KRALJEVINA' JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 19 (1).
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 SEPTEMBRA 1940
ŠT. 16007
j&jSi-s
Riiping Max, Frankfurt a. M., Nemčijafl» ^:	^
Pritrditev tračnic/ na pragove.
Prijava z dne 15. marca 1939.	Velja od 1. decembra 1939.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 9. novembra 1938 (Nemčija).
Predležeči izum se nanaša na pritrditev tračnic, pri kateri se pritiska tračnica na po sebi znan način z vzmetnimi žeblji na podložno ploščo oziroma na pragove. Vzmetni žeblji sestojijo iz zloženih trakov iz jekla za vzmeti in imajo zelo dolgo glavo liki labodov vrat, da se doseže s tem .potrebno vzmetenje. Ze žeblje je treba tedaji zabiti v ustrezajočem razstoju od spodnjega dela tračnice v prag, zaradi česar se lahko uporabljajo samo v zvezi z zadosti dolgimi podložnimi ploščami. Mnogo železnic, ki uporablja enostavne žeblje ali vijake za pritrditev, ima kratke podložne plošče, pri katerih.se nahajajo luknje za pritrdilno sredstvo tračnic neposredno poleg spodnjega dela tračnice. Zaradi tega ni mogoče vgraditi vzmetne žeblje z dolgo glavo pri teh kratkih podložnih ploščah. Da pa se omogoča uporaba vzmetnih žebljev tudi pri teh podložnih ploščah, je nastal vrtljivi vzmetni žebelj, ki ima razmeroma kratko glavo. Ta vrtljivi žebelj, katerega steblo je cilindrično, se zabije najprej samo do izpod glave tračnice z vzporedno k tračnici ležečo glavo v prag. Nato se žebelj zasuče, dokler ni glava pravokotna k tračnici, ter se v tem položaju zabije v dokončno lego. Glava vrtljivega žeblja sega do srednjega 'dela tračnice. Dolžina glave je tedaj omejena na majhen razstoj med luknjo za žebelj in srednjim delom tračnice. Ta razstoj pa ne zadostuje, da damo iz dveh vzmetnih trakov sestoječi glavi žeblja potrebno dolžino, da dosežemo zadostno vzmetenje. Da to dosežemo, sme biti zaradi tega pri vrtljivem žeblju samo
en vzmetni trak kot glava na stran izpog-njen in je treba nadalje prerez traku voliti manjši, kakor bi bilo sicer prav za prav dopustno z ozirom na ostalo napiranje vzmetnega žeblja.
Predmet predležečega izuma je močan in pri tem vseeno dobro vzmeteč žebelj, katerega dimenzije pa sploh ne zavisijo od dimenzij tračnic in podložne plošče, tako da se ga lahko uporablja tudi pri kratkih ploščah. To se doseže po izumu s tem, da se postavijo vzmetni trakovi novega žeblja z daljšo stranico navzven in pravokotno k tračnici. Njegova glava, ki bi tedaj potekala normalno vzporedno k tračnici, je tako daleč izpognjiena na stran k tračnici, da stoji poševno k tračnici. Konec glave leži tedaj s svojo celo širino na robu sprnjega dela tračnice.
S pomočjo priloženega načrta se podrobneje razloži predmet izuma. V načrtu kaže sl. 1 naris pritrditve tračnice s pomočjo vzmetnih žebljev s poševno k tračnici postavljeno glavo. Sl. 2 je stranski ris take pritrditve tračnice, sl. 3 pa tloris te pritrditve.
Steblo vzmetnega žeblja 1 je po celi svoji dolžini prizmatično in je žebelj zabit z visoko stranico navzven in pravokotno k tračnici 2 stoječimi vzmetnimi trakovi neposredno poleg spodnjega dela tračnice skozi luknje kratke plošče 3 v prag 4. Glava žeblja je v stran proti tračnici 2 tako daleč izpognjena, da stoji podolžna os glave v ostrem kotu k podolžni osi tračnice 2, in da pokriva konec glave z vso svojo širino rob spodnjega dela tračnice. Da spod-
Din 10.—
nja ploskev v stran izpognjene glave ne leži samo z enim robom na spodnjem delu tračnice, je konec glave vzmetnega žeblja v toliko zasukan okoli podolžne osi žeblja, da ima spodnja poiskev konca glave isto nagnjenost, kakor spodnji del tračnice (glej sl. 2). Prerez vzmetnega žeblja 1 in dolžino glave lahko volimo zato poljubno, ker nista vezana na določene dimenzije. Dimenzije celega žeblja se tedaj lahko prilagodijo danim razmeram na najugodnejši način. Glava vzmetnega žeblja .se lahko izoblikuje zadosti dolga in močna in sestoji zato koristno iz dveh vzmetnih trakov. S tem se doseže močno vzmetenje pri veliki tlačni sili. Dva vzmetna trakova nudita tudi dvojno varnost proti prelomu napram enemu samemu traku. Razen tega se tudi močno olajša zabijanje novega vzmetnega žeblja, ker ga ni treba več zasukati. Tudi njegova izdelava je enostavnejša, kakor ona žeblja, ki se naj zavrti, ker odpade zaokrože-nje žebljevega stebla im izpognjemje glave na stran ne zahteva posebnega delovnega postopka, ker se lakho izvede istočasno s stiskanjem oblike glave. Pritrditev tračnic na kratkih ploščah s pomočjo novih vzmetnih žebljev z glavo, ki stoji poševno napram tračnici, nudi zato napram znanim
pritrditvam tračnic s pomočjo vrtljivih vzmetnih žebljev prednosti v tehničnem, kakor tudi v gospodarskem oziru.
Patentne zahteve:
1.	Pritrditev tračnic s pomočjo vzmetnih žebljev, ki .sestoje iz zloženih trakov iz jekla za vzmeti ter imajo zgoraj zelo dolgo labodovemu vratu slično glavo, ki se opira s svojim koncem na spodnji del tračnice, označena s tem, da stojijo vzmetni trakovi stebla žeblja z visoko stranjo navzven in pravokotno k tračnici, da pa je glava vzmetnega žeblja pri tem v&merjena v ostrem kotu k tračnici.
2.	Vzmetni žebelj za pritrditev tračnic po zahtevi 1, označen s tem, da je postavljena glava žeblja k steblu žeblja tako, da reže podaljšana podolžna os žebljeve glave orne štiri ravnine, ki so '.naslonjene na stranske ploskve žebljevega stebla.
3.	Vzmetmi žebelj po zahtevi 2, označen s tem, da je konec glave zasukan okoli podolžne osi glave.
4.	Pritrditev tračnic po zahtevi 1 z vzmetnimi žeblji po zahtevah 2 in 3, označena s tem, da so vzmetni trakovi konca glave vzmetnih žebljev nagnjeni ustrezajoč spodnjemu delu tračnic.
Ađ pat. br. 16007
s/, i	si. 2