SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti pn|«mu те1}»: Za telo leto predplataa lfc fld., xa pol leta 8 rld., xa četrt lit« A (li., n j »d» meiec 1 fld. 49 kr. V adminiatracijl projoman ulji: Sa lato IS rld., u pol leta в fld., u ««trt lita 3 fld., u jed »d ieue 1 fld« V LJn bljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. vič na leto. Роаашпо Številke po 7 kr. Naročnino in oananila (laserate) viprejema upravništvo ia ekipedlci]a v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice it. 2. Kokopiai ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tiprejemajo. Vredništvo jo v Semenlikth ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, uiviemfli nedelje in pnunike, ob pol 6 vri pepoldni. ^tey. 127. V Ljubljani, v soboto 5. junija 1897. Letnil* XXV. Zor se dela? čim več pojasnjevanja od naše strani, tim težje bo delo naših sovražnikov". Učit. Tovariš. 1897. št. 11. S pravim veseljem smo prebrali zadnjo številko „Učiteljskega Tovariša". Le tako naprej ! Zor se dela. Vsak, komur je do resnice, bo spoznal, kakšne misli imajo slovenski učitelji o šoli. Toda ne recimo — slovenski učitelji! Na čast večini slovenskih učiteljev bodi povedano, da mi ne moremo verovati in ne verujemo, da bi bil „Učiteljski Tovariš" res njih glasilo! Zdi se nam namreč, da je ta list le glasilo Dimnikovo, in Dimnik sam glasilo nekaterih drugih, ki jim je najvišje zvanje izza hrbta drugih pobijati jezuitsko-klerikalnega zmaja. Seveda, če „U. T." res ni glasilo večine učiteljev, pričakovali bi vsekake že vendar enkrat dejanjske izjave! Zadnji „Učit. Tovariš" je torej vzel na muho Ebenhochov šolski predlog. Posebno znamenito je, da nič ne črhne več o narodnosti, ampak z inter-nacijonalno socijalno demokracijo brani „versko svobodo" in obsoja „narodno nestrpnost" : „In učiteljstvo ? Naj li drži roke križem v tako resnih časih ter fatalistično čaka, da mu bodo klerikalci gospodarili ? Ne 1 — Organizujmo se učitelji vse Avstrije ter skladajmo za našo šolskopolitično propagando. Najprej moramo ustanoviti skupen list avstrijskega učiteljstva. Ta naj bode šolskopolitičen ter naj razpravlja razne zadeve z našega skupnega stališča... Iznebiti bi se pa morali v ta namen kot udje zaveze avstrijskega učiteljstva vsake verske in narodne nestrpnosti..." Eaj je to ? Eatero je skupno stališče avstrijskega učiteljstva? Versko stališče? Ne! Narodno stališče? Ne! Zakaj z jadom in protestantom, z Nemcem in Madžarom je slovenski učitelj lahko v eni zavezi, kakor uči „Tovariš" : „Vsak zavedni avstrijski učitelj (bodi si jud ali protestant ali mohamedan) mi je brat, vsaka zavedna avstrijska učiteljica sestra. V združenju je moč !" Morda je denarno stališče tisto skupno stališče ? To bi bilo nekaj. Za uredbo učiteljskih plač bi bila mogoča neka mednarodna in če hočete tudi medverska zaveza. A „Učiteljski Tovariš" ne misli samo tega. Resnica je, da politične stranke izbira samo po znanem „do ut des" brez ozira na načela, vendar je to stališče prenizkotno, da se ne bi „v tako resnih časih" višje povspel. „Učiteljski Tovariš" oznanja namreč organizacijo za „šolskopolitično propagando", ali povejmo z eno besedo propagando zoper — klerikalizem. „Odium infer-nale" mednarodnega in medverskega masonstva zoper klerikalizem, to je tudi skupno stališče — avstrijskega učiteljstva. Učiteljstvo se boji, da ne bi „bratje Cehi izročili ljudskega šolstva najhujšim nasprotnikom prosvete — klerikalcem, v roke". Vprašali smo že o priliki „Učiteljskega Tovariša", kaj U je klerikalizem, in kdo so klerikalci ? „Učiteljski Tovariš" je modro molčal. Modro pravimo ! Zakaj recimo, da bi bila odgovor ta-le enačba : klerikalci = katoličani, ali tudi: klerikalci = katoliški duhovniki, bi se našemu narodu oči odprle, in sodimo, da ne učiteljstvu v prid! Modro je zamolčal, a ne moško! Kdor nima toliko poštenja, da bi povedal, koga misli „klevetaje in zabavljaje", pri njem ne iščite — moštva! A da si „Učiteljski Tovariš" in njega urednik nimata tolikanj moštva, da bi z moško besedo v oči povedala, kdo so klerikalci, naj nikar ne mislita, da se ne poznamo ! Poznamo se in tudi narod vas bo spoznal ! Po repu se kača spozna. „Učiteljski Tovariš" ščuje zoper „srednjeveški fanatizem klerikalcev" in zoper „verski separatizem", in kaj hočejo te fraze, znano je vsem. „Zgodovinska resnica je", tako piše ta list"„s Slomškovo glavo", „da je verski^separatizem provzročil človeštvu že brezmejno gorje. Katoličani in protestantje so se med seboj klali 30 let, predno se je razglasila med njimi verska svoboda. In gromade I In ječe! Koliko bi znale one povedati, da prinaša verska nestrpnost brez števila nadlog in nesreč. Prav take nesreče nam prinaša tudi „narodna nestrpnost". Sklep? Cemu naj bi se otrokom verskih manjšin zapirale ljudske šole? Saj plačujejo njih sta-riši davke, kakor mi, v denarju, delu in s krvjo, če je treba." Sklep je sicer zelo slab, zakaj iz tega, da tudi drugim veroizpovedanjem gredo šole, še ne sledi, da je treba v jedno šolo pometati jude in protestante in katoličane, in da naj je katoliškim otrokom učitelj jud ali pogan ali mohamedan. Sklep je torej vrlo nelogičen, a dokazuje ipak, za čem stremi „Učiteljski Tovariš", namreč za verskim indiferentizmom. Vsega gorja mu je krivo „nestrpna" katoliška vera! In srednjeveški fanatizem? Tega širijo klerikalci. „Klerikalci se oglašajo kot zastopniki starišev in šolske mladine, ne da bi imeli za to pravico. Prihodnjost mladine imajo odločevati stariši; ti pa ne potrebujejo nikakoršnih varuhov, posebno takih ne, ki hočejo že mladino napojiti s srednjeveškim fanatizmom, ki nam hočejo torej ljudsko šolo pokvariti..." In zopet: „Klerikalci hočejo imeti gospodovalno besedo pri odgoji mladine; ta jim pa ne tiče. Pri šoli imajo odločevati stariši, davkoplačevalci in strokovno izučeni učitelji. Klerikalnim voditeljem, k i ne p o znaj o druž ins k i h težav innad-Iog, ki ne vedo, koliko morajo stariši trpeti za svoje otroke, ne tiče nikakoršen vpliv na šolo..." Argumenti so seveda zopet vrlo slabi. „Prihodnjost mladine imajo odločevati stariši, ti pa ne potrebujejo nikakoršnih varuhov . . ." Dajte torej, naj stariši volijo šolo. Ali ne vidite, da je vaše toli za-željeno „podržavljenje" šol naravnost v opreki z naravnim pravom starišev? Stariši ne potrebujejo varuhov, menda tudi državnih ne! Posebno imeniten je pa drugi argumenti Kle- LISTEK Ob sklepu sesije. Zapuščena je zbornična dvorana in avstrijski narodi več ne gledajo lepih prizorov, kakoršne so jim za drag denar prirejali nemško-narodni poslanci. Kakor njega dnij, ko so silili Goti in Longobardi proti jugu, odmeval je tudi sedaj krik divjih Germanov po livadah naše Avstrije. Kakor so njihovi pradedje hiteči v boj razbijali s sulicami ob ščite, ropotali so naši neodreSeni Germani z ravnili po mizah, na čelu jim Alarih Schonerer. Alariha pokopali so njegovi prijatelji sedečega na konji in oboroženega v strugi reke Buzenta. Sužnje, ki so skopali grob, so usmrtili. Valovi Buzenta šumijo nad mrtvim junakom in nobeden ptujec ne more oskruniti njegovega groba. Tudi, kedar dokonča Schonerer svoj plodoviti in slavni zemeljski tek, priredijo mu lahko prijatelji tak pokop. Do tedaj premagal bode gotovo že vse Slovane. V VItavi izkopati mu bodo morali slovanski sužnji jamo, posadili ga bodo na sodček piva, v roki pa bode držal ravnilo. Jamo bodo zasuli, valovi Vltave zašumeli bodo čez-njo in trupla usmrtenih sužnjev splavala bodo po njih tja proti morju. Nobenega ptujca noga ne bode oskrunila kraja, kjer bode počival junak. Samo v čolnih bode včasih plaval kleti Slovan nad mrtvega Germana glavo, ki je njega dnij po velikanskem naporu izdelala zmagoviti načrt obstrukcije. Sedaj pa je mož še živ in čvrst in somišljeniki lahko pričakujejo od njega še mnogo junaških činov, predno odide o Valhalo. Se velikokrat se bode razlegal njegov mogočni glas po parlamentarnem bojišči. Sedaj pa je to bojišče zapuščeno: i. Vse tiho? , . . Vse tiho! ... Le spite, Kar bojna vas nosi ravan! Saj skoraj se spet prebudite — Bojevniki spijo. Sicer ne po bojni ravani, marveč po hladnih sencah letovišč, kar je baje prijet-neje. Ako srečaš v letovišči gospoda, nosečega obvezano desnico v zanjki, ne veš, ali je član predsedstva, kateremu je vednega zvonenja otrpnila roka, ali je član manjšine, ki si je isto pohabljenjj pridobil s pridnim razbijanjem po mizah. Ako pa vidiš moža z obvezanimi usti, staviš lahko, da je to mar- ljiv obstrukcijonist, ki leči posledice kričanja, in sedaj, žal, mora molčati. Ako pa naletiš na uradnika, kateri navzlic desetletnemu ali še daljšemu službovanju med Slovani ne zna njihovega jezika, bodi prepričan, da mora tudi brez obveze na ustih molčati, kedar ima opravka s slovansko stranko. In baš radi njega bil je ves ta vik in krik, ta boj in dvoboj. Orožarji gotovo niso zadovoljni s tako zgodnjim sklepom sesije, kajti prodati so upali še marsikako pištolo ali sabljo. Tem malim obrtnikom provzročila je torej vlada s sklepom sesije neprera-čunljivo škodo, nepreračunljivo zato, ker se ne ve, koliko dvobojev bi bilo dozorilo daljno zasedanje. Skoda avstrijskih narodov pa se da natančno preraiuniti, toda ne škoda, ki jo je provzročil sklep, temveč ona, ki jo je provzročilo zasedanje. Ako srečaš bolnika, pri katerem nobeden zdravnik vesoljnega sveta ne bode konštatoval hipertrofije denarnega mošnjička, lej, to je avstrijsko ljudstvo. Spoštljivo se mu odkrij, kajti ta bolnik plačal ja za zadnje zasedanje državnega zbora iz jetičnega svojega denarnega mošnjička nad 300.000 gld.! rikaleem ne tiče nikakošen vpliv d» šolo, ker ne vedo, kaj eo družinske težave in nadloge! Ahiles1 Saj se nam je zdelo, da bodo kmalu zavrgli tudi — učiteljice! Te so eieer bolj ali manj strokovno iiobražene v realijah itd., kakor klerikalci v mističnih strokah, a nekaj bistvenega jim manjka, kakor klerikalcem — učiteljice «ne poznajo družinskih težav in nadlog, ne vedo, koliko morajo stariši trpeti ia svoje otroke", ker učiteljice kot učiteljice se navadno ne smejo možiti 1 Argumenti .Učit. Tov." torej nikakor niso ukrojeni po Križmanovi logiki, a dobre folje .Tovariša" ne odrekamo. Dokazati je hotel, da cerkvi ne tiče nikakošen vpliv na šolo, tem manj, ker bi cerkev „napojila že mladino s srednjeveškim fanatizmom in tako šolo pokvarila." Hvaležni smo glasilu .slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" za ta pojasnila, di se vedno bolj — upoznamo. Glede na vodilni .moto" pa pravimo : „Cim več pojasnjevanja od vaše strani, tem-ložje bo naše delo! Ne naiaj, ne navzdol, ampak naprej in navsgor!" Krščanska pravičnost. Pomenljive besede, ki jih je navdušeno, iz dna duše, po dejstvih samih prisiljen, izpregovoril duhoviti, a zasebno popolno slobodomiselni dr. Kramar pri banketu zbornične večine, so vredne, da se jih naši liberalci pri „Slovenskem Narodu" dobro zapomnijo. S kakšno beenostjo se zaganjajo ti ljudje v — klerikalce in vender je zgodovina našega naroda jasno pokazala, da so mu bili vedno najboljši zavezniki in požrtvovalni, nesebični podporniki vedno le tisti možje nemškega rodu, katere on nazivlje — klerikalce. V svoji liberalni brezinačajnosti ima pač drznosti dovolj, da se brati z nemškimi liberalci proti lastnim bratom, in v istem trenotku, ko stiska roko nemškemu liberalstvu, ki hoče nničiti Slovence, kriči na vse pretege: Proč s klerikalci! v zahvalo za nepopisne napade, ki jih imajo prestati od svojih liberalnih sorojakov. Nepokvarjeno sree mora povzdigniti prizor, ko vidi Nemca v boju za pravice slovanskih narodov; občudovanje se mu mora pomnožiti v navdušenje, ko vidi te kremenite može, kako jim podla strast meče v lice psovke : I z d a j i c a, prokleti odpadnik! Culi so se taki glasovi uprav v zadnjem držav-nozborskem zasedanju. Jeze ves rudeč je stopil v jedni zadnjih sej Wolf pred klopi, kjer sedi katoliška ljudska stranka in razbijajoč s pestjo je kričal: „In ti izdajice imajo nemška imena! Ali vas ni sram, da vas je rodila nemška mati. Človek se mora zjokati, mora snoreti, če vas pogleda. Hudič vas poberi." Takih prizorov je bilo nebrojno. In „klerikalci" so vender vstrajali. Zato je prevzet notranjega raznetja dr. Kramar napijal pravičnemu Nemcu baronu Dipauliju in pe-vdarjal, da je krščanska pravičnost tisti temelj, na katerem stoje in s katerega dobe svoje sile. Da, pravičnost je jedini temelj javnemu življe- Revolucija v Pasji Vasi Kulturnozgodovinska študija. Spisal Joie Arko. (Dalje.) Gospod Kršič pa je bil drugačen človek. One deviške sramežljivosti ni imel niti trohice več. — Imel pa je denar. To je bil njegov idejal .... Ta idejal je nosil v prsih vse svoje življenje. V poznejših letih se mu je pridružilo še častiželje. — Ko je še v Zagrebu prodajal žvepljenke in jednak drobiž, je znal dobiti „pod vsakim kamenom krajcar". Stare igrače in podobice, škatlje in škatljice, katere so ta-metavali bogati ljudje, je on skrbno zbiral in jim dajal zopet lepšo obliko. Poleg lepih, novih rečij so dobivale tudi prenovljene svoj častni prostor. In često je koga zapeljala nizka cena, da je kupil pobarvano in pološčeno starino mesto novega. Bil je tudi selo podjeten. Lotil se je vseh mogočih rokodelstev iu obrtij. Bil je celo dimnikar, ob jednem pa je hodil ljudem žagat drva, malim mo-karjem vozit moko na kolodvor, viničarjem pretakat vino. Tako si je prislužil malo svoto, в katero je začel trgovino z vinom. Poznejše se je preselil it Za- njo. Pravičnosti pa ni drugod, nego tam, kjer vlada neskaljeno živo krščanstvo, ali kakor vi pravite, klerikalcem. T* načela zastopamo tudi mi ia delovali bomo Vedno na to, da bo slovensko ljudstvo prešlo k dnevnem redu resnega krščanskega dela preko objestnih klevet naših pedanj — liberalizma. Tolažilo se z bodočnostjo. Iz Zagreba, 80. maja. Težko nalogo so imeli mažaronski časopisi po dokončanih volitvah, kajti prikriti je bilo treba hud porat, ki ga je pretrpela vladina stranka v volilni borbi. Kakšno je bilo pa duševno razpoloženje teh ljudij v tem času. nam najbolje dokazuje neugla-jeni slog njihovih člankov o volilnih dogodkih sploh in še posebej razprave v sedanjem političnem položaju na Hrvatskem. Mislite li, da se je mažaronska stranka kaj streznila vsled zmag opozicije ter začela razmišlati ob vzrokih tega pojava? Kaj še. Huje besnijo tdq proti opozieiji, nego so sploh kdaj, in ko bi človek sodil to stranko po tem, kar sta napisala oba uradna časopisa zadnje dni psovk in zmerjanja proti opoziciji, moral bi se nehotš spomniti one latinske prislovice : quem deus perdere vult, dementat. Pa drugače tudi ni mogoče, ker nočejo spregledati, da so sami krivi tolike nevolje med narodom, ko popuščajo Mažarom v vsakem vprašanju, a za narodno blagostanje jim že skoro ni mar. Narod je vse to spregledal, kajti on najbolje čuti, kje ga čevelj žuli, pa je moralo priti do tega, da je obrnil hrbet onim, ki so mu vedno obetali razne koristi iz dosedanje politike, ali jih do idaj ni bilo še nikjer videti. Zategadelj so začeli iznova mamiti narod v svoj tabor z {novimi obljubami, češ, da se morejo le te izpolniti le tedaj, če ostane sedanja vlada na svojem mestu, kajti opozicija po njihovi trditvi sploh ni sposobna, da kaj izvede za narod. Da se pokrije ta poraz vladine stranke tudi pred Mažari, lotili so se resnobnega (!) posla precej po volitvah poznati oprode današnjega zistema, posebno pa generalšef njihov Gjurkovič, glavni sodelavec „Pester Lloyda". V svojih dopisih in člankih je skušal omalovažiti vspeh opozicije, češ da je ostala narodna (mažaronska) stranka še vedno v veliki večini in da med poslanci, voljenih od opozicije nima pravih parlamentarcev, in da je v taboru mažaronskem cvet inteligence. V tem duhu so pisali ti dopisuni vsa svoja poročila v Budimpešto, a pri tem tudi seveda debelo lagali o nasilni agitaciji opozicije, katera se pa še v istini niti prav za prav ganiti ni smela. Svet se mora zaslepiti, kajti če Mažari zvedo vse, kaj in kako se je delalo pri naših volitvah, zgubili bi morda vender le zaupanje do te stranke, za katero ni hotel narod glasovati, če tudi so ga na to silili na vse razne načine. Pri vsem tem pa se je našlo vender le tudi med Mažari nekoliko nevernih Tomažev, ki pišejo, po svojih glasilih, da ni vse tako na Hrvatskem, kakor poročajo vladini časopisi, marveč da je politika sedanjega bana pretrpela pri zadnjih volitvah greba domov v Pasjo Vas. Tu se je oženil bogato pri nekem kmetu, katerega je zmotila ljudska govorica, češ, da je prinesel Kršič iz Zagreba denarja ko peska. Ljudje so radi zahajali v novo krčmo, ker je bila nova, in novina vleče. Poleg tega pa grla niso razvajena, da bi precej čutila razliko med različnimi pijačami. Da je le „vince lepo farbano, glažek pa natočen". Tako se je novi krčmar počasi nalezel denarja. Tak je bil torej Kršič v svoji preteklosti v resnici, sedaj je bil v očeh svojih upnikov spoštovan meščan, ki je v svojem času kar trosil denar za volitve, ko je sedel v mestnem zastopu velikega meRta med advokati in drugimi učenimi možmi. Pozno je že bilo, ko je bil končan prvi shod kitajske stranke. Udeleženci so se razhajali nenavadno židane volje. Večini so se po malem mešale noge in se zadevale druga ob drugo. Le Urbanček Strbunk in Stefek Mikola sta stopala še precej ravno in urno. Oh ta Stefek! Vedno je silil v Urbančka: „Ti si moj najljubši, moj srčni, prisrčni prijatelj. Kako te imam rad! . . oh kako!" nedvomno hud poraz, kar dokazuje, da dosedanje delovinje njegovo ni bilo vspešno sa poznato idejo. Da, slišijo se tudi ostre obsodbe tega delovanja seveda t mažarskega stališči. Našli so se tudi taki, ki ga no smatrajo nič veš ta pratega državnika in iivoljenega moža za poznato svrho. Take opazke seveda maiaronom niso niti naj-manje po volj ne, pa se je našel dopisnik nekega mažarskega lista ter se je potrudil sim k banu, da izvć neposredno iz pravega izvora, kako se sodi tukaj o bivših volitvah. A kaj je slišal? Vse, kar so že poprej mažaronski listi pisali, samo v lepši obliki in čednejših frazah, med katerimi je čudna posebno ona, ki opozoruje na delovanje eedanje taborske večine glede bodočega delovanja njenega v onem duhu, ki bode gotovo pripeljal do rešitve velikega problema v jedinstvenosti misli in političnih aspiracij. Dobro so poznate nakane dosedanje politike na Hrvatskem glede jedinstvene misli med Mažari in Hrvati, kar ne pomeni nič druzega, nego to, da se imajo Hrvati za vselej odreči zvezi e Slovenstvom ter se zgubiti v mažarskem morju. Potem pridejo pa politične aspiracije mažarskega naroda na red, namreč prek pozabljene Hrvatske vlast mažarska do Jadranskega morja in pa doli na iztok. To je ta veliki problem, ta kateri se dela t vso silo že več let, ali brez pravega vspeha, kar so pokazale zadnje volitve. Saj se Hrvati ne dado zbrieati jedno-stavno iz števila živih narodov, kakor bi radi mažarski šovinisti. Hrvatski in ne Mažarski je previdnost Božja odločila važno nalogo na slovanskem jugu. Izvršila jo bode v zvezi z drugimi Slovani vkljub vsem zaprekam mažarskim in zastonj je ves trud onih, ki se temu protivijo. Celih štirinajst let se je delalo in trudilo v mažaronskem taboru sa ta veliki problem, pa kako so ga rešili ? Dalje so od njega, nego so bili s početka. Tolažijo se pa slobodno sami med seboj in tudi Mažare, s prihodnostjo, ker jim je sedanjost nepovoljna. A če so nadarjeni zares z državniškim duhom, kakor se trdi, potem naj si urede svoje bodoče delovanje tako, da bode moglo imeti kaj vspehov, ali le na korist hrvatskega naroda, ne pa na njegovo škodo. Politični pregled. V Ljubljani, 5. junija. Krščanski socijalci in zborniška večina. Gotovo se mnogi naših somišljenikov vprašujejo, kakšno je razmerje krščanskih socijalistov v državni zbornici do sedanje večine. Saj so nam in našim težnjam po svojem delu in po svojih vspehih krščanski socijalisti pod vodstvom neustrašenega dr. Luegerja v mnogih ozirih prijazen vzor. Čudimo se njihovim čilim naporom. Dan za dnem poučujejo pri shodih ljudstvo; novoizvoljeni poslanci vporabljajo ves prosti čas v organizacijo, v razširjevanje krščansko-socijalnih idej. Možje delajo in sicer brez strahu za dobro stvar. Zato zaslužijo splošno priznanje. Nas so v naših nežnih narodnih čuvstvih že večkrat nemilo zadeli. Proti celjski gimnaziji so govorili in glasevali, nemški značaj dunajskega mesta so pretirano zagovarjali, in letos so se postavili glede na jezikovne naredbe na Slovanom Gospodek je bil že pozabil, da je bil pred kratkim še "precaitani" prijatelj trgovca Skočina. Toda haj! Cemu pa se ni vrnil nazaj Skočin? Zakaj ga je pustil samega? Zakaj ga zanemarja? ... Brez prijatelja pa Stefek ne more biti cel dolgi večer, zlasti ne nocoj, ko mu tako lepo brenči po glavi, ko mu je tako gorko, tako mehko tam notri v oni votlini, kjer vre vsa mladostnoživahna in burna kri, ko mu kar trepeče in od veselja poskakuje nežna stvarica, kateri pravi on srček. Zakaj se neki opisuje in dramatizira vedno le nezvestoba „plavolasek in bujnih dam" do moškega spola, nestalnost gospodičev in gospodov v ljubezni do svojih kolegov pa se ignorira? Ali so „pisatelji" principijelno tako pristranski? V par minutah sta prejadrala Stefek in Urbanček celo „blatno jezero" slavnega trga. Sedaj sta še Ie zapazila, da sta sama. Morala sta počakati, da prebredejo še drugi protajično jezero, ki niti ne valovi, niti ne poje svoje zamolkle, „večne himne". Med tem sta imela ta-le razgovor: Stefek: „Ali imaš rad, da dobimo novega župana ?" • Urbanček: „Seveda, seveda!" Stefek: „Zakaj posebno?" nasprotno stališče. Kaj naj porečeme o njih. To postopanje se ne da opravičiti, dasi je v marsičem razložljivo. Mlada stranka no če izgubiti svoje agitacijske sile pri nemškem 1 j u d s t v u , k a t e r o hoče predvsemiz-trgatiliberalstvu. A poleg tega ne smemo pozabiti, da tudi nam Slovanom krščanski socijalisti mnogo koristijo: v političasm, narodnem in držav-nopravnem oziru s svojim odločnim bojem proti mažarski nadvladi, v vseh ozirih pa s tem, da hočejo s temeljitimi gospodarskimi preosnovami dati ljudstvu gmotno trdnost io s tem ustanoviti zdravo demokratstvo. Vrhu tega pa moramo objaviti izza zadnjega časa še jasnejši pojav krščansko-socijalnega prijateljstva z nami, oziroma z večino. Krščanski socijalisti so se zadnji čas že često najodločnejše postavili na pravo centralistiško, federališko stališče. In sicer niso tega stališča zagovarjali le glede na avtonomijo dežel, marveč tudi z ozirom na avto-nomijo narodov. „Deutsches V o 1 k s -b 1 a 1114 je razmotrivajoč, kako bi se rešilo narodnostno vprašanje v Avstriji, prišel do zaključka, da je jedina pomoč — federalizem. Zagovarjal je v svojem članku najodkritejše zjedinjeno Jugoslavijo. In pred par dnevi je zopet, govoreč o razpuščenem državnem zbori dejal, da Nemci morajo ostati v manjšini, dokler ne puste svojega ceutralistiškega načela. Mi z veseljem to beležimo in po pravici sodimo, da nismo tudi dejansko več daleč vsaksebi. Naravnost pristavljamo, da se nam zde krščanski socijalisti neizogibno potreben činitelj v državnozborskem delovanju in da spadajo prav posebno v zvezo tistih strank, ki hočejo vspešnega resnega dela. Mladočehi in Hus. Izvrševalni odbor mla-dočeške stranke je izdal oklic, kateri Cehe poživlja naj sijajno obhajajo Husovo slavnost 6. jul. t. 1. .Narodni Listy" porabijo to priliko, da zopet prav krepko zabavljajo klerikalizmu, kateri narode m6ri in kuje v sužnoetne verige. — Po našem mnenju bi Mladočehi ravno sedaj, ke jih katoliške stranke v državnem zboru podpirajo proti navalu nemških liberalcev, imeli mnogo druzega bolj imenitnega posla, kot boriti se zoper klerikalizem. Češki listi z zaključenjem državnega zbora niso posebno zadovoljni. „Hlas Naroda" piše, da bi se zbornica toliko časa ne smela zaključiti, dokler se ni sprejela adresa. Kakor sedaj kaže, zmagala je vendar le obstrukcija nad večino, katera je podlegla manjšini. Kar se je sedanji manjšini posrečilo, to se bode gotovo v prihodnje posrečilo kaki drugi, zato smo v resnici v sredi parlamentarne krize. — „Politik" pa nasproti pravi, da parlamentarno delovanje je v tacih odnošajih moralo prenehati. Ako druzega dobrega pretekla sesija ni imela, zahvaliti jo imamo vsaj toliko, da nam je storila trdno večino, v kateri odločujejo Slovani. — Nemško-libe-ralna „Bohemia" pa je polna ognja in pravi, da se mora, ker se je večina za sedaj umaknila, boj proti jezikovni naredbi nadaljevati do najbolj pozabljenih vasi nemških hribovcev. Ceško-nemška pogajanja za poravnavo bodo tedaj zelo težavna in Badeni bode t jeseni skoraj gotovo tam, kjer je sedaj. Lahi se večini zelo ponujajo. Neki vpliven poljski poslanec je vprašal te dni načelnika naše Urbanček: „Zato, zato — na, veš kaj, priveri se, da ne boš nikomur povedal?" „Stefek: „I no, pri moji veri!" Urbanček: „Zato, ker — ker ga sovražim .. . V vojake me je bil vtaknil.... on, samo on ... . lahko bi me bil oprostil. Za ta čas je bil oskrbnik mojega imetja... pa mi je--oh, molči, Štefek, veš, molči —" Stefek: „Beži, beži — seveda!" Urbanček: . ... pa mi je veliko zagospodaril." Štefek: „Uh, ta volkodlak! Veš no, mene je tudi hotel vtakniti v vojake, in oh, oh — morda me še bo, če mi ne zmagamo — ih, ih, ih —" Stefek je začel blagoglasno jokati. Urbanček ga je tolažil: „Molči, molči, saj bomo zmagali." „Da bi le! - Kaj hočejo meni vse teRrbčeve ,idaje'. Mar so mi! Da bi le zmagali in dobili novega župana, če ne--bom — bom--vojak... ih, ih, ih . .." Vnovič je zajokal Stefek in si obrisal z rokavom oči. Ostali Kitajci so se bližali. Urbanček je prijel Štefka za roko in ga vlekel dalje po blatu, tolažeč ga a vsemi mogočimi tolažili in blažili za žive." (Dalje sledi.) zveze, je-li bi ne kazalo vsprejeti Lahov v skupno večino. Seveda mu je ta odgovoril, da bi Slovenci in Hrvatje nikdar ne mogli ekupno sedeti s svojimi najhujšimi nasprotniki. Mi sodimo, da je liberaletva že po Mladočehih in nekaterih Poljakih več nego preveč v večini in naši poslanci bi morali brž izstopiti iz vsake zveze, v kateri bi imeli nemški liberalciali liberalni Lahi svoje mesto. Ta korak bi zahtevala politična poštenost in doslednost v programu, ki smo si ga postavili katoliški Slovenci. Sveta stoliea se je z rusko vlado glede novih škofov po sedmero izpraznjenih katoliških škofijah popolnoma poravnala. Sveta stoliea je potrdila predložene prelate, tako da bodo v kratkem po papeževem breve imenovani novi novi škofje. — S tem je končano pogajanje, katero je trajalo več kot tri leta. \ vatikanskih krogih hvalijo zlasti osebno naklonjenost carjevo, kateri se je zahvaliti, da se sedaj ruski unijati radi bogoslužja nič več ne preganjajo kot poprej. Sveti oče je radi tega poslal carju posebno zahvalno pismo. liusija proti Angleški. Ruski listi so pričeli odločno obsojati postopanje Angležev v Trans-valu, ter opozarjajo evropske vlade, naj nikar ne puste, da bi se Anglija v Afriki na njih škodo preveč razširila. Tudi Kreto bi že od nekdaj angleški kramar tako z veseljem zasedel, kot Malto, Cipern in Egipet. Z drugimi velevlasti vred Rusija ne bode nikdar dopustila, da bi Kreta prišla pod kako tujo oblast, katere narodnost na otoku ni zastopana. — Kolikor večje nasprotje med Rusijo in Anglijo, to-likor bolj pa se v zadnjih dneh zbližujeta zopet Rusija in Grška. Grški kralj Jurij je pred kratkim poslal zahvalno pismo ruskemu carju, v katerem se mu toplo zahvaljuje za njegovo podporo pri sklepanju primirja ter ga prosi, da bi tako blagohotno posredoval tudi pri sklepanju stalnega miru. Cerkveni letopis. V spomin pok. župnika Janka Vraz-a. Nedavno so razglasili žalostni zvonovi v St. Fiorijanu ob Boču, da g. župnika ni več med živimi. Opravljal še je istega dne vsa navadna opravila, maševal je, spovedoval, izpraševal zaročence in potem šel v šolo. A i med podukom umrje sredi nedolžne mladine za srčno kapjo. Rajnega so dičile kaj lepe čednosti, vsled katerih je bil vernikom iu svojim tovarišem uzor in vzgled. Daeiravno slabe postave, vedno bolehen, je bil vendar silno delaven v vinogradu Gospodovem. Res čuditi se je, kako je tak slaboten človek mogel opravljati svojo odgovorno službo na raznih težavnih štacijah. In opravljal jo je povsod prav vestno, če tudi je pri tem veliko trpelo njegovo zdravje. Kako vnet je bil za olepšavo hiše božje, pričata obe cerkvi njegove župnije. V kratkem času je oskrbel obema cerkvama, župnijski in podružni, zvonove in uri in za glavna dediča je postavil rogaško in svojo župnijsko cerkev. Občeznana je bila njegova ljubezen do ubožcev. Ko se je raznesla žalostna vest o njegovi smrti, pride mi nasproti berač žalostnega obraza, rekoč: „Moj največji prijatelj so umrli". Res, ubožcem je bil več ko dobrotnik, bil jim je prijatelj, oče. Redka je taka ljubezen otrok do starišev, kakor jo je gojeval rajni. Kako rad se je spominjal še vedno svoje že davno umrle blage matere! S svojim pobožnim očetom, nadučiteljem pri Sv. Marjeti na Pesnici v pokoju, kateri se je le nekaj mesecev pred sinom preselil v večnost in ki je bil pravi vzor pobožnega, krščanskega učitelja, s svojim očetom torej dopisoval je vsak teden najmanje enkrat in dnevi posebnega veselja so mu bili, kadar ga je obiskal stari oče. In kakor je bil rajni zvest sin svojih roditeljev in jih izvanredno spoštoval, bil je tudi zvest in goreč sin svojega slovenskega naroda. Kaj rad je podpiral slovenska društva, rogaško bralno društvo zgubiio je ž njim svojega najnarodnejšega podpornika. Za slovensko katoliško časopisje je goiel in je krepko podpiral tudi s svojimi pogostimi dopisi. Na političnem polju je bil mož-značaj, ki se ni upognil nobeni sili. Celo dan pred svojo smrtjo je prigovarjal in podučeval kmete, kako da naj pri prvotni volitvi volilnih mož za državnozborske poslance četrte in pete skupine, ki se je vršila ravno ob dnevu njegove smrti, volijo samo katoliške, zavedno narodne može. Obče znana je bila tudi velika pobožnost rajnega g. župnika. Najraje se je nahajal v cerkvi, kjer je premolil cele ure pred sv. Rešnjim Telesom. Pot na Ložno k Mariji Lavretanski mu je bila najljubša in daeiravno bolehen, je celo ob grdem vremenu kaj rad zahajal v to prijazno cerkvico častit Kraljico nebes. In kar je sam gojeval, to je vcep-Ijeval tudi vernikom v srce, vzlasti mladini ljubezen do Marije in presv. Rešnjega Telesa. To je bilo tudi njegovo zadnje opravilo na zemlji. Ravno ko je šolsko mladino navduševal za če-ščenje presv. srca Jezusovega in Marijinega in prigovarjal vstopiti v to bratovščino, postane mu slabo ; zato se vsede na stol, pa hipoma se zvrne raz njega — mrtev. Ce tudi neprevidena, vendar srečna je smrt njegova, v kateri je jenjalo biti srce v trenutku, ko je kipelo in gorelo ljubezni do svojega Sodnika! Kako spoštovanje in ljubezen je vžival rajni med svojimi duhovnimi brati in vernim ljudstvom, pokazal je jasno njegov sijajni pogreb' Ne samo iz domače župnije, ampak od daleč okoli zbrala se je neštevilna množica njegovih častilcev. Ko stopi na lečo veleč. g. nadžupnik in dekan J. Tombah in omeni v svojem divnem govoru zaslug rajnega župnika — ne. kakor pravi, njemu v pohvalo, ampak nam v spodbujo — ni bilo suho nobeno oko. Pač blagor mu, komur grob rosijo solze ljubezni in hvaležnosti! Res v žalosti položili smo ga v zemljo, zginil nam je spred oči, a njegovi čisti in blagi značaj pa nam ostane v vednem spominu. Tedenski koledar. Nedelja, 6. junija: Binkošti, evang. Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 14. Norbert šk. Ponedeljek,?. iunija : Binkošti, Epifanij šk. Torek, 8. junija: Medard šk. Sreda, 9. junija: Kvatre, Primož in Felicijan m. m. Četrtek, 10. junija : Marjeta d. m. Petek, 11. junija: Kvatre, Barnaba op. Sobota, 12. junija: Janez Fakund. — Lunin spremin: Prvi krajec S. ob 8. u. 0. m. zjutraj. — Solnce izide: 10. ob 4. u. 15 m.; zaide: ob 7. u. 44. m. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. junija. (Binkoštni prazniki) so posvečeni sv. Duhu. Letos je zato priliko papež Leon XIII. izdal posebno okrožnico, s katero priporoča katoličanom celega sveta poveličevati sv. Duha ter ga prositi potrebnih milostij. Sv. Oče ima s tem posebno dvojni namen, namreč da se po milosti sv. Duha razširi in vtrdi krščanski duh povsod, v zasebnem in javnem življenju, pri mogočnih in priprostih, ter da bi se doseglo toliko zaželjeno zjedinjenje razkolnikov s katoliško cerkvijo. — Ako primerjamo javno delovanje papeževo, njegove namene, s pojavi nekdanjega političnega delovanja po raznih državah, vidimo kako široko in idejalno je obzorje, kamor sega papež in polje na katerem deluje, ter kako nizko je obzorje in kako omejen delokrog, kjer se gibljejo moči modernega javnega življenja. — Javno se vidi, da v cerkvi vlada Duh božji, o katerem je želeti in prositi, da zavlada tudi svetu, ker le tedaj je misliti, da se izvrši preobrat na bolje. To so želje in molitve Leona XIII., katerim naj se binkoštne dni pridružijo tudi vsi verni katoličani. (Birma v stolnici) se prične binkoštno nedeljo dopoldne po slovesni sv. maši malo pred 11. uro, popoldne pa ob treh, binkoštni pondeljek dopoldne je zopet birmovanje, ki se prične okoli 11. ure — popoldne v pondeljek ni več birmovanja. (Socijalna demokracija v minolem državnozborskem zasedanju.) S tem naslovom je objavil si-nočni „Narod" članek, v katerem pojasnjuje, da socijalni demokratje v minolem državnozborskem zasedanju niso ničesar pozitivnega storili, pač pa precej negativnega, kar „Narod", kakor pravi, jako obžaluje. — Mi le želimo, da to spoznanje „Narodovo", če tudi že pozno, rodi nujne posledice, da z nami vred odločno nastopa proti stranki, ki je v vsakem pogledu nesreča za naš narod, ker je vedno jasneje, da je socijalna demokracija vsa popolno v rokah judovskih milijonarjev, ki si hote po porazu liberalizma potom socijalne demokracije zopet pridobiti oblast nad krščanskimi narodi, da bi jih tudi v prihodnje duševno sleparili in materijelno drli, kakor so to delali 2e od nekdaj na vsestransko škodo ljudskega blagostanja. (Izpred porotnega sodišča.) Od 2.—3. junija je bila obravnava proti Janezu Križman iz Kam- nika in Janezu Križman po domače Grudnu iz Mlake. Tožena sta bila radi goljufije pri konkurzu. — Janez Križman iz Kamnika je bil obsojen na 6 tedensko ječo in post vsacih 14 dni — drugi obtoženec je bil oproščen. — Danes, dne 5. junija pa je stal pred porotniki Jakob Jerman iz Domžal radi hudodelstva goljufije, storjene po krivi prisegi. Jakob Jerman bil je namreč dne 23. aprila t. 1. v pravdi s svojim strijcem Janezom Jermanom iz Ljubljane prisegel, da mu ne dolguje zdatnega zneska 6900 gld. Danes pa so porotniki jednoglasno Jakoba Jermana spoznali krivim in ga j&.sodišče obsodilo na težko ječo treh in pol let. (Obrtnijsko gibanje v Ljubljani.) Tekom maja t. 1. so pričeli obrti: Janez Bizjak, v Vodmatu, prodajalec pive v steklenicah ; And. Kapus, pek; Jan. Tertnik, Preširnove ulice, kramar; Prim. Bernot, Prečne ulice, sodar; Ant. Krek, na Bregu, krčmar; Lucija Gril, v Vodmatu, branjevka; Alf. Friinkel iz Modlinga, prodajalec čevljev; Edv. Schoppler, Kimska cesta, tesar. — Obrti so opustili: Dr. Vikt. Supan (vsled smrti) advokaturo ; Mat. Zalar, peka-rijo ; Ferd. Tonsera, prodajo premoga ; Jak. oziroma Jera Matijan, pekarijo; Jan. Alešovec, pleskarijo; Prim. Bernot, prodajo lesenin ; Josip Cerne, mesarijo, Jan. Kordiž, branjarijo; Frid. Soss, prodajo manufakturnega blaga ; Rud. Bayer, prodajo manu-fakturnega blaga. (Promocija.) Iz Gradca se nam poroča: Gosp. Josip Karlovšek, odvetniški kandidat v Voits-bergu na Gor. Štajerskem, doma v Šmarjeti na Dolenjskem je bil danes, dne 4. t. m. ob 11. uri dopoludne na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. — Čestitamo! (Iz Slavine) 4. junija. (Nesreča na železnici. — Dostavek v premislek železničnemu vodstvu in drž. oblastnijam.) Danes zjutraj med 8. in 9. uro je povozilo in ubilo na železnici tukaj na Grubnicah 30 let staro ženo Leno Abram, roj. Figar iz Slavine h. št. 46. Sla je na polje preko železnice krompir plet. Ko se je odpeljal mimo proti St. Petru tovorni vlak, je zlezla pod zavoro hoteč prekoračiti želez-nični tir. Ni zapazila hlapona, ki je bil do St. Petra šel za priprego kurirju in v tem trenotku od nasprotne strani sam urno drčal z brega nazaj od St. Petra proti Prestraneku. Prijel jo je in vrgel kake 3 sežnje pred seboj na stran. Ko so prihiteli delavci iz bližnjih njiv, je izdihnila. Pustila je žalostnega moža iu tri majhne otročiče, katerih najmlajši je komaj 4 mesece star. Huda nesreča za ubogo družino in velika žalost za vso sosesko ! — Naj mi bo dovoljeno, pristaviti v resen pomislek vodstvu južne železnice in državnim oblastnijam, katere imajo pravico, a tudi dolžnost, skrbeti za varnost sosedom ob železnici in potujočemu občinstvu. Ze leta 1882 meseca januvarija, priobčil sem dopis v „Slovencu", v katerem sem opomnil na velike ne-prilike in nevarnosti za ljudi in promet na dotič-nem kraju. Vodi tukaj občinska pot iz Slavine na veliko reško cesto preko železničnega tira. Po tej poti hodijo in vozijo Slavinci in Kočanci ua polje in cesto proti Št. Petru ; druge vasi iz občine št. peterske in sv. Mihela pa na svoje senožeti in gozde za Slavino, tako da je veliko več vožnje na njej kot na cesarski med Postojino in St. Petrom. Zavore se zapirajo in odpirajo iz čuvajnice št. 756, ki je oddaljena kakih 5 profilov. Prigodilo se je večkrat, da so pred zaprtimi zavorami vozniki, zlasti po noči, morali čakati po jedno, dve uri in še dalje, preden se jim je odprlo. Velikokrat so bili z vozmi in živino zaprti mej zavoroma na železničnem tiru, in so bili prisiljeni polomiti zavore, da so se umaknili prihajajočim vlakom in rešili nesreče sebe in vlake. Priporočal sem, naj se preloži cesta ali postavi čuvajnica k zavoram. A kaj se briga železnica za to, kar pišejo slovenski časniki in kar je potrebno za ljudstvo. Pretečeni Božič na Sv. dan zjutraj se je peljal tukajšnji gosp. kaplan od duhovnega opravila iz Št. Petra nazaj v Slavino, kjer je bila oznanjena ob 7,7. uri druga sv. maša; a našel je zavore zaprte in moral čakati dalje kot pol ure na cesti, ljudje zbrani v farni cerkvi pa na sv. mašo in vsled tega tudi v prestranski kapeli ravno tako ondotni cesarski služabniki. Farni urad v sporazumljenju z županstvom se je zaradi tega pritožil na vodstvo južne železnice in navedel vsaktere poprej omenjene neprilike in nevarnosti na tem kraju. A kaj je bil vspeh V Sekcijski nadinžener je prišel dne 14. januvarija v Slavino za par trenutkov, poslušati ni utegnil ali hotel veliko, mudilo se mu je domov, ter je rekel, da bo o tem se vršila še preiskava. Kje, kako in kedaj se je vršila preiskava, tukaj pri nas nihče ne ve, dasi sem g. nadinženerju povedal, da se je več kot 30 strank pri meni oglasilo s pritožbami, katere imam zapomnjene ; a vprašan ni bil nihče. Dne 3. februvarija je prejel farni urad z Dunaja odlok, da g. kaplan ni čakal pol ure, temveč komaj 24 minut, in da čuvaj ni pregrešil druzega kot da je z ozirom na nek vlak, ki je imel 19 m. zamude, še prezgodaj odprl. Kje je inžener zvedel, da je bilo čakati le 24 minut — Bog ga vedi ? Zavoljo drugih, ki so morali čakati pred zavorami ali jih lomili, ni bilo omenjene ne besedice. Le to je bilo pripomnjeno, da čuvaji redno opravljajo svoje dolžnosti, kajti doslej ni bilo nikakih pritožb proti njim. Seveda se bo hodil še pritoževat v Postojino ali v Trst, ko je čakaje že na pol zmrznil na burji ali sam zavore polomil ? — Preiskave in kazni zaradi tega ni bilo nikoli nikake, dasi so večkrat vedeli čuvaji, kdo da jih je polomil; popravili ali tudi novo naredili so bolj natihoma, da niso našli ljudje prilike, pred sodnijo nerednosti in ne-dostatkov spričati. — Prigodi se, da imajo vlaki včasih po cele ure in še več zamude. Si pa pomagaj, če moreš, ako je treba zaradi zamud vedno zavore zaprte imeti. Vlakov vozi pa vsak dan po 25 in še več! So še stari možje živi, ki so bili v pričo, pri komisiji, ko se je železnica delala. Pripovedujejo, da so si Slavinci izgovarjali, da mora čuvajnica stati pri zavorah ob cesti, da se bodo mogle o potrebi sproti odpirati in zapirati. Obljubilo se jim je, a gospoda so na obljube pozabili in naredili, kakor se jim je zljubilo. Naj bi bila čuvajnica in čuvaj pri zavorah, ne bi se bila današnja nesreča zgodila. Seveda se bo reklo : sama si je zakrivila, zakaj pa ne gleda in ne pazi bolje. Res je to; a če se to pripeti po dnevi in oddraščenemu človeku, koliko več nevarnosti je za 6, 7 letne šolarje in še manje otroke, ki hodijo po tem potu preko železnice v šolo in na polje, dokler ni čuvaja ondi. Za ponesrečeno revuo kmečko ženo se bodo bržkone malo zmenili; a kaj bi se reklo, ako bi kak osobni brzo- ali kurirni vlak, ki vozijo bogato in imenitno gospodo, morda ponoči zadel na kak voz in se ponesrečil na tem nevarnem kraju. Torej pomagajte, dokler ni še večje nesreče! Jan. Saj o vi c. (Pošta v Udmatu.) Dne 16. rožnika 1897 odpre se v Udmatu, pol. okraju ljubljanskem nova poštna ekspedicija z imenom „Ljubljana 5", koji urad se bode pečal s prodajo poštnih vrednostic, sprejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljatev, poštnih nakaznic do 500 gld., vrednostnih in vožno-poštnih pošiljatev brez povzetja do 5 klgr. teže za posamezno pošiljatev, ter ob enem služboval kot nabiralnici poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po pošti, ki vozi mej Ljubljana 1 in Ljubljana 2 ter o priliki pobiranja pisem. (Tombola.) 0. kr. ministerstvo je gasilni družbi v Gorjah pri Bledu dovolilo efektno tombolo v korist društvene blagajne. (Zahvala.) Veleslavno jadransko zavarovalno društvo „Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu" je z dne 29. maja t. 1. našemu prostovoljnemu gasilnemu društu v Mostah podelilo 25 gld. podpore za napravo vsega orodja, v kar se presrčno zahvaljuje omenjenemu društvu ter ga priporoča v posnemanje Načelništvo prostovoljne požarne brambe v Mostah, dne 3. junija 1897. Fran Zakotni k 1. r. načelnik. Jakob P r e m r u 1. r. tajnik. (Povožen) je bil danes v streliških ulicah v Ljubljani Janez Ciber, posestnik iz Matinje vasi. Vozil je hoje, a je na klancu za gradom premalo zavil, hotel je konje obdržati za vajeti, kar se mu spodtakne, on omahne in po nesreči pade pod zadnje kolo, ki mu je šlo čez prsi. Bil je takoj mrtev. (Iz celovške škofije.) Dne 1. jun. je umrl č. g. Peter Bezjak, župnik v Krčanjah, dekanija Velikovec, star 52 let. Bolehal je že dolgo časa. Porodil se je dne 29. jun. 1845 v Slov. Goricah na Štajerskem, bil v mašnika posvečen dne 18. julija 1895 1. N. p. v m.! — Župnijski izpit so delali od 1. do 3. jun. č. gg.: Fr. Vacha, provizor v Malteinu; J. Kuneš, kapelan v St. Urbanu; J. Drdlik, provizor v Gorenčah ; Ad. Krejči, provizor v Crnečah ; Fr. Hilpert, provizor v Steinbichlu ; J. Sedlaček, provizor v Preblju in Iv. Varmut, provizor v Gorjah. — Za provizorja v Krčanje gr6 č. g. J. Drdlik, provizor v Gorenčah. Župnijo Gorenče bode oskrboval č. g. župnik J. Volavčnik na Rudi. (Semeniški duhoven Šimen Kesnar t) Iz C e -lovca, dne 4. junija: Cesar smo se dolgo časa bali, naznanilo se nam je v torek, dne 1. t. m. da je mladi duhovnik, č. g. Šimen Kesnar, izdihnil po dolgem trpljenju blago svojo dušo. Neusmiljena smrtna kosa je letos že hudo posegla v itak jako redke vrste Koroške duhovščine. Poleg starčkov, osivelih v častni duhovni službi, nam je pobrala več mož v najlepši in trdni moški dobi, ni prizanesla pa tudi dubovski mladini. Kar po vrsti nam je pobrala kaplana V. M a i e r - a, ki je nastopil duh. službo 1. 1894, za njim vrlega nftšega A. Roma v h - a , ki je deloval v duh. pastirstvu le nekoliko nad pol leta. Njima se je pridružil sedaj Šimen Kesnar, ki je bil lansko leto kot tretje-letnik posvečen v mašnika ter bi imel letos nastopiti duh. službo. Pa Bog, po neskončnih in nam skritih svojih sklepih je hotel drugače! O novem letu je začel bolehati tako, da je moral opustiti nauke. Pri svojem stricu, preč. g. duh. svetovalcu in župniku Ant. K e s n a r j u pri Dev. Mar. na Jezeru (Prevalje) je našel skrbno postrežbo, žal, bilo je prepozno. — Pogreba dne 3. jun. so se vdeležili pokojnikovi sošolci — bogoslovci z vodjo o. Huber-jem in 20 duhovnikov. Sprevod je vodil mil. gosp. prošt. Lovro S e r a j n i k iz Tinj. Bil je ganljiv prizor, ko je častitljivi in še vedno čvrsti starček, starosta duhovnikov celovške škofije, spremil k pre-ran^mu grobu jednega najmlajših duhovnikov ter Boga prosil, naj podeli večni pokoj njega duši 1 Po končanih obredih je sošolec pokojnika, č. g. semeniški duhovnik A. Vogrinec v iskrenih besedah poslavljal se od vsem tako dragega Šimena, kazal, kako hudo rano je prizadela smrt starišem, bratom, skrbnemu stricu, pa tudi vsem koroškim Slovencem. Priporočal je pokojnika v molitev znancem in prijateljem, da mu Bog podeli nebeško slavo! —rn.— (Slovenec novomašnik v Ameriki.) Gospod Andrej Smrekar iz Kneže pri Tolminu obhaja bin-koštno nedeljo novo mašo v Towru v MinnesotL (V Podbrdu) bodo imeli misijon od 6. do 13. t. m. (Žetev kapitalistov.) Rotšild je lastnik severne železnice Ferdinandove, katera ;e prejela 1. 1896 lepo svotico 37 508.000 gld. Uradniki in delavci so dobili plače 16,650.000 gld., lastniki prijoritet so vzeli 5,934.000 gld. in akcijonarjem, to je Rotšildu je pripadlo 9,198.000 gld. Lokalne železnice in rudo-kopi pri Ferdinandovi železnici so prinesli Rotšildu malenkost 1.939.000 gld. Dividenda za delnico je znašala 1491/, gld., poleg tega še 96s/t odstotkov. Uradniki na tej železnici so večjidel Židi, tudi restavracije na njej so v židovskih rokah. — Severozahodna železnica, tudi- židovska, je imela dohodkov 4,901.180 gld., delničarji so dobili 2,261.305 gld.; proga ob Labi je dala kapitalistom 1,380.000 gld. čistega dobička. Kar nese je v rokah Židov, kjer je zguba ni blizo žida Žalostno razmerje ! (Žid Hertzka.) Ta znani žid je natanko izračunal, koliko dela se mora storiti, da imajo prebivalci to stran Litave potrebno hrano, obleko, stanovanje. Na las je zračunal, da mora biti 615.000 delavskih močij, ki morajo na dan delati po 11 ur. Ako bi pa delali vsi dela zmožni možje, delali bi ali samo 6 tednov na leto, ali pa na dan po dve uri. Ni je črez židovsko zvitost. Hertzka kot član vredništva „Neue Freie Fresse" ima na leto 6 do 8000 gld.; po zimi se zabava na Dunaju, po leti obiskuje toplice na Štajerskem. Ker ima tako plačo, ker mu slana in toča in dež ničesar uničiti ne more, za to ima časa odveč, da se oddaja takim računom in modrovanju. Zraven še opazko : „Neue Freie Presse" ima 400.000 gld. čistega letnega dohodka, je popolnoma v židovskih rokah in vzdržuje jo ogromno večino kristijanje. Ali nimajo židje dovolj povoda, smejati se neumnim krščanskim sužnjem. Ce že kdo hoče po vsej sili brati brezverske časopise, seže naj po takih, ki jih izdajajo kristijanje (dosti jih je) ne pa takih, kijih izdajajo židje. (Ali se bode dopolnilo ?) Pred nekaj leti je krožila knjiga: „Prerokba vedeževalke Lenormandove o prihodnjosti Evrope", ki se je začelo dopolnjevati 1. 1848 ter se popolnoma dopolni 1. 1899. Tu se bere: Grška dočaka vihar, kateri prevrže v njej vse razmere, tako da kralj prostovoljno deželo zapusti. Grki, spomnivši se nekdanjega svojega go-spodstva v Carigradu, si bodo dvakrat prizadevali zapoditi Turke iz Evrope v Azijo, a obakrat bodo premagani, slednjič jim pride na pomoč veliko združenje ljudi, njega začetek bo na Nemškem, očistijo Evropo od Turkov in prenesejo svoj sedež zopet v Carigrad ? Ali se dopolni ? (Nemško-slorenske poštne pečate) je zaukazalo trgovinsko ministerstvo pri vseh novoustanovljenih poštah na Štajerskem in Koroškem, kjer stanujejo Slovenci. Pri sedanjih poštah ostanejo pa še stari nemški pečati, dokler se ne obrabijo. (!) (Velike pomorske vaje), katere bi letos imele biti ob dalmatinskem pobrežju so se radi blokade na Kreti, katera bode skoraj gotovo še dalj časa trajala — odpovedale. (Častniška šola) 18. vojnega kora v Zagrebu pride na svojem vednostnem potovanju pod vodstvom nadvojvode Leopolda Salvatorja prihodnji teden v Beljak, Trbiž, Postojino, Pulj in Trst. (Na smrt obsojena) sta bila v Celju Matija in Franc Fošner, ker je Franc pregovoril Matijo, da je zadavil njegovega 5letnega nezakonskega sina Pavla Ceroviča in ga potem vrgel v vodo. (Tatvina.) V Vojniku so v noči 23. maja lopovi Mariji Premšak ukradli hranilno knjižico za 2000 gld. in 577 gld. gotovine. (Samomor.) V Celju se je 2. t. m. v ječi obesil Jožef Ploj, ki je 19. maja z vilami umoril svojo mater. * * (Sejmi po Slovenskem od 8. do 12. junija.) Na Kranjskem: na Vinici, Zagorju, Radovljici (za blago in živino), Loki, Metliki, Bušeči vasi, Ka-dohovi vasi; 10. v Skocijanu, Senožečah, Cirniku, Hinjah. na Igu, Rakitni; 9. v Vrhpolji, Kamniku, Tirni, Žužemberku; 11. v Senožečah. — Na Slov. Štajerskem: 8. v Gornji Ponikvi, v Središču, pri Sv. Emi, Radgoni, Luči, Marenbergu, na Laškem; 9. v Pilštajnu ; 12. v Podsredi. — Na Koroškem: 9. v Paterjonu. Društva. (Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani) priredi v ponedeljek, dne 7. t. m. v gostilni pri „Lozarju" na Sv. Jakoba trgu — javen društven shod s sledečim vsporedom : 1. Kaj hoče krščanski socializem. 2. Politični položaj. 3. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Družbe sv. Cirila in Metoda) nova ženska podružnica se je ustanovila v Rojanu pri Trstu. To najmlajo podružnico najiskreneje pozdravljamo želeč ji obilo cvetja in sadu v prid slovenski deci in narodnemu prebujenju. Takih vspehov nam zagotavlja podružnični odbor, obstoječ iz sledečih čč. rodoljubkinj : Gospa Marija Debelakova, prvo-mestnica; gdč. Viktorija Kavčičeva, zapisnikarica; gospa Ivanka Mekeličeva, blagajničarica; gdč. Piš-čančeva. zapisnikarice namestnica in gdč. Kramar-jeva, blagajničarice namestnica. — Živela nadebujna ta ženska podružnica in njen čast. odbor ! (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so v zadnjih treh tednih poslal gospod dr. Anton Mihalič v Ljutomeru zbirko 5 gld. 10 kr.; darovala sta gospoda Vakselj in Kralj po 50 kr., drugo je iz nabiralnika v kavarni pri gospodu Sršenu. — Slavna posojilnica na Dolu pri Hrastniku 5 gld. — Slavca posojilnica v Marenbergu 10 gld. — Iz nabiralnika v gostilnici gospoda Pehanija v Žužemberku 5 gld. 84 kr. — Ženska podružnica v Gorici 50 gld. — Ženska podružnica v Prvačiui 35 gld. — SlavDa okrajna posojilnica v Mokronogu 10 gid. — Ženska podružnica v Sežani 80 gld. letnine in 50 gld. kot prvo polovico šeste pokroviteljnme. — Podružnica v Celjn 68 gld. 41 kr. — Slavna tržaška posojilnica in hranilnica 100 gld. pokroviteljnine. — Gospod Podlimbarski 5 gld. — C. g. Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani, 3 gld. mesto venca na grob č. g. župnika Kačarja. — Gospod Ručigaj 3 gld. 55 kr., nabranih ob poroki Feliksa iD Jožefe Trepeij v Cužejevi gostilni na Rečici. — Moška podružnica v Trstu 250 gld. — Prisrčna hvala vsem darovalcem in zlasti damam, ki neutrudno skrbć za slovensko mladino! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod dr. Jožef Gruden, kapelan v Smartnem, namesto venca na grob dragemu prijatelju f Kačarju 3 gld.; v isti namen preč. gospod dekan J. Razboršek 3 gld. — Gospod Viktor Steska, mestni kaplan pri 8V. Jakobu v Ljubljani, več obleke; Petranova rodbina na Bledu 10 gld.; č. g. Janez Mavrič 1 gld.; č. g. Janez Berlic 3 gld.; č. gosp. Tomaž Potočnik 3 gld.; č. g. Jožef Koblar 2 gld.; č. gosp. Mihael Bulovec 3 gld.; iz Kamnika po kanoniku dr. Elbertu 4 gld. 50 kr. — Bog plačaj ! Telegrami. Dunaj, 5. junija. Za katoliško ljudsko stranko je tudi nemška ljudska stranka izdala oklic na volilce, v katerem se opravičuje, zakaj da je tako nasilno postopala v državnem zboru. Nemci v Avstriji so močni dovolj, da se ne dajo preglasovati od Slovanov, in da zabranijo vsako rešitev narodnega vprašanja proti .Nemcem. Omenjajo, da so tudi zoper nagodbo z Ogersko, ker bi bila krivična za našo državno polovico. Bati se je bilo, da vlada izda jednake jezikovne naredbe tudi za druge dežele in zato je bilo treba upora. Sedaj treba vstrajati in na-se zaupati. Dunaj, 5. junija. Policija je zaprla poslanca Wolfa, ki ima dostati večtedensko kazen zaradi razžaljenja cesarja. Tudi poljskega poslanca Szajerja so baje prijeli. Dunaj, 5. junija. V seji mestnega sveta so liberalci vprašali, zakaj se še ni vspre-jelo odposlanstvo mestnega zastopa, ki ima izvršiti adreso zbora glede jezikovnih naredb. Lueger je odgovoril, da je prosil za avdi-jenco, da pa še ni dobil obvestila, sploh pa da so se od takrat razmere bistveno spremenile. Praga, 5. junija. „Politik" naznanja, da v prihodnjih dneh izda vlada uradno obvestilo, katero obširno pojasni vzroke, zakaj je vlada zaključila državni zbor. Praga, 5. junija. Pravosodni minister izda v kratkem za nadsodišče v Brnu komentar k jezikovnim naredbam. Gorica, 5. junija. Pri volitvi v trgovsko zbornico je bilo izvoljenih dvanajst italijansko-liberalnih kandidatov brez protikandidatov. Rim, 5. junija. Zbornica je vsprejela državni proračun. Stroški in dohodki so si blizo jednaki. Carigrad. 5. jun. Eazgovori evropskih zastopnikov glede preosnov na Kreti se prično takoj, ko se sklene mir mej Grško in Turčijo. Berolin, 5. junija. Tausch je bil oproščen, Liitzow pa obsojen na dva meseca. Umrli *«o: 2. junija. Karol Pogačnik, delavčev sin, 14 dni, Konjušne ulice 9, akutni, želodečni in črevesni katar. 3. junija. Marjeta Kok&lj, posestnikova vdova, 75 let, sv. Petra cesta 44, kap. 4. junija. Matilda Štrukelj, pismonoševa liči, 9 mesecev, Lončarska steza 6, akutni, želodečni in črevesni katar. V bolnišnici: 2. junija. Marija Kerč, ogljarjeva žena, 51 let, jetika. Meteorologično porodile. a & a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 4 9. zvečer 731-7 187 sl. szah. del. oblač. 5 7. zjutraj 2. popol. ,732 0 7316 15 7 24-2 sl. jvzh. sr. svzh. jasno oblačno 0-0 malo m Srednja včerajšnja temperatura 19 9°, za 3 5° nad nor- Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100—20 Provinoijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. -1_ C « s: ?> • fl ® o •?« -s h* s Jjz I Jj o. ^ еб.8 s CO a - J - 's X>s 2 'So « w > s m S 5 — Ni, « ? o, J* a> najboljšo dijetičiie in osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejSi zdravniki kot bistveno ЛЈГ podpiralno sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopelliklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 4 23 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 53 (18) 3 W dorsevo med. ribje olje Je ugodnega okusa in lahko prebavljivo. — Cena stekleniol 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta itev. 1, poleg mesarskega mosta. Takoj se sprejme krepak deček kot učenec za kolarski obrt. Ignacij Voja 397 2—1 Jkolai- v Voclmatu št. lOO. Шшшжј® H<>l>iii slikar (W~ v Ljubljani, Hilšerjeve ulice štev. 3 uljudno obveščam prečastito duhovščino in sl občinstvo v mestu in na deželi, da sem pričel samostojno Izvrševati slikarsko obrt, ter se priporočam prav uljudno in nadejam kot začetnik vsestranske podpore. — Zagotavljam pa. da bodem izvrševal meni izročena dela kar najnatančneje, ukusno, točno po delu primerni niki «eni. 383 3—1 •ш\тжттшшшшшшл* Ж«5Г Proda se ali v najem di nova hiša (štiri sobe, klet) in zraven njiva. Je na deželi ter pripravna za gostilno, prodajalnico ali poletno stanovanje. Več pove upravništvo „Slovenca". 361 6-5 Štajersko deželno kopelišče Postaja južne železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsll-kastl vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, osvežujoSa ^v,m„ vi preizkušeno zdravilno sred-ObyiUl stV0i 230 20-9 razpošilja vselej sveže napolnjena kopelišcno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mih. Kastnerju in P. Lassniku. P-E3-E3-E3-E3-E3-E3--E Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. Prevzetje sedlarske in jermeuarske obrti. Podpisani si dozvoljujem sl. občinstvo in prečastito duhovščino obvestiti, da sem prevzel kupnim potem (preje tvrdlia Fr. Vclkavrli) v Ljubljani, na sv. Petra cesti št. 34 (t Levčevi hiši). Priporočam se uljudno ter se nadejam obilnih naročil zagotavljajoč, da mi omogoča več nogo desetletno strokovno delovanje v velikih podjetjih na Dunaju, v Gradcu ln lludlinpcšti točno, natančno in solidno izvrševanje vseh meni izročenih naročil po kolikor možno nizki ceni. V zalogi imam raznovrstne fino izdelane konjske oprave, sedla, komate, kakor tudi druge v stroko se vštevajoče predmete lastnega izdelka. (395) 3 — 1 Velespoštovanjem Vse poprave sedlarskih, jermenarskih, Fran Primr»*iA torbarskih In usnjatih izdelkov se hitro * ГаП in ceno izvršujejo. jermenar, sedlar in torbar. m :a S!M>hJ Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko, jjj У D ii B fcd v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopa- h 4 U lišču, prevzel zopet v lastno reži)0. 'U JL Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, b 4 U da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izborno fy II, vinilrn Irunliinn vaelei svežim nivom. z dobro, ukusno i™ Д V Hotelu se na p 4 letna stanovanja ln -=- n. Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je fJS majem letos občeznani ^ hotel Fischer ?< Л vinsko kapljico, vselej svežim pivom, z dobro, ukusno Џ gorko in mrzlo kuhinjo. M U V Hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi jf M l 359 10-4 S spoštovanjem Fran Fischer. J Stev. 14494. Razpis. 393 (1-1) Vsled sklepa obč. sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dnč 20. aprila 1897 se razpisuje natečaj za splošno ponudbo za dobavo kanalizačnega načrta za deželno stolno mesto Ljubljano. Kanalizacijski načrt, kateri je izdelati za mestno ozemlje, ki meri 690 /ta, razpada na sploSni in nadrobni naCrt. Ponudniki naj svoje zahteve gledč nagrade za napravo obeh oddelkov načrta, ki imata odgovarjati za nju določenemu programu, namreč za sploSni in nadrobni načrt, stavijo ločeno pri podpisanem mestnem magistratu najkasneje do 15. julija 1897, 12. ure opoludne. Pri podpisanem mestnem magistratu dobivajo se tudi pogoji razpisa. Pravico sklepati o sprejemu stavljenih ponudeb pridržuje si občinski svčt dežel, stolnega mesta Ljubljane. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 24. dan maja 1897. ■»■•H-H-f'f H k k f,f H"H"H"H"f'f'H' N« prodaj sta po oeni v Vodmatu I hiša s štirimi stanovalci J vsako imajoče dve sobi 8 kuhinjo; hiSa ima tudi velik hlev, kleti in senčnato dvoridče. i Hiša s štirimi stanovali t vsako imajoče po jedno sobo in kuhinjo, tudi ceneno stavbišcni prostori. Istotam prodajo se 346 5-5 Na vprašanja odgovarja Adolf Hauptmann v Ljubljani. Št. 19*97. Razglas. 375 3-3 V smielu § 58. obč. reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in stroških 1. mestnega zaklada, 2 ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske bolnice, 4. ustanovnega zaklada, 5 potresnega zaklada in 6. regulačnega zaklada za 1896. leto od danes naprej 14 dni javno razgrneni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet navedene opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, _dn i—i