105 številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. maja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, i^mai nedeye in praznike, ter velja po pošti prejenian za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta I K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpoaitfatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petaroetopne petit-vrste po la h, će se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,.Ca je 'trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se istvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah flt. 5, in sicer orednifitvo v L nadstropja, upravnistto pa v pritličja. — Dpravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ir V znamenju fraz. V taboru blagoslovljenih anarhistov, zbranih okrog ljubljanskega škofa, vladata srd in jesa. Razkrinkana stoji ta sodrga pred slovensko javnostjo, da je iz zasebnih in iz strankarskih nagibov naščuvala savske in javorniške delavce na štrajk in jih s tem pripravila ob 30000 K, v odločilnem trenotku pa pustila to zapeljano in naščuva o delavstvo na cedilu. V soboto so se ti nadi anarhisti izbljuvali v glasilu ljubljanskega d kota. A kako! Naklepali so vsakovrstnih, najbolj trivijalnih fraz, kakršne rabijo samo demagogje zadnje vrste in pe-trolerji in s temi hoitjo delavstvo preslepiti in premotiti, da bi ne dvignilo svojih pesti proti črnim izkoriščevalcem. »Narod« je v službi kranjske in-dustrijalne družbe — »Narod« se je prodal — nikjer ni delavstvo tako slabo plačano, kakor na Savi in na Javorniku — domače delavstvo je suženj neruskega kapitala in ne sme dvigniti glave za svoje pravice — Slovenci igramo hlapčevsko vlogo in ližemo pete onim, ki hočejo delavstvu odtrgati krvavo sasluženi denar — izdajicu evcijega naroda — »Narod« je postal glasilo nemškemu nasilju itd. itd. S takimi ordinirnimi frazami, posnetimi iz besednjak* ošta-rijgkih fcričačev, prikrivajo duhovniški uarhisti strahoviti poras, ki so ga což-veli na Javorniku in na Savi in tkušajo prevariti delarstvo, da bi še dalje capljali za temi svojimi izkoriščevalci. Nas to duhovniško kvašenje čisto nič ne vznemirja, in mislimo tudi, da je prenoumnOj da hi pri količkaj ra-iunni?ih iiudeh meglo napraviti kaj ▼tisa*. S takimi frazami sa da v tre- notkih razburjenja pri masah rfoesči kak hipen uspeh, nifcd&r pa pri ljudeh, ki znajo misliti. Ali nekaj drugega je, na kar sa moramo ozreti. Kakor rdsča nit se vleče po škofovem listu misel, da so vai ljudje, ki niso reveži, že brezsrčni oderuhi in izkoriščevalci, ki pijejo S7ojam deluvc^rn kri in mozeg, in »Slovenec« se trudi na vse načine, da bi delavoe proti njim naščuval, čaš, da so sami parasitje. Tftko pišejo duhovniki! Kdor ima vsaj nekoliko zdrave pameti, pa ve, da mora trgovec, obrtnik, uradnik posestnik, učitelj itd., ravno tako ali še trje delati, kakor preprosti delavec Pri nas živi samo duhovnik dobro in veselo, ne da bi kaj delal Vsi drugi moramo delati in delati, bodisi fizično ali, kar je še trje, duševno, da preživimo sebe in svojce in si kaj prihranimo za starost. Samo duhovnik nima nikdar rescega dela, samo duhovnik drži lahko ves dan križem reke, samo duhovnik ne seje nič in ne orje nič, pa ima vendar vs*ko leto bogato žetev. In kdo je največji kapitalist na svetu? Zjpet duhovščina. Samo na Kranjskem ima duhovščina 15 milijonov premoženja, ki se leto na leto množi, ker ne nese samo lepih obresti, nego narašča tudi kapital po izprešanih testamentih, pošteno ali nepošteno pridobljenih policah in sistematičnem odiranju ljudstva. Poleg tega cerkvenega premoženja je pa računati še zasebno premoŽenje duhovnikov. Ko pride mladenič iz le-mecita, nima ničesar — v par letih je pa že navadno bogat in premore časih celo skrinjo hranilničnih bukvić. Jfcdaj pa vprašamo: Kdo je pijavka, ali tisti, ki dela, ali tisti, ki ničesar ne dela, pa vendar živi v izobilju, stanuje v palačah in mu kraj vsega razkošja v življenju ostajajo še tisočaki. »Slovenec« je naslikal na steno spomin Matije Gubca. km^tskegs kralja, ki so ga na Markovem trgu v Zagrebu posadili na razbeljen prestol in ga kronali z razbeljeno krono in kliče »le vkup, ubega gmajna«. Škofovi anarhisti menda menijo, da se bo zdaj uboga gmajna dvignila nad liberalce. A ti duhovniki poznajo slabo zgodovino kmetskih puntov. Matija Gubfcc in njegovi tovariši so se dvignili proti požrešni duhovščini in krutim fevdalnim velikašem. Fevdalno gospodstvo je razpadlo, graščine se podirajo, ostali so eamo duhovniki — ravno tako nasilni in požrešni, kakor v časih kmetskih pun- tov. Zakaj »Slovenec« ne pove, da so za časa kmetskih puntov kmetje na-skakovali samostane in farovže in jih požigali. Zakaj ne pove, da so kmetje farjem devali štrike okrog vratu, jih vlekli pred sodni stol in jih obešali, jim na tnalah zmečkavali glave, jim iztrgavali jezike in posebno odseka-vali roke, s katerimi so izprešali in nagrabili toliko krivičnega imetja. To spada vendar tudi k poglavju o ubogi gmajni, a škofov list je to previdno zamolčal. In ker »Sioven-Čevi« lenuhi v črnih suknjah proti poštenim ljudem, ki si s poštenim d«iem služijo kruh, Ščuje z anarhističnimi frazami, bomo že preskrbeli, da spozna ljudstvo, kje ima iskati prave in edine pijavke, tako da bo uboga gmajna vedela, kam se ima obrniti. Vojna na Daljnem Vztoku. Izkrcanje japonskega vojaštva pri Picevu. Japonci so se, kakor se poroča iz Londona, izkrcali pri Picevu v teku dveh dni. Do četrika so baje spravili na kopno 10.000 mož. Kitajo! pa zatrjujejo, da io Japonci v celem že iikrcali 30 do 60.000 mož in sicer na obali cd Piceva do Kap Terminala. Vsa ta velika vejna sila je brez vseh težsoč stopila na kopno. Rusi r;pc napravili nobenega poskusa, da bi izkrcanje zabranili. Japonci prodirajo od obrežje v smeri proti Port Adam« ta in KinČovu. Neki manjši japonski vojaški oddelek je v bližini Port Adamsa streljal na vlak, vozeč iz Port Arturja. Ker je želez-niška zveza že pretrgana, je Port Artur tudi že izoliran. O operacijah izkrcane armade še ni ničesar znano. Stotnik Komolto, ki je transportne ladje vodil, se j© že vrnil k svoji eskadri. Japonci so Picevo zvezali z Eliotskimi otoki g kabljem. V Tokiju vlada veliko veselje, da se je posrečilo na polotoku Liaotong * krcati japonsko vojaštvo in pretrgati zvezo Port Arturja a ostaio Mandžurijo. Zanimivo je, da so Japonci v vojni s Kitajci prav na istem mestu kakor sedaj izkrcali svojo armado, poklicano oblegati Port Artur. Leta 1894. je japonska armada začetkoma novembra stopila pri Picevu na suhem in 18. istega meseca so se že vsi topovi in druge priprave za ob leganje nahajalejv pristanišču Talien-van. Ponoči 20. novembra so Japonci jeli graditi baten je, katere so bile le naslednjega dne armirane. Ob 7. uri zjutraj 21. listopada so japonske baterije jele streljati na portarturške utrdbe Eqo uro pozneje je 1. japonska divizija že zavzela for Isusan. Ob 11. uri dopoldne so Japonci si izvojevaii vhod v mesto in so naslednjega dri-; že imeli vso trdnjavo v svojih rokah. Takratno kitajsko trdnjavo je zgradil pruski poročnik in pozneje kitajski general Hannecken. Trdnjava je imela 13 obraznih utrdb in 12 baterij. Ti fori pa so bili zgrajeni večinoma iz prsti in armirani s 300 topovi. Kitajska obramba trdnjave je bla seveda zelo slaba. Ko so Rusi dobili to trdnjavo vjroke, sojo najmodernejše utrdili in armirali. Lansko ieto se je še v državnem proračunu nahajala postavka 13 milijonov rub-Ijev za utrdbo forov med Port Ar-turjem in Daljnim. Ako so se lansko leto te fortifikacije izvršile, se ne v£. V nekaj dneh bodo Japonci po preteku desetih let znova jeli oblegati Port Artur. Dali se bo ta trdnjava mogla držati, dokler ji ne pride na pomoč general Kuropatkin, je odvisno od tega, kako je utrjena in armirana, kakor tudi od števila in kakovosti obrambne armade, od zmožnosti poveljnika in od zadostne množine žitiI in streljiva. Ker je pa Port Artur z vsem dobro preskrbljen in pripravljen za daljše obleganje, se je nadejati, da se bo držal, dokler ga ne reši Kuropatkin japonskega objetja. m00 Manifest generala Steslja v Port Arturju. Poročevalec ruskega brzojavnega agentstva javlja v Petrograd iz Port Arturja, da je izdal general Steselj, poveljnik portarturške trdnjave tale manifest na svoje vojake: Dne 30. aprila in 1. maja je prekoračil sovražnik z veliko močjo reko Jalu. Naša armada se je umaknila na preje si že izbrane pozicije. Včeraj se je sovražniku posrečilo se irkr-eati pri Picevu in v bližini Kiočov-skega zaliva. Za nas se prične na« porno delo. Naravno je, da bo sovražnik železniški promet onemogočil, našo armado potisnil do Port Arturja in pričel to trdnjavo, to predstražo ruske sile, oblegati. Branite jo, dokler ne dospe k nam ar-inada, ki se nam pošlje na pomoč. Smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim, da bdite neprestano, ste previdni in vadno pripravljeni, da nastopite nasproti sovražniku vsikdar dostojno slavni ruski armadi. Uverjeni bodite, da je v vojni vse mogoče in da bodemo s božjo močjo častno izvršili težavno svojo nalogo. Rusija in Portariur. Z ozirom na izolaeijo Port Arturja piše »Novoe Vremja«, da je potrebno, da Rusija, ločena od Port Arturja, stori svoje dolžnost. V času, ko na skalinah Liaotiešana kopica ljudi bije boj na življenje in smrt, mora Rusija razviti najintenzivnejše življenje in delovanje. Vso Rusijo mora navdajati samo ena misel, da ruska zastava ne sme nikdar pasti v Port Arturju. Le ako se vsi s sveto vnemo za-vzemo, da se Port Arturju pravočasno pomaga, bo vse potrebno storjeno. Mi bomo mirno prenašali to novo skušnjo, ob enem pa se zakleli, da Port Artur ne sme pasti; oblju« bujemo sveto, da je Port Artur lahko prepričan, da bo Rusija tvojo dolžnost storila. Port Artur zaprt, Reuterjev biro javlja iz Tokija ▼ London: Admiral Togo poroča, da je ithod is portarturškega pristanišča za vse ladje, izvzemši čolne, popolnoma zaprt. Japonci niso pri zadnjem napadu izgubili nobene ladje, pač pa nunogo moštva. Temu Togo-vemu poročilu oelo angieiki hati ne verjamejo. Dognano je namreč, da J Umetniška galerija. Ljubljanskemu uradnemu listu treba vsekakor priznati, da se resno zavzema za našo upodabljajočo umetnost. Veselo je, da se je »Laibacher Zeitung« tudi zavzela s serijo fino pisanih člankov za idejal. ki ga je gojilo že toliko naobraženih mož naše ožje domovine, slovenske in nemške narodnosti, ter opozorila na pripravni moment v njegovo dosego, — namreč rta ustanovitev umetniške ga* erije v Ljubljani. Ker je o občnem pomenu umetniške galerije pisal Že čislani avtor omenjenih člankov v »Laibt.ch.er Ztg.« m ker sem jaz sam v aprilski številki »Ljubljanskega Zvona« poudaril, ko-ikega pomena bi bila ista tudi za domačo umetniško produkcijo, katera mora ali izginiti v pesku, ali pa se mora navezati na tujino ter postati tako za rodno zemljo za večno izgubljena, ako se ji ne postavi vsaj skromen dom, ko je vendar že čisto dorastla ter postala polnoletna, — radi tega boiem na tem mestu razviti nekaj misli s specifično lokalnega, ljubljanskega vidika. V Ljubljani je za vsako panogo umetnosti boljše skrbljeno, kakor za »pulehrae artes«. Gledališč imamo dvoje, glasbena koncertna zavoda tudi dva, a zbirke umetnin, ki bi zaslužila to ime, ni nobene. In dasi je treba za gledališče in za prirejanje dostojnih koncertov relativno mnogo več denarnih sredstev ter sta obe ti instituciji veliko boij momentani, vendar moram rt4i da je v tem oziru med našim meščanstvom veliko več požrtvovalnosti, kakor bi bilo pričakovati; glede gledališča opozarjam le na Ztgreb. In vendar so n. pr. na odru umetniški uspehi in umetniška kvaliteta veliko dvomljivejša, kakor bi bila recimo v zbirki slik, kajti vrednGst slik je odvisna le od sli karja ter ne od različnih drugih okoliščin, ki jih more udejstviti le blagajna. Za denar, ki ga stane srednje dobra uprizoritev kake opere, ki mine v dveh urah in kuje umetniški vtis traja morda le nekaj mesecev pri — ljubiteljih gledališča, dobila bi se slika, ki bi umetniško učinkovala rod za rodom, kajti galerije so umetniški kapital, tčigar obresti teko stoletja. In ker je Ljubljana kulturno središče treh avstrijskih provinc, bi se pač spodobilo, da bi si preskrbela tak zaklad, ki bi kulturni razvoj tega teritorija se bolj priklenil nase, — ker kamor teži kultura, tja se giblje tudi gospodarski tok. Dasi imenujemo svojo stolioo duševni centrum, vendar nima pri naB svojega ognjišča niti znanost niti umetnost v celoti. Da ljubljanske univerze mnogo izmed nas najbrž ne bo dočakalo, je vsaj verjetno, če več ne, ali da bi pripravili sedež umetnosti, je kaj mogoče, ker eksistujejo umetniki. Ker imamo že glasbeni in gledališki zavod, manjka nam torej le Še institut, kjer bi prebivala umetnost čopiča in dleta, da bi mogli vsaj v umetnosti pokazati nekaj celotnega ter bi brezdvomno in utemeljeno konstatirali, da je Ljubljana reprezentan- tinja umetniške kulture, ako že znan-stva ne bi imela. Velikega pomena pa bi bila galerija predvsem za promet s tujci. Naše mesto nima razen svojih prirodnih krasot pokazati skoro nikakih znamenitosti človeku, ki potuje po svetu, da kaj vidi. Rudoltinum ima pač nekaj posebnost?, a te zanimajo le strokovnjaka zgodovinarja,potujočo cbčiostvo vobče pa gotovo nima od rimskih starin posebnega užitka. Ostale, sicer dragocene zbirke, so pa več ali manj podobne enakim napravam po drugod. Umetniški del, razen nekaj skulpturpo ljubljanskih cerkvah, Quaglievega stropa v stolici ter le par drugih fresk, ni, da bi se pokazalo inozemcu. In ker od Gradca do Trsta ni galerije slik, bi se temrajše pomudil vsakdo v našem mestu, kdor ima malo zmisla za umetnost Kako so skrbeli ravno v Gradcu za to, da so spravili skupaj nekaj, kar se da pokasati svetu, dokazuje dejstvo, da so tam kar tri javno zbirke umetnin, namreč poleg Landes Bildergallerie še Landcskupferstichmu«eum ter Kul turhistorisehes und Kunstgewrrbe-Museurn. Tudi v Lineu je v deželnem muzeju nastanjena lepa zbirka predvsem cerkvenih slik in skulptur, a Iicmoat ima svojo galerijo. Že galerija kot taka bi bila torej zanimiva za tujoa, kaj pa še, ko bi bila le zbirka domače umetnosti. Popotnik, ki si pride ogledat nnie kraje, ne more si pridobiti v naše duševno življenje prav nikakega pogleda, če bi došel pozimi, bi stopil morda lahko v gledališče ter občudoval našo Talijo, toda reči bi moral, da je videl drugodi že isto, morda boljše ali pa slabše uprizorjeno, kajti repertoir srednjeevropskih gledališč je, dasi seveda ne čisto enak, gotovo pa podoben. Neslovan, tudi če je na znanstvenem rasiskavanju, se ne bo m gel slepa seznaniti z našo literaturo, naše slika in kipe pa bi videl vsak in naj potuje za zabavo ali pa v svrho štu dij, na; bo Nemec ali pa Rus, kajti upodabljajoča umetnost govori jeaik, ki je vsakomur razumljiv in govori o vsakem času. V umetniški galeriji bi bilo mogoče najloije in najboljše so Japonci izgubili dre torpe-dovki; takisto pa je tudi ie precej dokazano, da izhod iz pristanišča ni zaprt, ker so se ruske ladje še po boju vrnile brez zapreke ▼ pristanišče in še sedaj križarijo neprestano japonske vojne ladje, kakor zatrjujejo japonska poročila sama, v bližini luke, da preprečijo, da bi rusko br >dovje morda vdrlo iz pristana in motilo izkrcevanje japonskega vojaštva, katera previdnost bi pač bila nepotrebna, ako bi bilo portarturško pristanišče zares zaprto. Bitka pri Fengvangčengu ? Že v petek je po borzah krožila vest v veliki bitki pri Fengvangčengu, a mi je nismo zabeležili, ker so vesti, ki se širijo po borzah, navadno neresnične. Kakor se pa sedaj kaže, imajo dotične vesti le nekaj podlage. Iz Pariza se namreč poroča, da so iz Tokija došla poročila, da je general Kuroki odredil, da mora japonska armada v noči s torka na sredo prodreti do Tan-san-čenga. Tu se je med Rusi in Japonci vnela velika bitka. Borba na življenje in smrt je zahtevala na obeh straneh ogromnih žrtev. Iz Seula pa se poroča, da so Rusi svoje glavno taborišče v četrtek zjutraj premestili iz Fengvang-čenga bolj zapadno proti Liaojangu in da se glavna japonska armada nahaja samo malo kilometrov od Feng-vangčenga. Londonski in new-yorški listi pa priobčujejo bnojavke, d a s e je v bližini Fengvangčenga vnela velikanska bitka, v kateri ste obe stranki imeli ogromne izgube. Govori se, da je v celem padlo 16.000 mož. Končno so si Rusi izvojevani z m a g o. Ti listi seveda tem poročilom ne verjamejo, ker javljajo o ruskih vspehih. Iste vesti pa krožijo in se z vso trdovratnostjo vzdržujejo tudi v Petrogradu, kar je gotovi znak, da bo nekaj resnite na njih. Morska bitka pri Censanu. Ministrstvo mornarice v Petrogradu je dobilo, kakor se iz Berolina poroča, brzojavko, v kateri se potrjuje, da seje vršila pri Gen-sanu med tremi ruskimi oklopnimi križarkami in več torpedovkami od vladi-vostoške, pod poveljstvom, admirala Jesena se nahajajoče erkadre in nekim oddelkom japonskega brodovja ljuta bitka. Podrobnosti še do sobote niso bile znane v Petrogradu. Vesti o padcu Fengvangčenga in Talienvana. Iz Antunga se preko Londona poroča, da se tam širi vest, da je Fengvangčeng 4. maja po ljutem boju padel. Iz Šanghaja pa se »Globu« poroča, da sc Japonci v petek zavzeli Talienvan. Namestnik Aleksejev. Namestnik Aleksejev, ki je na carjev ukaz moral k aktivni armadi, je dospel v petek v Mukden. Kvotna deputacija. Dunaj, 8. maja. Včeraj je imela avstrijska kvotna deputacija sejo v svrho konstituiranja. Za načelnika )e bil izvoljen baron Chlumeoky, za njegovega namestnika vitez Ja-worski, za poročevalca pa baron Sohwegel. Meritorna debata se ni mogla pričeti, ker Še ogrska deputacija ni izvoljena. Za lekarnarje. Dunaj, 8. maja. Zdravstveni odsek je včeraj nadaljeval posvetovanje o ureditvi lekarništva. Predlagalo se je, naj se število nediplo-miranih lekarnarjev omeji. Ali se komu odvzame koncesija na sodno ali oblastveno zahtevo, ako se je pregrešil proti lekarniškim predpisom, to naj bo odvisno od stanovskega zastopstva. Izreklo se je, da je osebna koncesija najboljši in najidealnejši sistem, a ni misliti, da bi se za sedaj izvedel. Vsi zaslišani lekarnarji so se izrekli proti konkurznemu razpisu. — Popoldne so bili zaslišani zastopniki neorganizovanih asistentov. Izjavili so, naj se lekarna povsod ustanovi, kjer je 6000 prebivalcev. Nadalje so izrekli željo, naj bi se za ves lekarniški stan ustanovil pokojninski zavod in moderna stanovska organizacija. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 7. maja. V pri-četku seje se je preČitalo cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se je sklioalo tretje zasedanje državnega zbora, kar se je vzelo brez dosedaj običajnih opazk in ugovorov s primerno udanostjo naznanje. — V ostalem pa je bila cela prva seja posvečena spominu umrlega pisatelja Jokaia. Posmrtnico mu je govoril zelo čustveno predsednik Perczel, ki je tudi povedal, da je v imenu zbornice položil venec ob oder. Še bolj je proslavljal zasluge odličnega pokojnika naučni minister Borze-v i c z y. Po seji so imeli voditelji vseh strank konferenco glede prepeljave Rakcciyjevih zemskih ostankov v domovino. Posvetovanje je trajalo dolgo ter so vsi udeleženci obljubili o dogovorjenem strogo molčati. Končni sklep o tej stvari pa se bo storil šele v torkovi konferenci. Dogovori se sučejo med drugim tudi o tem, da se pošlje deputacija iz zastopnikov vseh strank k cesarju, da mu izreče zahvalo za dovoljeno pre-peljanjo Rakoczvjevih ostankov v domovino. Nadalje se je pri tej konferenci tudi razgovarjalo o razdelitvi dela v državnem zboru. Minisčrsk: predsednik je izrekel željo, da bi se do sobote, ko se sestanejo delegacije, rešil vsaj zakonski načrt o zvišanju plač občinskim beleinikom. Obenem je prosil stranke, naj dovolijo, da se bode- vršile seje v državnem zboru tudi med delegaoijskim zasedanjem, da se rešijo nujne investicijske predloge. Ta predlog pa je bil soglasno odklonjen. Tudi magnatska zbornica je imela zaradi smrti Jokaia posebno sejo. Potem s ^ se izvršile volitve v delegacije. Grof Albert Apponyi. Budimpešta, 8. maja. Vodja takozvanih desidentov v ogrskem državnem zboru, Albert grof Apponyi, je dal slovo političnemu delovanju ter se preselil na svoje posestvo. Njegovi pristaši so si mnogo priza devali, da bi ga še ohranili za politično delo, a zaman. Iz Srbije. Belgrad, 8. maja. Radikalci so preprečili, da kralj Peter ne bo kronan, kakor je bilo nameravano, temuč samo maziljen. Voditelji radi-kalcev so namreč izjavili, da so prin-cipiaini republikanci, ki priznavajo le demokratično kraljestvo. Kraljestvo »po božji milosti« nima smisla, ker je izvir kraljestva utemeljen edincle v ljudski volji. Poljak! na Ruskem. Lvov, 8. maja. Dne 3. t. m. je bila obletnica poljske ustave, vsled česar so se priredile v Varšavi velike demonstracije. 200 oseb je bilo na cesti arotovanih; nekega dijaka so koz&ki ubili. Zaradi teh dogodkov je odstavljen višji policijski nadzornik Lachiewicz. Nemčija in Bolgarija. Sofija, 8. maja. Nemška vlada je oficialno obvestila bolgarsko vlado, da je dovolila ustanovitev bolgarskega diplomatičnega zastopstva v Berolinu Dopisi. Iz Stare Loke. Mislili smo, da bodo klerikalci že vendar enkrat prenehali s svojim hujskanjem proti raznim osebam Pa kakor ie videti iz »Slovenca«, imejo hudi Šinkovci in Fiorijančiči še vedno neprebavljen shod cvetne nedelje. Vedno še debelega Šinkovca sčiplje po tolstem trebuhu, ker ni mogel na tistem shodu svojega kljuna po svoji navadi odpirati. Kaplan bo moral pred sodiščem dokazati svoje obrekovanje proti dvema Logondroma. Bodemo videli, kaj mu bodo sedaj tiste polirane tercijalke pomagale. Blažeškova mama so že naprej obljubili, da bodo plačal: vse stroške, če bode kaplan kaznovan. Ta debela katoliška mama je vsa zatelebana v vsacega staro-loškega kaplana. Ssdanji kaplan Flo-rijančič vkljub temu, da je škof duhovnikom prepovedal posedati po gostilnah, posebno kjer so same ženske, vsak dan več sedi na strani Blaže škove mame, kakor pa doma v kaplani;:. Do dveb, treh čez polnoč gostuje notri. Ljudje marsikaj govore o razmerah teh božjih namestnikov z Biažeš&ovo mamo. Kaplanu se pri vsem tem prav dobro godi in »mama« Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Hadrijan IV. je bil izvoljen L 1285. Komaj jc bila blagoslovljen, Že so ga Rimljani izvolili svojim senatorjem. Papež je svojega brata Pandolfa imenoval svojim namestnikom. Čuden slučaj je bil, da sta ta dva brata, ki sta vladala Rim, bila oba vsled starosti in raznih bolezni tako pohabljena, da se nista mogla gibati. Pan-dolfo mnogo let ni mogel zapustiti postelje. Hadrijan ni mogel stati in če je, oprt ob dva duhovnika, maševal, ni mogel vzdigniti hostije. Ali v teh bolnih tele lesih sta prebivali dve krepki, zdravi duši. Hadrijan IV. je bil prijatelj Rudolfu Habsburškemu in se je ž njim dogovoril, da ga bo kronal cesarjem dne 2. februvarja 1287. Toda papež je tako obolel, da na kronanje ni bilo misliti in je 3. aprila 1287. umrl. Najsrčnejša želja Rudolfa Habsburškega je bila, da bi bil kronan s krono Karola Velikega, a prav ta želja se mu ni izpolnila. Kardinali se dolgo niso mogli ze-diniti, koga bi izvolili za papeža. Kaz- ao tudi zadovoljni s kaplanom. Bla žešklja bi najrajša zlezla kaplanom v njih škrioe, če bi mogla, pri vsem tem se dela svetnioo prve vrste in vedno krega čez liberaloe. Ej mati! V tako pobožni biŠi bi se ne smele goditi take stvari, da bi hlapci in dekle tako v divjem zakonu Živeli. Pa saj mama tudi s kaplanom, potem dekla in hlapec ne moreta drugače! Marsikaj še vemo in pride v kratkem vse na dan. To bodo vihale »farške« podrepnice svoje nosove, pa ne bode pomagalo ml. Vi ne nebate zasrarnovati župana in druge, sedaj bodemo pa začeli nazaj streljati. Iz Sele. V nedeljo 1. maja je priredilo bralno dru4tvo »Ratitovtc« lepo veselico z dvema igrama in petjem moških in mešanih zborov. Igralo so igro »Eno uro doktor«. Igra je prav dobro izpadla, nekateri igralci (Škrjanec, dr. Zajec in Ančka) so zareg prav izborno igrali. Druga igra »Polžejedec« je istotako imela popoten uspeh. Tu sta se posebno odlikovala Piskrovezec in Minka, pa tudi Špela, redar Muzovič, krojaški vajenec in drugi so bili dobri. Petje zborov se je prednašalo jako lepo. Udeležba je bila od strani poslušalcev mnogobrojna, tako da je bil moralni in gmotni uspeh najboljši. V nedeljo 8. maja se vrši v društvu predavanje pref. Kende o Japoncih. Is tega je razvidno, da društvo deluje jako pridno, zakar pa v prihodnje ne sme vnema za to ugasniti. Vrli igralci in pevci, le naprej še kmalu pokažite svoje igralske in pevske moči! Iz Trbovelj. Naših debelo kožnih klerikalcev se navadno ne prime tudi kak pasji bič. Vendar so jih zadnji dopisi v »Slov. Narodu« tako zbegali, da ne vedo. so li ptiči, miši ali oboje skupaj. V tej zbeganosti so priredili prestavljenemu kaplanu klaverno odhodnico, katere se je udeležila peščica teh po kadilu dišečih netopirjev. Ne bodite vendar take gorostasne šalobarde ter se ne jokajte za človekom, ki ni nikdar nič pametnejšega storil za Trbovlje, nego to, da Vas ie pri taroku gulil, dobro pil in jedel ter mastne remuneracije vlekel! Popov je tako v obilici, če ni ta, je pa drugi — črni so pa vsi enako Upamo, da se otresejo vsaj nekateri inteligentni omahovalei teh farških verig, drugače pridemo s tako močnimi bombami, da bode njih eksplozija provzročila dokaj smradu v Trbovljah. Dnevne vesti V Ljubljani, 9. maja. — Župan Hribar st* odpelje nocoj za več dni na Dunaj. — Klerikalno darežljivost so jako dobro spoznali javorniški in savski delavci. Ti so morali opustiti štrajk, ker jim vesoljno klerikalstvo ni moglo dati več podpore kakor 700 kronic in nekaj krompirčka. S 700 kronioami so podprli klerikalci 1500 družin, katere so bili pripravili ob 30.000 K zaslužka. In še teh 700 kronic so deloma nabrali pri nekle rikalnih delavcih. Duhovniki tudi to pot niso ničesar dali. Duhovniki imajo za deiavce samo — besede, »Slovenec« pa s.rno — pa pir — vžep pa ne poseže nihče. Klerikalci so delavce pač naščuvali, potem pa so jih pustil: — stradati. por je bil velik. Prišla je poletna vročina in prinesla malarijo. Šest kardina-nalov je tekom nekaterih dni umrlo, ostali so zbežali, izvzemši Škota iz Prenesle, ki si je s to vztrajnostjo pridobil papcŠko krono. Na zimo so se vrnili kardinali iu po dolgih prepirih izvolili 22. februvarja 1888 Mohorja iz Asedli kot papeža Nikolaja IV. To je bil prvi frančiškan, kije zasedel papeškiprestol. Nikolaj IV. je bil pameten in pravičen mož. Za njegovega vladanja je zadobila rodovina Colonna v Rimu zopei velik ugled in veliko moč. Nikolaj je umrl 4 aprila 1292., nekaj mesecev po Rudolfu Habsburškem in ne-krj tednov potem, koje zadnja krist-jausk:> p jest v Siriji, — zadnji revni ostanek vseh pridobitev križarskih vojsk — padla v roke mohamedancev. Ko je Nikolaj umrl, je imela cerkev snmo dvanajst kardinalov, ki so bili razcepljeni na dve stranki na stranko Orsiuijcv in na stranko Colon-DOV. Seveda se ti stranki nista mogli zediniii. Poletna vročina je kardinale pregiba. Sicer so se na zimo vrnili v Kim, a se kmalu zopet razšli, ker nobena stranka ni hotela odnehati. V Rimu je med tem zavladala prava anarhija, liepotizem različnih papežev je — Župan S vol tak na Svetji pri Medvodah je čuden svetnik. Pa naj si je tudi svetnik, je vendar hudoben, da se vse boji njegovega strupenega jezika. Zadnje čase opletal je stari grešaik s svojim lažnjivirn jezikom ob poštenega svojega soseda ŠusteršiČa; danes ga je zadela zaslu žena kazen; deželno kot vskliono sodišče obsodilo ga je radi Častikraje na 100 K globe, ali, če bi se globi istirjati ne mogla, na desetdnevci ričet! Da bi dobro teknilo, oče Svoj. šak! — Najnovejši spreobrnjenec je prismojeni filozof dr. Janez Evangelist Krek. »Slovenec« naznanja, da je Krek postal abstinent. To nas jako veseli. Bil je pa tudi I* skrajni Čas, kajti na dr. Kreka duševno stanje je pijača uprav strahovito vplivala. Koliko je Krek zapi), se da posneti iz tega, da je imel prej 60.000 K dolga, zdaj pa zida — vi! — Katoliški duhovnik, dal pokopati človeka kakor psa. V Marijacelji nad Kanalom ob Stoji je šel kmet Anton Žnidarčič dne 21. pr. m. iz hiše. Ker ga le ni bilo sa> zaj, so šli gledat za njim ter so ga našli obešenega na drevu Ni znar u kake okoliščine ao gnale uboge, moža v smrt. čuje pa se tudi glas da je bil malce zmešan. Ali kratko rečeno: pravi vtroa nam še ni znan. Da je pa gn&io kaj posebnega Žnidar čiča do tega, da se je obesil, to j« gotovo. Bog ve, kaj je bi' koliko je trpel, predno si je vzel ž ljenje. Ko so naznanili duhovniku, ki psstiruje v marijaceljski županiji ter včasih sliši na ime Šmid, včasih pa na nobeno, se je baje obrnil na nadškofijski ordinarijat v Gorici ra1; pogreba. Ordinarijat je rekel, da se ga ne sme oerkveno pokopati, ali da se ga mora zakopati v zemlji na po-kopališču, to pa je samo ob sebi umevno. Ali kaj ja storii ta v dušni pastir? Dalje pokopati nesr nega izven pokopališča ka&or p Pozneje je prišlo to, kakor se nam poroča, do ušes politične oblasti - j se je začela brigati za to reč. K * 23. pr. m. je bil »pogreb«, ko - ( vrgli Žnidarčiča v jamo izven pok pališča, ker pa je prišlo še neko ' • , sanje iz ordinarijata pa ker je čula ) j o tem slučaju tudi politična oblast j je dal nune Šmid izkopati reveža te? 1 ga zakopati na pokopališču dne 25 pr. m. — Tako ravnanje je zopet < nečuveno ter se obsoja samo ob Br Kaj pa politična oblast? Kako ^ prišlo do tega, da so sploh prvo pokopali nesrečnika zunaj pokopu lišča? Sodimo, da bi bila mor* v . vend*r biti obveščena o nakanah < nunčevih, ko je dal izkopati ;.. ; izven pokopališča. Aii tako slabo funksijonira njen aparat, da ne iavi takih reči pravočasno? Pa tudi sedaj . mora kaj storiti, kajti dejstvo e, d» ] je bil oni mož zakopan izven pek i paliaČa, obstoječi veljavni zakoni 1 tega ne dopuščajo, in politična oblast J bil vzrok, da so se v mestu vneli sti.i karski boji, pri katerih se ni vee Do za načela, ne za obseg papeže\ vpliva na posvetne zadeve, nego Bgof za osebne koristi posamičnih ljudi. ^ Rimu kakor povsod drugod vidimo, di cerkev vse korumpira in zastrupi provzroČa gnilobo. Kapitel je bil šest mesecev senatorja, Lateran pa brez pa; Stranka Orsinijev in stranka OolOBftt* sta prouzročali krvave poulične boj< Danes je ena stranka zmagala v tej ulici, podrla palače svojih nasprotnik uplenila nekaj cerkva in umorila ter oropala nekaj romarjev. Jutri je zrna-irala druga strauka in je ravno taki divjala. Kardinali so se zbrali v Peru-; pa se spet niso mogli zediniti. Koufcoo so 5. julija 1294. izvolili samotarji Petra, sina nekega kmetica za pasti* V drugih časih bi se bil ves svet sin^ jal taki kandidaturi. Sedaj pa je bil* mogoča, ker je bilo sovraštvo ui^ kardinalskama strankama tako veMM da bi se bili kardiuali raje poklali, nego da bi bila katera stranka odnehala- Novi papež Celestin V. je bil jako pobožen mož ali tudi velika reva. T* peška krona je bila zanj prevelik izpoznati tip naše narodne duše in našega umetniškega mišljenja. Baš radi tega sem pisal v »Zvonu«, naj bi se napravila predvsem moderna zbirka ter naj bi se starih umotvorov ne nakupovalo preveč, gotovo ne inozemskih, in celo izmed del starejših domačih umetnikov bi zadostovalo tisto, kar bi recimo dirovalo kranjsko plemstvo, med katerim je nekaj znanih vrlih ljubiteljev lepih Muz, kajti istina je, da je prejšnja domača umetnost bila sicer na domačih tleh, a ni tudi izrastla ii domače zemlje ter se ji specifični ton ne pozna toliko. V tem oziru moram oporekati gospodu avtorju v »Lsibacher Ztg «, ko zahteva historično-probiematični sestav. Galerij, ki podajejo splošni razvitek umetnosti, je v prostranem svetu mnogo in dovršenih ter ustanovljenih z ogromnimi sredstvi, ker je tudi samo z nekaj stotisoči težko ustvariti pošteno kronološko zbirko. Galerije pa, ki bi reprezentovala našo rodno zemljo, je dosedaj ni, a izrazit pečat naših poljan, trat, livad in naše ljudske duše nosi pač moderno, mlado naše slikarstvo. Kar S9 tiče lokala, kjer naj bo namesti bodoča ljubljanska umetniška galerija, ki se mora in se gotovo tudi bo ustanovila prej ali slej, če bodo merodajni krogi hoteli le nekaj žrtvovati, je gotovo še dosti časa za odločitev. Da bi se na hodniku v Rudol-fmu preuredil prostor v ta namen, menda ne bi kazalo že radi tega ne, ker bi bil ta lokal le provizoričen ter bi stala stvar vendarle razmeroma mnogo. Najpripravnejše mesto, če že govorimo o tem, bi bil brezdvomno stari »lontovž«, kjer bi bil prostor, ko se bo izselila kmetijska družba v lastno poslopje, katero se bo menda sezidalo. V »lontovžu« je v prvem nadstropju dosti dobra razsvetljava tudi za oljnate slike, spodaj in v sobah na dvorišče pa bi se razobesili akvareli in bi se razpostavile skulpture. Sicer bi se pa »lontovž« tudi lahko z veliko manjšimi stroški nekoliko preuredil kakor deželni muzej. Na javnih funkcionarjih je sedaj, da se zavzemo za rešitev vprašanja umetniške galerije v Ljubljani ter je začno razmotrivati. Nekaj uspeha bi bilo že, če se stvar vsaj teoretično reši ter tudi oGcijelno prizna upravičenost javne umetniške zbirke. Ad kalendas graecas pa stvar ne sme preiti. I. R. Sever. je poklicaot«, da čuva nr.d njimi, da ge izvršujejo. Kdor greši proti iako* nom, mora biti kacnovan, pa če je prav katoliški duhovnik! In to, kar sr> r.rčenjali uganjati z mrtvimi, nad katerimi nimajo oni nikake aodba, preaega že vse meje. Ekacunplarič necra postopanja proti njim je treba, katti t»ukega počonjnnja nikakor nismo voljni več prenašati To je že škandal, da mu ga ni para. Kje pa zasluži on biti pokopan, cn, katoliški duhovnik Smid s svojo široko ko-5 m & t o vestjo?! N*j malce premi-uje o tem, in Če ne prid* do pra-\-^s zaključka, mu lahko pocnagamo iri, saj poznamo tog* Čednega popa od mnogih atrani! — Ratiogoj, društvo z* podpiranje slovenskih visokošolaev, razpo-Šilja pisma slovenskim rodoljubom \i\ domoljubom, da mu blagovole" za tekoče leto nakloniti kako podporo. — Znano je. da že dvo leti kranjski deželni zbor pj dal nikakršnih podpor — vsled tega vlada ne samo beda med dijaki, ampak tudi v društveni b-aartjni in se je zanašati le še na osobna čuvstvs posameznih prijateljev učeče se mlr-dme. — Ii ljubljanski orfej. Prvi dve predstavi bodeta v sredo dne 11. in v četrtek dne 12. t. m. v „Narod, domu." Predstavi utegnete biti vender nekaj novega. Iz programa se vidi, da se je družba slov. igralcev potrudila, pripraviti občinstvu dva prijetna večera. Koncert in plese bodeta dirigirala dva kapelnika Hilarij Benišek in Josip v. Poula. Nastopijo: šauteza Hajacinta, humorist Gradišar, umetni piskač Ling-Long in koucertui pevec Betetto. Na vsporedu so solo nastopi, šaljivi prizori, balet, petje, godba in komična opereta, pri kateri nastopi Verovšek. Tudi s tremi balerinami so tekla pogajanja, a za prvi poskus so bile zahteve teh plesalk previsoke. V areni bodo mize pogrnjene. Prepiodaja vstopnic je v Šešar-kovi trafiki. — Pripravljalni odbor za XVI. glavno skupščino „Zaveže av&tr. jugoslovanskih učiteljskih društev" bo preskrbe! onim udeležencem prenočišče, ki se 7g!ase zanje. Zglasiti se je treba do 18. t. m. pri gosp. Ferd. Juvancu, šolskem vodji v Postojni. — Gasilstvo iz Ljubljane in okolice je imelo včeraj ob 7. uri običajno Florjanovo mašo v tlorjanski cerkvi. Mase se je udeiežilo nad 300 gasilcev. Pri sprevodu k maši in od mase je pod spretnim vodstvom kapelnika Poule svirala društvena godba, za petje pri maši pa je skrbele pevsko društvo -Slavec«. Po masi je imelo gasilstvo sestanek na Hafnerjevem vrtu, pri katerem je pridno in dovršeno svirala društvena godba. Sprevoda in sestanka se je udeležilo na stotine civilnega Jjuiatva, ki je soglasno zatrjevalo, da ie skrajni čas, da ima Ljubljana pošteno civilno Sodbo. — Deželna lekarna. Z današnjim dnem se je otvorila samo sa deželne dobrodelne zavode ustanov i jena deželna lekarna v Ljubljani. Ta lekarna je v deželni boinici. — Prevozniki dtrajkajo. Včeraj so imeli prevozniki iz Ljubljane m u okolice »Pri ievua na Marije Terezije cesti shotf, n& katerem so sklenili, da začno štrajkati in da ne bodo delali, dokler stavbeniki in posestniki opekarn ne privolijo glede zahtevanega povišanja plačil Shoda se je udeležilo 86 pre-kov. — Na današnjem aemnju so nekateri stavbeniki in lastniki opekarn nakupili precej konj in bodo sami opravljali svoje vožnje. — Prostovoljno gasilno društvo v Domžalah priredi dna 15 maja v prostorih g. Antona Mi levja »pri Pihlerju« v Stobu veselico s konosrtoni domače godbe, s šaljivo loterijo in pošto itd. Ker imajo zunanja društva io častilo občinstvo a osironu na ujedno želeeaiško zvezo jako lepo priliko se udeležiti te veselice, se pričakuj« mnogobrojna udeležba. Za prijetno zabavo, postrežbo in dobro kapljico je vsestransko skrbljeno. Torej na svidenje! — Poročil se je o. kr. okrajni višji Živinozdravnik v Kamniku, goop. Joaip Nikolaj Sadiiik.tr, z goapč. Štefanijo Novakovo. Ueetttamo! — Umrl je v Ajdovščini tamošnji o. kr. poštar, g. Mihael Pe-zdič, v starosti 62 let. N. v m. p.! — Uboj. V La;š*h v škofjeloškem okraju att se poaeatnika sin Ivan Fajfar to zidar Jurij Đernik napila k»L;hško-tt&rodtiega jeru.4& in ae sprla. Fajfar je v prepiru vzel poleno in je B*rnika ubil. — Ponesrečil je *Ji» v*.-. Janes Beton iz Mak* Rupe pri Kranju. V pijanosti je »telovadil« na mostu čez Kokro in padel v vodo. Cez tri dni so ga dobili mrtveca. — Državna konjerejska darila. Na Kranjskem se bedo leta 1904 delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobila z irebetona, k še sesa ah je že odstavijeno; b) za diio. Policija je bojevitega Metuaatema pohv«tila «.a njegove slavne Čine in dobro volio ter ga izročila v popolno pre-t-krbo vanj* nekemu dobrodelnemu zavodu. * Odkritje tajne tiskarne V Varšavi- Policija je zvedela, 4a se nahaja v stanovanju nekega varšavskega mizarja tajna socialnod?mo-kratična tiskarna. Pretečeni teden sta se podala zvečer policijski ko misar in orožniški nadporočnik z ne katerimi policaji v omenjeno stanovanje, kjer so bili mizar, njegova žena in trije socialni demokratje. Ko so ti zagledali redarje, so se brž zaklenili v dvo sobi ter sklenili, da sa upro z orožjem v roki. Ko so redarji vlomiti v drugo sobo, so socialni de* rnokratje streljali iz samokresov. Ko misar in nadporočnik sta padla mrtva. Nato so socialni demokratje z revolverji v rokah podili ostale stražnike ic hiše ter med potom še tri smrtno ranili. Ko je prišla redarjem pomoč, vlovili eo le «n«ge soeialnega demo krat« in mizarjevo ženo, OBtali trije so ušli. * Zanimiva zgodovinska anekdota« V reškem »Narodnem Listu« čitamo: V Napoleonovi vojski na Berezini sta bila, če prav tudi proti svoji volji, tudi dva Hrvata. Po porasu Francozov je vse bežalo, kamor in kakor je kdo mogel. Ruski zasledovalci so dosegli tudi ona dva Hrvata, ki pa sta saupila: »Bratje, mkar, mi smo naši!« Na zvok slovanske besede so Rusi odložili orožje, ponudili onima dvema jedi in pijače, pak so ju puatili na miru. Stari ded)e so L navdušenjem pripovedovali o tem dogedku svojim potomcem. ' Pcttrijoticen brivec. Kakor p ;ruća neki japonski list, je prišel nedavno v neko brivnico mož boljših stanov, da bi se dal bnti. Se veda sta se začela z brivcem takoj razgovarjati o vojni. In tu je gost izrazil nekak dvom, ali bodo Japonci na reki Jalu dosegli kaj uspehov Ta dvom je brivca, ki je bil zelo goreč patrijot, tako oznevoljilo in razburi.o, da je moža uretal v lice. Ta je šel brivca težit, toia sodišče ga je opro stile, češ, da |e brivčevo neokornost provzročilo le patrijotično čustvo. • Pri obravnavi. »Ali hočete dokasati, da je bil jetnik pijan?« »Vse kaže, da je bil« »Pojasnite!« »Obrnil je kozare« narobe in skušal ga je napolniti iz zamaiene stekle niče« • Uradnikom s plačo od 1S00 kron napr«*j daje posojila »Pražata laJoina« v Prag*, Ferdinandova \Y\ ia Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9 maja. Tukajšnja policija je sinoči aretirala 17 oseb zaradi razširjevanja ponarejenih stokronskih bankovcev. Med are tovanci so tudi trije bratje Herman, Erneet in Leopold Liebl iz II. okraja, pri katerih je policija izvršila hišno preiskavo in dobila 138 takih bankovcev. Aretovana je tudi žeca nekega litografa iz Hrvatske, ki je ponarejene bankovce prinašala na Dunaj. Pona rejal je bankovoe njen mož Dunajski detektivi so že na Hrvatskem, da razkrijejo vso stvar. Tukajšnji listi pravijo, da so v to zadevo zapletene razno imenitnejše osebe in da zadobi afera še sen zacioiialen značaj. Po naiočilu du najske poli "ijo je bil to noč v Zagrebu amto.ni Ambrož Lamal, lastnik male Ulograiija Našli so pri njem stroj za ponarejanje bankovcev in vse polno falzifikatov. Rusko-japonska vojna. Petrograd 9. maja. Oficijelno se razglaša, da vhcd v port-arturški pristan ni zaprt. Petrograd 9 maja. General Kuropatkin javlja, da so Japonci zasedliFenhvančeng. Berolin 9. maja Današnji listi trde, da je Aleksejev na zahte-vanje Kuropatkina in Skrydlova odstav^en in da pride na njegovo mesto veliki knaz Nikolaj Nikolajev ić London 9. maja. Japonski oddelki so v pecok razgnali ali ujeli več manjših ruskih oddelkov in zasedli Port Adam. Železnica je razrušena, brzojavna zveza pretrgana Petrograd 9 maja. Kuropatkin javlja, da so Rusi v bitki ob Jalu izgubili 70 oficirjev in 2324 mož Ubitih je 2G oficirjev in 564 mož, ranjenih 38 oficirjev in 1081 mož, ostali se pogrešajo. London 9. maja. Japonci bo resnično že v petek zavzeli Fenhvančeng Naskočili so Ruse nenadoma. Japonci so bili pripravljeni na veliko bitko, a do te ni prišlo. Bil je samo boj med konjeniki, nakar je japonska iDfan-terija zasedla mesto Ru3i so vsa skladišča razstrelili in uničili topove, ki jih niso megli seboj vzeti. London 9. maja Japonci so doslej na polotoku Ljaotong že 25.000 mož izkrcali, 25000 mož jih pa še izkrcajo. Zavzeli so baje tudi že Dalnij, tako da je Port Artur popolnoma obkoljen. Pri Kinčanu u je 16 vojnih ladij stražiio izkrcanje. London 9. maja. Iz Seula se poroča, da so Japonci tudi pri Takušanu izkrcali svoje vojaštvo in zasedli to mesto J London 9. maja. Japonci marširajo na Ljaojang, da bi se Rusom onemogočila umak-nitev na Mukden. London 9. maja Iz Tokio se poroča, da je bilo pri proslavi japonskih zmag v gneči 21 otrok pohojenih do mrtvega, kakih 40 pa ranjenih Poslano. Zadrugi gostilničarjev v Ljubljani, je bil dne 6. t. m. rekomandirauo do-poslan jako ugoden in važen dopis, in ker ni na istem podpisa, ga ne more zadruga pod svojim imenom v javnost dati; imenovana zadruga prosi, da se vsaj eden dopisnikov javi, ker pri isti zadevi ni nikake anonimnosti potreba. V L j u b 1 j a n i dne 9t maja U '04. ISU Fr. Novak s. r. Zahvala. Xupan«hu \ /ii/enibcrUii so dopo8lali za razdelit«* pogorelcem v Hinjah v prvo pomoč: Občina D?or 5b K 6 v , 1 voz sena in 8 mernikov žita, gg. Franc Omersa veletrgovec v Kranja 50 K, Žavbi, kaplan v Žužemberku 25 K, dekan Tavčar i>0 K, neimenovani dostojanstvenik 2u K, gospa Josipina Vehovec 20 K, gg. dr. Konvalinka 10 K, GregorCič, c. kr. notar 1 I K, čeme, kaplan 10 K, pl. F -Jranaperg. c. kr major v p. 10 K, Alojzij Vehovec 10 K, J. Vehovec l K Fran Pehani 10 K, Joaip Peham B K, Modic, gostilničar H K, Karol Zavodnik 6 K, gospa Mar. Zavodnik 5 K, komisija za odmero vojaške takse 5 K, Ivan Pehani ;> K, Modic, upok. stražmojster 3 K; po 2 so darovali gg. Modrine, C kr okr sodnik, dr. Modic. c. kr. sodni pristav, Cerk, c. kr. davkar, Kutnar, nadučttelj, Slano, upokojeni stražmojster, Zure, trgovec, Siherl, organiat, Basquar, c. kr. kanclist v p , Karol Nahtigal, Ivan Žnidaršič, trgovec, Rus, pos., Cukale; po 1 K ao darovali gg: Kerac, c. kr. kontrolor, Jer Je. c kr. kane, čerček, Novak Karol, A Kosiček, Fr. Žlajpoh, Hrjvat ml., Zaje, učitelj, Jernej Lavrič, J Stupica, Karol Podboj, Fr. Fifolt, Anton Škerbe, A Smerke, J, Kadune, J Papež, J. Kosiček, Jože Ur-bančič, Fr. Maver, Miha Urbančh\ A 2ni-darSič, J. Legan. gospe Batalič, Zolija Poft, Ana Pečjak, gdč. Pavla Žlajpah, gdč. N. Boldan; mnogo jih je tudi darovalo manjše evote. — Dalje so darovali: g Peham Fel. 5 mernikov žita, g. Dereani mnogo nove robe in stare obleke, g. Koželj nekaj nove robe, g. Gregorfiič obleko, g. UrbanCiČ, c. kr. kane. obleko i. t. ti. V imenu nesrečnih pogorelcev izreka županstvo vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. — Bog plačaj! 1342 Vehovec, župan. tfk^f ftaa1 a. aJI**a;a.T»«, ki prebavne organe spravlja v rad in jim tudi po dalja! rabi ne škoduje, ampak jih ae krepi, je .c/«*«!« timktmt-m trku»'nmt'ja #•«- f-t*i'jm9 f IJ ubijani mm KPmmmJski 7 cesti* Zunanja naročila po povzetju. 1 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kum dunaj. borz8 7. maja 1904. 4°/o n *V/o * -a /o T Salcšbeiit i»ai>lr)t 4"2°-o majeva renta . . . M1/, srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronBka renta 4o' zlata i« 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata „ . 4c/0 posojilo dežele Kranjske d*/,*/t posojilo mesta Spljet 41/ «y0 n „ Zadet 4*/,% bos.-herc. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. o. . „ ž.o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. 3 10°/o Pr- • ■ • • 41 /s°/0 zast. pisma Inneret. hr. n „ ogrske cen. de2. hr. ..... j 0 z pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. 1 . « • 4*1*0 obl- češke ind. banke 4C o prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . • • 3°/0 „ iuž. žel. kup. 1 4,/ac/o avst. pos. za Zel- p. o Srečke. Srečke od 1. 1854 .... n „ 1860V, • . . I „1864 . . . tizske ...... zem. kred. I. emisije ,. ... a " ogr. hip. banke . . srbske a fars. 100 — turSke..... Basilika sreCke . . . Kreditne ., ... Inomoške M ... Krakovske ,, ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. kriza „ ... Ogr. „ .in ... Rudolfove Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... I>e:ulce. Južne železnice . . -Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . -Ogrske „ „ Živnostenske „ Premogokop v Mostu ,Brux) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valuje C. kr. cekin...... 20 franki 20 rr arke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Dennr 9975 1-950 9960 11905 97 90 118*15 100 — 100-26 100- 100- 75 100 — 100 — 101- 85 106"93 101 — 100-50 10020 10010 100 75 98'5.'i 99-50 296 2? 10T— 195-182-261 -161 65 2?8 — 290 — 271 — 90'-130 86 2125 465-80-— 77-— 68--53-40 29 25 Blago 99 95 9970 99'80 119 26 98-10 118-35 100- 75 10125 ion- - 101- 75 10025 100- 25 10265 107-90 102.— 101 — 101- 20 101 — 10175 100 — 298 25 102 — 7e-— 504- 80'-64050 1605 — 641-— 755'— 24>50 626'-407-75 1985 — 489 5'J ! 324--165 50 152 — 11-34 19 0 i 2346 2B-9a\ 117 25 95 20 25275 4-84; 18460 283 50 163-65 308 — 293 — 278 — 95 80 131*85 22*25 475 — 84 — 81-50 72 — 5540 3025 71 - 80 — 514-— 81 — 64150 1614 — 842 — 756-250-75 635 — 403 75 1995 — 49050 327 — 467 50 155 — 11-39 1909 23.53 24 — 117-45 95-40 25375 6 — Zitne cene v Budimpešti. Dne 9. maja 1904. Termin. Pšenica za maj 1914 . .. oktober 1904 oktober maj 1904 . ■ julij 1904 . maj 1904 . oktober . . Rž Koraka Oves 11 11 11 11 ii 50 n 11 7'88 50 n M 7 99 50 11 II 6-60 60 11 11 499 50 11 11 5 15 50 11 II 5-30 50 n V. 560 Efektiv. 2 in pol Tinarja ceneje, Heteorologicno poročile Visi: * n*-"" ••- '"'-*£ W «£ [Opaao- Štanjel t P b«IO-metra i Q ** 1 mm., gj Vetrovi Robo 7 9. zv. 8 |7. zj. . 2-Pop. 730 2 7311 7326 10 4 10 8 176 »1. jvzhod »r. jvzhod ar. jzahod oblačno del. oblač. pol. oblač. n 9. B 9.ZV. 7. aj. 2. pop. 7341 733 8 734 0 10 6 95 17 0 si. jvzhod' oblačno brezvetr. \ jasno Br. jug jpol. oblač. S 91e in 13*0°, — normale: 13 0° in 131°. — Mokrina v 24 urah: 0 3 mm in 18 mm. Trpvsli Bflioffi 26 let star, izurjen v špecerijski trgovini, zmožen slovenščine, italijanščine in nekoliko nemščine, žeji s kavcijo 500 K sprejeti trgovino kot voditelj ali kako drugo primerno službo. Naslov: „J. B. trg. pomočnik poste restante v Trstu." 1326 -2 Zastopnika- za Ljubljano sprejme valjčni mlin Vinko Majdič v Kranju. 1324—2 D trgeuine mešanega blaga se sprejme učenec, deček ali dekle dobrih staršev. Jakob Šega v Škoojanu pri Mokronogu št. 6. 1251—3 Stanovanje z razgledom na ulico, obstoječe iz 4 sob in pritiklin, se za avgust odda. Gradišče št. 7. Majhna hiša z vrtom v LJubljani se kupi. 1306—3 Ponudbe pod ,,St. R." sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 1306-2 Proda se največja, enonadstropna hlČO št. 51, pri ni5a .Kraljicu4 v 6t. Vidu nad IJubijano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-3 iiče poštni urad Podbrdo ob Bačl. Prosto stanovanje in brana, dobra plača. Nastop takoj. 1340—1 za oeio io priporoča za bližajočo ee Bežijo spretne računske natakarje, donasaloe Jedil, podnatakarje, točilce, dalje računske natakarice s kavcijo, postrelnice in pridne deklice za vse ; hotelske sluge, sluge k gospodi, gostilniške točaje in raznašalce. Obenem pripomnim, da [je naprodaj kompletno opravljena kavarna pod Jako ugodnimi pogoji. Vse natančneje na Dunajski cesti št. II pri 1331—2 T\ Novotny. stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v II. nadstropju, obstoječe iz 5 sob in 2 sob za dekle ter pritiklino, se odda za maj ali avgust 1.1. Povpraša se pri hišniku v isti biŠi ali pa pri gosp. Jos. Lavrencicu, pisarna užitninskega zakupa, Dunajska cesta Št. 31. 1181—l Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestra gospodična Nadina Majdič previden* s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, zelo mučni bolezni, v 14. letu svoje dobe danes ob 3. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preljube ranjce bode v torek, dne 10. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi. Nepozabno priporočamo v molitev in blag spomin. 1343 V Kranju, dne 8. majnika 1904. Vinko in Matilda Majdič, starši. — Vinko, Demeter, brata. — Anica, Marica, Saša, Tilka, Vera, Zdenka, Mira, Zora, Ema, sestre. francoski cirkus GitiUaume. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v ponedeljek, dne 9. maja 1904 športna predstava s finim športnim sporedom. Jutri v torek, dne 10. maja 1904 ob 9« ms w^^«mk* 1344 odslovni in častni večer s tolikim odobravanjem sprejete, priljubljene in dobroznane AmjaHtA družbe ekvilibristov na lestvi ilMHililPa Z odličnim spoštovanjem R. Guillaume, ravnatelj. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. D21_23 Pod jako ugodnimi pogoji se proda 1 4 1 " V Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 1302 -2 Prodajalna na Starem trgu št. 26 pripravna za 1338—2 prodajo prekajenega mesa in klobas se odda takoj v najem. Pogoji se poizvedo istotam ali pa Da Mastnem trgu št. 7, I. nadstropje. Poskusite pristni Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5- 1C5 z eno ali dvema posteljama in s posebnim vhodom ss takoj odda. Dobi se labko tndi brana. 904-3 Turjaški trg štev. 4, III. nadstr. Salonska oprava! in otoman se po nizki oeni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška! cesta štev. 2. 1292 Hiša za Ljubljano 1321-2 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. za moj znani Cvekoi brinovec, Pismene ponudbe 2 referencami ».J Frana Cveka v Kamniku Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, are brnine, namiznega orodja | Bsjlttfc in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespoStovaajsi Karel Januš juvelir in zlatar 1 Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3 76 Žive ribe (postrvi, karpe) J. G. Praunseiss ima vedno v zalogi trgovina deiikates vitiarna, Glavni trg Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnic* C. kr. ravnateljstvo dr2. 2©le>3niOQ v Beljaku veijaven od dne 1. maja 1904. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE to*, kol. PrtOGA ĆEZ TRB12. Ob 1?.. uri 34 m ponoči m D viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzendl«.ate, Inomoat, Monakovc, Ljubno, čVz Selzthal \ Aussee, Solnega, čez K'oin-Reiflinfe v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Aznatetten. - 01 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. FranzensfU to. Ljul Dunaj. Cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Klein -Reiflmg v Steyr Line. Bude Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipako čez Amstetten na Dunaj. — v: 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, So!.. . Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž. Beljak, Ceiu*ec, F^anzen Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob jezeru. Inomv.-st, Breg r Cnrih, Genevo, Pariz, Cez Kiein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, PLaen, Manjine van Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.). Lipako na Durs; Cez Am8tetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Franzenaleste. Inon Monakovo (direktni voz L in E. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČ. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, cb 1 5 m popoldne: istotakc. ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJ L J ANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z buna * Amstetten, Monakovo, Inomost ^direktni vez I. in II. razr. S^lnu^rad, Franzenč Line, Steyrt Ljubno, Leiovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz 11 — Ob 11. uri 10 m dopoldne csobni viak a Dunaja Cez Amstetton.Prag j direktni v I in H. razr.), Kariove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevicc t.!.' i Ane. Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-G&stein, Ljubno, Ct Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Selz; . Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, i^ontabla. -- Ob H. uri 4i B zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla, čez Selzthal 1 nograda in Inomosta Cez K.'ein-Reifling iz Steyra, Linca,[Budejevic, Plznja, Manjmih v Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KO'*1 Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ot. 2 uri U eq i poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer ist ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. Mefian vlaki: Ob 7. uri 2H m ajatraj uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. —Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nede'iar praznikih. — PRIHOD V LJUBUAJNO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki. Oo t« m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 65 m ponuCi samo o nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda J6 označen po srednjeev ki je za ii min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je Ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. Zaradi preuredbe obrata se v naši tiskarni ceno proda: 1 cirkulacij ski cevni kotel, sistem Dtirr-Gehre, 39 m kurilne vodne ploščine, 8 atm. obratnega pritiska; 1 cirkulacij ski cevni kotel, sistem Dtirr-Gehre, 34 m kurilne vodne ploščine, 13 atm. obratnega pritiska ; 1 parni stroj, 25 konjskih sil, 1 parni stroj, 15 konjskih sil, oba z Rieder-krmilom 1 dlnamo-stroj, Siemens & Halske z% 70 ampere pri I6O voltih; 2 seselkl za polnjenje kotlov, različne transmisije prestave ln jermenska kolesa. 1319 . Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1 mmm pp vzajemna zavarovalna "toanlca v ^rstgrl. Rez. fondi: 20,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vneultozl »l«»Hnnl4«-nrtrLarnc W. 999^5694 554755