na peš hojo šest milj daleč. Med potjo smo pa peli lepe slovenske pesmi. Ko smo prišli nazaj, smo prav hvaležno vzeli na znanje hladno senčico, v kateri smo se ohladili. Potem smo se pa zopet zabavali ob vodi in v vodi. Se starejšim se je dopadlo, ko smo s takim veseljem bredlipo vodi.
Toda kmalu je prišel čas, da smo se morali odpraviti proti domu. Reči moram, da je bil tisti izlet za nas prelep in ga ne bomo kmalu pozabili. Lahko je žal tistim, ki so ostali doma in ste zamudili tako lepe čase.
Zdaj se naglih korakov bliža naš dan, to bo 19. septembra, ko bomo imeli združeni mladinski pevski zbori koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Program, bo bogat in zanimiv. Peli bomo klasične in narodne pesmi. V imenu združenih mladinskih zborov vas vabim, da napolnite dvorano do zadnjega ko-
Holiko časa lahko živimo brez hrane
Nedolgo tega je v tennessee-ških hribih prelomil dolg post Jackson Whitlow,' ki je rekel, da je dobil povelje od Jehova, da ne sme zavžiti nobene stvari do nadaljnega ukaza. Celih 51 dni ni zavžil drugega kot nekaj vode vsak dan. Na 51. dan je zavžil par kapljic vina, drugi dan nekaj juhe in potem je začel zopet jesti normalno.
Ampak to ni bil najdaljši post, ki ga je še kak človek poskusil brez zlih posledic. Iz Indije poročajo, da je bil tam nek Indijec 132 dni brez vsake hrane. Iz irske revolucije sta poznana Terence McSwiney in Joseph Murphy, ki sta se iz protesta proti angleški vladi postila 70 oziroma 74 dni. Seve sta obo umrla. Vendar pa zdravniki ne verjamejo, da bi ves ta čas res ne zavžila kake hrane.
V	Goldsboro, Pa., je hotel Theodore Neuffer začeti z gladovnim štrajkom. Po 18 dneh je umrl. Za tako stvar je bil namreč prestar, saj je imel 84 let in telo pri taki starosti nima odporne sile.
Nedavno se je v Rusiji nek medicinec postil 60 dni in mu ni to prav nič škodilo.
Znani vodja Indijcev, Ma-hatma Gandhi ima navado, kadar hoče protestirati proti kakemu odloku angleške vlade, da gre na gladovni štrajk. Vendar pa je pri tem jako previden in se navadno ne posti dlje kot tri tedne.
Pariški medicinski vestnik je leta 1828 poročal, daje bila neka dekle 120 dni brez vsake hrane. Današnji medicinci pa temu ne verjamejo. Zdravniški zapiski neke bolnice v Toronto Kanada, kažejo, da je bil tam neki Peter Henderson 32 dn: brez vsake hrane in čez nekaj časa potem zopet nadaljnih 55 dni. To je bilo leta 1928. Hotel si je ozdraveti želodec. No po drugem postu so ga koma ohranili pri življenju.
V	prošlem stoletju se je pojavilo yeč takih ljudi, ki so se hoteli izkazati, da lahko dolge prebijejo brez vsake hrane. Da li so se zapečatiti v steklene omare in ljudje so jih hodil: gledat proti vstopnini. Eden izmed teh je bil Italijan Merlatti ki je napravil tako gladovno predstavo leta 1886 v Parizu. Prestal je 50 dni brez vsake hrane. Potem je bil neki Jaccjues, ki se je najprej postil 30 dni, potem 42 dni in končno 50 dni.
Na enak način se je hotel postaviti tudi Anglež Robert Wolly, ki se je dal zapreti v stekleno omaro in je obljubil, da bo tam brez vsake hrane 30 dni. Ljudje so ga hodili trumoma gledat. In tako je prišla tudi neka deklica, ki je radovedno gledala stradalca, pri tem pa zadovoljno grizla kos čokolade. To je bilo pa za stradalca usodepolno. Ko je gledal otroka, kako s slastjo grize čokolado, je planil iz omare, kar skozi šipo in zahteval jedi.
Amerikanec, dr. Tanner se je leta 1890 postil 40 dni, potem pa ni mogel več. Postal je tako slab, da so mu morali začeti dajati polagoma hrane. Za svoj post je dobil $1,000 nagrade.
Leta 1926 se je zaprl v stekleno omaro v Berlinu Nemec Jolly, ki ni 43 dni zavžil nič j drugega, kot par kapljic vode, I a je vsak dan pokadil nekaj ci-
garet. Ko je prišel po 43 dneh iz omare, ga je policija zaprla radi sleparije, ker so dognali, da je bilo nekaj cigaret iz čokolade. Za njim sta pa poskusila Nemca Otto Klein in Max Kramer, ki sta se skupno postila 45 dni.
Znan je slučaj Amerikanca Franka Trummerja v Sidney. Iowa, ki je šel prošlo leto na štrajk iz protesta radi krivične aretacije. 27 dni je bil Frank brez vsake hrane. Po 27 dneh je pa videl, da se je zredil za dva funta in je odšel ves nevoljen domov, šerif ga je namreč pregovoril, da je spil vsak dan časo čaja in v ta čaj je šerif skrivaj del nekaj močnega koruznega sirupa.
Vendar pa zdravniki pravijo, da prebijejo nekatei ljudje 50 do 51 dni brez vsake hrane, dlje pa ne. Pa še takrat bi moral človek absolutno počivati 1» tudi duševno biti brez vsake aktivnosti.
Ce verjamete ®r pa $
Kot znano, mora imeti tos v državi Ohio vsak, ki hoče loviti ribe, tozadevno dovoljenje, ki stane 60 centov. To ni veliko, ampak nekaj Je pa le.
Zmenita se ongav pečl»r Jože in njegov prijatelj Luka, da gresta ribarit v Chagi'11! River, ki daje, kadar je P1"1 volji, kako lepo ribico na trnek .n če ribič zato, seveda.
Pod vrboi se vsedeta in vnet0 molita vrvice s trnkom v vodo-/sak majhen mehurček na vodi jima požene kri v glav°> misleč, da je na trneku n»J' manj kit, če ne mar som. ni bil.
Kar zagledata doli izza kr>* vulje v reki, da se jima bli2žl ribiški paznik. Kri jima z3' stane trenutek v žilah, Pa ^ dolgo, ker Jože spusti palic0' na kateri je bila privezana y vica in kateri je bil pritaknjel1 trnek, vstane, se ozre po ze* ienem logu, potem, jo pa ucvi'e» kar so mogle noge le dati. K8' kopak, ribiški paznik tudi 111 zato plačan, da bi v senci lc" žal, zato jo brez premislek3 vlije za bežečim ribičem.
In tako jo brišeta lepo dt™ za drugim, noga za nogo, P° zelenem logu, čez jarke 111 ?rmičje, kar naprej, dokler Jc še vetra kej.
Jožetu, ki je vodil dirko, Je pohajala sapa, ampak ni °( nehal. Šele, ko je bil kak'11 pet milj od tiste blažene vrbe' kjer sta z Lukom sedela, zaVjj. noge in pri priči je bil PaZI1 . pri njem, ga zgrabi za kom8 ,n z uradnim obrazom in ^ bolj uradnim glasom ukaže: ^ "Pokažite mi svoje dovoUe' nje za ribolov!"	__
Jože ne reče nič, pa seze žep in pomoli pazniku pod n0 po vseh pravilih sestvljeno podpisano dovoljenje.
Paznik dovoljenje ogledu^ od vseh strani, sam sebi ^ more verjeti, ker dovoljenje J bilo absolutno pravo. P0?1* komat, zgane dovoljenje i11 da Jožetu nazaj ter reče s lim obrazom:
"Saj imate popolnoma P vilno lovsko dovoljenje.'
"Seveda, ga imam, kdo pravi, da ga nimam!" ij
"Zakaj ste pa potem be pred menoj?"	.
"Veste, gospod, moj P*' telj Luka, ki ondlje pod v sedi, ga nima. Zato sern ^ jaz tekel, da sem dal Luki liko uteči."	... n!J-
Paznik je tekel pet zaj, da bi dobil "i" . ! ti" Luko, pa kje je ta ze .
Vidite, to se pravi P^g ^ drug drugemu v sili- get-a< rod je ponosen na J0 ^u Menda ja! Cast in sla_e jjit in njegovim potomcem, bo kdaj kaj imel.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
B117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays__
-.......a 1 ....................... ■ i ■	'	""	'"'"
NAROČNINA:
Za, Anierlto In Kanado, na leto 85.50. Za Cleveland, po poAti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00.
Posamezna Številka, 3 cents._
ur-t m i	1 ' " .............................1........................................——m i i	———————■
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Cans-da, »3.00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor fl months
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year._Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 180». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _
""	No. 197, Mon-^Aug-j^J9^1
"V tole omarico sem djal de-nar'" Je pravil handžijo. Sneli smo jo z žreblja. "Zaklenjena je?" Da. Zaklenil sem jo, ko sem °Pazil tatvino." "Odkleni!"
Vzel je ključekiz žepa in odklenil. Prazna je bila.
Pregledal sem ključavnico in tudi ključ.
S silo se ni dala odpreti, tudi 2 navadnim vetrihom ne. Bila dober, močen ključavničarski izdelek. Handžija je pravil, da Jo je kupil v Strumici, kjer dajih izdeluje ključavničar, ki Je znan daleč naokoli po svoji
sPi'etnosti.
Nerazumljivo mi je bilo, ka-ko so prišli do denarja.
"Ali veš čisto natančno, da si les zaklenil omarico, ko si shra-nil denar?"
. ^isto natančno se spominjam!"
"Hm-r-! Je bil samo denar v njej?"
"Ne. Tudi ženin nakit pa razna zlatnina in srebrnina." vse je izginilo?" "Vsej"
"To kaže, da tatovi niso utekli izbirati. Mudilo se jim je.
,n v temi so opravili svoje de' lo."
"Zakaj bi naj bili izbirali? enin nakit je bil mnogo vre-der'. na vratni verižici na pri-je viselo lepo število turnih zlatnikov. Te so tatovi pač tudiv temi otipali in jih vzeli s SeS' kot dober plen. Tudi prstani, zapestnice-in prsne igle bile vmes, zlate in srebrne." "Previden tat ne vzame takih Izdajo ga. Ker so vkljub emu vse pobrali, sklepam, da Se jim je mudilo. Pa tudi, da ^so previdni in poklicni tatovi.
—kako so 0dprli omarico?"
^ ^ed najinim pogovorom je
alef omarico skrbno ogledoval.
"Sem že našel!" je vzkliknil na nioje besede.
Omarica je bila iz železne ^očevine. Njeni deli so bili s sPajainim kositrom zvezani. Na ^nji gtrani je bila pritrjena .jukica, z njo je visela oma-]*c* na žreblju. Tudi posebno ežka ni bila, izlahka se je dala
sneti.
*n zadnja stena je bila s silo 0cltrgana. Opazil sem sledove J^nega noža. Tako nasilno rganje železne pločevine pojoči vsekakor močen pok. 'Niste ničesar čuli?" "prav nič!" t '^ločno je počilo, ko sta ta-d°Va trgala zadnjo steno. Ču--no- da niste nič čuli! Ste more-^kričali?" ^ ne! Napeto smo gledali, je kazal svoje kvarta-^ G Umetnosti, čisto tiho smo ' Kaj pa če sta tatova vrata
4ar>na?>,
n. 'Pri odprtih vratih seveda tun* kradla- Najbrž sta vrata zaklenila, da bi ju ne izne-človek bi mislil—Hm—" j °Pil sem k oknu. luknja v steni je bila ravno velika, da se je lahko nje močen človek prerinil njo. Tudi omarica ni bila sn!Velika> da bi se ne bila dala Przavi« skozi okno. Vjjj asumil sem, kako so opra-
P°jdimo ven pred hišo!" smo.
okr, 1 Že Pogledal zunaj pod . nom ?>,	v , , j v.
jo.	sem vprašal handzi-
"N
dar' - Ceniu? Omarica je ven-^adl-lSela v sPalnici, tam so naj '' Kaj bi naj bil iskal zu-
Silili Pa bi le ne bil za-j, .skal!"
B1ejmo.l Ampak prepu-
stita iskanje meni, ne stopita pod okno, da mi ne pokvarita sledov!"
Handžija me je sicer začudeno in neverno gledal, rekel pa ni nič. Halef me je razumel, pozorno me je opazoval.
Sam sem stopil k zidu. Koprive so rastle ob njem. In pod oknom so bile pohojene.
"Poglej!" sem kazal handži-j,i. "Tod je nekdo hodil! Skozi okno je prilezel! Zid je opraskan!"
"Res! Pa kdo ve kedaj! In morebiti je bil eden mojih fantov, ki radi plezajo, koder ni treba."
"Ne! Otrok ni bil tisti, ki j<* prišel skozi okno. Poglej si tole sled! Tak vtisek v mehko prst naredi le močen moški škorenj! Odrastel človek je bil, ki je tod hodil. In kdo ve kedaj tudi ni bilo. Poglej si tele pohojene koprive! Niso še ovenele, le listje se je pobesilo. In robovi zlomljenih stebel so še sveži,! Tudi sled škornjev je še sveža. Da je stara, bi bili robovi vtiska že nadrobljeni, pa so še ostri in mokri. Sodim, da je sinoči nekdo tod hodil."
Dobri handžija me je zavzet gledal.
"Odkod neki veš vse to tako točno?"
"Odpri oči in misli, pa boš tudi sam našel take sledove in jih bral! Seveda je treba k temu tudi izkušnje.
"In poglej sem! Ali vidiš v mehki zemlji tale štirioglati vtisk? Točno take mere ima ko dno omarice. Tule sem sta tatova postavila omarico. Najbrž sta jo lepo snažno obrisala, vkljub temu, da se jima je mu dilo.
"Odkod pa spet to veš?"
"Ker nismo našli blata in prsti na omarici. Poglejmo še dalje!"
Preiskal sem tla naokoli. Pa nič nisem našel.
Vzel sem nož, porezal koprive pod oknom trdo pri tleh in jih zložil na kup. In prav sem slutil.
Med biljem se je zableščalo. Zlat prstan je bil, okrašen s tir-kizom, pa težak zlat ufian, kakršne nosijo orientalke.
"Poglej!" sem pokazal zlatnino handžiji. "Tole sta zli-kovca izgubila! Poznaš tale nakit?"
Spet se je čudil.
"Seveda! Ženin je! V omarici ga je imela shranjenega.
Poglejmo! Morebiti so še kaj druga izgubili."
"Iščimo!"
Nič več nismo našli. Pa vedeli smo vsaj, kako so tatovi svoj posel opravili.
Medtem ko je odrinski jetni-čar razkazoval svoje kvartaške umetnosti in zbral krog sebe vso družino, sta tovariša odšla za hišo, eden je zlezel skozi okno, snel omarico, jo dal pomagaču skozi okno, ta jo je z nožem odprl, jo izpraznil in prvi jo je spet obesil. Nato sta se mirno vrnila v sobo, jetničar je prenehal s svojimi umetnostimi, mudilo se jim je, ker je utegnil handžija vsak hip pogledati v omarico, brž so plačali in jo popihali.
Preiskava je bila končana, vrnili smo se v hišo, da se domenimo, kako bomo tatove prijeli. Spotoma smo še stopili h konjem.
Hlapci so jih okopali in jim dali nadrobljene koruze. Naročil sem, naj pustijo konje blizu ribnika, kjer jih muhe in komarji niso toliko nadlegovali kakor na nesnažnem dvorišču. Tudi osedlati sem jih spet dal. In naša sreča je bila, da sem tako naročil.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
IZ DOMOVINE
AVGUST
29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
29.—Klub	slovenskih vdov priredi piknik na Strumbljevi, zdaj Jagrovi farmi.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Piknik skupnih društev fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih.
1|2.—Jugoslovanski delavski dom v West Parku otvori kamr panjo za nov narodni dom z velikim piknikom in bogatim sporedom.
19.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
25.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
26.—Igra	in ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
OKTOBER
2.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
3.—Koncert	"Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju
S. N. Doma.
31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomisel-i ne Slovenke št. 2 SDZ, plesna; veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira,1 koncert v avditoriju S. N. D. j
21.—Koncert Pevskega zbo-j ra Cvet v S. D. D. na Prince! Ave.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
—Milijonska škoda zaradi ne. vihte.—Pred dnevi je Slovenske gorice obiskala huda nevihta s silnim viharjem, žalostna je slika, ki se nudi povsod po vinorodnih Slovenskih goricah, posebno pa še po severnem njihovem delu. Mnogo škode je neurje napravilo po sadovnjakih. Ni pretirano, če trdimo, da gre škoda v milijone, češplje so letos obetale precej obilen sad. Zaradi zadnjega neurja pa je uničena polovica njihovega pridelka. Ta vihar pa ni uničil samo letošnjega pridelka, ampak se bodo žalostne posledice kazale še nekaj let. Polomljenega in s koreninami izruvanega je namreč mnogo drevja. Naj občutne jše so prizadeti kraji od Gornje Radgone proti zahodu. Pomoč je nujno potrebna.
—Na dopust iz Abesinije. — Te dni je prišel naravnost iz Abesinije domov v Zagorje na bolezenski dopust Minko Barej, sin upokojenega rudniškega zidarja Ivana Barej a. Minko Barej se je rodil v Zagorju, a je zamudil rok za pridobitev naše-ga državljanstva in je pred šestimi leti odslužil vojaščino v Italiji. Ko se je vrnil domov, ni dobil več dela pri rudniku in ker je bilo iskanje zaslužka tudi v drugih krajih brezuspešno, je odpotoval v Italijo, kjer je bil sprejet v vojaški delavski oddelek ki je bil poslan v Abesini-jo. Kmalu je pisal staršem v Zagorje iz onih krajev, kjer se je njegov oče Ivan pred več ko 40 leti boril kot italijanski vojak proti Abesincem. Mladi Barej ve marsikaj zanimivega povedati iz Abesinije. Svoje spomine namerava tudi napisati. Italijanska vlada je lepo skrbela za svoje vojaštvo v Abesiniji in delavski vojaški oddelki imajo poleg hrane še po 28 do 30 lir na dan. Delavski oddelki gradijo ceste, udejstvujejo se pa tudi pri naprednem kmetijstvu in tako mnogo koristijo domačemu prebivalstvu. Evropcem je nerijetna samo huda vročina.
m
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni prediwetov.
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino ne samo novice in drugo berilo, amPfk tudi oglase. Irgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovmi je zanesljiv in pri njem
kupujva."
Ko bo okreval, se bo Minko Barej spet vrnil v Abesinijo, kjer ima prav dober zaslužek. -o-
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
Kampanja, ki jo vodi K. S. K. Jednota za pridobitev članstva, zelo ugodno poteka. Od 1. aprila do 31. julija je pristopilo 935 novih članov in sicer 503 v odrasli oddelek in 432 otrok. Sme se računati, da pridobi Jednota do konca leta 2,000 novih članov.
Dne 12. avgusta je v Notre Dame samostanu v Baltimore naredila slovesne obljube rojakinja Katarina Fortun iz Pitts-burgha. Njeno redovniško ime bo sestra M. Herman.
V	Ambridge, Pa., je umrl 15-letni mladenič Oscar Habich, ki je bil med ondotno mladino zelo priljubljen.
V	West Aliquippa, Pa., je ubilo 17-letnega mladeniča Toneta štrublja. Ubit je bil pri izdelovanju sodavice, ko se je razpočil kotel.
V	Noranda, Quebec, Kanada, je v bolnišnici umrl rojak Rudolph Gregorčič. Odkod je bil doma poročilo ne pove.
V	nedeljo 15. avgusta je praznovala slovenska župnija v Pittsburghu 40-letnico svojega obstanka. Faro je ustanovil pokojni Rev. Zalokar. Danes žu-pnikuje fari dobro poznani in priljubljeni Rev. Matej Kebe.
V	slovenski cerkvi sv. Jožefa v Barbertonu sta se poročila Mr. John Zdravje in Miss Mary Železnikar.
Ubit je bil pri delu v Aliquippa, Pa., rojak Tomaž Medved. Pomagal je pri nakladanju žita na voz pri nekem farmarju in je padel z voza, nakar je šel voz čez njega in ga pretrgal na dvoje.
Soproga J. Sirca v Midway, Pa., je dobilo od pittsburškega časopisa "The Pittsburgh Sun nagrado, ker je poslala najboljše navodilo, kako se dobro speče potica.
Tožbo za $25,000 odškodnine je vložil proti "Radničkemu Glasniku" v Chicagu vodja jugoslovanskega radio programa George Marčan.
Lepi hotel Pilot Butte v Rock Springsu, Wyo., katerega lastnica je Mrs. Kržišnik, bodo lepo prenovili in povečali. Rojaki, ki potujejo proti zapadu in se ustavijo v Rock Springsu, dobijo tam prvovrstno postrežbo.
DNEVNE VESTI
Anglija ne more dobiti vojakov, častnikov
London, 21. avgusta. V vojaških krogih Anglije prevladuje bojazen, ker armada ne more dobiti dovolj vojaških novincev in primanjkujek armadi tudi častnikov. Vlada je sklenila, da začne z obširnim oglaševanjem v javnosti, da privabi vojaške novince. Obenem se vlada peča z načrti, da se vojaštvu zviša plača, kar bi privabilo tisočero mladih ljudi.
-O-;-
Izreden asesment za pobijanje komunizma
San Antonio, Tex., 21. avgusta. Glavni odbor Knights of Columbus organizacije je odredil izredni asesment na vse člane. Denar se bo rabil za pobijanje komunizma v Ameriki. Omenjena organizacija šteje 300,000 članov. Vsak bo plačeval 25c mesečno v omenjeno svrho.
-o-
Preko-oceansko letalo za 75 potnikov
Seattle, Wash., 21. avgusta. Tu so na delu na novem, ogromnem letalu, ki je namenjeno za preko-oceanski polet, in v katerem bo prostora za 75 potnikov.
Novi zrakoplov bo nosil lahko 84,000 funtov teže, ali dvakrat toliko kot dosedaj največji zrakoplovi. Zrakoplov bo zlahka naredil po 200 milj na uro. Letalo bo lahko dospelo tekom 24 ur iz Amerike v Evropo in obratno.
--—o-
Kitajci dobili orožje v Avstriji Dunaj, 20. avgusta. Kitajski finančni minister dr. Kung je naredil več pogodb z raznimi avstrijskimi industrijami za pošiljanje orožja in druzega vojnega materiala na Kitajsko. Naročilo oddano avstrijskim tvrd-kam je vredno več milijonov dolarjev in je avstrijska vlada sama zelo vesela naročila.
Governer Carl E. Bailey, iz Arkansam, ki bo najbr-že imenovan senatorjem na mesto umrlega senatorja Robinsona.
~ MALI OGLASI
A. Greenwald Plumbing & Heating Co.
se je preselila iz St. Clair Ave. in 27. St., na 1229 St. Clair Ave., kjer bodo odjemalci enako dobro in točno ^ostflreženf!., Se priporočamo. Tel. CH erry 0845, GL enville 5089 ali LI ber-ty 2140.	(202)
Službo išče
pri slovenski družini 22 let staro dekle, ki je dospela pred 3. meseci iz domovine. Vprašajte na 22601 Nicholas Ave., Euclid.
(198)
Hiša za dve družini
naprodaj, v prvovrstnem stanju, 5 velikih sob za vsako, dvojna garaža, velik lot, se takoj lahko selite noter. Rent $50.00 na mesec. Cena samo $4,250. Takoj $900. ostalo po $36.00 na mesec. Vprašajte pri James Svrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115.	(200)
Skoro nova hiša
za eno družino naprodaj, šest sob, skoro četrt akra zemljišča. North Vine St. blizu Lindbergh Ave. in E. 200th St. Hiša je prazna, se lahko selite. Samo $4,-150. Takoj $800.00, drugo po $35.00 na mesec, 5 % obresti. Vprašajte James Svrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115.
(200)
Hiše naprodaj
Moderna hiša, za eno družino, kot nova ,velik lot, blizu Miller Ave. in E. 222nd St. Se lahko takoj selite. Samo $700.00 takoj, ostanek po $30 na mesec. Vprašajte pri James SVrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115.
(200)
Hiše naprodaj
tri hiše, vsaka za eno družino, 994-998 E. 149th St., blizu St. Clair. Vsaka ima 5 sob, je kot nova, vse moderno. Lot 60x174. Vse tri se prodajo za $7100. Na lahka odplačila. Najemnina $105 na mesec. Pokličite CHer-ry 1471, The Ross Realty and Development Co., 423 Euclid Ave.	, (197);
Delo na farmi
Sprejme se moža za delo na farmi s primerno plačo. Katerega veseli življenje na deželi naj se zgiasi za nadaljna pojasnila na 19601 Kildeer Ave.
1937 AVG. 1937			
Su	Moj Tuj	Weirnly	Sa
LU	213	4 [5 [6	7
8	911X01	liMiš	14
15	Mllll		(2T
22	23||24!	25p|7 rrn	28] n
m	mm		
KRIŽEM PO JUTR0VEM
Po nvmlkcn Izvirnik« K. X>J1
naj jezdijo moji odposlanci s pismom, ki naj ga lastnoročno iz-roče moji nečakinji princezinji balbeški. Lahko se vrne ž njimi k meni ali pa ostane, kjer je; a tedaj1 bom vedel, da sem videl le lažnjivo prikazen miru in usmiljenja ter bom nadaljeval to vojsko ter jo končal s krvjo."
Tekom ene ure je odjezdil Ba-lian nazaj v mesto, ž njim pa Sa-ladinovi odposlanci' s pismom, ki so ga imeli izročiti Rozamundi.
Bila je noč in redovnice svetega Križa so klečale v razsvit-ljeni kapeli in prepevale Misere-
re. Smrt in nečast sta jih čakali; iz dna srca jim je prihajalo petje in prosile so Boga in usmiljeno Mater božjo, da prizanese njm n stanovnkom svetega mesta, kjer je i On živel in trpel. Vedele so, da je knec blizu, da se je zidovje treslo, da so bili branilci utrujeni in da ne bo dolgo, ko se vsujejo divji Sala-dinovi vojaki po ozkih ulicafi. žalostinke so bile končane;
opatinja je vstala in nagovorila svoje sestre. Pogumno se je kazala, a glas se ji je tresel. (Dalje prihodnjič.)
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
Da ne bo Icclo mislil, da so oblekli čado v overalls radi lepšega. Ogrnili so jo samo zato, da izvedenci proučujejo razen mrčes, ki nadleguje govedo, da iznajdejo kako sredstvo proti tej nadlogi.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. G612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previdena s svetimi zakramenti v bolnišnici v Bogu zaspala naša preljubljena soproga in mati	,
Agnes Lušin
ROJENA MERHAR
po domače Burcova. Pa dolgi bolezni nas je za vedno zapustila dne 20. julija 1937 v starosti 69 let. Doma je bila iz Prigorice pri Ribnici, Dolenja vas. K večnemu počitku smo jo položili dne 24. julija, 1937, na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju in Rev. Matija Jagru za obiske in tolažbo v bolezni ter za podeljene svete zakramente. Lepa hvala Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede kakor tudi lepa hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Julius Slapšaku za navzočnost in asistenco pri sveti maši.	,	,
Iskrena hvala Mrs. Krall, 1098 Norwood Rd., ki nam; je bila v prvo pomoč in tolažbo v najbolj težkih urah.
Ravno tako lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Prisrčna hvala vsem, ki so v zadnji pozdrav položili krasne vence na krsto drage ranjke in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Mer-h&r, nečak Louis Merhar, Mr. Anton Lausin, Mrs. Knafelc, družina Charles Rogel, družina Urbas iz Norwood Rd., Prances Ko-zely in družina, West Park, McKenica Family, Mrs. Mary Vesel in družina, družina Cankar, E. 156 St., Mrs. Johanna Svete in družina, družina Frank Piks, E. 72 St., Fauline and Josephine Gorsha, družine Mr. Joseph Stare in Mr. James Slapnik ml., družina John Gruden, Anton Grdina in sinovi, Mr. in Mrs. Jerney Kramer, Jean and Bill Sitter, Mr. in Mrs. Earl Novarro and Mr. in Mrs. Frank Jordan, družina Frank Koplan, družina Frank Zakrajšek, Norwood Rd., društvo Srca Marije staro, Employees of the West Side Market.
Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne: Mrs. Mary Merhar, družina Lausin, Matt in Anna Ermakora, Mrs. Krall, 1098 Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Vidervol, Mrs. Jennie Jerič, St. Clair Ave., družina Louis Virant, Mr. John Prince, E. 63 St., Mr. in Mrs. Joseph Novak, St. Clair Ave., airs. Frances Klun, Collinwood, Mr. in Mrs. Jerney Knaus, New York Dry Cleaning, družina Lawrence Klun, družina Lawrence Petkovšek* Mr. in Mrs. Max Sitter, družina Mrs. Urbas, Mr. John Germ, E. 64 St., Mrs. Caroline Modic, E. 62 St., Mr. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Tom Pustotnik, Mr. in Mrs. John Kromar, Mr. in Mrs. Jack Bonca, Mr. in Mrs. J. Zgajnar, Mr. in Mrs. Zakrajšek, E. 74 St., Mr. in Mrs. Jos. Jernejčič, Mr. in Mrs. Jack černilogar, Mr. in Mrs. Frank Na-gode, Mr. in Mrs. L. Debevec, družina Charles Grainer, Mr. in Mrs. Math Nousak, Mr. in Mrs. Jos. Hočevar, Mrs. Josephine Ogrin, Mr. in Mrs. Zakrajšek, Spilker Ave., Mr. Jos. Perušek, Lcrain, Ohio, družina Mrs. Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Jos. Te-kavec, Sr., družina Tome, Dibble Ave., Cimperman dekleta iz Norwood Rd.	,
Pray lepa hvala sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Felix Surta, Mrs. Johanna Svete, Mr. Charles Rogel, Mr. William Sitter, Mrs. May Yartz, Mr. Joe Novak, Mr. in Mrs. Jos. Tekavec Sr., Miss Anna McKenica.
Iskrena hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijazno naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati P a želimo, da počivaš v miru po prestanem zemeljskem trpljenju. Nebeška luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:	,
Jakob Lušin, soprog;
Anton in Charles, sinova.
V stari domovini zapušča žalujoča brata in sestro.
Cleveland, Ohio, 23. avgusta 1937.
Jessie Simpson, stara 18 let, doma. iz Hackenmck, N. J. je bila v železniški nezgodi, pri kateri je izgubila obe nogi. Toda že tri mesece potem jo vidimo nastopiti kot model za razne vrste oblek. Energično dekle, ki je lansko leto tudi zmagalo v lepotičnem tekmovanju, pravi da tudi brez nog ne bo v nadlego ljudem, ampak si bo sama služila kruh kot model.
Čeprav jei v Evropi najmanj nevarnosti za vojno v Švici, pa se mala švicarska armada vedno vadi v orožju. Tukaj vidimo švicarskega pešaka, ko skače preko žičnih ovir na manevrih.
Ann Sheridan, filmska igralka v lepi večerni obleki.
Čikaški žogometni team Cubs upa na zmago v letošnji tekmi v National ligi. Zgorej na sliki je Charley Grimm, spodaj, od leve proti desni: Billy Herman, Gabby Hartnett in Jimmy Collins.
»
"Roža fiteta
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M.
"Res je," je odgovorila opatinja, "težko je, saj me redovnice to najbolj vemo. .Ali, hči, te bridke izbere ti niso še usilili. Kedar pa Saladin izjavi, da prizanese vsem ljudem v mestu, če mu izroče tebe, potem moraš sama razsoditi."
"Da," je ponavljala Rozamun-
da, "potem pa sama razsodim." *
Obleganje se je nadaljevalo, in grozota ga; je spremljala. Metalni stroji so neprestano sipali kamenje, puščice so padale tako nagosto, da nikdo ni mogel stati na zidovju. Na tisoče konjenikov je krožilo okrog vrat sv. Štefana, stroji pa so obsipali mesto z ognjem in strelo, sa-racenski vojaki pa so rili pod zunanjimi utrdbami in ozidjem. Branivci niso mogli napasti oble-govalcev, ker so ti imeli preveč konjiče, se niso mogli pokazati, sicer jih je rušila ploha puščic, in niso mogli zamašiti vrzeli v ozidju. Dan za dnevom je posta-
jal obup večji. V vsaki ulici si srečal procesije, ki so prosile rešitve.
Mestni poveljnik je sklical viteze na posvetovanje ter jim naznanil, da je Jeruzalem izgubljen.
"Potem," je rekel eden izmed poveljnikov, "udarimo na sovražnika in umrimo v boju!"
"Da," je pristavil Heraklij, "pa prepustimo otroke in ženske smrti in sramoti, ker ni nobenega upanja na rešitev, je taka predaja boljša.
"Ne," je odgovril Balian, "mi se ne podamo. Dokler je Bog z nami, toliko časa imamo upanje."
"Bil je z nami tudi na dan ha-tinske bitke, pa je pripustil, da se je zgodila tolika nesreča," je rekel Heraklij, in posvetovanja je bilo konec, ne da bi se kaj sklenilo.
Isti popldan je poslal Balian še enkrat poslanca k Saladinu in ga prosil, da prizanese mestu.
Saladin ga je peljal k šotoro-vim vratam ter mu pokazal na rmene praporje, ki so vihrali ponekod na ozidju in na enega, ki se je pravkar pojavil na vrzeli sami.
"čemu bi prizanašal, ko je zmaga že moja," je vprašal; "kaj pa sem prisegel, da razdenem? Ko sem vam ponudil milost, še slišati niste hoteli o tem. Zakaj jo hočete zdaj imeti?"
Na to mu je odgovoril Balian in njegove besede bodo na veke zvenele v zgodovini:
"Zbok tega, sultan. Ako moramo umreti, umro z nami ženske in otroci, da jih obvarujemo sužnosti. Zažgali bomo mesto, zmeli sveto skalo v prah in razdejali mošejo el Aksa in druge svete kraje, da ne bo ostalo drugega od njih nego kup razvalin. Porezali bomo vratove pettiso-čem prerokovih vernikov, ki so v naši oblasti, potem pa se zberemo vsi izmed nas, ki še moremo nositi orožje, naredimo izpad in se borimo toliko časa, da sleherni ne pade. ako mislim, te bo Jeruzalem kaj drago veljal."
Sultan ga je strme poslušal in si pulil brado.
"Osemdesettisoč življenj," je zamrmral; "osemdesettisoč življenj, ne vštevši moje vojake, ki jih pomore in ki padejo. Velikansko klanje — in mesto razde, jano na veke. O, ali je to klanje, ki sem sanjal nekdaj o njem?"
Tedaj je Saladin sedel, nagnil glavo na prsi in nekaj časa razmišljal.
TRIINDVAJSETO POGLAVJE Blažena Rozamunda
Godvin je izza tistega dne, ko je govoril s Saladinom, polagoma okreval in z zdravjem se mu je vrnila tudi zmožnost premišljevati svoje življenje." Rozamunda je bila mrtva in včasih si je zaželel, da bi bil tudi on mrtev. Zakaj bi si želel življenja, ki je bilo tako polno tuge, borbe in prelivanja krvi? Ali naj se vrne nazaj na Angleško, da živi tam na svojih posestvih pa čaka starosti in smrti? Taka bodočnost bi mnogim ugajala, ni pa bila všeč Godvinu, ki je čutil, da mu življenje ni bilo v ta namen dano in da so veliki cilji namen njegovega življenja.
Tako je razmišljal, ko stopi v šotor sivolasi škof Egbert, ki ga je pozdravil, ter ga vpraša:
"Kaj pa ti je, sin moj ?"
"Ali bi rad slišal?" je dejal Godvin.
"Mar nisem tvoj izpovednik, ki imam nekaj pravice poznati tvoje skrivnosti?" odgovori prijazni starček.
Godvin mu je pojasnoval, ka-
Ameriški vojak, Julius F. Fliszar iz Easton, Pa. je bil prvi ameriški vojak, ki je bil ranjen v zadnjem kitajsko-japonskem konfli ktu. Zadela ga je krogla, ko je spremljal ameriške državljane na ameriško poslaništvo. Obstrelili so ga Kitajci, ki &o ga zamenjali za japonskega vojaka.
ko si je še kot deček skrivaj želel, da bi bil duhovnik, pa mu je stari stangatski prijor svetoval, da je premlad o tem že v teh letih sklepati. Kako ga je v mlade-niški dobi navdala ljubezen do Rozamunde in da ne misli več na mladostne sanje. Povedal mu je tudi o slovesnih obljubah, ki sta jih prisegla z Wulfom ob po-viteženju in kako je polagoma doznal, da Rozamunda ne ljubi njega. Naposled mu je začel praviti tudi o Masudi; ker pa je Egbert njo izpovedal, mu je bila njena zgodba že znana.
škof je molče poslušal.
"In zdaj ?" ga škof vpraša pozorno.
"Zdaj ? Ne vem. A dozdeva se mi, da slišim, kako stopam po samostanskih hodnikih in da ču-jem svoj glas, ki se vzdiguje pred oltarjem v molitvi."
"Premlad si še, da bi tako govoril, in dasi je Rozamunda izgubljena za te in Masuda mrtva, vendar za te še ni življenje mrtvo med svetom."
Godvin je zmajal z glavo.
"še vedno cveto viteški redo-vi, ki se lahko v njih visoko povzdigneš," nadaljuje škof.
"Templarski in malteški sta zrušena," odvrne Godvin. Opazoval sem jih tudi v Jeruzalemu in na bojnem polju, a niso mi všeč. če izpremene svoje navade ali če me bodo potrebovali za boj proti nevernikom, se jim lahko pridružim, kadar pride sila. Ali na-svetuj mi — kaj naj storim sedaj?"
"Sin moj," je rekel stari škof in obraz se mu je razjasnil, "če te Bog kliče, pojdi za Njim. Pokažem ti pot."
"Res? poj dem," odgovori Godvin mirno. "Pojdem in če me križ iznova ne pokliče na vojsko, bom skušal porabiti življenje, kolikor mi je še danega, da služim Njemu in svojim bližnjim. Dozdeva se mi namreč, oče, da sem bil za to rojen."
Teden dni pozneje je po pouku n svetih vajah Škof Egbert posvetil Godvina za svečenika v tihem samostanu; nedaleč tam pa so neverniki, pijani zmage nad križem vpili, da je Allah velik in Mohamed njegov edini prerok.
Saladin je v šotoru vzdignil glavo in pogledal Baliana.
"Povej mi," je rekel, "kaj pa je z balbeško princezinjo, ki ji pravite gospica Rozamunda D'-Arcy? Povedal sem vam že, da ne govorim prej o predaji Jeruzalema, dokler je ne izročite meni, da jo sodim. Pa nikjer je ne vidim."
"Sultan," odgovori Balian, "našli smo gospico v samostanu svetega Križa v oblačilih novice ondetnega reda. Dobila je zavetje pred oltarjem, ki nam je najsvetejši in neoskrunljiv, sama pa ni hotela z nami."
Saladin se je zasmejal.
"Ali ne morejo vsi vaši voj-ščaki zvleči ene device od oltar-skega kamena ? Razen seveda, če ni stal veliki vitez Wulf z mečem v roki pred njim," je pristavil.
"Stal je," a on nas ni oviral, dasi bi bil prav gotovo nekaj izmed nas pobil. Ali če bi se kaj takega zgodilo, bi božje maščevanje gotovo zadelo nas in naše mesto."
"Kaj pa Saladinovo maščevanje?"
"Dasi smo v smrtni stiski, se vendar bolj bojimo Boga nego Saladina."
"Dobro, gospod Balian, a Saladin utegne biti meč v božji roki."
"Poslušaj me. Naj pride prin. cezinja, moja nečakinja, k meni in me prosi za to, pa mislim, da vam bom stavil pogoje, za katere ste mi lahko hvaležni."
"Potem se moramo drzniti storiti veliki greh in jo s silo odvesti," odgovori Balifan žalost-! no, "a prej bo treba usmrtiti viteza Wulfa, ki je ne bo pustil odtod, dokler bo iskrica življenja v njem."
"Ne, gospod Balian, za to bi mi pa bilo kaj žal; tega pa tudi ne dovolim, kajti on je mož po mojem srcu, dasi kristjan. To-
pot sem dejal: "Naj pride semkaj," in ne "Pripeljite jo." Da, pride naj iz proste volje, da mi da odgovor za svoj greh; ali ve naj pa, da ji ničesar ne obljubljam, dasi sem ji nekoč veliko obetal in vselej držal svojo besedo. Prisegel sem ji, da ji ne usilim nobenega moža, da je ne prisilimo, da bi izpremenila vero. Sedaj pa prekličem prisego in če pride semkaj, pride kot ubegla krščanska sužnja, ki ji dam na izbero le dvoje: ali iz-lamska vera ali sramotna smrt."
"Katera blagorodna gospica pa sprejme take pogoje?" vpraša Balian prestrašen. "Mislim, da raje umre po naši roki nego ob vašem rablju, ker ona se nikdar ne odpove svoji veri."
"S tem pa vrže v pogubo osemdesettisoč drugih kristjanov, ki jo morajo spremljati v smrt," reče Saladin resnobno. "Vedi, gospod Balian, prisegam pred Alahom in poslednjič, če moja nečakinja Rozamunda ne pride iz proste volje, ne prisiljena po nikomur, bom Jeruzalem naskočil in razrušil."
"Usoda svetega mesta in vseh njegovih prebivalcev je tedaj odvisna od plemenitost ene same ženske?" je jecljal Balian.
"Tako je, od plemenitosti ene same ženske, kakor mi je bilo povedano v sanjah, če je dovolj plemenita, je še mogoče Jeruzalem rešiti. Če pa je nizkotnejša nege sem si jo mislil in kar je prav lahko mogoče, potem je mesto izgubljeno ž njo vred. Dru-zega nimam povedati, le z vami
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi
jugoslovanske znamke. •
V predprodaji ima tudi vstopnice za Veliko jezersko razstavo, ki stanejo na prostoru razstave $4, pri KOLLANDRU pa stanejo sp.mo §2.50. Po-služite sc te znižane cene.
WOLFF HEATING ^° '
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
boiler je in furijaGe DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik	ggi8
715 East 103rd Street	GLenviiie
Vabijo se tudi naročniki izven mesta