\ Leto LXXV., št. 177 V LJubljani, veda S* avgusta 1Asahi« objavlja razen tega dopis iz Plima, v katerem se poudarja odločna in energična akcija Italije proti srbskemu šovinizmu in komunističnemu banditstvu. >rba za Afriko predstavlja stvarno borbo Evrope proti Ameriki Monakovo. 5 avg. s. >Munchener Zci-tung« cbjavlja članek dr. Colina Rossa z naslovom »Borba za Afriko«. V uvodu omenja pisec besede, ki so bile v rjabi po versajskem miru, da bo v prihodnji vojni evropski prostor premajhen in da se bo odločilna borba za Evropo bila v Afriki. Ta fraza, nadaljuje pisec, je zdaj zopet aktaul-na. čeprav ni mogoče reči, da so srdite borbe v Libiji in Egiptu dokončno odločilne, je vendarle gotovo, da se danes beri v Afriki ne za razdeelitev "kolonij takozva-nega kontinenta, temveč v prvi vrsti za Evropo, za njeno bedočnest in za njeno usedo. Afriko lahko smatramo z zemljepisnega stališča, za samostojno celino, toda z gospodarskega, političnega Ln kulturnega stališča je bila vedno pasivni in nikdar ne aktivni činitelj v svotovni zgodovini. Zgodovinsko ne obstoja afriški kontinent in posamezna njegova področja so vedno pripadala Evropi. Severna Afrika je zvezana z južno Evropo. Sredozemska Afrika je bila del rimskega imperija. Sredozemsko sodelovanje je nastalo predvsem zaradi ustvaritve rimskega imperija. Ko je bil odkrit novi svet, si je Evropa prisvojila zemski Afriki v evropskem prostoru, pozablja, da je Afrika pripadala Evropi. Po kolonizaciji novega sveta se je Evropa zopet pričela baviti s črnim kontinentom, in prišlo je do razdelitve tega kontinenta med evropskimi državami. Borba za Afriko se danes ne vodi med evropskimi državami, temveč med Evropo in državami izven Evrope. To je borba, ki je enaka oni v starem veku z edino razliko, da je danes sovražnik Evrope Amerika, Sredozemska, Azija ln vzhodna Azija danes ni več sovražnik, temveč zaveznik. Kakor je v sredozemski sintezi, ki jo je uresničil Rim, obstojal politično kulturni vpliv Male Azije, tako bodo danes v evropskem sredo-zemsko-afriškem prostoru mohamedanska ljudstva vzhodnega Sredozemlja imela svoj delež v kulturi, ki se v tem prostoru ustvarja. Ta odsek, ki predstavlja za i\as zadnjo dosegljivo prostornino in surovinsko rezervo, mora biti zagotovljen ln zavarovan proti zahtevam tujca. Tujec je Anglija, ki je izven evropska in protievropska sila, ki je izdala Evropo in bi jo rada odvrgla Ameriki. Za vsem. kar danes stori Anglija, stoji zadaj Amerika. Tako i§če tudi v Afriki in Egiptu Roosevelt surovine namesto oceansko mentalifeto in večina držav ka- . onih, ki jih Je iZffuDir v južnovzhodni Aziji kor Španija, ki stremijo danes po o- j Borba za Afriko, zakliučuje pisec, je bor-svojitvah in po edinstvu, to je po sredo- j Da Evrope proti Ameriki, Poglavnik v počitniški koloniji Gil-a na Savi Zagtcb, 5. avg. s. Poglavnik je obiskal začasno počitniško kolonijo, ki 30 je v Zagrebu ob Savi organizirale delegacija PNF za 300 otrok ustanke mladine. Ta mladina je bila poverjena skrbi voditeljev, ki jih je postalo generalno ■poveljništvo GIL-a. Ante Pavelič je dospel v kolonijo s kraljevim ministrom Italije v Zagrebu Caserta-nom in s šefom delegacije PNF nacionalnim svetnikom Balcstro di Mottola. Sprejeli so ga predstavniki oblasti, italijanski hierarhi in najvišji predstavniki usta>kega pokreta. Po italijanski in ustaški himni je poglavmk prisostvoval telovadnemu nastopu mladine :z kolonije in dviganju zastave. Ko si je ogledal vse prostore, in udeležil predvajanja kratkega filfna. se je poglavnik podal v obednico. kjer je govorni mladini in se zahvalil šefu delegacije PNF za pobudo. Poglavnik je odšel iz kolonije ob navdušenih manifestacijah mladih gostov. italijanski poslanik pri F ilovu Sofija, 5. avg. s. Ministrski predsednik Filov je včeraj sprejel italijanskega poslanika grofa Magistratia, s katerim se je dolgo raz^ovarjal. Vojna na Kitajskem Tokio, 5. avg. s. V teku operacij, fa so bile obnovljene pred dnevi v južno zapadnem pasu pokrajine Čekiang, so Japonci zavzelf Singuan. Ta kraj je bH doslej sedež glavnega stana čungkinških armad, operira ječ ih v gornjem toku reke Vu, Tokio, 5. avg. s. Agencija Domej doznava z nekega kitajskega oporišča, da so japonske sile. ki operirajo v južnem pasu kitajske pokrajine Čekiang zadale nov hud udarec sovražniku, ko so vdrle v mesto Suikang, potem ko so potolkle kitajske sile 35. divizije. Po nadaljnjih vesteh z operacijskega področja so japonske čete, ki so vdrle v mesto Suikang, zasedle tudi Cang-pau. d oči m 90 druge edinice zlomile sovražni odpor južnovzhodno od Vanžovšana. Rangun, 5. avg. s. Javljajo, da so japonske čete zasedle mesto Putao ob meji Tibeta in ogrožajo s tem angleška oporišča v Severni Indiji. Bombe na Avstralijo Tokio, 5. avg. s. Japonski glavni stan poroča, da je japonsko mornariško letalstvo napadlo Port Led lan d ob zapadni avstralski obali in bombardiralo z odličnimi uspehi letalska oporišča in vojaške naprave. s- šc mentarji. katere povj-ročajo operacije na vzhodni fronti pripominjajoč, da se soglas no priznava, da se nemški vojni stroj n::prcj brc/ odmora in nezadržno pomika, Kazbremenitveni napadi Sovje tov v srednjem in severnem odseku vzhodne fn-mte, kakor tudi odpor v južnem odseku, niti v malcm nc morejo zajeziti, kakor piše »Vol-kiseher Bcobachter«, pohoda armad nove Evrope in boljševik i doživljajo povsod čedalje hujše izgube, ne da bi dosegli najmanj" i taktični ali strateški uspeh. Finski odsek Helsinki, 5. avg. s. Po včerajšnjem vojnem poročilu je finsko topništvo v zapadnem odseku fronte v Karelsld ožini učinkovito obstreljevalo v polno postojanke rdečega topništva in povzročilo vidna reazdejanja. V vzhodnem odseku so številni sovjetski napadalni oddelki na več krajih napadli ob podpori topništva in metalcev bomb in jim je uspelo deloma vdreti do finskih poljskih obramb, od ko- j der pa so bili krvavo odbiti s protinapadi in s topovskim ognjem. Na fronti Aunu- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. avg-. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Vzhodno od Azovskega morja so nemške divizije zlomile odpor deloma se trdovratno se boreči h sovjetskih zasritnic. Brzi oddelki vojske in oboroženi oddelki 8$ so v drznih prodorih na več krajih dosegli reko Kuban. Industrijsko mesto Vorošilovsk je bilo po hudih borbah od hiše do hiše zavzeto. Letalstvo napada z uničujočim uspehom umikajoče se sovražne kolone. Noč in dan so bila bombardirana sovražna letališča, transporti in železnice vse do severnih izrastkov Kavkaza. Med Salom in Donom prodirajo nemške in rumunske čete dalje proti vzhodu. Pri nočnih napadih na sovražno plovbo na Volgi je bila ena tankovska ladja potopljena. V velikem loku Dona boljševik! še nadalje brezuspešno napadajo. V prostoru pri Rževu so bili razbremenilni napadi sovjetskih oddelkov po hudih borbah odbiti. Na frenti pri Volhovu in pri Petrogradu so imeli lastni krajevni napadi uspehe. V Finskem zalivu sta bila dva sovjetska minolovca potopljena z bombami, tretji pa poškodovan. V Egiptu so nemška bojna letala v noči na 3. avgusta in včeraj bombardirala angleška letališča in taborišča pri Aieksan-Uriji. V severni Afriki In nad Malto so nemški lovci v borbah v zraku brez lastnih izgub sestrelili devet angleških letal. V borbi proti Angliji je letalstvo včeraj napadlo vojno važne cilje in letališča v Mid-landu ter na vzhodni in južni obali Anglije, deloma v niziiih. poletih. IS a morju pri Torqueyj« so bili v prct«*kli noči do-sežor-J na treh tovornih ladjah v konvoju bombni zadetki. Izredni usftehi Berlin, 5. avg. s. Važnosti uspehov nemških in zavezniških čet v zadnjih 24 urah so izjavili snoči s pristojnega vira. ni treba še posebej pojasnjevati. Da se o tem prepričamo, je potreben samo pogled na zemljevid. S prodorom do Kub-ana in z zasedbo Vorošilovska so bili doseženi res- ... , _____, , v. ,. . . - . .. . . . , ... Berlin, 5. avg. s. DNB doznava, da je ££° ^S^fS^^%& 5 V razi - obtoževanje Speer pred nekaj irega iCaKor s atraiesraga v*«Ka. v raz- dnevi ^ 2 generalom ss skupin r>ie- dobju enega tedna So bile odrezane ne sa- j ^ poveijnfkom polka telesne straže #mo "vse^železniške zfle med Kavkazom m j Ado]fa Hitlerja in p0£Sjnikom mornarice ostalo Sovjetsko zvezo temveč tudi pogla- nadzoroval nekatere močne utrdbe, ki so vitna zveza, ki tece vzdolž severnih pobo- j čij Kavkaza, t. j. proga Kra^nodar - BaKu. | Boljševiki nudijo samo slaboten odpor, kar j pojasnjuje bliskovito napredovanje zma- ške ožine in vzhodne Karel i je se ni zgodilo nič omembe vrednega. V južnem odseku fronte v vzhodni KareUji je finska protiletalska obramba sestrelila cneq;i rdečega Hurricana. Bombnik, ki je preletel Ladoško jezero/ je povzročil alarme. Junaška smrt nemškega generala Berlin, 5. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je v teku neke velike bajna operacije junaško padel na bojišču general Julius v on Beenuth. šef gkivnega stana neke oklopne armade. Ni se vrnil s poleta, da bi dosegel oklopno skupino, ki je globoko prodrla za hrbet umikajočega se sovražnika, da bi ji dol na.Ialjnje važne ukaze. Več dni so skrbno. U*i:i brez uspeha iskali, dokler nek.ij nemških vojakov ni našlo generalovega trupla. V berlinskih vojaških krogih poveličujejo lik tega hrabrega junaka, ki se je že toLko izkazal v vojni proti Poljski in Franciji. V t"ku ■trata« ruske zime je odlično opcmvtl kočljive in odgovorne naloge v izredno važnem odseku, ki mu je bil poverjen. Zaskrbljenost v hon&onu Sovjetskim armadam na jugu grozi popolna izolacija Ženeva, 5. avg. s. Londonski dopisnik t lista »Suisse« poroča, da so predstojni angleški krogi zelo zaskrbljeni spričo naglega napredovanja osnih čet na ruskem ozemlju. S stfahom se vprašujejo, ali ne ! bodo Rusi sedaj izrabili vse rezerve, s katerimi razpolagajo. Nekatere oddaje radia v Moskvi in v Teheranu, ki je zdaj pod sovjetsko kontrolo, dopuščajo, da so čete, ki jih je Timošenko poslal v boje ob kolenu Dona, del rezerv. »Dailv Telegrapru opozarja na nevarnost, da bi četam osi uspelo odrezati zveze med Ba!:ujem in j Crnim morjem ter Bakujem in Stalingra- I dom. 1 čimer bi bile ruske armade dokončno odrezane od oskrbovališč 1 petrolejem. Ne da bi se spuščali v tveganja n 1-povedi, piše ->Courier de Genove , se lahko trdi. da bo usoda Kavkaza in področja južne Volge v bližnji bodočnosti rapeča« tena. Ko se je bodo silo osi polastile črte, ki veže Crno morje s Kuspiškim morjem, bodo južne sovjetske sile popolnoma izolirane in ruska armada, čeprav no bo prisiljena h kapitulaciji, bo vendar izgubila vse prednosti, s katerimi ie razpolagala na vzhodni fronti. Silne utrđbe na zapadni ohr.lt predstavljajo nepremagljivo bariero za obrambo Evrope I govitih kolon. Te kolone, ki so se v nedeljo nahajale v pasu Slavka — Bakanie So dosegle in zasedle Vorošilovsk. To izredno važno industrijsko središče, ki Je imelo leta 1939. 85.000 prebivalcev, je 150 kilometrov južno od Salska. V področju Vorošilovska so bili zadnja leta postavljeni v obrat novi petrolejski vrelci. Budimpešta, 5. avg. s. Zmagoviti razvoj nemške in zavezniške ofenzive na vzhodni fronti, zavzetje Vorošilovska in pogazujoče napredovanje proti Kavkazu vzbujajo globoko zadovoljstvo v madžarskem javnem mnenju. Ta velik uspeh, pripominjajo v madžarskih vojaških krogih, otvarja zmagovito fazo bitke za zavzetje Kavkaza in je nadaljnje Kričeče demantiranje anglo-sovjetske propagande, ki je skušala v zadnjih dneh z vsemi napori dopovedati svojemu javnemu mnenju, ki kaže čedalje večji nemir, da se nemška ofenziva -zdaj izčrpava. Resnica je, da se vrši ofenzivni prodor nemških, italijanskih in zavezniških kolon še naprej pospešeno, ne da bi se sovražnik utegnil za trenutek odpočiti. Nemške in zavezniške čete, ki so v svojem ofenzivnem prodoru že prekoračile na nekaterih točkah Kuban, so zdaj 300 km za Rostovom in še naprej napredujejo z nezadržnim zaletom. V istih krogih podčrta-vajo, da skuša sovjetsko vrhovno poveljništvo z velikim napori umakniti del čet in materiala pred nezadržnim nemškim napredovanjem, toda brez uspeha spričo naglice nemškega napredovanja. Zasledovanje brez prestanka Berlin, 5. avg. s. Obravnavajoč razvoj ofenziv« na vzhodu doznava »Zwolfuhr-blatt« tz vojaškega vira, da so nemške čete in skupine narodno socialistične milice prodrle preko železniške proge Saljsk-Ti?ko»-resk in napredujejo še naprej proti gornjemu toku Kuhana. Vzhodno od pasu, kjer so potekle te akcije, so druge čete prekoračile mesto Bašanto in nereden odpor, ki 90 je nudil tu hi tam. jo bil povsod strt. Zasledovanje sovražnika poteka še naprej na vsej črti. V teh zadnjih borbah so se ziasri izkazale ob strani nemških čet rumunske in sllovaske čete. Močna sovražna kolona, ki jc prišla s severa, je skušala j *žno od Sala napasti iznenada nemške sfle, pa je bila naglo razpršena. Hudi so tudi bojd v velikem loku Dona. V severnem delu tega področja so se hrabro borile italijanske čete, ki so pognale sovražnike proti reki in zavzele dva važna kraja, ki so ju boljševiki žilavo branili. Letalstvo se * naprej s svojimi silnimi akcijami povzroča hudo škodo sovražniku. Berlinski listi se bavi j o z obširnimi ko- bile zgrajene za obrambo obale evropskega kontinenta. Daljostrcln-; topovi baterij so zaščiteni z bunkerji, ki so okrogli in iz betona v debelini 1 m ter opremljeni z majhnimi topovi za boj proti majhnim pomorskim edinicam. Urclitev teh utrdb je zelo smotrena. Baterije se kupic i jo na baterije pred vsako teh močnih naprav in za njo. Sonce ne more obsijati s svojimi žarki tesno drugo poleg druge v črti se nahajajoče utrdbe in baterije. S kopnega in z morja se ne vidi noben znak, ki bi odkril zgrajene naprave. Vsak jarek in vse druge obrambne naprave so skrbno prikrite. Mrtvih kotov ni in strelna črta vsake baterije se križa s strelno črto drugih baterij. Sovražnik lahko pristane na kopnem kjerkoli, toda takoj bo pod ognjem nemških topov. Zlasti mnogo bo imel opravka z minskimi zaporami na morju, s svetlobo reflektorjev in potem z ognjem težkih in lahkih mornariških baterij, četudi bi kakemu sovražnemu oddelku uspelo prodreti, bi naletel na drugo orožje, ki je pripravljeno na nov sprejem, to so mine na kopnem, močno utrjena strojniška gnezda, žične ovire in končno granate ter metalce plamenov, kakor tudi ročno orožje. Branilci poznajo vsak kvadratni meter terena ter tudi odsek morja, ki jim je bil poverjen za obrambo. Baterije in oddelki z ročnim orožjem poznajo natančno vse razdalje in ves teren. V primeru, da bi sovražnik skir* šal izkrcati čete po zračni poti, imajo utrdbe opazovalce na vseh točkah obale in orožje za obrambo. Takoj za utrdbami vojne mornarice so utrdbe vojske, ki so zgrajene v globini. Dobro je oi*ganizirana tudi obramba letalstva. Skupnost t^h utrdb in m prav predstavlja neprejnagljivo barie:o za obrambo Evrope. Letalska vejna na zapadu Berlin, 5. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da je nekaj ang!c;kih letalskih skupin skuhalo napast: v'i niuuslro in severno Francijo. Z naglim p^>c£< m prosti letalskega topništva in nemkh lovcev so bile angleške skupine pognane v beg, Angleži so izgubili ena letalo Spitfire. Berlin, 5. avg. s. Glede akcij nemškega letalstva proti vojnim objektom v Angliji se doznavajo naslednje podrobnosti: Kmalu po 10. uri predvčerajšnjim »o nemška letala pričela bombardirati Anglijo in sicer nekatere važne velike vojn« industrije. Mnogo bomb je bilo odvrženi'n na glavne vojaške objekte v južni Angliji in sicer na področjih Midlandsa. Neka velika tovarna streliva je bila zadeta v polno in docela poru.šena. Silen j° bil napad na mesto Middlesbourough. Ena izmed največjih industrij za proizvodnjo letal tn druga za strelivo sta bili uničeni, škoda, ki je nastala po napadu nemških letal, je ogromna. Tudi švedska bo segla po orožju če ne bado prenehala sovjetska izzivanja z napadi na švedske ladje Stockholm. 5. avg. s. Revija »Sverige Flotta« žigosa v zadnji številki z najbolj ostrimi besedami napade sovjetskih poa-mornic na švedske trgovinske ladje. Sedanje vojno stanje in mednarodna določila, piše* revija, nam dajo pravico smatrati te napade in izzivanja kot vojno dejanje proti naši državi. Švedski narod in njegov tisk; sta odgovorila na izzivanje, toda izzivanja so bila taka, da bi bila upravičena bolj izrazita reakcija. Vsi izgovori s sovjet- ske strani ne spreminjajo našega mnenla, da se je hotelo s torpediranjem švedskih ladij žaliti Švedsko. Naša vlada je protestirala pri sovjetski vladi, toda ko prote?u ne bodo več zalegli, nam bo preostalo samo še to sredstvo, da bomo uporabili orožje proti piratom, pa naj delajo na lastno pobudo ali po višjih navodilih. Švedske pomorske sile in letalske ?:le imajo dolžnost, da odgovorijo v primeru novega izzivanja in to z vso silo. ko-portugalska sodelovanje Uzbona, 4. avg. s, V portugalskem mestu Elvas je bil zelo prisrčno sprejet španski general Arevalo, poveljnik obmejne divizije pri Badajozu in bratranec generala Franca. Po razgovorih s portugalskimi oblastvi je general na kratko spregovoril in poveličeval špansko-portugalsko prijateljstvo. Tanger, 4. avg. s. Na uradni obisk je prispelo semkaj portugalsko vojaSko odposlanstvo pod vodstvom generala Freitasa in 200 gojencev portugalske pomorske aka- sta obiskali zgodovinsko vafM kraje v Maroku, ki so nekoč pripadali Portugalski. Južnoafriški Židje v vojaški službi Saigon, 4. avg. 3. O židovskem doprinosu v tej vojni, ki jo vodijo demo-plutokracije in boljševizem proti osi in njenim zaveznikom, se doznava iz Johannesburga v Južnoafriški uniji, da je svet južnoafriških židovskih poslancev odobril resolucijo, ki obljublja vso pomoč južnoafriški židovski skupnosti v vojnih naporih Južnoafriške unije. Resolucija ugotavlja med drugim, da demije, ki so se pripeljali na šolski ladji I se je že nad 8000 južnoafriških Zidov ja-»Sagres«. Obe portugalski odposlanstvi bo- vilo v vojaško službo. Stran 2 »Sr O VENSKI r7A1*OD«, sreda, 5. avgusta 1942-XX Ste* 177 Torino je mesto cvetlic Torinčani kupijo letno povprečno 13 ton cvetlic, vrednih osem milijonsv lir — Torino ima 170 cvetličarn Torino, konec julija Nedavno smo pisali o Torinu in ga prikazali kot središče italijanskega planinstva, ki je imelo v tem mestu svoje izhodišče ter eno svojih najmočnejših torišč. Toda Torino ni samo rojstno mesto italijanskega planinstva. Zaslovel je tudi po svojih cvetlicah, po svojih krasno prirejenih šopkih, po svojih neštetih okusnih cvetličarnah. Tukaj ni nikdar krize v cvetli-čar?ki stroki, tukaj je polno smisla za počastitev mater porodnic, mladoporočencev, godovnikov in godovnic s prelepimi šopki sočno duhtečih cvetlic. Torino ne more biti nikdar brez rož in cvetlic, saj dovažajo vsak dan ogromne količine cvetlic z riviere ter iz Toskane. Cvetlic Torino ne uo-6 greša. To globoko ljubezen do cvetlic, ki poteka iz toplih čustev do prirode, dc bližnjih alpskih planin, najvidneje predočuje potrošnja cvetlic. Zadevna statistika nam kaže. da nakupijo Torinci letno okoli 13 ton cvetlic, mesečno torej več ko eno tono. Zelo zanimiv je pregled potrošnje tn nakupa cvetlic po mesecih. Pri tem lahko spoznamo po posameznih mesecih vzroke bolj živahnega ali manjšega povpraševanja po cvetlicah. Največ cvetlic in rož naKu-pijo Torinci v mesecu oktobru. To ni značilno le za Torino, saj se tedaj h::~n:a praznika Vseh svetnikov in Vernih duš. ko krasijo svoje- grobove dragih rajnkih s cvetlicami, šopki in venci. V oktobru prodajo torinske cvetličarne nič manj ko 2300 j.g cvetlic. Drugi mesec, ko je povpraševanje po cvetlicah največje, je december. Tudi glede tega meseca se zdi, da je slično tudi drugod. V decembru so božični prazniki, godujejo Marije in si preskrbimo šopke najlepših cvetlic za novoletna in cilve-strovska voščila. V decembru pride potrošnja rož v Torinu na 2000 kg. Zanimivejši pregled nam nudi povpraševanje po cvetlicah v ostalih mesecih. V januarju, februarju in aprilu ni posebnih pri'ik za počastitev s cvetlicami. V teh mesecih prodajo povprečno v Torinu po 80u kg cvetlic. V marcu pa imamo Jožefovo. In Giuseppov ter Giuseppin je v Torinu precej. Razen tega se tedaj bliža navadno Velika noč in pred tem se vrstijo številne poroke. Vsi ti dogodki se zrcalijo v naraščajočem nakupu cvetlic. Povprečno jih prodajo v Torinu v tem mesecu za 1200 kg. V maju. mesecu rož. dosega potrošnja 1300 kg cvetlic, v juniju pa pade na 950 kg. Značilno pa je povpraševanje po cvetlicah v juliju. Navzlic bodovanju precej številnih Jakobov in An, se prodaja ne dviga nad junijsko. Povprečno tudi 950 kg. V avgustu ni posebnih prilik, zato je bilo lani prodanih cvetlic za 900 kg. Pač pa je v lanskem septembru narasla potrošnja na 1500 kg. Pojasnjuje nam to razmeroma visoko števi'ko praznik Marijinega imena. Mala maša. In ravno teh Marij ima Torino precej, ki godujejo 8. septembra. Ljubitelje cvetlic pa b0 nedvomno zanimalo, koliko žrtvujejo Tonnčani za cve-tlice. Skupno izdajo Torinčani in Torin-čanke za cvetlice na leto približno osem milijonov iir. Ce vzamemo letno potrošnjo 13 ton kot osnovo, lahko izračunamo, da pride povprečno na kg cvetlic 615 lir. Seveda nas ta znesek ne sme presenetiti, saj gre pri tem za dragocene, divne orhideje, slavne parmske vijolice in druge čudovito lepe tvorbe rivierskega vrtnarstva. V juniju so cvetlice razmeroma dražje, zato iidajo Torinčani v tem mesecu navzlic razmeroma najmanjšemu mesečnemu povprečju 950 kg, skupno 950.000 lir. Tcda To-rinčanov cene ne motijo. Pregloboka je njihova ljubezen do cvetlic, preveč cenijo njihovo lepoto in mikavnost. Kadar gre za izraze ter dokaze spoštovanja, ljubezni, navezanosti, tedaj Torinčan rajši varčuje pr; drugih rečeh. Torino pa se tudi lahko ponaša, da je mesto z razmeroma zelo visokim številom cvetličarn. V vsaki uličici najdeš cvetličarno, kjer ti po želji najljubezniveje postrežejo. Po teh cvetličarnah so na razpolago najbolj raznovrstne cvetlice. Najrajši imajo Torinčani one iz rivijere, iz Ventimighe in iz Varazze. 70" o vseh cvetlic, ki jih prodajo v Torinu, je z rivijere. 10* o jih je iz Toskane, ostalih 20°/o pa jih zraste ter se razcvete v vzgiedno urejenih torinskih vrtovih, kjer je polno rož v najrazličnejših letnih časih. Trenutno je v Torinu 1TU cvetličarn. Med temi je 75 prodajalnic cvetja na veliko. 150 pa na drobno. To število je razmeroma zelo visoko in je le malo mest v Evropi, ki bi se lahko ponašala s tako visokim proporčnim odstotkom prodajalnic cvetličarske stroke. Vsa ta izvajanja o torinskih cvetlicah in cvetličarnah pa nam najlepše dopolnjuje tista mala skrivnost, ki nam vse pove in vse pojasnjuje. To malo skrivnost nam razodeva vsaka torinska hiša, vsako to-rinsko stanovanje, vsaka soba. V vsaki, še tako mali sobici, se nam namreč zasmeh-lja ob vstopu vanjo najmanj ena cvetlica, ki napolnjuje vzdušje s svojim opojnim vonjem, ki razveseljuje gosva z dovršenostjo svoje rasti, svoj:h edinstveno dognanih oblik. DNEVNE VESTI — Smrt znanega italijanskega novinarja, v Torinu je umrl po krajši bolezni Eazo Casilli, direktor dnevnika »II Popolo delle Alpar. glasila torlnskega fašizma. Pokojni je pripadal iz Campobassa. Udeležil se je pohoda na Rim. fašistični stranki je pripadal od januarja 1921. — Papež Pij XII. je sprejel v avdienco milanskega kardinala dr. Schusterja, ki je prispel v Rim zaradi posvečenja novega opata iz S. Paola. — Nagrade za najbo1j.se nabožne skladbe. Ravnateljstvo Angeiica v Milan j razpisuje več nagrad, ki jih lahko prejmejo člani sindikata lombardskih skladateljev, če ust režejo zadevnim pogojem. Nagrada 3000 lir za orgelsko skladbo. Nagrada 4000 lir za skladbo za en ali več glasov s spremljavo orgel ali s spremljavo orgel in orkestra. Nagrada 4000 lir za skladbo za orgle in orkester (godala, harfa itd.). Nagrada 4000 lir za orkestralno skladbo (godala, •harfa itd). — Rdeči lasje dražijo pse. Čudna usoda zasleduje 121etnega Lucijana Colomba iz Monistiera pri Castelfrancu Ven. Pred dvema mesecema ga je obgrizel pes po obeh nogah; pred 10 dnevi ga je cbgrizel drug pes po mečih. Pred dnevi ga je tretji pes spet napadel, čez par dni je sledil Četrti napad. Ubogi Celombo je sicer miren deček in ne oznemirja psov. Nasprotno, celo rad jih ima ter jih boža. Domači poznavalci pasjih muh domnevajo, da ne more biti drugega vzroka za neprekinjene napade psov na mirnega dečka kaker v tem, ker ima deček rdeče, skuštrane lase. Psem pa ni všeč rdeča barva in nered, ki ga očituje skuštranost las. — Sest ponesrečencev. 231etnl kotlar državnih železnic Ludvik B:težnik iz Ljubljane si je pri delu poškodoval desno no-no. — 691etna žena vlakovodje Terezija Ci-mermanova iz Ljubljane je padla in si poškodovala desno nego. — 61etna hči kamnoseka Irena Okretičeva z Rudnika je padla na stopnicah in dobila poškodbe na glavi. — 81etni sin služkinje Milan šimnovec iz Ljubljane je padel in se poškodoval na glavi in levici. — 61etni sin delavca Mi'an Vaši iz Ljubljane je lahkomišljeno vtaknil nogo v kelo. Kolo mu je nogo zlomilo. — 63ietni mizar Anton Dolenc iz Ljubljane je padel v svoji delavnici in se poškodoval na glavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnici. — Padla z otrokom s prvega nadstropja in ostala pri življenju. Pri San Giovann:ju v Teducciu pri Napoliju je sedela 251etna Marija De Mauzo na okenskem napušču prvega nadstropja. V naročju je držala svojega triletnega sinčka. Nenadoma pa se je fantek zapletel z rokami v neko žico, ki jo je hotela Marija de Manzo odstraniti. Reva pa se je preveč nagnila, izgubila je ravnotžje in omahnila z dečkom v naročjj na ulico. Mati pa je tudi med padcem ohranila zavest in je držala otroka tako. da je bil pri padcu zaščiten pred udarcem ob padcu z materinim truplom. Nesrečo pa je zmanjšal nenavadno srečen konec. Mati jee dobila le lažje poškedbe, njen sinko pa je ostal popolnoma nepoškodovan. _ Nakazovanje usnja za mesec avgust. Čevljarji, ki žele, da jim pokrajinski svet korporacij nakaže primerne količine usnja za mesec avgust 1. 1942., morajo ob predložitvi evidence o porabljenem usnju dokazati, da so za mesec julij 1. 1942. nakazane količine v celoti porabili. Za prejemanje usnja je izdal pokrajinski svet nova pooblastila. Vsi čevljarji morajo v teku meseca avgusta zamenjati svoja pooblastila, ker sicer za mesec september 1. 1942. ne bo mogel na podlagi dozdajšr.jc-ga pooblastila dobiti nikdo nakazilo za usnje. Nova pooblastila iz laja Združenje indust^jcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo v Ljubljani. — Spremembe v cerkveni razmejitvi. Papež je s konzistci ialnim odlokom cd-redii, da se podružnična cerkev Planika Gora z naselbinama Vrhu Grmada pri Gr-careocu in Colmisario loči od župnije Studeno, ki spada pod ljubljansko škofijo ter priključi škofiji v Triestu. Razen tega se naselbine Kacjavas, Vrh, S. Canziano, Mal-ni. Debeli in Kamen ter postajališča ob železniški progi vzdolž črte Postumia— Caccia ter Postumia—Debeli—Kamen izločijo iz župnije Planina ter priključijo župniji Postumia v triestinski škofiji. — Nova žrtev planin v Dolomitih. V dolomitskih planinah je našla smrt mlada, navdušena hribolazka Lucija Basilisco, ki je bila ena najbolj zmožnih uradnic pri osrednjem ravnateljstvu zavarovalnega zavoda »Assicurazioni Generali«. Znana ie bila tudi kot zmagovalka LXIX v stenografiji na tekmah v Pisi. Pred tremi tedni je šla na počitnice, ki jih je hotela preživeti v Dolomitih. Nastanila se je v planinski postojanki San Pellegrino v višini 2000 m. Skupno z njo je bil tudi njen brat dr. Lučio Basilisco, predstojnik radijskega urada pri glavnem poveljstvu G. I. L.-a. Dan, predno bi moiala odpotovali nazaj v Trie-ste, se je sama podala na vrh Tasca, ki je visok 3000 m. Vrh je težko doseči zaradi ostrine skal. Zal ni mogla najti vodnika, ki naj bi jo spremljal do vrha. Podjetne drzne hiibolazke pa to ni motilo, ampak se je sama vzpenjala kvišku. Pred tem je bila pustila svojemu odsotnemu bratu sporočilo, da se bo vrnila okoli poldneva. Toda Licije Basilisco ni bilo več nazaj. Šli so jo iskat ter jo po večdnevnem iskanju našli mrtvo v prepadu. Po okoiiščinan je soditi, da se ji je pri plezanju zrušilo kamenje pod nogami. Omahnila je v globino in je bila po sodbi zdravnikov takoi mrtva. Kazalec na njeni ročni uri. ki je ostala po čudnem naključju nepeškodova-na. se je ustavil na 12.15. Z bridko usoio 2S-letne mladenke sočustvujejo vsi, ki so jo poznali — Proizvodnja rasPinskm Izvlečkov in kavnih nadomestkov. Dopolnilni ves.iiik agencije »Agit« objavlja vest. da se proučujejo ukrepi, ki naj na enoten način t ar v sk'adu s koristmi potrošnikov smiselno uredijo proizvodnjo piščančjih konzerv, rastlinskih izvlečkov ter kavnih nadomestkov. Pripravljanje ter proizvodnja konzerviranih predmetov na splošno ima po ;ebo'-koristno stran, ker dopuščajo pripravo juhe ali minestre brez porabe maščob a"i pa le s porabo omejenih maščobnih koi:čin. >Ag1t« poudarja, da ustrezajo izvrstno temu namenu razne piščančje konzerve, potem rastlinski izvlečki. - posnetki mlečnih ter živalskih snovi. Prirejaaje piščančkih konzerv bo urejeno v skladu s potrebami potrošnje. Tudi bodo zaradi čim bolj racc-r^lnega izkoriščanja tečnih snovi doiočene rosebne vrste rastlinskih izvlečkov vnašajoč v njih sestavo potrebne variacije, pa tudi kvalitetno izboljšanje. Tudi pri proizvodnji kavnih nadomestkov so bile dojle: v veljavi posebne vrste iz ječmena, slada, riža, cikorije in smokev. V odnosu z razpoložljivostjo najboljših vrst bodo tudi na tem področju določene posebne proizvodne vrste, pri čemer bodo manj dobre in manj koristne vrste izločene. — Preskrba s povrtnino In sadjem. Glede na organizacijo preskrbe in potrošnjo povrtnlne ter sadja objavlja dopolnilni gospodarske finačni vestnik agencije rAgitr LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF! PredstaVe ob delavnikih ob 16. Is 18.15. ob nedeljah id praznikih ob 10.30. 14.30. 1630 ID 18.30 tU NO MATICA — IKLKFON «36-41 Dolgo pričakovani film globoke ljubezni ln odpovedi! Ubežnica Slavna igralca Jole Volerl, Renato CiaJente KINO UNION — TELEFON 22-2) Iz življenja v dekliškem internatu Željne ljubezni V glavnih vlogah: Anne Shirlev, Ralph Bellamy Ltd. I KINO SLOGA — Telefon 27-30 Samo 3 dni! Samo 3 dni! Najpopularenjši komik Macario v izvrstni komediji burnega smeha »MORSKI RAZBOJNIK« »PIRATA SONO IO« nekatera pojasnila z ozlrom na Izvršna na-vo_-la. ki jih vsebuje ministrski odlok z c'ne IG. junija. Pokrajine so razdeljene v :-/.vozne, samozadostne in potrošne. Predvidena so posebna dovoljenja za izvoz živil iz izveznih pokrajin ter posebna navodila za uvoz živil v potrošne pokrajine. Osrednji pu skrbni urad za povrtnino in sadje (Licapo — ufficio centrale dl approvvigio-namento dei prodotti ortofrutticoli) bo s sodeku'HPjem pri zadetih proizvodnih, trgovskih in industrijskih kategorij vršil nadzorstvo nad proizvodnjo in prodajo s strani proizvajalcev, pa tudi nadzorstvo nad tem, kako prehajajo posamezni pridelki v potrošnjo. — Skrb za hrvatske dobrovoljce. Skrb za hrvatske dobrovoljce boreče se na vzhodnem bojišču spada med najvažnejše naloge hrvatskejra domobranskega ministrstva, ki mu načeluje maršal Kvaternik. V tem pogledu je b:lo storjenega že mnogo. ZlasLi hrvatski radio je storil v polni meri svojo dolžnost. Redno oddaja koncerte, namenjene hrvatskim vojakom na vzhodnem bojišču in v njihovem jeziku obvešča o vseh važne jš" h dogodkih v domovini. Zdaj se pa organizira še potujoča knjižnica, ki bo nudla hrvatskim vojakom na vzhodnem bojišču najboljša dela domačih pisateljev. Domobransko ministrstvo se je obrnilo na javnost s pozivom naj d3ruje v ta namen knjige. — KniPi-lii kulturni teden na Hrvatskem. Od 10. do 15. t. m. bo prirejen na Hrvatskem umetnostni teden, ki bo imel sodoben in domač znn'aj. Njegov propagandi na-nen bo pcsv?čen letini in kmečkemu stanu. To bo praznik pospravljanja poljskih pridelkov. 17, LJUBLJANE —lj Krim si je nadel vel'ko kapo. Kakor smo pre Ividevali, se je vreme spremenilo. Ze včeraj dopoldne je okoli 11. rosilo, r«-«ro pa so se večji ali manjši na-livi vrstili do večera. Vmes je posijalo tu in tam tudi solnce. Zlasti močan naliv se je prignal okoli pol 19. s Škofjeloškega hribovja. Lilo je v močnih curkih in mest-; ne ulice so se nr.glo spraznilo. Naliv pa ni trajal niti pet minut. Oblaki so se razmaknili in Ljubljano je obsijalo večerno solnce. Oblaki pa so bili močneiši in kmalu je bilo rebo zopet čez in čez prepre-ženo z n.rhovo sivino. Da je precej dežja padlo tudi v škcfJG'oškh hrib'h, je dokazovala Gradaščica, ki ie proti večeru tekla kalna in narasla. Današnie jutro se je prebudilo pod oblačnim nebom. Vrhove Krima in sosednjih hribov so zakrivali veliki oblaki. Deževalo ra ni Ker se barometer zopet dviga, ie verie'n.o.. da se. bo vreme kmalu i^č;st:*o in da bo zopet nosljalo solnce. Ozr?.č;e se ni mnogo ohladilo. Včera:5~;r\ia temperaUi-n ie bila le ea 5 sf<-.p. C nižia od nn^edeijknve. Znašala ie 25 stop. C. Današnja minimalna je 15.6 st^p. C. —lj Prc/rl nasad. Pred tremi al: štirimi leti je bil izpreme'-'jen ostanek nekdanje vekke Ledine ob Kotnikovi ulici, ležeč med dvoriščem prve deške ljudske šole in elektrarno tor dolco vi sto let ves zanemarjen, v ploden ze'enjadni vrt. Zavarovali so ga primerno z nizko leseno egrajo. pred kateio so napia^ili v vsej nj?ni dolžini ozko gredo ter jo zasadili z neke vrste grmič jem flat:nsko prunus mahaleb). Nasad je bil sprva lepo oskrbovan: grmičevje spomladi obrezano, med letom zemlja često skrbne- zrahljana in odstranjen posebno ves plevel. Ker jo bilo tako lani kakor letos to de'o prezrto, je postal vc-s nasad zdaj vse prej ko čeden. Na nedostatek olago- hotno opozarjamo. Naj se lastnffc usmili nasada ter ga ga zopet enkrat vsaj opleti m nemara tudi grmičje nekoliko postriči. —lj Vabilo na II. redno skupščino »Kovinar« kreditne zadruge z o. j. v Ljubljani, ki se bo vršila dne 6. avgusta t. 1. o s 9. uri dopoldne v prostorih pokrajinske delavske zveze I. nadstropje. Miklošičeva cesta 22.-I. Dnevni red: 1. otvoritev in konstituiranje skupščine, 2. a) poročilo upravnega odbora, b) poročilo nadzornega odbora, 3. izpopolnitev odbora glasom pravil, 4, predlogi — pritožbe, 5. razno. — Ako ob določeni uri ni zadostna udeležba, se do občni zbor vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članov. — Dolšek Ivan, t. č. predsednik. —lj Zavode, gostinske obrate, javne kuhinje L dr. vabimo, naj se zaradi nakaz. 1 a Franckove cikorije Še ta teden dopoldne zglase v sobi št. 8 mestnega preskrboval-nega urada v II. nadstropju Mestnega doma. Iz pokrajine Trieste — Na polju slave je pedel bersaljerski poročnik Anton de Denaro. Pokojni je bil rodom iz Triesta. Pokopan je v Zari. B:l je vnet pripadnik triestinskega fašija. — 2upni tajnik dr. Piva je poročal pokrajinskim zaupnikom fašističnih zvez za šole, javne urade, drž. železnee, potUno telegrafsko stroko ter uslužbence državnih industrijskih obratov. Dal je navodila za daljnje delovanje in je sporočil, da bodo slični sestanki redno vsak mesec v Triestu. — Ljudsko gibanje. Dne 1. avgusta je bilo v Triestu 8 rojstev, 7 smrtnih primerov in štjri poroke. — Nov grob. V Praprotu pri San Pete-giu je umrl 6. pret. meseca g. Ivan Supine, posestnik, 81 let star, oče pok. akademika Bogomila Supinca. Pokojni je županoval v svoji občini 10 let od 1909 do 1919. — Razstava slikarja Coceverja. V dvorani Loggie v Capodistri je bila otvorjena razstava 12 umetnin capodistriskega slikarja V. A. Coceverja, ki je dobro znan tudi v Triestu. — Cirkus Togni se je poslovil. Po veff-tedenskih predstavah se je cirkus Tognl, ki ga je zlasti triestinska mladina tako vzljubila, poslovil od Triesta ter se namenil v Rimini. 33- železniških vagonov je bilo treba, da so spravili vanje osebje, živali ter ostale cirkuške potrebščine. Cirkus Togni je poskrbel za posebne brezplačne predstave za vojaštvo in razne druge ustanove ter društva. — Ponesrečenci. Levico si je poškodoval pri delu v nekem pristaniškem skladišču 51-letni delavec Ivan Benussi iz ulice Croci-fisso 10. Desno koleno si je pobi! med delom 30-letni delavec Ivan Morato iz ulice Appiani 19. Levo podlahtnico si je opekla z vrelim rižem 49-letna Marija Grasso iz ulice Madonna del Mare 6. 31-lttni Robert Gre.ndicelli iz ulice Concordia 4 je padel s kolesa in dobil poškodbe na čelu in nosu. V bližini denarnega zavoda Banea d'Italia je prišla po nesreči pod kolesje avtomobila 61-letna gospodinja Jolanda Maldura, ima zlomljeno desno nogo. V kopališču Savoia se je poškodoval na desni nogi 13-letni dijak Bruno Malina iz ulice del Pozzo 8. Železen drobec je priletel v levo oko in mu ga poškodoval 16-leti:emu mehaniku Alan Trevisanu iz Guardielle Ti-mignano 1390, ki je bil zaposlen v mehanični delavnici v ulici Boccaccio. Levico si je porezala s steklom 35-letna gospodinja Lina De Sauli iz ulice Moreri 14. Zaradi zavžitja sadja je postalo slabo 29-let-nemu elektrikarju Petru Sabadiniju iz ulice Ridutto 29. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene, kjer se zdravi tudi 55-letni Avgust Ferfoglia iz Roiana Molini 691, ki ima poškodbe od udarcev na obrazu. — Novi doktorji rriestinske univerze. Na triestinski univerzi so bito promovirani za doktorje prava Del Pcsco Pavel iz Torina, Marcovig Carmens Silva iz Triesta, Zorani Silvano iz Grada, Delneri Do-menico iz Aquileje. Paoletti Dono iz LJdina, Cian Rolando iz Milana. Del Pieio Luciauo iz Triesta, Vallon Virgilij iz Muggie Ka-karigi Andrej iz Skadra, Terp'n Aklo iz Pole. Schacht Guido iz Pole, Carbor.e Alojz iz Triesta. Za doktorje političnih znanosti so bili promovirani: Catenazzo Oskar iz S. Veita a. dr. Glan v Nemčiji, Furlani Glavk iz Triesta. Battista Pasquale iz Ldina, Lu-chini Tulij iz Siracuse. Za doktorje go- I spedarske in trgovske vede: Viatori Diogo iz Triesta, Pagan Silvio iz Tr esta, Bari-gazzi Ferdinand iz Campogalliana pri Mo-deni. Pieri Rihard iz Triesta, Schifflki Viktor z Dunaja, Turrin Krnil iz Padove, Pa-pucia Bruno iz Spalata, Fontanive Albert iz Pole. Bignani Tolmino iz Bolcgne, Fur-lan L'mbert iz Triesta, Ziffer Josip iz Triesta. Scire Franc iz Catanije, Basilisco Franc iz Fiurra, Leni Josip iz Bergama, Fracas Nikolaj iz Udina, Tiener Salvatore iz Pole, Raher Artur in Zanussi Bruno iz Udina. — Hraber mladenič reAll kopale*. V kopališču železničarskega Dopolavora je bilo mnogo kopalcev, med njimi tudi gospod, ki je znal sicer plavati, ki se je pa oddaljil od kopnega in so mu pojenjale moči. Ko je pričel klicati na pomoč, se je br* pognal v morje 18-letni Bruno Molinari iz ulice S. Michele 37 v Triestu, ki je resii že potapljajočega se kopalca. Bolgarsko- hrvatska kulturna pogodba V četrtek opoldne so bile v zeleni dvorani zunanjega ministrstva v Zagrebu izmenjane ratifikacijske listine 8. decembra 1941 v Sofiji sklenjene hrvatsko-bolgarske kulturne pogodbe. Ratffikacijske listine sta izmenjala z bolgarske strani prosvetni minister dr. Jozov, s hrvatske strani pa prosvetni minister dr. Ratkovič. Državnemu aktu so prisostvovali z obeh strani visoki predstavniki oblasti. S tem je stopila hrvatsko-bolgarska kulturna pogodba v veljavo in zakonsko obliko je dobilo stanje, ki je trajalo med obema narodoma Že skozi stoletja. Med hrvatskim ln bolgarskim narodom vidimo v političnem in kulturnem razvoju marsikaj sl'č-nega, vidimo pa tudi globoke stike, ki so dajali zavezniškema narodoma jugovzhodne Evrope pomembne pobude. Naj samo omenimo, da je bila v 19. stoletju tiskana v Zagrebu zbirka bolgarskih pesmi, da je nastal v Bolgariji dalekosežen nacionalni pokret in da s oobstojali med hrvatskimi in bolgarskimi visokimi šolami že od nekdaj tesni stiki. Sto in sto mladih Bolgarov je študirnlo na hrvatskih visokih šolah in ta tradicija bo razvijala kulturno pogodbo nadalje. Pogodba, ki je njen nameri pospeševati učenje obeh zelo sorodnih jezikov ter medsebojno izmenjavo bolgarske in hrvatsko literature, polaga veliko važno^ tudi m» obzirno vodeno izmenjavo profesorjev in dijakov. Le ta bo izpopolnjena z Izmenjavo knjig ter prirejanjem gostovanj tn predstav. Kulturna pogodba pomeni temelj obširnega programa sodelovanja bolgars,surogaU imena), s nekoliko- je pa pri: lov. Menda je že iz tega razvidno, da imata obe besedi svoja določena mesta v jeziku. Toda med »nekaj* in »nekoliko« ni le nekoliko, temveč tudi precej zmešnjave po zaslugi našega jezikovnega bogastva ali idiomov (svojstvenega izražanja, posebnosti jezika ali narečja). V drugih jezikih je menda v tem pogledu manj težav, zlasti v tistih, kjer ne morejo zamenjavati pomenov r-nekaj« in ^nekoliko*, saj ustrezajoče besede za našo »nekoliko« nimajo. V nemščini je »nekaj« etwas. v .ropianskih jezikih pa morajo rabiti dve besedi; v italijanščini qualche cosa, v francoščini quelche ehose. »Nekoliko« pa prevajamo v nemščino: »oine gewisse Mengeš, kar pa ne ustreza povsem. Ce se hočemo nekoliko bolj seznaniti s pojmoma snekaj« in »nekoliko« se moramo poslužiti več primerov. Pleteršnik navaja naslednje primere za nekaj*: dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa; nekaj vojakov; nekaj grošev; zdaj je nekaj boljši; itd. Za * nekoliko« pa: nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa: nekoliko je neumen; nekoliko je res; prišlo je nekoliko ljudi; nekoliko grešev; itd. Vseeno nekoliko nejasno, kajne? Res, prava zmešnjava. Sprevidimo lahko, da uporabljamo obe besedici v nekaterih primerih, kar se zdi po slovničnih pravilih nemogoče. Za označitev nedoločene količine rabimo znaj »nekaj«, potem pa tudi »nekoliko«, kakor da sta soznačnici: nekaj časa; nekoliko kruha; nekaj kruha. Obe besedi rabimo v pomenu malo: bilo je nekaj (malo) ljudi; trajalo je le nekoliko ali nekaj časa. Nekaj nam torej služi tudi kot prislov, čeprav je »uradno« le zaimek. Z »nekaj« smo tu in tam izpodrinili pristni prislov, tako da se nam zdi celo napaka raba besede »nekoliko«, čut za tako tanko razlikovanje je v pogostih primerih otopel. Kaj je torej zdaj pravilno: »Letala (pravilno seveda: letalci) so odvrgla nekoliko bomb«, ali »... nekaj bomb« ? Oboje ? Ce je poročevalec hotel povedati, da so letalci odvrgli malo bomb, kakor se reče v narečju: »par bomb«, tedaj bi bilo pravilno »nekaj«, čeprav slovnica zahteva prislov, kajti »nekaj* nam v tem pomenu služi za »malo« ali za »par«, torej kot načinovnl prislov. Toda, če je poročevalec hotel reči, da so letalci odvrgli kdo ve koliko bomb (kar hočete: mnogo ali malo), morda jih je bilo malo, lahko pa tudi mnogo; pravilno bi bilo torej »nekoliko«. Prislov »nekoliko*, namreč uporabljamo za označitev nedoločene količine in ne le male količine, torej ne samo v pomenu »malo«. Seveda pa ^nekoliko« pomeni dandanes že v mnogih primerih samo imalo«: na zborovanje je prišlo nekoliko ljudi; nekoliko jo je iz-kupil; vse je nekoliko nejasno (ne: vae je zelo nejasno); vse traja nekoliko predolgo (traja že malo preveč časa); nasolil mu jih bom nekoliko; na živce mu gre nekoliko; nekoliko kratke pameti je; nekoliko premalo imam denarja; nekoliko premalo sem mislil na to. Primerov za »nekaj« ln »nekoliko« nI le nekaj in zato se jih poslužimo se nekoliko: nekaj me boli; to je res nekaj Čudnega; nekoliko čudno je; nekaj se mu sanja; nekoliko ga ima pod kapo; nekaj ga je pičilo; vse skupaj je nekoliko neslano; nekaj ima za gTmom; nekaj Sušljajo; nekoliko ga je zdelalo; nekaj jabolk je «e zelenih; nekoliko so še zelena; to je pa »ea nekaj težkega — ta vražji »nekaj«. Da, nekejiko je res ln nekaj ji na tem. Zdaj smo vaa pa menda že nekoliko preveč zmedli, čeprav bi nekaj še lahko povedali. Ko pa člo\^k govori nekoliko preveč, nekaj navadno ni prav. Oddahnimo »1 torej nekoliko, da borao povedali nekaj (ali še kaj) drugič. Stev. 177 »SLOVINSR1 W A ft G D«, »reda. 5. avgusta 1C42-XX Ptr*n S Ubrana je trda pot strogosti Komentar ,;Picct>la di Trieste" k Ducejevemu govoru v Gcrizii Ljubljana. 5. m-gusta Včeraj smo poročali, da je prispel Duce v petek, 31. juliju z jura j z letalom nepričakovano v Gonzio. kjer mu je priredilo prebivalst\x> navdušen sprejem Po končanem raportu na poveljništvu vojaškega okrožja je Duce nagovoril veliko množico z balkona vojaškega poverjmštva. Italijanski listi priobčujejo obširne komentarje o tem govoru. Včerajšnji »Piccolo« priobčuje o Duceievem govoru naslednji komentar: Obračajoč se na Goriziane je go\'oril Duce vsemu giulijs>kemu prebivalstvu, zakaj to je najbolj italijanska zemlja, posvečena s krvjo neštetih mučenikov in herojev. Dvignil je svoj visoki grmeči opomin na naslov vseh kriminalnih zfočince\\ slabotnih in zaslepljenih, ki so onstran m tO stran meje zgrabili za podlo orožje izdajstva ter zasede proti zakonom in vojakom Rima. Ostra Duceje\>a beseda je očistila vzdušje vsakega dvoma ali negotovosti Položaj je jasen, Z gorizijskim govorom se je pričela nova odločilna faza v zgodo\*ini vzhodne meje. In vsi Giuhani so porabili to priliko za nov navdušen polet hvaležnosti Možu, ki bedeč nad njihovo usodo, vodi narod k zmagi. Ko je Fašistična Italija po razsul u Jugoslavije s pravico zasedla zemlje, kamor je prispela njena vojska, ni bilo to prvič, da je prišla v stik s slo\>anskimi narodi, ki neposredno mejijo na njo. Našla jih je na svoji strani že leta 1919 po Vittoriu Venetu z njihovo smešno ošabnostfo, z mega-lomansktnti nagibi in v absolutnem pomanjkanju tistega čuta za zgodonnno. ki je pomanjkljiv, razen tega pa tudi za zgodovi-rtOL. za pravo in osebno stilizacijo. Toda po 20 letih se je nepopravlfivo ZttjšH papirnati grad njihovega šarenega po- litičnega konglomerata. Italija je mogla upati, da so se. pahnjeni v prah lastne zemlje% česarkoli naučili od izkušenj iz pre-feklosti. In kakor je že Rim imel za načelo, da je uporabljat velikodušnost prot, narodom, ki so se. premagani in podvrženi izkazali potem kot lojalni in prijateljski, tako noče Fašistična Italija stiskati premaganega. Da. z ustvaritvijo nove Ljubljanske pokrajine in dalmacijskih pokrajin je celo dvignila premagane k dostojanstvu italijanskih državljanov ne samo z' vsemi pravicami, ampak tudi s formalnimi jamst\i w srečo redke prostosti glede jezika kultur nih institucij, običajev in nošnje, tako da lahko nadaljujejo in razvija ;o posebne oblike svojega življenja v okrilju in pod va-rušt\>om Italijanske države. Toda pa toliko selikodušje je sledit odgovor z zahrbtnost io. nasiljem in neko trmo, ki se lahko isioveti s primitivnimi oblikami barbarstva. In tako ne preostane torej nič drugega, kakor ubrati trdo pot strogosti, ki ne pozna nobene slabosti in nobenega odmora, ki tolče in uničuje na neizprosen način vsako o\iro ljudi in stvari do dokončnega tri umfa reda in absolutne vzpostavitve gaže-nega in kršenega prava. »Proti onim. ki se tose bo izvaial in se že izvaja neupogljiv rimski zakon«. To pomeni, da ne bo Valija odstopila niti za korak od nove politike napram slovan skim narodom, ki so ji kakorkoli podvržen1 in ki so sami odgovorni za položaj, ki smo ga že preveč trpeli, pa se bodo sedaj bridko naučili, oni sami ter njihovi pomagači in sokrivci njiho\nh zločinskih del, pa tudi simpatizer ji vsake vrste in stopnje, krko lahko tišči rimska peta tistega, ki spre je ma velikodušje z lahkomiselnostjo in izdaj-st\*om. Izbira južnega sadja vedno večja in popolnejša Grozdje se je že pocenilo — Prve češ pije — Današnji tržni dan je bil pod vplivom vremena Ljubljana, 5. avgusta. Sprememba vremena je vplivala tudi na tržno življenje. Na Vodnikovem trgu so se na današnji tržni dan zbirale tako prodajalke kakor gospodinje bolj počasi in v zgodnjih jutrnjih urah ni bilo velikega prometa. Naše zelenjadarice dovažajo sedaj vedno več endivije. tako da je trg s solato založen, kolikor je potrebno. Vedno manj je pa poletne solate, ki bo kmalu pošla. Naprodaj so tudi prav lepe sadike za endivijo. V manjših količinah je na razpolago radič, ki je pa sedaj za naš okus pregrenak. Kdor si poželi zel j nate solate in rdeče pese. si jo tudi lahko omisli, čeprav zlasti slednje ni mnogo. Kakor vedno, je bilo rudi danes znatno povpraševanje po stročjem fižolu, enako pa tudi po paradižnikih. Naprodaj ni b'lo niti enega. Za paradižnike se gospodinje zanimajo že pri prodajalcih. Z vrtov odnašajo vsak komaj dozorel sad. To sicer še niso znatne količine, vendar za trg tako nič ne ostane. Kmalu Ijo p? najbrže tudi domačih paradižnikov več. saj bodo v bližnjih dneh zoreli v vedno večjih množinah. Po 8 lir kg je bil danes naprodaj nov zluščeni fižol, pripeljan iz Italije. Med uvoženo zelenjavo je zlasti mnogo čebule, paprike, kumpr, nekaj Česna in drugega. Že delj časa je na Vodnikovem in Po-gačarjevem trgu naprodaj obilo južnegn sadja. Prevladujejo jabolka, vedno več je grozdja, manj breskev, hrušk in n'č fig. Grozdje se je že pocenilo in ga sedaj prodajajo po 9.20 lire. Danes smo videli na trgu v večjih količinah prve češplje. Prodajajo jih po 5 lir kg. So izredno zrele in predno jih prodajajo, jih morajo temeljito prebrati. Na dolgi vožnji mnogo češpelj zgnije. Cešplje prebirajo kar na Pogačarjevem trgu pod stopnicami. Od domačega sadja so sedaj naprodaj samo jabolka v manjših količinah po 4 lire kg. li mladih obtožencev se zagovarja zaradi 29 kaznivih dejanj Velika razprava proti vlomilski družb;, ki fe Sebruarja in marca zagrešila v Ljubljani številne &?zne tatvine — Proti dvema je bilo postopanje izločeno Ljubljana, 5. avgusta. V razpravni dvorani okrožnega sodišča, sobi št. 79, je bilo včeraj zopet zelo živahno. Ob 9. dopoldne se je začela velika kazenska razprava proti vlomilski družbi mladih fantov, njihovim pomagačem in kupovalcem ukradenih stvari. Na zatožno klop je sedlo 9 obtožencev. Mali senat so tvorili: dr. Felaher kot predsednik in sos. Gorečan ter dr. Štrukelj kot sodnika. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Obtožence branijo ex offo dr. Prenerjeva. dr. Až-man, dr. Benkovič. dr. Blei\veis-Trsteni-ški, po pooblastilu pa odvetnik Petrovič in dr. Svigelj. Glavna obtoženca ?ta brezposelni tesarski pomočnik Henrik in 221etni v St. Vidu pri Stični rojeni in v Ljubljani bivajoči pekovski pomočnik Avguštin Stajner. Proti slednjemu je moralo biti postopanje izločeno zaradi bolezni. Pri poedinih dejanjih so po obtožnici sodelovali: 33letni Anton J., rojen v Hudi polici pri Šmarju, bivajoč v Ljubljani, po poklicu mesarski pomočnik; 241etni Ivan Pusar, rojen pri Sv. Rupertu, brezposelni delavec: v Ljubljani rojeni in bivajoči mizarski pomočnik Ivan; 221etni samski delavec Franc U. po rodu iz Zubene pri Novem mestu, bivajoč v Ljubljani; 221etni v Za-dvoru roieni in v Ljubljani bivajoči samski soboslikar Vinko G.; 221etni v Šmar-jeti pri Novem mestu rojeni in v Ljubljani bivaioči samski delavec Jože O.: 251etni v Zadvoru pri Dobrunjah rojeni samski delavec Alojz H. (postopanje izločeno zaradi odsotnosti obtoženca iz Ljubljane). Kot nakupovalca in prikrival-ca ukradenega blaga se morata zagovarjati 21 letni v Mirni peči na Dolenjskem rojeni in v Ljubljani bivajoči oženjeni pekovski pomočnik Anton K. ter 341etni pri Sv. Emi rojeni in v Ljubljani bivajoči oženjeni starinar Franc K., ki edini izmed obtožencev premere nekai premoženja. Obtožnica podrobno našteva celo vrsto drznih tatvin, ki jih je zagrešila ta tatinska druža. Zasliševanje obtožencev Razprava je bi1 a zelo živahna Glavni obtoženci so svoje zagovore tako pred policijo kakor pred preiskovalnim sodnikom in včeraj na razpravi pogosto izpre-minjali. Zlasti Henrik je vedno izpovedal drugače. Na včerajšnji razpravi je trajalo njegovo zasliševanje nad eno uro. Večino očitanih mu kaznivih dejanj je priznaval, preklical prejšnje trditve o soudeležbi nekaterih soobtožencev, zlasti pa je razbremenjeval odsotnega Stajnerja. Ko mu je predsednik predočil njegove zagovore pred policijo in preiskovalnim sodnikom, je trdil, da je bil prisiljen tako izpovedati oziroma celo, da ne ve, zakaj je tako izpovedal. Večino večjih vlomov so izvedli na ta način, da so se podjetja udeležili trije: eden je stražil na cesti, drugi na stopnicah, tretji pa je vlr.mljal. Največkrat so vstopali na slepo srečo, ne vedoč, ali bodo kaj dobili ali ne. Obtoženec Henrik je sicer skušal dopovedati, da njegovi tovariši na tatinskih in vlomilskih pohodih niso vedeli, da on vlam-lja. Očitno pa je bilo, da ta njegova trditev ne drži in da je v večini primerov šlo za dogovor. Anton J. je zanikal vsako sodelovanje. Ivan Pusar je zanikal sodelovanje pri vlomu v Severjevo skladišče in da bi hotel z obtožencem U. vlomiti v Gledališki ul,i-cL Vsa ostala dejanja je priznal. Obtoženec Ivan je priznal sodelovanje pri eni tatvini zajcev, zanikal pa navzočnost pri drugi. Franc U. je zanikal, da bi bil hotel skupno s Pusarjem vlomiti v Gledališki ulici. Vinko G. je priznal, da je vzel ukradene plahte. Jože O. je priznal, da je povedal za plahte, trdil pa je. da je glavnima obtožencema rekel, da jih Zeško proda. Priznal je, da je od obtožencev Henrika in Stajnerja dobil 42 lir, da bi molčal o tatvini plaht. Oba kupovalca ukradenih predmetov sta nakupe priznala. Izgovarjala sta se. da nista mogla vedeti, da gre za stvari, izvirajoče iz tatvine. Kupljene predmete sta plačola po najvišji dnevni ceni. Vedno sta tudi glavne obtožence vprašala, kje so dobili predmete. Trdili so. da so jih večinoma prinesla z Dolenjske, kjer da so jih zamenjali za petrolej, karbid in podobne predmete. Pred prekinitvijo razprave je bila zaslišana še priča Filip Podbevšek, trgovec z vrečami. Potrdil je nekatere navedbe obtoženca Antena K. Razprava je bila ob 13. prekinjena in se nadaljuie danes ob 9. doooldne. Predvidoma bo že danes tudi izrečena sodba. Reja sviloprejk — učni predmet Gorch-Fockova šola v Blankesee — Hamburgu je med redkimi na svetu, kjer se poučuje reja svjioprejk kot poseben predmet Šola ima sama lepo organizirano rejo sviloprejk. Pouk torej ni omejen samo na teorijo, temveč sloni v prvi vrsti na praktičnih izkušnjah. Sola je bila že v začetku v srečnem položaju, da je imela v bližini mnogo murv. Zanimanje za rejo sviloprejk je zelo veliko in soVi je vedno dobro obiskana. Kaznovani obrtniki in prodajalci Urad za kontrolo cen na Visokem Ko- misariatu sporoča: Okrajni kapitanat v Novem mestu je v preteklem mesecu kaznoval zaradi prestopkov našle inje obrtnike in prodajalce: Ker sta kupov ali rac:onirana. živila brez pooblastil sta b:li kaznovani Orehek Antonija, stanujoča v Ljubljani. Mestni log 3. in Šanca Smiljana iz Ljubljane, Cesta na Rožnik 29, s 50 lir globe in zaplembo blaga. Za prepovedano prodajo racionirarLh živil: Somi ak Ivan, Dolnje Vrhov o 7, občina M.rna peč, 50 lir globe: Perpar Jakob, Ivanja vas 11, občina Mirna peč. 50 lir globe. Ker ni naznanil čevljev in ker je bil ugotovljen primanjkljaj v spisku zaloge, je bil kaznovan z globo 50 lir Verbič Jurij iz Novega mesta. Ljubljanska 17. SILNE utrdbe na zapadni obali Tistim, ld oddajajo opremljene sobe v podnajem Dodatno k opozorilu glade predpisanega >k!epanja podnajemninskih pogodb obveza tem potom davčna uprava za me>to Ljubljana še sledeče: 1. pogodbe se sestavljajo na monopclizi-ranih obrazcih, katere upc^ab! ja jo, hi^ni giv gpodarji za svoje najemnike. Dobe se jih v vseh trafikah. 2. Osnova za preračun 2°'one zakupne rakse tvori 3 letna zakupnina opreme, če se .oojjodba <*k!ene za nedoločen čas. v nasprotnem slučaju se pa preračuna po dogo-. o-rjenem času. 3. Taksa za podnajemno po-jjodbok ki je /c vtisnjena na monopoliziranih obraze h. -*e pa plačuje po visini letne podnalemninc. 4. Za \ sako spremembo bodisi glede osebe, bodisi gjede viš:ne podnajemnine je -kleniti novo pogodbo, 5. Te pog'dbe s«e ne predlože davčni pravi, temveč se jih hrani doma in ima pripravljene za slučaj kontrole s srtrani or-anov finančne kontrole. Unikat obdrži na-emodajalec, duplikat pa najemojemalec. Športni pregled V Berlinu so ustanovili evropsko športno zvezo Istočasno z mednarodnim lahkoatletskim tekmovanjem je bilo v Berlinu tudi zborovanje predstavnikov nacionalnih sportn:h zvez Bolgarije, Finske. Nizozemske. Italije, Hrvatske, Norveške, Rumunije. Slovaške, Madžarske, Španije, Portugalske, Turčije in Nemčije. Zborovanje je sklicala in organizirala vrhovna nemška športna organizacija pod vodstvom in po smernicah nemškega športnega vodje von Tscham-merja. V izjavi, ki jo je dal italijansk m športnim novinarjem, je von Tschammer takole opredelil vzroke in cilje zborovanja: ^Ugotovilo se je, da se evropski športni odnosi stalno razvijajo kljub težkocam položaja. Nekatere obstoječe mednarodne športne organizacije pa delujejo izredno po&aisl. V zvezi s potrebo nadzorstva nad bodočim razvojem evropskega sporta m njegovega enotnega vodstva je bilo ta teh vzrokov nujno ustanoviti evropsko mednarodno športno zvezo, da ta uvede r*»3 v de'o tisah bivših mednarodnih sportn h zvez, ki so v razkroju, c Zbor je predlog ustanovitve Evropska medn2fl-odne športne zveze sprejel in je s tem že smatrati, da je ustanovljena. Med pripravljalnimi posvetovanji je bilo sklenjeno, da bo v bodoče v Italiji sedež mednarodne sabljaške, teniške, kolesarska zveze in mednaro Ine zveze za košarko. Doslej je bila Italija že mednarodno središče boksarske in motocikllstične zveze. V mednarodni nogometni organizaciji se stanje ne bo spremenilo. V Nemčiji bodo sedeži mednarodne plavalne in telovadne zveze, na Madžarskem pa veslaška. Francosko teniško prvenstvo Na igr.ščih Roland Gairros v Parizu, ki so bila v najslavnejših letih francoskega tenisa ob vsaki prireditvi nabito polna navdušenih gle ialcev, so bila pretekle dni teniška tekmovanja za prvenstvo zasedene Francije. Zammanje zanje je bilo malenkostno. Tekmovanja so zlasti v skupini poedin-cev prinesla nekaj nepričakovanih rezultatov. Dessair, ki je na devetem mestu francoske rang liste, je izločil prvaka in favorita Destiemeauja in nato tudi Fere-ta. Na drugi strani je Marcel Bernard, ki je nastopil prvič po štiriletnem odmoru, premagal Boussusa in Cocheta in v odločilni igri tudi Dessaira v dveh naglih setih. Prvaki so postali: Med poed'nci Marcel Bernard z zmago nad Dessairom 6:1, 6:2. Mel poednkami Seghersova z zmago nad Fovevo 6:2, 6:3. V moških dvojicah Destremeau in Cochet z zmago nad dvojico Gentien in Bouffnf 6:8. 6:3, 6:4. V ženskih dvojicah Mellerio in Kleinadel z zmago nad dvojico Potcrni —Morel—Dev'lle 6:3. 6:1. V mešanih dvojicah sta zmagala Potornijeva in Dessair 6:4, 2;6, 6:4 nad Veberjevo in Marrrt^m. Drobne vesti Z izstopom Nemčije iz tekmovanja za rimski teniški pokal je Italija že zmagovalka. Zadnje tekmovanje v tej konkurenci med Italijo in Hrvatsko, ki bo 14. in 16. avgusta v Viareggiu, na zmago ne more več vplivati. Na ta način je italijanska teniška zveza pridobila nekaj prostih terminov. Vodijo se pogajanja za sklenitev dvobojev z Romunijo (predvidoma 25. do 27. septembra v Torinu) in Švico (21. do 23. avgusta v Curinu ali Montreuxu). Švedski teniški igTalci pojdejo v kratkem na turnejo po Madžarski. Udeležili se bodo tudi madžarskega teniškega prvenstva. Odločilna tekma v ženskem tenškem tekmovanju za evropski pokal med predstavništvoma Italije in Maižarske bo od 21. do 23. avgusta v Budimpešti. Po zmagi nad Hrvaticami in Nemkami imajo Italijanke izglede, da si letos osv j:jo evropski pokal. Tudi na Portugalskem so nedavno končali letošnje nogometno prvenstvo. Prvak je postal FC Beleneuaes. V pokalnem tekmovanju, je Zmagal sport Li boa Bemfica. Na povratku v Italijo se je del italijanskega lahkoatletskega moštva, kl je v nedeljo nastopilo v Berlinu, ustavil v Mona-kovem, kjer so bila včeraj večja lahkoat-letska tekmovanja. Od Italijanov so nastopili: Tito v teku na 100 m, Lanaa na E. I. A. R. Le prlncipali trasmissioni del tnese di agosto 194X-XX Glavne sddaje v mesecu avgustu 1942-XX Opere iiriche: La Fiamnia Respighi La \Valkiria \Vagner La morte di U Ottcrlno di Riccardo Frine di Lu- dovico Rocca e H diavolo nel campanile di Adriano Lualdi Kigoletto di Giuseppe Verdi Emira] di Bruno Barilli Concerti simf mM : Concerto diretto dal Maestro Allxirto F.n'de Concerto diretto dal Maestro Pcdro de Fiei!as Branco Concerto diretto dal Maestro Fornam'o Previtnll Coicserti di mušica camera: Concerto della pianista Liliana Vallazza Concerto del Trio Artis di Rnma (Sr.ssoli, Tas- sinari, Sabatini) Concerto del pianista Nino Rossj Concerto del Q;iart*tto EL\R, pianista Arnaldi Concerto del vio'onccllista M:vssimo Aiipl:i!h«*atrof f Concerto della pianista Maria Lnisa Faini Concerto del violinista Arrigo Serrato Concerto del soprar.o Alha An/.el!ctti Ccasraireaf ie: Sabato 8 Martedi II* Sabato 15 Martedi 18 Giovedi 20 Domenica 23 Sabato 22 Martedi 25 Sabato 29 Lunedi 31 Lunedi 21 Mercoledl 26 Domenica 30 di Si*ifo di Gian immajrinario di Cesare Vico Lo- La fattca Capo II maiato Moli C ! B Ruota di dovici I malcontenti C^rlo Goldoni II perfetto amere di Ro berto Eracco \owe di Antonio Cecov U mito di Anuando di Gino Valori Amore senza *tima dl Paolo Ferrari La časa sopra le nuvole di Alessandro Brisscni Riviste e cctmnedie musicali: La dolce calamita di Riccardo BSdrbeHi Note senza sie'.le di Guasta e De Torres Storia di uu'operetta di Riccardo Aragno Pulcinella di Gino Valori Giovedi 6 Mercoledl 12 Ve ne rdi 14 Mercoledl 19 Venerdi 21 Domenica 23 Giovedi 27 Venerdi 28 Venerdi 7 Lunedi 10 Giovedi 13 Martedi 18 Sabato 22 Lunedi 24 Giovedi 27 Sabato 29 Domenica 30 Giovedi 6 Mercoledl 12 Mercoledl 19 Venerdi 21 800 m, Beviacqua na 5 km, Consolini v metu uisl?a in Canipagner v skoku v višino. Naše poročilo o rezultatih berlinskega lahkoatletskega tekmovanja moiamo delno popraviti. V skoku v višino je zmagovalec Finec Nicklen in ne Italijan Campagner. Oba sta preskočila 1.97 m. Zmagal je Nicklen, ker jc imel manj poprav. V skupni oceni je na ženskem telovadnem troboju v Venezii zmagala med poe-dinkami Marija Gelm nijeva (Italija). Druga je bila Koetele^ova iMalžarska). V oceni vrst pa je zmagala madžarska vrsta s* 167.27 pred nemško s 164.16 in Ital _an-sko 163.14 točke. It^misnlzacija Besarahi]« V Ki.šinevu izhajajoči list *Besarab;ja« poroča, da je Besarabija že očiščena Židov. Pred pičlimi 10 leti je bilo v besarabski tekstilni industriji zaposlenih 4 krat več Židov kakor Rumunov. Razmerje med njimi je bilo 28.000 : 7.000 Devetkrat več Židov kakor Rumunov je bilo v trgovini in sicer Židov 77.000, Rumunov pa 8 500. Tudi banke so bile do dveh tretjin v židovskih rokah. Od 7.084 uslužbencev je bilo 5221 zidov. V živilski stroki je bilo zaposlenih 11 739 zidov in 5149 Rumunov. Poleg tega piše »Besarabija« je treba omeniti dejstvo, da so bila vodilna mesta v vseh teh podjetjih izključno v židovskih rokah, do-čim so bili Rumuni Židom podrejeni, šele če se zamislimo nad temi številkami, nam postane jtfsno, kako važno delo je opravil Antoneescu. Rumunizacija 3esarabije je storila s tem snažen korak naprej. Tudi v Besarabiji so si znali židje zagotoviti najboljža mesta v tstih poklicih, ki zahtevajo že po naravi najlažje delo. na drugi strani pa nudijo najboljši zaslužek. Kakor povsod se je tudi tu židovstvo polastilo vse trgovine. Rumuni sami so se morali zadovoljiti s podrejenimi vlogami, s takimi službami, kjer se je zahtevalo večinoma tudi fizično delo. Rumunizacija Besarabije pa gre svojo pot tudi na drugih poljih. Odstotek v Bukarešti zaposlenih zidov se je skrčil že od 13.20 na 6.7. Tudi iz drugih mest poročajo, da židovstvo pelagoma izginja iz gospodarskega življenja. Rumunski uradni list je priobčil te dni naredbo ministrskega predsedništva, s katerim so razlaščene na predlog državnega, podtajništva za rumunzacljo vse nepremičnine židovskih organizacij in Izročene v last centrali za rumunizacijo. Gre za 51 hiš, šol, otroških vrtcev in bolnic. POČAKAL BO — Ali se je vaš mož že obrnil na zdravnika, da bi poskusil izlečiti njegovo nagluš-nosit? — Ne. pravi, da bo počakal, dokler s« hci uči klavir. Plamen, Oto Respighi \Valkirrja, Rihard \Vagnei Frinova smrt, Ludvik Rocca. in Vrag v z\onlku, Adrian Lualdi Kigoietto, Josip Verdi Emiral, Bruno Barilli s. bota 8 torek 11 sobota 15 torek 18 -ti tek 20 i.edelja 23 sobota 22 torek 25 sobota 29 ponodeljak 31 Simfonični kancerti: Koncert z dirigentom mojstrom Albert.mi Erede Koncert z dirigentom mojstrom Pedro Do FVettaa Hranco Koncert z dirigentom moj-. strom Fornaiulo Prcvitali ponedeljek 24 sreda 26 nedelja 30 Koncerti komorne glasbe: Koncert pianistke Ial:am* Vailav.zu Koncert Tria Artis i/ Rima (Sa^soli-Tassin^ri-S:i'>ati-ni) Koncert pianista Nino Ro*si Koncert kvarteta K. I. A. R. pianista Arnaldi Koncert violončelista Maksa Anphitheatroif Koncert pianistke Marije Iaii/e Faini Koncert violinista Arrigo Serato Koncert sopranistke Albe Anzcllotti Drame: Sisifov trud, 2an Capo Namišljeni bolnik, Moliere Rolo, Cezar Vico Lodovici Nezadovoljnezi, Cailo Goldoni Popolna ljube/en, Rot SI1 Bracco Ženitev, Aton Cehov IrmsJMov mit, Gino Vatorl Ljubezen brez spoštovanja, Pavel Ferrari HiSa nad oblaki, Aleksander Brissoni Revije in operete: Sladka nezgoda, Rihard Morbelli Noč brez zvezd, Guasta in De Torres Povest neke operete, R. Aragno Pavlina, Gino Valori četrtek 6 sreda 12 petek 14 sreda 19 petek 21 nedelja 23 četrtek 27 petek 28 petek 7 ponedeljek 10 četrtek 13 torek 18 sobota 22 ponedeljek 24 četrtek 27 sobota 29 nedelja 30 četrtek 6 sreda 12 sreda 19 petek 21 (Se/ KOL E l> A R Danes: Sreda, 5. avgusta: Marija Snežna DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ubežnica Kino Sloga: Morski razbojnik Kino Inion: željne ljubezni Razstava slik Edo D^ržaja v galeriji Obcrsnel na Gosposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartus, Mosie — Zaloška cesta 47. Naše gledališče OPERA Sreda 5. ob 17.: Trubadur Red A. Četrtek, 6. ob 17.: Baletni večer. Lanski red torek id A. Petek, 7. ob 17.: Trubadur. Red četrtek. * Zaključek operne sezone bo 10. avgusta, nato ostane opera zaradi snaženja do 2. septembra zaprta. Lanski red torek In A naj dvigneta v sredo pri dnevni blagajni v open vstopnice za »Baletni večert. ki bo v četrtek ob 17. uri v nadomestilo za lani odpadlo uprizoritev »Ero z onega sveta«. Abonenti reda A bodo imeli danes, v sredo, predstavo Verdijevega »Trubadurja« v sledeči zasedbi: grof Luna — Janko. Leo-nora Hevbalova, Azucona — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Tone Pe-trovčič k. g., Ines — Polajnarjeva. Ruiz — Kristančič. cigan M. Giegorin. Dirigent A. Nefflat, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoni ti. Radio Ljubljana ČETRTEK. 6. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pisana glasba. 8 00: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 12.20: PlofiOe. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Izmen jalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Operna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 1945: Polke In mazurke. 2000: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Koncert Tria Emona. 21.55: Operetna glasba. 22.10: Koncert violinista Jan« slajša fpri klavirju Janko Ravnik). 22.45: Pcr^čMa v italijanščini. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, sreda, .5. avgusta 194 ž-XX Ob setvi „kranjske pšenice" — ajde Kruh, med, žgance in pogače nam daje ajda, ki je pri nas zelo cenjena že od zdavnaj # Stev. !77 Ljubljani, 5 avgusta Med žiti pojemo najraje slavo pšenici, ki nam daje najlepšo moko za najfinejše pecivo. Vendar bi zaslužila več upoštevanja skromna ajda, ki daje sicer črno moko, a tako dobro, da je ne more nadomestiti niti pšenična. Al; nam pšenična moka lahko nadomesti ajdovo moko za žgance ? Iz nobene moke niso tako dobri žganci. Nekateri pa trde, da je tudi ajdov kiuh boljši od pšeničnega. Vsekakor ajda zasluži, da bi jo cenili mncgo bolj, ali da bi jo čiola-li vsaj tako kakor naši prednumci. Čebslarji in ajda Xe smete m sliLi, da se za ajdo navdušujejo J-» čebelarji. V resnici čebel-rji radu pr.poročajo setev ajde. ki nudi čebelam včasih najboljšo pašo. Neben poljski pridelek nima za čebelarje večjega pomena. Z ajdo se morda merijo le solnčnce, ki nudijo čebelam tudi izvrstno pašo. Ajdov med se mne-gim ljudem zii najboljši. Cenijo ga že zaradi njegovega piemćhitega duha. Baje ni slajše dišave od ajdovega me Ju. Ajdov med je pri nas še posebno cenjen, ker ima tradicijo. V starih časui so naši kmetje pridelovali več ajde in menda je tudi bolje medila kakor dandanes, zato je pa tudi bilo več medu. Tedaj kmetje še niso uporabljali sladkorja, a ga tudi niso pogrešali, saj ga jim je najbcljŠ3 na-domeatovaJ med. Tedaj je bil čebelar kmet, čeprav je bilo tudi precej čebelarjev med učiteljstvem in duhcvšč no. Dandanes čebelarji pogosto tožijo, da imajo čebele slabo pašo in priporočajo pridelovanje mede-čih rastlin, med njimi seveda" tudi ajdo. Kmet pa, ne glede na to, ali je čebelar ali ne, se dobro zaveda, kako priporočlj vo je sejati ajdo. Zaradi samega medu je menda ne seje nihče, vsakomur pa bi morali priporočati v teh časih, naj je seje čim već zaradi moke. Priporočljivo je. da jo sejejo tisti, ki sicer pridelujejo mnogo drugega žita kakor oni, k: ne morejo sejali pšenice. Ajda ima nekatere pre Inosti med žiti, da bi "jo moraJj ceniti najbolj. Zei ilje za ajdo ni treba gnojiti Ajda je zadovoljna z mnogo slabšo zemljo kakor dinga žita. S hlevskim gnojeni ni niti priporočljivo izaatnejše gnojenje; ajda ne sme rasti preveč bujno, ker sic«>r . lelamo slamo in ne zrnja. Včasih je ajda le za dober pedenj visoka, a polna zrnja, medtem ko visoka, »lepa« da mnogo manj pridelka. Najbolje je, če je ajda srednje visoka, Čeprav ajla uspeva marsikje, kjer b; ne mogli z njo tekmovati nobeni drugi pridelki, je vendar precej muhasta in pridelek ni vedno dober. Včasih je pa letina nepričakovano zelo dobra. Mnogo je odvisno od vremena, če je premokro vreme, ajda prenaglo raste in gre le v slamo, od-nosno se neprestano mladi, ne da bi zač3la dovolj zgodaj zoreti. Suho vreme ajdi skoraj bolj prija, veni ar je potrebno, da rastlino od časa do časa orosi rahel dežek. Kakor pravi Fr. L. v »Slovenskem Čebelarju«, mora ajda po mnenju kmetov sedemkrat oveneti, da dobro obrodi. Dobro pa obrodi v letih, ko tudi daje mnogo medu. Čebele opravljajo na ajdovi paši dvojno koristno delo: nabirajo med in solelujejo pri naravnem čudežu opiemenjevanja.. Črns in siva ajda Razlikovati je treba med črno in sivo ajdo. Včas'ih je bila cenjena siva ajda in menda je bila tedaj tudi v resnici boljša. Zdaj je bolj upoštevana črni, ker navadno bolje rodi in medi. Siva ajda se sicer lepše razcvete, a vendar ne daje toliko medu. Črna ajda se je pa bolje razširila šele pred leti. V nekaterih krajih pa menda tudi n:. posebne razlike v pridelku med črno in sivo ajdo. Verjetno je. da se je siva ajda v nekatcrilh pokrajinah izrodila in da zdaj bolje uspeva črna, ki so jo prenesli e drugih pokrajin, črno ajdo so naši kmetje uvažal: s Koroškega in so zelo zadovoljni z njo. Kake j2 rodila ajda včasih Tr liti smemo, da je ajda v starih časih pri nas dobro uspevala. To sklepamo že iz tega, da je bila zelo razširjena ter cenjena. Verjeti pa tudi smemo Valvasorju, ki pravi, da je ajda na Kranjskem dobro rodila. Zapisal je. da eno ajdovo zmo da navadno osem zrn, torej osemkratni pridelek. Zc tedaj so pekli ajdov kruh. vki je čisto črn kakor zemlja« (Valvasor). Ajdov kruh je bil najbrž v splošnem v navadi ali so ga pekli vsaj več kakor dandanes, saj Valvasor pravi, da ga sjedo kmetje po vsej deželic. Ajdov kruh je tako okusen, dovolj dober tuli >za plemenita m meščanska usta:. Ajdovi moki so pa dodajali tudi ovseno in če je bilo ovsene preveč, je bil kruh prekrhek. Ajdova moka je sladka, ovsena pa malo gienka kakor tudi ječmenova. Iz primerne mešanice moke pa lahko spece*e zeio dober kiuh, medtem ko bi iz •ene same vrste ne- bfi tako okusen. Baje so včasih mešal: a j lovo moko z ječmeno in celo proseno" Tudi iz tega, da so včasih peki« kruh iz ajdove muke,- sklepamo, da so piidelov^ii več ajde kakor dandanes. Ali je pa boij:- rodila 1 Morda se je ajla v zadnjih stoletjih pri nas izrodila, da ne rod? «več take dobro kakor včasih. Kljub temu pa ro.i se vedno .sorazmerno dobro v primeri z drugimi žiti in v posameznih letih so zelo dobre letine. Po ajdi diši Tudi meščan, ki mu je nos že otopel v mestnem smradu po sajah in bencinu, še voha cvetočo ajdo. Ko zadš: po ajdi, nas narava že opozarja ha bližajočo se jesen in zdi se, da je ajdov cvet najžlahtnejše, kar daje zemlja pied zimskim spanjem. Težko bi našli cvet, ki bi d'šal tako sladko in čutom prijetno, da se ti šir.jo pljuča, ne da bi postala glava težka kaker pri nekaterih drugih močnih dišavah. Duh ajdovega cveta se morda lahko primerja samo še z duhom cveta vinske trte. Toda ajdov cvet razveseljuje tudi oko. Polja so najlepša, ko so pokrita s preprogo nežnega, rožnato belega ajdovega cvetja. Niti ko valovi pšenica na njih, ne spomladi, ko so živo zelena :n ne poleti, ko so zrelo zlata, niso tako lepa kakor ob začetku jeseni, ko zadiši ajda. Duh po ajdi budi tisto sladko jesensko otožnost. ki se zbudi v človeku vselej jeseni prej ali slej, če še ni preveč oltujen naravi. Toda, ali veste, da dandanes ajda ne diši več tako, kakor je dišala včasih ? Vsaj v okolici mest in v bližini tovarn ajda ne medi več tako kakor prejšnje čase, kakor so dognali čebelarji. Saje legajo na nežno, rosnato cvetje in ta »pudere seveda rastlini ne prija. Zato ajda ne me-" u i več tako Jn ne diši tako močno ter prijetno. Na deželi, kjer je zrak še čist. ajda seveda d;ši še ve Ino kakor je dišala včasih. Dišala bo tudi letos. Da bi pa dišalo čim bolj po nji. je treba, da je čim več po-sejete. Precej je je že posejane, kajti po starih izkušnjah mora biti ajda do sv. Jakoba že v zemlji. Čebe!ja paša med »mašami« Cez tri tedne bo že dišalo po ajdi. Začne cveteti sredi avgusta, ob velikem šmarnu. Najboljša paša za čebele je na ajdi med »masami«, t. j. med* velikim in malim šmarnem. Čebelarji so že v starih časih vozili čebele na pašo k poljem s cvetočo pa5o. Čebelarji iz Ljubljane in okolice prevažajo čebele na paso tudi precej daleč na deželo. Nekateri so. jih vozili na Barje, kajti Bar-jani pridelujejo precej ajde. Toda ajda. na Barju je zadnja leta slabo medila, kdo ve zakaj. Medu je bilo zelo malo, tako da včasih niso bili niti pokriti stroški prevažanja čebel. Ajda še cvete tudi po malem šmarnu, a tedaj je že konce prave sezone čebelje pase, ker so jutra poslej hladna in pogosto posije solnce zelo pozno, če je sploh Jasno. Iz tega tudi spreviiimo, da je treba ajdo dovolj zgodaj sejati, da lahko dobro cveti in medi ter dozori pred deže\mimi in hladnimi jesenskimi dnevi. Dobrote iz ajdove moke Kakor je duh p© ajdovem cvetju prjeten čutom, tako tud prija jo, in sicer želodcu, dobiote iz ajdove moke. Vse ima pač dve strani, poezijo in prozo, tako tudi ajda. Toda prozaična stran ajde ni nič manj prijetna od poetične. Ali je treba sploh omenjati ajdove žgance? Ce bi glasovali o tem. kateri jedi je treba priznati prvenstvo, kdo bi se čudil, če bi izvolili ajdove žgance, potresene z zlatimi, slastn rni ocvirki in morda še polite z zavreto kislo smetano, specialiteto med prleškimi zabelami! Sicer pa poznamo več vrst ajViovih žgancev in vsi so tako dobri, da se moraš oblznitl — hočeš nočeš, kadar koli se spomniš na nje. Drugačni so koroški ajiovi žganci, kjer jih pripravljajo na suho, prav za prav pražijo, drugačni so zopet kranjski,- bolj drobni in suhi kakor štajerski, štajerski so pa veliki kakor žličniki, zelo dobro premešani, da postanejo rahli kakor nežno . testo, vendar pa ne smejo biti lepljivi. In druge specialitete iz ajdove moke! Kdor je kdaj je pokus.1 ajdove pogače — a ne le pokusil, temveč se podprl, zasul in nasul z njimi na žive in mrtve — jih ne bo pozabil še po smrti. Prleške vhajdinjače«, zalite s smetano, obložene s sirom, prepojene z mastjo ter zapečene, da hrusta, a se hkrati topi v ustih — bratec, to je že poezija! Seveda, nevljudno bi bilo, če bi ne omenili še enkrat slalkega ajdovega kruha. Vsak sicer ni posebno dober, kakor pač tudi drugih specialitet iz ajdove moke ne zna pripravljati vsak. toda kmečki ajdov kruh, ki ima tako rekoč okus tudi po tradiciji, ne le po sladki ajdovi moki — kdo bi se ne raznežil že ob samem spominu nanj! Do, zdaj sem se pa še spomnil na »kajdinske koline«, prleško specialiteto, ki spada v jedilnik rajskega gospodinjstva. Razne krvavice ste jedli, toda ajdove koline bo sramotili, če bi jih primerjali s krvavicami. Potem pa še druge jedi iz ajiovega pšena, a dovolj je vseh teh dobrot, dokler ne bo ajda dozorela. Ncsrmaliia žitna letina v Franciji Predlanskim je grozila Franciji lakota, pa so }9 preprečile nemške okupacijske oblasti Ko je stalo pred dobrima dvorna letima po zlomu Francije njeno gospodarstvo pred težkimi nalogami, ki jih na prvi pogled sploh ni bilo mogoče izpolniti, in ko je začela delovati nemška uprava na zasedenem ozemlju, še ni bilo nobenih znakov načrtnega gospodarstva. Francija je imela več milijonov nezaposlenih, na drugi strani je pa primanjkovalo delovnih moči tako v industriji kakor tudi v kmetijstvu. Ni kogar ni bilo, ki bi se bil lotil organizacije dela. Po mestih je primanjkovalo živil, preskrba Pariza je bila padla 23. junija 1940 na 600 litrov dnevno in iz zmešnjav, ki jih je bila zapustila francoska vlada nemškim okupacijskim oblastem, je pilo treba ustvariti šele podlago in pogoje za smotreno obnovo gospodarskega življenja. Za delo je prijela nemška vojska in nemški vojaki so obvarovali Francijo predlanskim katastrofalne lakote. Nemške oblasti so poslule v važnejše francoske poljedelske kraje 500.000 francoskih vojnih ujetnikov, da bi pomagali kmetom pospraviti letino. Pogonske snovi za poljedelske stroje je dala na razpolago nemška vojaška uprava, transportni polki so pa postavili na kmetije vsa potrebna prometna sredstva. Tako se je posrečilo doseči predlanskim vsaj 60" o normalnega žitnega pridelka. Nekaj zalog je Francija imela še iz prejšnjih let in tako ji je bila prehrana zagotovljena. Lani je bila pa žetev že normalna. Po poročilih vojaške uprave v zasedenem delu Francije bo letošnja francoska letina zlasti v pogledu žita vsaj v nekaterih pokrajinah dosegla lansko. Povečala se je pa površina s sladkorrib peso zasejanega polja in sicer od 230.000 na 275.000 ha. Francija bo pridelala letos tudi več krompirja ka- kor lani. Semenski krompir je dala francoskim kmetom na razpolago Nemčija. Pojavil se je bil v velikih množinah krompirjev hrošč, ki so ga pa uspešno zatirali. Tudi pridelek ogrščice bo letos večji od lanskega. Za prihodnje leto pripravljajo razširjenje posevkov ogrščice na 100.000 ha. Stanje živine se boljša zlasti glede priploda. Preskrba z maščobami bo pa v veliki meri odrisna od tega, če bo kmetijstvo kos svoji nalogi in če bo teklo vse delo gladko. Lavalova vlada je združila kmetijsko in prehranjevalno ministrstvo. S tem je ustvarila nov važen pogoj za brezhibno delovanje vsega gospodarskega aparata. Dobra letina na Slovaškem Na Slovaškem je že pričela mlačva* ln vsi znaki kažejo, da bo letošnja letina zlasti po kakovosti dobra. Zeti so začeli tudi v vzhodnih krajih Slovaške in tam je pridelek še večji. V goratih krajih kaže dobro tudi krompir in sočivje. Tudi sladkorna pesa je obrodila dobro. pristanišče« Pantelejmon. To je eden izmed zalivov, od koder vodi pot v samostane, štiristo stopnic votli do prvega samostanskega poslopja. Na obeh straneh poti stoje stare olive in palme. Nepopisna je harmonija večernega morja ln svojevrstnih čarov bujnega rastlinstva. Go< ste sprejme pred glavnimi vrati samostana najstarejši menih in jih popelje v veliko, krasno sprejemnico. Tam jih skromno pogoste. Najprej morajo po starem običaju pojesti vsak svojo žličico sladkega, potem pa popiti šilce vinskega žganja. Potem pa, pride na vrsto ogled sam oktanskih znamenitosti. Zanimive so zlasti slike. Samostanski parlament in policija Samostansko življenje je za laika povsod zanimivo, še posebno pa na gori Athos. Gost se ne more načuditi, ko pogleda na uro in zapazi, da kaže šele dve zjutraj, ko menihi že gredo k prvi molitvi. Služba božja traja najprej pet ur. Sledi ji zajtrk, potem pa odidejo menihi na delo na saine •vrtove in njivice, kjer pridelujejo sočivje. Imajo pa tudi lepe vinograde. Zdaj mora > pridelovati čim več. ker je uvoz skoraj izostal. Okrog 10 se zbero k obedu. Njihova glavna hrana so ribe in sočivje v najrazličnejših oblikah. Trikrat v tednu se postijo. Jedo pa izdatnejše samo enkrat na dan. Po obedu nekaj ur počivajo. Cas do večerje prežive zopet v cerkvi. Ob sončnem zahodu pa morajo biti že vse v posteljah. Polotok, na katerem stoje sloveči samostani, je preprežen z ozkimi, gotovo že tisoč let starimi kolovozi, po katerih bi pa seveJg. ne biio prijetno voziti se, ker so speljani po živih skalah, še nikoli ni prišlo nikomur na misel pobrigati se za najkrajšo zvezo med enim in drugim samostanom. Stopnice so speljane po tako zamotanih ovinkih skozi goščo lovorik, akacij in divjega oleandra, da dobi človek nehote vt1.<». da je storjeno to namenoma, da je pot Čim daljša. Cas tu kot rečeno ne igra nobene vloge. Grčija je hotela svojčaa zgraditi na Athos cesto, toda ta naičrt je naletel pri pobožnih menihih na hud odpor. Vladni sedež je v Hariesu. Tu za lzpre-premembo ni za spremembo središče kraja cerkev, temveč vladno poslopje. Kakor ▼ parlamentu se sestajajo tu poslanci 2o glavnih samostanov, da opravljajo državna posle. Tu naleti človek tudi prvič na samostansko policijo, ki mu pa postreže z vinom in žganjem. Celo inozemski zastopnik vlade ima tu svoj stalni sedež. To jo namreč grški guverner pri vladi na gori Athos. oce in sin Oče: — Ne pasi vedno lenobe. V derd bi ne smel videti zla, temveč zabavo. Sin: — Saj ga tudi vidim. Toda ti praviš, da človek ne živi na svetu za zabavo. I>. Du Maurier; £1 S R o m a n Nie ni bilo izpremenjenega. Pajeevine so visele po konopju modelnih ladjic. Tudi vrata v ozadju izbe, ki so vodila v shrambo za čolne, so bila odprta. Jasper je spet zacvilil; in zdajci je zaropotalo, kakor bi nekaj padlo na tla. Jasper mi je srdito lajaje smuknil skozi noge in planil proti odprtim vratom. Z utripajočim srcem sem stopila za njim, a sredi izbe sem neodločno obstala. Tudi pes je obstal, in v njegovem laježu je zazvenelo nekaj nemirnega. Slutila sem, da mora v shrambi nekaj biti. Pa ne morda miš.. Ko bi bila miš, bi se bil Jasper takoj pognal naprej. xJasper, Jasper, sem pojdi!« Toda ni me ubogal. Počasi sem storila proti odprtim vratom še korak ali dva. s Kdo je?« sem glasno zaklicala. Nič odgovora. Sklonila sem se in prijela Jasperja za ovratnik; tako sem stopila na prag in previdno pogledala okrog sebe. V kotu ob steni je sedel nekdo na tleh. Očitno je bil še bolj preplašen od mene, sodeč po tem, kako je lezel vase. Bfl je Ben, ki se je skušal skriti za jadra. »Kaj delate tu? Kaj hočete?« sem rokla. Z odprtimi usti me je pogledal in bebasto pome-žiknil z očmi. »Prav nič ne delam,« je dejal. »Tiho, Jasper,« sem rekla ter mu položila roko 59. na smrček; nato sem si odpela pas in mu ga namesto jermena potegnila skozi ovratnik. >Kaj iščete tukaj, Ben?« sem vprašala z nekoliko večjim pogumom kot prej. Ben ni odgovoril. Gledal me je s hudomušnim izrazom v drobnih očeh. »Bolje bo, da greste,« sem rekla, »Gospod de Win-ter ne mara, da bi hodili ljudje tu noter.« S potajenim zmrdljajem se je pobral in s hrbtom dlani obrisal nos. Drugo roko je skrival za ledji. »Kaj imate tam, Ben?« sem vprašala. Ubogal je kakor otrok, razklenil roko in pokazal. Na dlani mu je ležal trnek. »Kje ste dobili ta trnek?« sem vprašala. »Ste ga vzeli tu?« »A?« je dejal Ben. »Čujte, Ben,« sem rekla, »za to pot ga lahko vzamete, a nikar več ne delajte tega. Ni prav, če človek jemlje, kar ni njegovo.« Ne da bi kaj rekel, je mežikal vame in se zvijal kakor črv. »Pojdite semkaj,« sem strogo velela. Vrnila sem se v izbo, in Ben je šel za menoj. Jasper je bil nehal lajati nanj, toda ostal mu je za petami in ga ovo-haval. Nisem se hotela več muditi v hiši; stopila sem ven na solnce, za menoj pa je držal Ben. Zaprla sem vrata, »Ben, idite zdaj domov,« sem rekla. Tiščal si je trnek na prsi kakor zaklad. »Saj me ne mislite poslati v norišnico, kaj?« je rekel. Sele ta mah sem opazila, da ves trepeče. Niti rok ni mogel držati pri miru, in njegove oči so se z izrazom živalskega strahu upirale vame. »Ne, ne, pomirite se,« sem prijazno dejala. »Prav nič nisem storil,« je ponovil. »Nikoli nisem nič povedal,« je zatrdil še enkrat. »Nikoli nikomur nič... Nočem, da bi ir^e poslali v norišnico.« Solza se mu je pocedila po umazanem licu. »Ne bojte se, Ben, nihče vas ne bo pošiljal,« sem mu rekla. »Samo v to hišo ne smete več hoditi.« Stopal je za menoj in lovil mojo roko. »Semkaj,« je rekel. »Imam nekaj za vas.« Prekanjeno se je namuznil in me potegnil s seboj, s prstom kazoč nekam na obalo. Pri neki skali se je sklonil in vzdignil ploščat kamen. Pod kamnom je ležal kupček školjk. Izbral je eno in mi jo podal. »Za vas,« je dejal. »Oh, kako je lepa! Hvala,« sem rekla. Spet se je namuznil m se podrgnil po uhljih. Strah ga je bil minil »Angelske oči imate,« je rekel. Malce začudena sem ogledovala školjko, ne vedoč, kaj naj odgovorim. »Vi niste takšni kakor ona,« je Ben nadaljeval. »Kako mislite?« sem vprašala. »Kdo je ona?« Zmajal je z glavo. Hudomušni plamenček se mu je spet ukresal v očeh. Položil si je prst na nos. »Visoka je bila in temnih las,« je rekel. »Človeku se je zdelo, kakor bi imel kačo pred seboj. Videl sem jo, na te oči. Prihajala je ponoči. Videl sem jo.« Pomolčal je, kakor da opazuje učinek svojih besed. »Enkrat sem jo gledal skozi šipe, da bi videl, kaj dela, pa se je obrnila, in še kako! ,Ne veš, kdo sem — ti, slišiš? Samo enkrat naj te še zalotim, da zijaš skozi šipe, pa te dam spraviti v norišnico,' je dejala, ,Tam ti ne bi bilo všeč, kaj? V norišnici so ljudje hudobni/ Jaz pa: ,Saj ne bom nič povedal, gospa!' In sem se odkril, takole ...« Prijel se je za klobuk iz nasmoljenega platna, »Zdaj je odšla, kaj ne?r »Ne vem, o čem govorite,« sem rekla počasi, »Nihče vas ne misli spraviti v norišnico. Z Bogom, Ben.« Obrnila sem se in krenila nazaj, vlekoč Jasperja na zasilnem jermenu. Siromak je bil pač nekoliko bebast; sam ni vedel, kaj govori. Kdo bi ga neki hotel spraviti v norišnico? Maksim in tudi Frank sta bila rekla, da ne stori nikomur nič zalega. Morda so ga bili kdaj domači zmerjali, in spomin na njihove besede se mu je bil vtisnil v dušo kakor bude sanje izza otroških dni. Tudi njegova miselnost in njegova nagnjenja so bila najbrže otroška. Kak človek mu je bil všeč, ne da bi vedel zakaj; kak dan je bil dobre volje, naslednji dan pa hudoben. Kako je bil vljuden z menoj, ker sem mu bila rekla, naj trnek le obdrži. Če me bo jutri spet videl, me morda niti spoznal ne bo. Obrnila sem se in pogledala nazaj po zalivu. Plima je rasla; morje okrog pristaniškega zidu je vzkipevalo. Ben je bil izginil za skalovjem. Obala je bila spet zapuščena. Izza črnih drevesnih vrhov je štrlel kameniti dimnik na hišici. Tedajci me je obšla nenadna, nerazumljiva želja, da bi se spustila v beg. Potegnila sem Jasperja za seboj in težko dihaje stekla navkreber po stezi, ki je vodila v gozd. Nič več se nisem ozrla. Za vse zlato tega sveta se ne bi bila vrnila v to hišo« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratnl del lista: Ljubomir Volčič — Val ? Ljubljani