Razne stvari. (Deželni zbor) Štajarski dež. zbor anide ge v torek, dne 29. decerobra ter zboruje še x~ I tudi v sredo, da reši deželni proračun za leto 1892, potem pa se razide do arede februvarija. (Železnica) Sedaj je čas za železiiice, kajti pri dcž. kasi je za nje dobiti denarja in va-njo plača cela štajarska dežela.Zato pa je želeti, da dobimo tudi mi na slov. Štajarji nove železnice in tako bi bila ena iz Ljutomera v Oimož, druga iz Zelenega travnika do Alaribora, tretja iz Poličan skozi Konjice, Vitanje v Spodnji Dravberk itd. Denar se porabi prav gotovo, če ne za železnice po slov. krajih, pa za druge. (Nova železnica) iz Celja akozi Soštanj v Velenje se odpre v nedeljo dne 27. decembra in dne 28. decembra začne svoje redne vožnje. Naj bi prinesla obilo koristi v one po naravi prelepe kraje! (Okr. zastop.) Nemškutarija je draga in to se kaže tudi v Mariborskem okraji. Zaatop tega okraja je ves v rokab nemškutarjev in zato je tudi njegov račun vsako leto lepo visok, prav tak, kakor se spodobi za nemškutarje. Da bi le tudi ubogi kmetje ne plačevali za potrebe nemškutarjev v Mariboru in drugod v tem okraji! (Bralno druatvo pri sv. Juriji ob Taboru) bo imelo dne 27. decembra 1891 ob 5. uri popoludne v društvenej sobi svoj redni letui občni zbor, h kateremu se p. n. članovi uljudno vabijo. Onevni red: 1. Zapisnik zadnjega obč-uega zbora. 2, Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Določitev čaaopisov in knjig za leto 1892. 5. Slučajnosti. Po dnevnem redu prosta zabava. G-ostje dobro došli. Odbor. (Posojila.) Obeini Grornji Dupljek pri Dravi je treba novega posojila 2000 gold. in tako tudi občmi Spodaje Hoce 1400 gld. Le tako naprej, za to pa pač naj skrbijo drugi, da sc kedaj tudi povrne posojilo! (Oeata.) Več občin v Mariborskem okraji, na deanem bregu Drave, želi, da prevzame okr. zastop Mariborski občinsko cesto, ki pelja iz Reke na Poborji skozi Gornje in Spodnje Hoče, zatem skozi Rogozo do Zrkovec pri Dravi, v svoje oskrbovanje. (Samomor,) V poaedeljek, due 7. dec. je skočil g. Matija Zorman, učitelj v Dobovi pri Brežicab, pri Mibalovcih v Savo ter je utonil. Nearečni mož je neki že dalje čaaa bolebal na možganib. (Krojač) Franc Mader na Dunaji je doživel avoje 67. leto pošteno, a sedaj mu je uboštvo zmedlo možgane. Mož si je tri dolge žreblje zabil v glavo, potem pa si jo je obezal ter je šel še sam v bolenišnico. Ozdraveti ša utegne, toda k pameti brž ne pride ve&. (Zdravnikov) štejemo na Štajarakem, brez Gradca, 198 in vrb tega še 156 ranocelnikov ali kakor jim pravi ljudstvo, ,,padarjev", V Gradci pa živi 150 zdravnikov, ki jim sliai ime doktor in poleg njib še je 17 ranocelnikov ali ,,padarjev'\ (Občni zbor) ima ,,Kmetsko bralno društvo" v Rusjab v dvorani g. Fianc Novaka v goboto, dne 26. grudna 1891 in priredi pri tej priliki veselico. (Nova knjiga.) P. Hrysogon Majar je izdal v Ljubljani v tiskarni Blaznikovi drobao . kajižico pod imenom ,,Flores medici' t. j. zdravo [cvetje. Beseda v tem cvetji je latinaka in je torej knjiga le za bolj učeno goapodo ter velja »25 kr. _ . (Nesreča.) Pretečeni meacc je pri Sv. Tomažu nad Veliko nedeljo ustrelil J. Petka njegov tovariš; prišla 8ta celo vkup, zadnjemu se apodrsne ter pade na puško in ta se aproži [ter zadene strel J. Petka tako nesreono v brbet, da je pri priči mrtev obležal. (Ormoška posojilnica) regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo javlja, da se bodo hranilne vloge s početkom 1. januvarja 1892 mesto, kakor dosedaj s 5V2o/o) samo s 5°/0 obrestovale. (S v. m i s i j o n) v Grižab pri Oelji, odločen za dneve 10—20. decembra, je izostal zaradi bolezni davie-», za katero je nek otrok zbolel in zaradi te bolezni se je tudi šola na atiri tedue zaprla. (Novo šolo) je ustanovil v avojem rojatnem kraji pod Ljubeljuom o. g. Fr. Čarman, c. kr. vojaški dubovnik v pok , v spominj 60Uletnice in bivanja preavitlega cesarja Franca Jožefa na Kranjskem. V a-njo bodi t-ez 50 šolarčkov. (,,Park e 1 j",) Kolika je omika nekaterih ,,N(?_cev" v Celji, kaže pač nek dopis v ,,M. Ztg." dovolje. V njem grozi dopisnik X. npceinu Siovencu v Celji na ravnost, da ga čaka ,,parkljeva šiba". No škoda, da je ta ,,nemški" možic ni čutil večkrat svoje mlade dui; vaaj vsak dan po dvekrat bi mu je brž ue bilo preveč! (Inf 1 uenca.) Pri nekaterib ae imenuje bolezen, ki razsaja že dve leti več ali manj po celem svetu, še vedno po stari, enaki bolezui: hripa ali zdravniki ostanejo za njo pri iineuu: inlluenca, čea, da je tako bolje. Ta bolezen je prišla sedaj že tudi v Maribor iu kakor se bere, še dalje v Ljubljano. V Mariboru ae aicer ni veliko boluikov vsled uje, ali že to je dosta, da se ona prikazuje. Ne bode več dolgo, da ae naseli ona tudi po vaseb. Kogar ae oua ioti, ta se naj drži nekaj dni svoje poatelje,. to je menda najbolje zdravilo za njo. (Dubovniške spremembe.) Vo. g. T. Jeretiu, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Teharjah, je dae 15. decembra umrl,v po dolgi bolezni, v 80. letu avoje dobe. — Župnijo na Teharjah oakrbuje poslej č. g. Karol Tribnik, doslej kaplan na ravno tiati župniji.