fPosmUMi platana v golo*!«. iSliaia veafi toren, (airiek in soboto. aana posamezni številki K 1-50. TRGOVSKI * ■gnv C i r' ^nzrftoi **eCeovi IST Časopis za trgovimo, mousmiio m obit. (jrcdn'5tvo tn upravnlStvo Je v Ljubljani, ttraaišče 6tev. 17/1. — s« tj e vračajo. — StevRka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K 95, za četrt leta K 50» mesečne K «0, ea Inozemstvo mesečno K 10 več. — Nata In toU ee v tfabljanl. leto IV. LJUBLJANA, dna 28. aprila 1921. ŠTEV. 37. Mi in Bulgari. Ljubljana, 27. aprila 1921. V zadnjem času se je razmerje med Jugoslavijo in Bulgarsko občutno poostrilo. Zdi se nam potrebno, da na tem mestu registriramo ta pojav v jugoslovenski zunanji politiki, ker moramo v novi dobi obračati vso paž-ajo tudi na zunanjepolitične dogodke, ako nočemo sredi občinskega volilnega boja in domačih slovenskih prepirov izgubiti vse širše orientacije. Še pred nedavnim časom je v generalni debati o vladnem ustavnem predlogu govornik Ilrvatske zajednice dr. Šur-min proglasil Bulgare za Jugoslovene in je želel ujedinjenja z njimi. Stje-pan Radič pa je že od početka svojega političnega delovanja v Jugoslaviji na-glašal potrebo združitve z Bulgari. Mi smatramo ta idejni krog za politično utopijo, vsaj za bližjo bodočnost, ker v lastni državi vidimo, kako narodno edinstvo počasi napreduje. Istočasno, ko smo culi izvajanja dr ja. Šurmina, pa smo zvedeli, da je Bulgarska za-prosna za enoletno podaljšanje roka, ki ji ga nalaga neuillyska mirovna pogodba za izvršitev obvez napram zmagovalcem in za povrnitev škode. Bulgarska se stavlja v položaj ubogega dolžnika, ki zatrjuje, da mu je izključeno plačati dolg. Nehote se je vsa jugoslovenska javnost pri tem spomnila obnašanja Nemčije glede vojne odškodnine. Kot so v Beogradu informirani, Bulgarska sploh ne misli resno na svoje pogodbene dolžnosti, ker še vedno upa na skorajšnji prevrat v Jugoslaviji. V ta namen že dolgo ruje proti nam v Macedoniji, kjer je organizirala več komitaških in roparskih band in kjer skuša ustvariti vseobči kaos. Glasom neuillyske mirovne pogodbe bi morala znižati prezenčno stanje armije na 40.000 mož, ali tega do danes še ni storila, temveč vzdržuje pod raznimi pretvezami takore-koc še vedno vojno stanje, kajti mi vemo, da je lansko leto ustvarila zakon o delu, ki pomeni po naših izkušnjah prisilno vojno delovno organizacijo. 0 vrnitvi vagonskega parka in vseh drugih predmetov, ki so jih tekom okupacije v Srbiji zasegle bolgarske oblasti in prenesle domov, pa Bulgarska noče slišati. Pred kratkim se je bulgarskim diplomatom celo posrečilo, da je polslužbeni list francoskega zunanjega ministrstva, pariški »Le Temps« priobčil tendenciozen članek o bulgarskih reparacijah, v katerem člankar zagovarja bulgarsko obnašanje pri izvršitvi neuillyske mirovne pogodbe ter skuša opravičiti bulgarsko zahrbtnost. Za nas je položaj jasen. Vidimo, da Bulgarska pe pride do spoznanja, da je premagana država, proti kateri Jugoslavija spričo vse novejše zgodovine ne more nastopati preveč velikodušno. Podoba je, da antantofil Stam-bulijski ne more še premagati vseh reakcionarnih sil v deželi, ki so Bulgarsko prodale centralnim državam in jo privedle v vojno nesrečo in končno do poraza. Kdor je čital o spletkah kralja Ferdinanda in je poznal njegovo politično misijo na Balkanu, ve, da bo treba cele regeneracije bul-garskega javnega mnenja. Nemški vzgled v reparacijskem vprašanju je motor vse današnje bulgarske zunanje politike, in čudno se nam zdi, da tudi uplivno francosko glasilo skuša zagovarjati nemške podrepnike. Nihče v Jugoslaviji Stambulijskemu ne odreka dobre volje, ali vidimo, da ima premalo zaslombe, in s tem je stvar za nas jasna. Bulgari se sklicujejo na antantno reparacijsko komisijo v Sofiji, ki ji skušajo maskirati gospodarski in finančni položaj dežele v čim najbolj žalostni luči, ter pravijo, da je vprašanje reparacije predvsem bulgarska zadeva. Isto sliko vidimo na primer na Dunaju, kjer vlada in časopisje antantnim komisijam na ves glas pripoveduje, da je avstrijska republika neposredno pred ban-kerotom. Videli smo, da mnenje ambasadorske konference v Parizu glede Avstrije ni tako skeptično, kot bi avstrijska vlada želela. Glede bulgarskih reparacij mora obveljati isto na-ziranje in je le to za nas neugodno, ker kljub diplomatični spretnosti dr. Vesniča v Parizu glede obračuna z Bulgarsko ne moremo preveč računati s podporo zapadnih držav, ki imajo vsled nemške trdovratnosti in z bojem proti boljševizmu že itak rešiti ogromne probleme, katerih dalekosežnosti Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) VI. Bosna in Hercegovina. Ti zemlji, otvorjeni nemški ^kulturi« 187o. 1., ki pa ste bili bolj iz. mozgavani, kakor podpirani od obeh polovic nekdanje Avstro-Ogrske, da-siravno je ista storila za nje vseeno nekaj malega radi lastnega profita in pa da je zbrisala kulturnemu svetu oči, imate samo nekaj znatnejših industrijskih podvzetij, a pravih us-njarij, razven ene pri Sarajevu z ma-šinelnim obratom, nobenih. Vzrok temu je ta, ker ni podpirala Avstrija dosti energično te obrti, ker se ie bala konkurence za svoje nemške in-dustrijalce, ki so iskali sirovo kožo, deloma pa tudi za to, ker so vsi poskusi v tej smeri propali radi medsebojne nezaupnosti, kakor tudi poneverjen ja od strani poklicanih slro-kovnjakov. Mali vzrok ie tudi ta, ker so se po okupaciji izselili bogati Tur- ki, kateri so kot »tabaci« (kožarji) zelo dobro izdelovali kože na pr. za črne opanke, ki so bile uvedene iz Bosne celo v Srbijo okoli 1. 1850 (glej knjigo g. načelnika min. trg. Saviča: Zanati u prisajedinjenim krajevima 1914, str. 368, opančarji!). Goveja pasma bosanska je zelo različna. Posavina ima precej dobre vole sive pasme z dolgimi rogovi, slične ogrskim. Srednja Bosna in Hercegovina ima slabo govedo — bu-TI* s.em tja opazi človek pleme->T> k^vo, ki je bila poslednji čas P jana. Buse so nizke in majhne, poznajo se po štrleči dlaki, koža po imenovanih akotnih žilah in v večini po ogrcih ki jih dobi na paši od brenclja (hvpoderma bovis). Gozdnati kraji Sarajevo—Višegrad—Foča imajo dosti lepo živino. Na žalost se v Bosni vse premalo pazi na pople-menenje pasme, ker ni kmetijskih organizacij in takih strokovnjakov. Žival je priučena na slabo pašo, pase se do globoke zime ali pa je koruzno slamo, ozir. nasekane in posušene veje z listjem, zelo malo sena in ve tega izpranega, ker ne poznajo sked- se komaj zavedamo. Izvršitev neuilly-ske mirovne pogodbe bomo morali sami izsiliti. To vprašanje pa za nas ni samo velike finančne važnosti, ampak ima velik notranjepolitični pomen za vso Jugoslavijo, ker Bulgarska računa z notranjimi nemiri pri nas in podpira vsako protidržavno gibanje, o čemer bi uradništvo v Južni Srbiji in naš notranji minister vedeli marsikaj povedati. Temu rovarenju mora Jugoslavija napraviti konec, in če zahtevamo reparacijo, s tem ne toliko hočemo zalečiti materijelne vojne rane, ampak v prvi vrsti hočemo osi-gurati svoj mirni nacionalni razvoj. To je naša dolžnost, in ako bo vlada morda v kratkem prisiljena, nastopiti proti Bulgarski energičnejše, bo za njo stala brezdvomno velika večina jugoslovenskega naroda. Stališče trgovstva |pri reviziji a u tonom ne carinske tarife in sklepanju trgovskih pogodb. (Poročilo J. Mohoriča na mariborskem trgovskem shodu). (Konec). Prvi korak v smeri organizacije naše zunanje trgovine je, kakor že omenjeno, da stremimo po tem, da dobe kolikor mogoče mnogo zastopstev inozemskih tvrdk v naši državi domačini in da za naš izvoz organiziramo čim več lastnih zastopstev v inozemstvu. To vlogo pa smejo in morejo prevzeti samo najbolje kvalificirani, agilni in brezhibni ljudje, da ne skvarijo z nereelnim poslovanjem našega imena in reputacije solidnosti. V tem oziru si moramo vzeti za vzgled Hrvate in Srbe, ki so že davno navezali direktne poslovne stike z Anglijo in Ameriko in tam ustanovili lastne trgovske družbe. Treba je pa tudi večjo pažnjo posvetiti razvoju domačih špedicijskih podjetij, ki so poklicane ravno v Sloveniji, ki je za inozemski prevoz izredno važnega pomena, igrati veliko vlogo. V tem oziru smo bili tudi precej neaktivni in se je mnogo tujih tvrdk ugnezdilo pri nas. Za ves razvoj trgovskega prometa bo vsakoletni ljubljanski sejem vtr redno velikega pomena, ako bodo naši trgovci hoteli in znali izkoristili prilike in ugodnosti, ki so ž njim v zvezi. Kakor nam kaže nedavno objavljena statistika dosedanje zunanje trgovine, se moramo zaenkrat sprijazniti z dejstvom, da naša soseda Avstrija in Italija absorbirata večino naše zunanje trgovine. K temu so nas silile neurejene politične in prometne razmera. Medlem ko smo v Sloveniji navezani le na železniški promet, imajo ostale pokrajine naše kraljevine ugodnejšo lego, ker imajo po Savi in Donavi zvezo s celo srednjo Evropo in Avstrija vodnega prometa n« more ovirati. Dalmacija ima odprt« širno morje, tudi Hrvaška ima zvez® z morjem, le Slovenci smo od njega odrezani. i>ostop k morju preko tujega ozemlja je za osamosvojitev naše trgovine nevzdržen. Praksa dveh let ja pokazala kakšnim ubijaj' čim neprili-kam je vsled tega izročena naša zunanja trgovina, zato je naš življenjski postulat, da dobi Slovenija po lastnem ozemlju železniško zvezo z morjem. Le na ta način se nam bo mogoče emancipirati od tuje posredovalne trgovine, stopiti polagoma na svetovni trg in prosto izbirati trgovska pota in zveze. Omeniti hočem samo, da je ameriški konzulat v Zagrebu pretekli teden poslal zbornici v Ljubljani dopis, v katerem želi, da bi se napravila anketa glede vzrokov, ki ovirajo tesnejše gospodarske stike med Ameriko in našo državo. Brez dvoma imamo mnogo vzroka, da se odstranijo te zapreke in da se naše zveze z državami, v katerih imamo velike kolonije naših sorojakov, ojačajo in izpopolnijo. Iz Anglije dobivamo cele kupe ponudb in vprašanj in gotovo bo v našem interesu, da izvozno trgovino dirigiramo s časom v države z zlato valuto. Od naše vlade zahtevamo in i opravičenostjo pričakujemo samo eno, namreč da v režimu zunanje trgovine ne dela prevelikih skokov, ki povzročajo našemu trgovstvu nedo- njev in kozolcev. Vsakdanjega kidanja gnoja, čiščenja s krtačo in češ-Ijejn nočejo poznati; njim je glavno toliko in toliko glav, kvaliteta je postranska stvar. Zato je živina mršava, hitro želi vola in daje teletom malo in slabega mleka. Kože bosanske bu-še, ki imajo navadno še črepinjo in parklje, so manj vredne ter so se kupovale 50 odstotkov ceneje od naših slovenskih. One so se upotrebljavale za podlogo in slabši opančnik, ker se ne dado iz zgoraj omenjenih razlogov absolutno ne pravilno raztegovati za lice, to je gornje usnje, da ne bi kazale še vedno hrapavih gub in so razven tega še radi slabe hrane prazne. Komaj 15 odstotkov telečjih bosanskih kož izpade za lice. Sarajevske mestne kože so čistejše in večje, deloma zato, ker prihaja klavna živina iz Banata in so zelo dobre za opančnik. Kozine se dele kakor ovčine v bosanske in hercegovske. Bosanska je manj ošničasta (ker se žival pase v gozdu) od hercegovske, ki ima posebno na vratu bele, črne in rude5e pike od ošpic. Prve so brazgotine sta- rih, druge lanskih ,a rudeče letošnjik ošpic. Dvižice (koza, ki je v drugei« letu) in kozličevine so zelo dobre; upotrebljavajo se za fine ženske chevreau-čevlje, ki se izdelujejo seve v tujini. Bosanska ovčina je zelo dobra; Vlašiči nad Travnikom so znani no razvitem stočarstvu. Hercegovinska ovčina je polnejša in enakomernejša od bosanske, kakor sem jih imel priliko opazovati v dunajski vojaški zbiralnici kož 1. 1917. Čudno se mi zdi to, da imajo nekatere ovce ogrce, nekatere pa zopet nekake murčke-por-bradke, kakor kakžna koza ali prašič. Ovčja pasma je dolgo in grobo-volnasta; volna od ene ovčine tehta 1.50—2 kg. Tz Fojnice je bila prine-šena v Visoko sveža koža od ovna, težka 14 kg, ki je tehtala suha 9 kg in imela 5 kg volne. Ovčja koža je izborna za chevrettes-letne damske čevlje, glace in galanterijske svrhe. Ona se lahko izdela bilo to s kromom ali kot imitacija istega z rujem (šmakom),. enako s kakim drugim čreslom gladko, lissč ali chagren. (Dalje prihodnjič.) »ledne materijalne in moralne škode v inozemstvu. V sedanjih kratkodob-*ih pogodbah se namreč nahaja klavzula, da si pridržujejo pogodbene države samostojno prepovedati ali omejiti uvoz in izvoz. Vsled tega so trgovci vedno izpostavljeni negotovosti pri vsakem naročilu in kalkulaciji, da naročeno blago na potu prehiti tele-grafična prepoved. Tako je v zadnjem Easu Italija prepovedala brez obvestila naših uradov uvoz živine in meta, krmiv, pohištva, potem je črez noč prepovedala naša vlada izvoz cerealij in krmiv, kar na našo zunanjo trgovino zelo neugodno vpliva. Posledice smo videli takoj v naši valuti. — • Enako je bila trgovska pogodba, aklenjena z Avslrijo meseca junija 1. leta, objavljena šele oktobra meseca in minimalna tarifa pa je stopila 19. Januarja 1921 v veljavo. Želimo izhoda iz te nestalnosti trgovske politike, vse drugo je inici-jjativa in delo trgovstva samega. Pregled trošarinskih predmetov. (Konec.) 13. na kresila, in sicer: a) na žepna, 1. ki niso težja od 'm gramov za vsako,............................2 din. 2. ki so težja od 25 gramov za vsako ............................4 din. b) na namizna in stenska, za vsako ...•.......................12 din. c) na preprosta kresila z vrvico, ki se ne prižigajo s pomočjo nikakršne tekočine.................0.50 din. Pripomba. Ta trošarina se ne pobira za preprosta ognjila in kremen. 14. Na alkohol (špirit) in za vse spirituozne tekočine, ra-een tukaj izrečncf omenjenih, za vsako hek to litrsko stopnjo 20 dinarjev. Pripori]ba. Na predmete, izdelane iz alkohola ali z alkoholom, kakor na parfumerijske in kozmetične preparate, aromatične esence, zdravilne preparate, etilov (žveplov) eter »a., ki se uvažajo iz inozemstva, — in za katere se, ako se proizvajajo v državi, ne oddaja alkohol brez plačila državne trošarine — se pobira tro-ftarina po količini alkohola, ki ga imajo v sebi. 15. Na sadno žganje v vseh pokrajinah, razim v Srbiji, za vsako hektolitrsko stopnjo, 10 dinarjev. Pripomba 1. Za žganje, ki se uvaža iz inozemstva, se plačuje razun carine trošarino po 20 dinarjev za vsako hektolitrsko stopnjo. Pripomba 2. Trošarina se ne pobira na ono sadno žganje, ki ga kuhajo posamezniki iz lastnih proizvodov za lastne potrebe in za člane družine ali zadruge in služabništva, ki štejejo nad 12 let in ki so pri njih na hrani in stanovanju, ako ti posamezniki ne trgujejo z alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom in pivom) na debelo in na drobno, niti ne točijo teh tekočin, niti na tuj ra-fun ne prekuhavajo žganja in ne izdelujejo žganja, rozolije, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin, in sicer smejo, kadar se kuha žganje a) iz koščičastega sadja (razen trnoljic), vina, vinskih droži, vinskega in sadnega mošta, grozdja in metlice; b) iz drenulj, trnoljic, šepečjih jagod, jabolk, hrušk in drugega peč-kastega sadja, jagod, robidnic, malin, murv, korenin in vinskih tropin; c) iz iztisnjenega pečkastega sadja — ako ima družina, ali zadruga s slu žab ni šivom vred: 1. do pet članov — kuhati iz predmetov, navedenih pod a) en dan, pod b) dva dni, pod c) tri dni; 2. nad 5 do 10 članov — kuhati: iz predmetov navedenih pod a) dva dni, pod b) štiri dni, pod c) šest dni; 3. nad 10 članov — kuhati: iz predmetov, navedenih pod a) tri dni, pod b) šest dni, pod c) devet dni. Za čas naveden pod 1, 2 in 3 se sme uporabiti samo en kotel, ki ne dr/i več kot 80 litrov. Ako drži več, se zgoraj označeni čas določi v raz-nierjii proti prostornini žgalnega kotla; za osnovo se računi kotel z 80 litri. 16. Na kisovo kislino, izdelano iz lesa, za 1 odstotek jakosti, 4 dinarje. 17. Na mineralne in druge njim podobne vode, ki se uporabljajo za pijačo ter se prodajajo v zaprtih posodah in sicer: a) na vse mineralne vode, ki se dobivajo kot take iz prirode, ne glede na to, ali jim je dodana primes ali ne, za 1 liter 0.20 dinarja. b) Na vse druge oslajene, okisane ali kakorkoli začinjene vode, pripravljene iz navadne vode, kakoršne so sodavica, pokalica, sinalko in drugo, za 1 liter 0.20 dinarja. Deli litra se računijo za take, a ne za cel liter. 18. Na vino, vinski mošt, vinsko brozgo, vino iz jagod, vino iz slada in razstopljenega medu (medico) odpade trošarina po 32 kron za hektoliter, in na vino v steklenicah, ki drže do tri četrt litra pa znaša trošarina 0. 60 K za steklenico. Za steklenice, ki imajo večjo prostornino, je plačati za vsakih, če tudi le pričetih tri četrt litra nadaljnih 0.60 K trošarine. Drugi del »Trošarinskih predpi-sovc vsebuje trošarinski pravilnik, l j. izvršilno naredbo. Pravilnik je popravljen po stanju z dne 1. dec. 1920, torej je tudi še danes veljaven. Prvotno besedilo tr< šarinskega pravilnika je razglašeno v >Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 191 (s|J< šni del), št. 193 (posebni del) in št. 194 (navodila in obrazci), izdanih dne 2., 4. in 5. sept. 1920. (Na-redba št. 345 Urad. list). Izpremem-be in dopolnitve tega pravilnika so razglašene v »Službenih Novinah« št. 253, izdanili dne 13. nov. 1920. (Na-r< dba št. 441 Uradnega lista.) Pravilnik vsebuje: Od člena 1. do 4. splošna določila. Člen 5. do 16. pobiranje trošarine. Členi 17. do 48. govore o trošarinski kontroli. Trošarin-ska shranišča so obravnavana v členili 49. do 63. O izvozu trošarinskih predmetov in povračilu plačane tro-šaiine govore členi 64. do 75. Nadalj-ni členi (člen 76. do 101) obravnavajo trošarinske prestopke in kazni, preiskavanje in, sojenje. Posebni del (členi 102 do 121) obdeluje pobiranje trošarine in trošarinsko kontrolo pri posameznih trošarinskih predmetih. Prehodna določila so vsebovana v členih 122 in 123 in zaključna določila pa v členih 124 in 125. Nadlje slede navodila in obrazci po naredbi ministra za finance z dne 10. dec. 1919, št. 6253, o uporabi novega sredstva za splošno denaturu’a-nje špirita, dalje navodilo za ugotavljanje jakosti kisove kisline in o razmerju med težino in prostornino pri trošarinskih tekočinah. Trošarinski obrazci se nahajajo koncem knjige. Tretji del obravnava pravilnik o trošarini na vino in sicer po stanju dne 1. dec. 1920. Prvotno besedilo tega pravilnika je razglašeno v Ur. listu dne 17. sept. 1920 pod št. 338, preuredba tega pravilnika istotam dne 17. nov. 1920 pod št. 426. Konečno še sledi več obrazcev in tiskovin, ki se rabijo pri naznanilu, kontroli oz. odmeri trošarine itd. Bralce opozarjamo še na uredbo o organizaciji finančne kontrole kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, objavljene v Uradnem listu pod na-redbeno št. 23 (št. 7 Ur. 1. z dne 21. januarja 1921). Uredba vsebuje organizacijo in oblastva finančne kontrole, o njenih nalogah in dolžnostih, o pravicah finančne kontrole, osebne predpise in prehodna določila. Da ne bo zamenjav, omenjamo še, da je od trošarine razločevati monopolno takso. Ta se pobira pri uvozu monopolnih predmetov, kakor so: sol, petrolej, cigaretni papir, vžigalice, tobak, saharin in druge umetne materije za oslajenje. Hctpisi. Tz Tuhinjske doline. Meseca novembra p. I- se je ukinila vozna pošta med Kamnikom in Motnikom. Potem je vozila pošta samo do Šmartna, dočim so bile občine: Zg. Tuhinj, Špi- talič in Motnik brez vsake zveze. Kakor se pa sliši, je sedaj še ta zakupnik odpovedal vožnjo pošte: Kamnik-Šmartno. Krasno napredujemo v Jugoslaviji! Mesto da bi dobili že davno obljubljeno železniško zvezo s Polze- lo, ali vsaj avtomobilno, se nam je še ta starokopitna zveza vzela. Tujci se kar ne morejo dosti načuditi temu nazadnjaštvu, zlasti pa naši domačini, koji se vračajo iz Amerike v Jugoslavijo! Poštno ministrstvo se izgovarja, da se ta vozna pošta ne rentira. Vprašamo poštno ministrstvo: ali se vse državne naprave same rentirajo, kakor: državne železnice, šole, sodišča in nebroj drugih naprav? — Ali ne plačujemo mi iz devetih občin ravno tako davke, pa smo brez vsake zveze! Prosimo naše narodne poslanike, da se nujno zavzamejo pri poštnem ministrstvu, da se nam vsaj ta starokopitna poštna zveza zopet vzpostavi! Izvoz in uvoz, Prepoved izvoza žita r Vojvodini. Ker naša vlada še ni ukinila prepovedi izvoza živil in krme, je zavladal v trgovini s poljskimi pridelki popolen zastoj. Trgovci in poljedelci bodo imeli veliko škodo, na svoj račun prišli pa bodo le razni špekulanti in navijalci cen, ki kupujejo žito, posebno pšenico, brez vsake konkurence. Na meji stoje natovorjeni brodovi, ki ne morejo nikamor, ker jih je tam dosegla prepoved izvoza na »neomejen« čas, to je za toliko časa, dokler se ne zboljšajo pogoji za prihodnjo žetev. Kaj bo s teni tovorom, do sedaj nikdo ne ve! Gotovo je to, da je bila prepoved opravičena le za žita, ki nam služijo za kruh, dočim bi se ostalo motalo izvažati in prodajati, ker to zahtevajo interesi našega poljedelstva in gospodarstva. Če ne drugo, bi se moral osvoboditi od te prepovedi vsaj previ-šek posebno koruze, ki ostane čez našo potrebo in katerega ne bomo v stanu porabiti, sicer bomo izgubili zunanja tržišča in zaupanje inozemstva v našo trgovino. V trgovskih krogih vlada še vedno upanje, da bo vlada dovolila izvoz živil in prepovedala le izvoz one količine žita, katerega rabimo za kruh in za moko. JlnroSno gospodarske zttdeoe. Trgovina. Monopol na sol. Po poročilih iz Beograda monopol na sol v naši državi ne 1)0 vpeljan, obstoječi monopol na sol v Srbiji pa bo ukinjen. Slohodna trgovina v uusiji. Ruska sovjetska vlada je izdala predpise glede slobodne trgovine, ki je dovoljena le v krajih, ki so v predpisih izrecno navedeni, to je v Moskvi in na 13 drugih trgih. Trgovec mora imeti posebno dovoljenje in ne sme biti mlajši kot 18 let. Po kolodvorih, glediščih itd. je prodaja živil izjemoma dovoljena. IndustrUa* Kranjska industrijska družba. Iz Dunaja se poroča, da se bodo kmalu začeli pregovori glede razdelitve Kranjske industrijske družbe v italijansko in jugoslovansko podjetje. Večina delnic se nahaja v italijanskih rokah, v upravnem svetu pa imajo večino naši državljani in Italijani. Odkup železarne v Zenici. Ekonom-ski-finančni komite ministrov je sklenil, da se odobri vsota 1 milijon dinarjev za odkup akcij, železarne v Zenici. Ta predlog bo predložen ministrskemu svetu v definitivno rešenje. Industrija svile v Čehoslovaški. Tvornica svile v Moravski Ostravi, katera ima delniško glavnico 20 milijonov č. kron, proizvaja dnevno 1000 kg svile. Orade se še druge tovarne svile. Oenarstvo. Ponarejene H«včanice. Ker se je po nekaterih krajih naše kraljevine, posebno po kmetih širila novica, da se nahaja v prometu mnogo ponarejenih novčanic po 10 dinarjev, poroča delegat ministrstva financ, da ponarejenih novčanic po 10 dinarjev v prometu ni. Da so novča-nice, katerih serija se prične z 0 ponarejene, ni pravilno. Opozarjamo pa naše čitatelje da sta se v zadnjem času pojavili dve ponarejeni novčanici po 1000 dinarjev. Te novčanice se jako lahko spozna od pravih, ker niso tako markantne in je vodni znak tako slab, da se komaj razloči. Tudi je ena izmed koral, katere ima na vratu ženska podoba, zmn-zana, tako, da sega barva na vrat. Hipotekarne založnice Hrv.-SIav. zem. hipotekarne banke. »Narodne Novinec so objavile okrožnico ministra z« finance, po kateri dobe hipotekarne založnice in komunalne zadolžnice Hrvat-sko-slavonske zemaljske hipotekam« banke pupilarno vrednost v vseh deželah naše države, ki so prej spadale pod Avstro-Ogrsko. Dohodki in izdatki državnih pošt 1. 1920. Po podatkih, zbranih v ministrstvu za finance so znašali leta 1920 dohodki vseh pošt v naši kraljevini komaj 40 milijonov dinarjev, medtem ko so znašali izdatki, v katerih niso vračunjene dra-ginjske doklade poštnemu osobju dvakrat toliko. Banka za trgovino, obrt in industrij« d. d. v Zagrebu. Na seji ravnateljstva Banke za trgovino, obrt in industrijo d. d. v Zagrebu je bil predložen zaključek 1. 1920, ki izkazuje 3,407.363.89 K čistega dobička. Nasledstvene države dobe zlato Av-stro-Ogrske banke. Reparacijska komisija je odredila, da se razdeli zlato Av-stro-Ogrske banke v znesku šestih milijonov kron proporcijonalno med nasledstvene države. Novi madžarski bankovci. 1. maja pridejo na Ogrskem v promet novi 100* kronski bankovci. Davki. Davek na poslovni obrt. V ministrstvu za finance se razpravlja o novem davku na poslovni obrt. Poslovnik gled« praktične vporabe tega davka bo izdelan naknadno potom tarifnih postavk. Posebna komisija izdeluje zakon o taksah in izenačenju pobiranja poslovnega davka. PrORKfSt, Železniška konferenca v Celovcu. Avstrijska vlada je stavila te dni naši vladi predlog, da se določijo delegati, ki naj bi začetkom maja imeli v Celovcu železniško konferenco zaradi ureditv« prometa med našo državo in Avstrijo. Novi napisi na postajah. Minister za promet dr. V. Jankovič je odredil, da si morajo v teku pol meseca nabaviti vs« postaje na celem teritoriju naše kraljevine nove napise v cirilici in latinici. Večje postaje na meji morajo imeti napise tudi v francoščini. Zvišanje poštnih pristojbin. Dodatno k v našem listu št. 32 z ane 16. apr. t. I. objavljenem zvišanju poštnih pristojbin, naznanjamo še naslednje zviš-be: Za mešane pošiljke se plača za vsakih 50 gramov po 10 par. Najmanjša pristojbina je 20 par, če so v pošiljki tudi poslovni papirji, 50 par. Za pripo-ločena pisma se plača razen težne pristojbine še pristojbina za priporoko, ki znaša 1 (en) dinar. Za čekovne položnice in položnice poštne hranilnice s« plača 25 par ozir. 50 par. Za priporočene povzetne pošiljke ali pisma z označeno vrednostjo, ki so obremenjena « povzetjem, se plačil razen težne in — pri vrednostnih pismih — vrednostn« pristojbine tudi pokaznina 20 par. Ekspresna pristojbina za pisemske pošiljke 1 dinar, za pakete pa 3 dinarje. Za izkaznico o istovetnosti se plača 2 dinarja. Za,poizvednico 1 dinar. Za povratnice in izplačilna potrdila 1 dinar. Ležnina za pakete znaša 50 par za vsak dan, za katerega se ležnina zaračunava. Novi brzojavni pravilnik. Po noveiu pravilniku mora vsakdo, ki hoče, da mu brzojavni urad pošilja brzojave na okrajšan naslov, vpisati ta naslov pri poštno brzojavni postaji, oziroma vložiti prošnjo s točnimi podatki okrajšanega našlo va in kraja, kamor in komu naj se taki brzojavi pošiljajo. Taksa za okrajšan« naslove znaša letno 120 dinarjev. Jed-nak okrajšan naslov ne smeta imeti pri eni in isti postaji dva naročnika. Tudi odpošiljalci privatnih brzojavk, ki se hočejo posluževati šifer, morajo to prijaviti svojini brzojavnim postajam ter plačati za to takso 180 din. letno, ki velja za notranji in zunanji promet. Državnim, občinskim oblastim, denarnim zavodom, bankam, tovarnam, trgovcem, delavnicam ter tudi privatnim osebam je dovoljeno oddajati brzojavke na mesečni kredit. Kot taksa za ta način oddaje se plača letno 100 din., 100 din. pa se mora vložiti kot depozit. Nova brzojavna tarifa za inozemske brzojavke. Ker mora naša brzOjayna Svoji k svojim ! Poslužujte se edinole domačega izdelka = ZLATOROG-MILO = kajti to milo prekaša v vsakem oziru sleherno tuje milo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru, za Kranjsko: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. uprava obračunavati s tujimi upravami v zlatu, so dobile vse brzojavne postaje odredbo, da od 1. maja naprej računajo ekvivalent franku 4 dinarje. Costa Maribor-Radgona. Minister za javne zgradbe je izjavil, da se bo gradila cesta med Cmurekoin in Sv. Ilijo in o deželi, se vabi enake uredbe v svojem delokrogu priporočati. — Načelstvo. Naznanila trgovske in obrtniške sb&rnEce v Sitf&SJaffsi. Mednarodne varstvene znamke. Kadi pristopa naše države k mednarodni zvezi za varstvo industrijske lastnine v Bernu, bo uprava za varstvo industrijske svojine v Beogradu pošiljala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani mesečne publikacije urada v Bernu »Mar-ques internationales«, v katerih se objavljajo vse varstvene znamke, ki se registrirajo za podjetja onih dežela, ki so so včlanjena v gori navedeni mednarodni zvezi. Da zainteresirani krogi dozna-5o, katere varstvene znamke v naši deželi so mednarodno zavarovane, daje trgovska in obrtniška zbornica gori omenjene publikacije v svoji pisarni interesentom na vpogled. (Št. 8459). Iz naših organizacij Dobava, prodaja. Ponudbena obravnava za prevzem dobave betonskih stopnic v anatomskem institutu v Ljubljani se bo vršila dne 30. aprila 192.1 ob enajstih pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje, soba št. 12. Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri oddelku IV. b gradbene direkcije in pri gradbenem vodstvu v poslopju prisilne delavnice. «.«oRaZpis *,0,)ave posteljnakov, žimnic, riTr Uprava vojne bol- robZrss* :s? 8ki to dne 5. m,ia tTl fca ,.o nabavo 200 želejih poste,^ »a peresa, 750 žimnic, 74 nočnih omaric k posteljam, 6 velikih omar na ena vrata. Predpisane kolekovane ponudbe je poslati do 5. maja na Upravo stalne vojne bolnice v Petrovaradinu. Pogoji se morejo ravno tam vpogledati. (Št. 3612). Nabava platna, kožuhov in posode. Uprava požarevačke kaznilnice razpisuje ofertno licitacijo, ki je bila določena na 1. maja, radi praznika na 4. maja. Licitacija se bo vršila omenjenega dne med 8. m 11. ter 14. in 17. tlro v“isarni kazmlmce m sicer za nabavo sledečih predmetov: 10.000 m amerikanskega platna; 12 komadov kožuhov za stražnike (ovčja koža prevlečena s suknom); 1000 komadov pore. posod iz aluminija.5 Kavcija za državljane 10 odstotkov. Ponudbe naj bodo naslovljene na upravo zavoda ter kolekovane z 10 din. Na ko-verti naj se označi: »ofert«. Vzorce je poslati upravi v duplo. Prodaja zabojev. Uprava državnih monopolov bo prodajala potom ustmene licitacije, ki se bo vršila v pisarni Ekonom. oddelka ob 11. uri dopoludne sledečih dni: 3. maja t. 1. 2132 zabojev,ki vsebujejo po 2 kanti za petrolej ter 997 kant brez zabojev. 17. maja t. 1. 2132 zaboje, ki vsebujejo po 2 kanti za petrolej ter 997 kant brez zabojev. 28. maja t. 1. 2132 zabojev, ki vsebujejo po 2 kanti za petrolej ter 997 kant brez zabojev. 11. junija t. 1. 2132 zabojev, ki vsebujejo po 2 kanti za petrolej ter 997 kant brez zabojev. 22. j u n i j a t. 1. 2132 zabojev, ki vsebujejo po 2 kanti za petrolej ter 997 kant brez zabojev. Kavcija 10 odstotkov se vloži na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Prodaja stare žice. Pri Ekonomskem oddelku ministrstva za pošto in br-zojav se bo prodalo potom druge ofertne. licitacije 9. maja t. 1. 40 vagonov žice. Kavcija 10 odstotkov. Prodaja živine. Uprava državnega posestva Kosančič pri Torši-Bačka razpisuje na 10. maja t. I. javno licitacijo sledeče živine: 1 kobile, 1 konja, 2 bikov, 14 krav, 2 juncev in 3 telet. Kavcija 10 odstotkov. Pogoje se zamore zvedeti vsaki dan v pisarni navedene uprave. Prodaja velja za kupca takoj, za državo pa po odobrenju ministra za po-ljedeljstvo. Prodaja tobačnih fikatelj iz kartona. Tobačna tovarna v Nišu bo prodajala 12. maja t. 1. potom ofertne licitacije 130.000 praznih škatelj iz kartona za 100 g vsebine. Kavcija 10 odstotkov se mora vložiti do 10. ure dopoludne 12. maja. Škatlje se zamore videti v pisarni ekonomskega oddelka tobačne tovarne v Nišu vsak dan med 8 .in 12. ter 14. in 17. liro. Ponudbe morajo biti kolekovane z 10 din. Prodaja velja za kupce takoj, za tovarno pa po odobrenju Monopolne Uprave. Razno. Zakup lova. Dne 30. aprila 1921. ob desetih se bo pri orajnem glavarstvu v Ljubljani, soba št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov občine Marije Device v Polju za petletno dobo, t. j. od dne 1. julija 1921. do 30. junija 1920. Interesenti lahko vpogledajo dražbene pogoje vsak dan ob navadnih urah pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. 46. redni občni zbor Kredit, društva Kranjske hranilnice v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 28. aprila 1921 ob šestnajstih v zgornjih prostorih Kranjske hranilnice v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1920. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Dopolnilna volitev odbora. ■■ Nova volitev nadzorstvenega sveta. 5. Izpremembn pravil. 6. Slučajnosti. Tržna poročna. Trg Ljubljana: Jabolka kg. K 16. jajca K 1'50—170. Govejega mesa je na trgu dovolj, a svinjskega Še nekoliko primanjkuje. Poljski pridelki ./r ^a&reb: Koruza fr. vagon Zagreb • i°Vr* , va* Za*reb 425 d« 435, L ,st8r fr- svišče Zagreb rS’ ! !2° ’ stari fr skladišče Passau 550, beli fižol, novi fr. skladišče Passau 600, beli grah, novi fr, skladišče Wicn 1300 K. |Žlvlna Mariborski selen Na svinjski sejem, ki se je vrši! v M.priboru 22. t. m. je bilo prgnanih 82 prešifev in 3 koze. Prodajna c^na no kg žive tele je bila sledeča: plemenski pr8 do 10 kroa< in ne 8 do 16 kron. Andrej Kregar Stavbeno In pohištveno strojno mizarstvo. - - Št. Vid nad Ljubljano Priporoča svojo zalogo zajamčeno trpežnega pohištva in izvršuje po naročilu. Prevzema vsa stavbena mizarska dela, okna, vrata itd. Delo solidno. Zmerne cene. Ceniki pohištva se razpošjljajo na ogled. izdeluje 140, 48—4 Tovarna lesenih žebljev Ivan MS ml. Tacen pod Šmarno goro pri Liublianl. Ivan Jelačin Uubliana. { Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Zvonarska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi »Montana4, lmport. Eksport. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. imučub-pete zn čevlje. najti« in Mn krnit! bencin petrolej strojno olje tovot-mo.ct korbollnej kolomoz IDI MARIBOR. I. C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL ■aaaaaaaa MIIBIMfl MM, Rakove & Zanki, Tovarno kemičnih in rudninskih barv ter Inkov. prej: A. Zanki sinovi. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Houlsad. Telefon: 64. English varnishes: Angleški leklt COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. 6UPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATT1NG VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATT1NG VARNISH UNiVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Naiflnejši zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Sikatlf, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Slkatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočijske stalke, najfinejši. Priznano najboIJSa In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Llnoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. English varnishes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQUID DR1ERS PALE Terebina svetla. L1QUID DR1ERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH VVHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, Izredno fini. 1 DRL ! TONE MALGAJ j S « j stavbeni, pohištveni pleskar : in ličar 16,52-8 j [ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. \ ■ ■ ; Zajamčeno predvojno blago : \ za portale in prodajalne. • » n ■■ H K n H ■■ K B8 ■■ aa K ■■ ■ M ■a VIB ■a aa aa «a aa aa lajboljfl aanlkauklDlulilitn) sedanjost! !f razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In rožno pisavo potom nelzrabUive steklene ploite. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rex Co. Ljubljana, Gradiue 10. Moderno urejena poprauilnlca useh pisalnih strojev. :: :: aa s: aa ■ n aa aa Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od Tiskarne Sava zadruge z om. zavezo v likvidaciji tiskarno, isto na novo opremili ter povečali. Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje in najceneje. — Priporočamo tudi svojo knjigarno ter trgovino s papirjem. Marna Sava v Kranju, delniška družba. PNEVMATIKA zabolesalnaiitoniohile EN GROS • EN DETAIL. najceneje. J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. A. & E. SKABERNE tZtSURBEKSrara* Veletrgovina z manufakturo in pleteninami Ljubljana, Mestni trs 10 L—M. Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH NOGAVIC. K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic 5 dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobr jjna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. Firnež dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadruga olja in firneža re?. z. z o. z. Medvode, Slovenija. Fr. Brumat 'j a Ljubljana ; Mestni trg št. 25, I. na tr. S Manufakturo in tkanine, j | ! ! Konkurenci.« cene. 111 ■ a 118 52-16 S ............ —lagga—am—gra SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA Šeienbtirgova ul. 1 intsr«** a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. KapJte*. 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. l.-zalz-.' ; naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. ma®. Iz ršuje vse bančne transakcije najkulan neje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi Borza. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.' - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - liska tiskarna Makso Hrovatin v Liubljam.