PoStnioa plaćana v KO*ovlnL Uto LX1. flN. 38. V lloblloni, v sredo 15. febrnarjo 1928. Ceu Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzem&i nedelje io praznike. - Inserati do 3« petit a 2— Din, do 100 vrat 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.- Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja tetno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica Št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L oadstropje. — Telefon 2034. Poioloa »agi g. DaiiMa i Uralskn klili Danes je demokratski klub brez debate odobril stališče g. Davidovića in mu izrekel zaupnico - Vukičević si boce pomagati na ta način, da kandidira za notranjega ministra dr Korošca. Uničujoča sodba o slovenskem klerizalizmu in njegovem voditelju. — Beograd, 15. februarja. Dasi se je splošno smatralo, da je včerajšnji dan odločilne važnosti za razplet krize, vendar tuđi včerajšnji dan še ni prinesel defimitivnega razČiščenja. G. Vukičević je ves dan odlagal odlocilno sejo radikalskega kluba, na kateri bi moral zavzeti svoje stališče glede po-gojev, ki i ih je stavil g. Davidović v imenu d'-emok'ratskega kluba. Ves dan je z raznimi manevri in intrigami iskal načina, kako bi se izognil težkim, a stvarnim pogojem demokrat, kluba Opoldne se je g. Vukičević ponovno se-stal z g Davidovićem ter ga skušal prepričati, da so pogoji demokratov ne-srejemljivi. in vplivati nanj, da bi jih omilil. G. Davidović je to zahtevo od-klonil z motivacijo, da to nišo njoeovi osebni pogoji, marveč pogoji, ki jih je stavil demokratski klub. Rafali odklonili zahteve demokratskega kluba G. Vukičević je moral končno stopiti s temi pogoji pred radikalski klub. Po njegovem poročilu se je razvila v klubu živahna debata, v kateri so vsi govorniki &dk»lanjali demokratske po-goje, zlasti pa zahtevo po rninistrstvu notranjih zadcv in predlagali ustanovi-tev medparlamentarnega odbora, v ka-terem vidijo le kontrolo njihovega de-Ja. Pri glasovanju so bll; v«i demokratski pogoji soglasno odklonjeni. U. Vukičević je o tem takoj obvestil £. Davido\ića, nato pa odšel v avdi-jenco, kjer je poročal kralju o svojih pogajanjih, Kakor se zatrjuje, je gosp. Vukičević stavil g. Davidoviću nove pred'loge ter zlasti ponudi! demokratom namesto notranjega ministrstva kak drug resor. G. Davidović je še sno-Či sklical za danes dopoldne ob 10. uri sejo demokratskega kluba, da poroča o situaciji, ki je nastala po odklonitvi demokratskih predlogCA' s strani radi-fcalov. Glede nadaljnjega razvoja situacije vlada v političnih krogih popolna ne-jasnost. V radikalskih krogih se je na-glašalo, da so sed'aj volitve edini izhod iz situacije, dočim so demokrati in opozicija naziranja, da je treba poskusiti s sestavo delovne vlade pod vodstvom kake druge parlamentarne osebnosti. Če se bo situaci;a razvijala normalno, bi moral dobiti po neuspehu g. Vukičevića mandat za sestavo vlade gosp. Radić, ki pa bi, kakor se zatrjuje, takoj predlaga] g. Davidovića. Neprestane intrige proti demokraciji Vukičevci pa še vedno iščejo izho-da s tem, da skušajo povzročiti razcep demokratskega kluba. G. Vukičević je snoci po svoji avdijenci na dvoru ponovno posetil dr. Marinkovića in z njim doilgo k*onferiral. Poedini radikal. ministri pa so pozivali k sebi posamezne demokratske poslance in jih z obljuba-mi in grožnjami skušali pripraviti do tega, da bi na današnji seji demokratskega kluba nastopili proti Davidoviću ter ga desavuirali in na ta način omo-gočili g. Vukičeviću sestavo delovne vlade vsaj z enim delom demokratov Zvečer so širili vesti, da je dr. Marin-ković na to že pristal, na drugi strani pa so skoišal vplivati na demokratski klub s tem, da so širili vesti, češ, da ;e KDK že pristala na sodelovanje v Vu-kičevićevi vladi. V pričakovanju seje demokratskega kluba — Beograd, 15. februarja. Ker so radikali na snočmji seji radikalskega kluba suglasno odklonili zahteve, ki jih je stavil g. Davidović v imenu Jer o-kratskega kluba, v prvi vrsti pa pogoj, da dobe notranje ministrstvo. so danes vsi politični k'rogi z največjo na-petoctk> pričakovali sejo demr,kratske-ga kluba, ki je bila sklicana ob 9. dop. Padikali so upali, da bo skupina dr. Marinkovića pričela separatno akcijo ter da bo izzvala debato glede sodelovanje demokratov v Vukičevićevi vladi in pritiskala na to. da se demokrati zadovolje samo z državnim podtajnikom v notranjem ministrstvu. Demokratski klub brez debate odobril Davidovićevo stališče Te nade kleroradikalov se pa nišo izpolnile. Se:a demokratskega kluba je bila zelo kratka. Pričela je tečno ob 9.30, četrt ure pozneje pa so se po^lan-ci že rdzšli. Na seji Je gosp. Davidović obvestil klub o poteku svojih razsovo-rov z g Vukičevićem in snoročil. da ie radiValski klub soglasno od^il po-goje, ki Jifi ie stavil g. David nić za sodelovanje đem^k^atov v Vukičevićevi delovni vladi. Zlas'i te oovdari1, da radikali pod nobenim po?niem ne pri-stanejo na to. da hi Dren-stH* d^"*o-k-at^m notran'e minstrVvo. K^nčnn je g. Davidović v svojem poročilu koi-statiral, da se ie kriza po izki^ucii krivdi radikalov ooostrila di skrajne napetosti ter da orepušča radikalom iniciaj;(tivo za izhcd iz sedanie^a tež-kega in nevzdržnega Dotža'a. Demokratski klub ie brez de!*a*e vze! poro-čilo g. Davidovića na znanje in mu izrekel zaupnico. Istočasn . ie bil izdan o se;i demokratskega kluba sledeci komnnike: Demokratski klub je soglasno sprcjel na znanje poročilo g. Davidovića in smatra, da je o tem vsaka nadaljna razorava nepotrebna. Inicijative za nadaljno reševanje tega vprašanja ni treba pričakovati od demokratskega kluba, marveč od onih, ki so stvarne predloge demokratov odklonili in s tem položaj še po-slabšali. Odgovornost za posledice naj nosijo radikali Q. Davidović je takoj po seji odšel v ministrsko sobo Narodne skupščine, kjer ga je že pričakoval g. Vukičević. G. Davidović ga je obvestil o sklepu kluba ter mu izjavil, da odklanja v$ako odgovornost za nadaljni razvoj dogodkov. 6. Davidović o položaju Ko }e gosp. Davidović po sestanku z Vukičevićem zapuščal ministrsko sobo, so ga obkolili novinarji in ga vprašali, kako sodi o nadaljnem razpletu krize. — Ali so pogajanja z radikali definitivno prekinjena ali pa se bo morda našel kakšen kompromis? — To je odvisno od nadaljnega razvoja dogodkov. Mi smo pripravljeni pogajati se z vsako skupino, ki nas po-vabi na pogajanja. Zato mi pogajanj ne moremo niti prekiniti, niti obnoviti. G. Davidović je imel nato v demo-kratskem klubu daljšo konferenco z de-mokratskimi ministri, pozneje pa se je sestal izvršni odbor Demokratske unije, ki je razpravljal o situaciji in izdelal smernice za nadaljne postopanje združene demokracije. Dočim se je splošno pričakovalo da bo g. Vukičević po vsem tem, ko je postalo jasno, da ie njegova misija kon-čala z neuspeham, vrnil kroni mandat za sestavo vlade. To pa se ni zgodilo. G. Vukičević je imel po sestanku z Davidovićem daljšo konferenco z dr. Ko-rošcem, na kar je odšel na dvor kjer je ostal skoraj ćelo uro. Z dvora se je zopet vrnil v vladno predsedstvo. Vukičević kandidira dr Korošca za notranjega ministra Kmalu nato so se razširile v Narodni skupščini vesti, da predlaga g. Vukiče-vić novo soluc'jo za res'tev krze. Ker vztraiak) demokrati na svoji zahtevl da dobe notranje ministrstvo, na drugi strani pa radikali na to pod nobenira pogojem ne pristanejo, namerava baje g. Vukičević predlagati, da bi prevzel resor notraaiega ministrstva dr. Koro-šec kot nevtralna oSebnost. Radikali in demokrati pa bi dobili v notranjem ministrstvu vsak po enega državne ga podtajnika. — Vsi ostali resori na bi se razdelili po starem proporcu. Ko je g. Vukičević ob 13 odhajal domov. so ga nevinarji spraševali, koliko je na teh vesteh* resnice. Q. Vukičević se je izognil direktnemu odgovoru ter samo izavil, da je bi] dr. Korošec že prej dober rninister in bi bil to lahko tuđi se daj. Viikičevićev manever se ne bo obnesel Naravno ie. da ie ta vest izzvala v p-nska stranka v prečanskih krajih. iManka mu pa tuđi vsaka strokovna sposobnost. Dr. Korošec Je pač teolog in doher poznavalec iezuUskih metod, ni pa človek, ki bi bil sposqben, da na-pravi red v državni upravi Pristati na dr. Koroščevo kand'daturo bi pomenilo za demokrate tsto, kakor če bi pristat* na to, da prevzame notranje ministrstvo g. Vukičević sam. Zato smatra, da ie vsak poskus g. Vukičevića v tej smeri odveč. V radikalnih krogih so bili g'ede teh vesti napram novinarjem zelo rezervirani. Opažati je da tega predloga gosp. Vukičevića ne odobravajo niti rad:kali. razun najožjih pristašev g. Vukičevića. ki jim gre za to. da ostane g. Vukičević 7a vsako ceno na krmilu. G. Vukičević je skl:cal za popoldne ob 17 sejo radikalskega kluba. Verjetno je, da bo na tej seji stavil tozadevni predlog. V političnih krogih vlada zato za sejo radikalskega kluba napeto zanimanje. Kakor pa vse kaže, ie misija g. Vukičevića za sestavo delovne vlade že definitivno propadla in predstavljalo vsi ti poskusi le še zadnje obupne napore pred definitivnim padcem kleroradikal-skesa režima. RAZMAH NAŠE VOJNE MORNARICE — Rim. 15. februarja. Agencija Radio Nazionale potr ju je vest, da bo koncem tega meseca dospel v Saint Nazaire oddelek jugo-slovenske vojne mornarice, obstoječ iz 1 po-rnožne ladje in 2 podmornic, ki bo prevzel lani še nekatere nove podmornice. Rnzen tega se v omenjeni ladjedelnici grade še tri vojne ladje za Jugoslavijo Krediti pri Narodni banki — Beograd. 15. febr. V'čerai se ie vršila seia g'avnega upravnega odbora Narodne banke, na kaieri je bilo odobreno poročilo. ki bo 4. marca predloženo redn; skupščini delničarjev. Razpravljalo se je tuđi o sklepu. sprejetem na eni zadnjih sei glavnega upravnega odbora slede visine delniškegu kapitala onih bank, ki uživalo kredit pri Narodni banki Kakor znano, ie bilo sklonjeno, da banke v Beogradu in v Ljubljani. ki nimajo 4 milijonov vplačancsa deln škega kapitala ne morejo dobivati kredita pri Narodni banki, kakor tuđi ne banke v not-ra-njosti. ako iih ie več kakor 4 v enem kraju ter nima.k) vpl^čanega kapitala več-iega od 2 miliionov Din Z ozirom na težko gospodarsko krizo in na kratki rok, do ka-terega bi se imelo to izvesti ie sedaj glavni upravni odbor sklenil. da se izvedba te-<*d nacrta Narodne banke odgodi do 1. rna:a ic-ta 1929. Jkinitev kotiranja dinarskih novčanic v Budimpešti — Budimpešta, 15. februarja. Na odredbo madžarske Narodne banke ie b!lo včerai na hudimpešranski borzi ustavljciio iavno ko-tiianje efekti v-n:h dinarskii. novčanic. Vzrok za ta ukrep je v odredbi iujjoslovcn-ske vlade cd 13 ianuaria, po kater, smejo iugos'ovenske železnice od inozemskih, torti tuđi od madžarskih železn'c spre emati V bodoće pri m;ddržavnili tar"fn:h obraču-nih !e beo^ra'ske devize, s ćerner je nastal izreden položaj, da so jugosloverske železnice odklan;a!e di-narske novčanice, ki so bile v Madžarski vnlačane za tovome po-šiljatve. Ker je uporaba Teli dinarskih nov-č*nic postala na ta način neinogoča, je madžarska Naredna banka ustavila kourarre dinarskih novčanic. kaker iv.di n^hov nr.kup. ZRAČNI PROMET NA PROGI ZAGREB—BEOGRAD — Zagreb, 15. februarja. Danes dopoldne ob 11.2j ie prispelo semkaj prvo potniško leta'o, ki bo cdslej redno obavlialo potni-šk; piomct na progi Beograd - Zagreb. Le-tjilo se je dvign lo na beograjskem letali-šču ob 9 ziutraj. Ob i>kraino ncugodnein, deževr:rn in meglenem vremenu ie dospelo v Zagreb s hitrostjo 150 do 180 km v visini 5j0 do 600 metrov. Letalo ie vodil pilct ^triževski, sprtmljal pa ga je tuđi kapetan 5oi dermajer Kot potn'k' so despeli zastop-n;k! beogra^skjga tiska Popoldne ob 2. se vrne leta'o v Beograd, kamor bo dospelo nkrog 4. Tako v Zagrebu, kakor v Beogradu vlada za zračni promet veliko zanimanje. PRINCESA TLEANA SE ZA- ROCI S ŠPANSKIM PRESTO- LONASLFDNIKOM — Rim, 15 februarja. International Servict* por&Ča, da se bo rumunska kraljica Marija s princezinjo Ileano na potu v Madrid ustavila tuđi v Parizu, nakar bo nadaljevala svoje putovanje v Spanijo. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo ob tej priliki v Madridu oficijelno progla-glašena zaroka rumunske princezinje Ileane s španskim prestolonaslednikom. Kakor znano, je bila pravica prestolonasledstva odvzeta najsta-rejšemu in srednjemu sinu španskega kralja zaradi slabega zdravia ter je bil pred kratkim proglašen za prestolonaslednika naj>mlajši sin, s ka-terim se ima zaročiti princezinja Ileana. INDIJCI PROTI ANGLEŽEM — Kalkuta, 15. februarja. Dan pred prihodom angleške parlamentarne komisije so izdali indijski nacijonalisti proglas, v kate-rem pozrvajo na boiko-t angleškega blaga. Ko je par'amentarna delegacija danes do-^pela v Kalkuto. so priredili velike demonstracije. Oblasti so morale podvzeti ob-sežne varnostne ukrepe, da so zaščilile čbne delegacije pred dejanskimi napadi POPLAVE V FRANCIJI — Pariz, 15. februarja. \r vsej Franciji v!a4a že tri dni strahovito deževje. Vse reke so tako narastle, da so prestopile bregove in poplavile vse nižje ležeče pokrajine. Zlasti hudo prizadeti sta Bretanija in Normandija, kjer so ćele pokrajine pod vodo. Seina je v Parizu narastla za 3 m nad norma lo in ie poplavila nekatere niije ležeče dele mesla. STRAHOVITA EKSPLOZIJA NAČEŠKEM — Praca* 15. februarja. V Đuđjejevicah je na-slal požar v ralogi bene ina. Eksplozija je bila tako silna, da je porušenih več okoliških stavb. Požar ]e o^rožal vse mesto in so ga le r naj-večjim naporom lokalizirali. Tri osebe so bile ubite, več pa ranjenih. mCKMANN BO USMRĆEN — Los Angelos. 15. februaria. Morilec Hickmann bo po odloku vrhovnega sodišča dne 17. aprila iustificiian. Lord Asquith umri — London, 15. januar ja. Danes rju-traj je umri bivši tnlnistrski predsednik Earl of Oxford and Asguith. flerbert Henry Asquitli je bil ©den naj-nmrkantnejših angleških državnikov zadnjih de^etletij Rojen je bil 12. septembra 1. 1851! v Morleyu, od 1. 1876 je bil odvetnik v Londonu, od 1. 1880 pa član liberalne stranke v angleški spodnji zbornici. Ol 1. 1892 do 1895 je bil državni tajnik za notranje zadeve, leta I9u3 je postal zakladni kancelar, od leta 1908 do 1916 pa je bil ministrski predsed-nik in v najbolj kritiČnem Jašu pred lažet-kom svetovne vojne, od aprila do avgusta tuđi vojni minister. Iz ljubljanske kronike S kolom mu je izganjal ljubezen — Spopad dveh cuckov. Naš Miiksl. ki te doma tam na Koro&ketn in je zaposlen kot elektromonter v neki tovarnđ ter stanuje v Sišđti, je v nedeljo popoldne mahnil po Ve*ni poti na Vi-č ter priSel rveier na pustn© veselico v KruŠičevo sostilno, kjer so se prav pridno vrteli mladi parčki. KrepJti, 20-letni klfu-čavnićarski pamoLiiik Jožj. P. je pripeljal v go-stilno TonCko Glad. Vse popoldne ji je marljivo dvoršl ter se ž njo sukal po sobi ob zvokib har-manike, ki je venomer hreščala rmtata, rintata! Ko je Maks! stopil v sobo. je prisedel k miai. kjt-r ]e bil Joža s Tončko in s svojimi tremi pri-•*" jatelji. Maksl se je zaiel brhiu Tončki prilizovati in dekle ie uslišalo njegovo prošnjo ter se zavrtek) z njim v valčku. Kmalu je moral Joža ves raz-jarjen ugtmoviti, da ga Tončka zaTicmarja. Maksl je končno namežiknil dekletu: — Pojdiva domov! Ćcmu bi iedeia me4 tomi doliočasni-uii patrosni in se dulila v dimu. Odšla sta. Ko je Joža zugiazil, da je ToačJta i/ginila, je plaCal in hrtel j» svujimi prijatelji xa Makslnum Dohitcl ga je pred Tončkinim stanovanjem v Ružni dolini. Oboroženi so bili vsi s krepdci. Joža je da! kratko bojno povelje: — Udri! Bij, tolci in sekaj! Krepelca so stopila v akcijo in Maksl se je kmalu zgru-di! na tla. Joža je kon-čno pogTabil še za nož in 2 njim mahnil po Mafcsovi glavi. Prizadeial mu je 6 cm dolgo težko rano. Maks se je zatekel nato na vi&ko stra>žu rano za silo obvezali, nakar je odšel v javno bolnico. Danes hodi Maks po S&ki ves obvezan, kakor da bi se udeležil najhnjše bitke na Pia\i. Vćeraj popoldne sta se spopadla pred Mest-inni donio dva bojevita cucka. Gospa Poldka je peljala na vrvici svojega Pufita po trgu. S -psom pa je prišel nasproti gospod Anton Zapor, ki je doma v Moravski gori nad Litijo. Zaporjev pes je povohal Puirta, a ta je 2ačel renčati. KaJeor bi trenil sta se spopadla m se začela grizi i. Gospa je skušala hudega Zaporjevega psa odgnati in ga je začela suvati. To pa temu cucku ni bilo po volji- Zakadi! se je v go*»po ter ji raztrgal krilo. Gospa trpi okoli 300 Din škode. Pufi je nato začel bevskati. Navzoči so se prizoru prav iz srca smejali. DUNAJČANKE SO SE POBOLJŠALE — I) u naj. 14. februarja. Dočim je število porodov prva povojna leta na Dunaju rapid-no padalo, je opažali glasom statistiČnih po-datkov v zadnjem letu zopet stalno naraSča-nje. Meseca decembra je bilo 746 porodov, docim jih je bilo novembra samo 582. Se vecji je porast meseca januarja, ko izkazuj* statistika nad 1000 porodov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.565—13.595 (13.58), Budimpešta 9.935—9.965 (9.95), Bru&elj 0— 7 93, Dunaj 8.OO25—8.0325 (8.0175), London 277 23-278.03 (277.63), Newyork 56.82— 57.02 (56.92). Pariz 0—223,86, Praga 168.4— 169.2 (168.8), Milan 300.5—302.5 (301.5), Efekti: Strojne 0—7o, Celjska 16.4—0, Ljub^anska krede je s težkim trudom in z velikimi -trojki u>tTarilo tekom doigih let. III. Toda vpoštevajor splosno in upravi-ćeno težnjo po štedenju. radi katere je tuđi nastat ćlen 44. fin&nČneea zakona, smatra komisija, da *e v dosedanjib materijelnih in r.sebnih izdatkib v-eh univeri naše drtavt* o katerih je v ćelo ti razpravljala na svojib -potankih, more z boljim razporedom izdatkom in s smotrenejšo organizacijo pouka ter drugigi *ličnimi ukrepi morebiti do«*«Či znatne pribranke. ki bi se mostli do#eči sa mostojno in po inirijativi uoiven samih bre« Škode za prave in iivljenjske njih potrebe ter njihov pravilni raivoj. (V. V kolikor bi ti prihranki ne bili /a-dostni, smatra komisija, da bi se brez kie je odrekel vsaki samostojnosti in je ponovno izjavil, da se zanj pogaja Velja Vuki-irević in da so juiuj merodajni samo Vukiče-vi^evi ukrepi. In docim V. Vukičević vsaj sedaj med krizo poroča radikalnemu poslan-skemu klubu o poteku dogodkov, klerikal-cev, ki >o se izročili na milost in nemilost V. Vukičeviću. na seje radikalnega kluba nihee ne vabi. Postali so navaden radikalni repek, ki ima samo to nalogo, da pomiga. liadar se Vukieeviću zljubi. V Sloveniji ^e seveda klerikalci pred-stavljajo kot gospodarji i>oložaja in kakor bi bilo v Beogradu vse od njih o«lvici, da bi ne videli, kako so zaradi par bornih strankarskih drobtinic, ki jih pobirajo pod vladno mizo, prodali radikaloni ne samo interese Slovenije, ampak tuđi ostalih pre-čauskih krajev. ter zatajili vsa demokratična načela. V politični zgodovini uase države bo ostalo za vedno zatjeleženo, da so se v času, ko so se združile vse demokratične stranke v na5i državi v boju za uveljavljenje enako-piavnosti vseh državljanov. za izenačenje njihovih pravic in dolžnosti, ta vzpostavitev pravnega reda, za gospodarsko konsolidacijo, postavili slovenski klerikalci na stran beograjskih radikalnih hegemonistov. ki smatrajo pre?anske pokrajine za osvojene in zato za objekt neomejenega izkoriscanja. Iimed preean^kih >trank je edina SIjS. ki se je postavila brez vsakega pridržka popolnoma na stran radikalnih he^emoni->tor, ki jih obsoja tuđi poštena srbska javnost z Ljubo Davidovićem in Joco Jovano-videm na ćelu. To je tista stranka, ki je komaj pred par leti priredila skupno s lema srbskima politikoma v Ljubljani protestni shod proti radikalski korupciji! SLS je rf svojini posto^injem v zadnjem času izgubila vsako obeležje kake načelno-sli, ujen edini cilj je, za vsako ceno obraniti moe klerikalizma v Sloveniji, eeprav v škodo gospodarskih in >ocijalinh inten^uv njenega prebivaUtva. SLS se je balkanizirala, klerikalizem je ostal zvert samemu sebi in se prilagodi! najbolj reakcijonarnim elementom v naši državi. Stalisee. ki ga je zavzeia SLS. je lem bolj obsodbe vredno, 'er ji je oriprta pot v blok demokratskih sirank. čegar eclini cilj je vzpostavitev reda v naši državi ter uveljavljenje demokratičnih uačt*] v našem jav-nem življenju. Posledice tega stali^ij SLS pa bodo za Slovenije tako težke. — obeutijo se že se-daj, — da je povseni izključena. da bi na še prebivalstvo ne spoznalo njihove pogubnosti in da bi se voditelji SLS ne vračunali v svojem stremljenju, obraniti rnoč klerikalizma v Sloveniji za vsako ceno. Življenjske razmere col ih slojev so se tako poslabšale. da so potisnjeni v stran vsi drugi uziri in da obstoja za ljudske množice samo eno vprašanje. kdu dela in kdo ne dela za ibolj-šanje naših eospodarskib in socijalnih raz-mer. V tem tiči zanjka, ki si jo je klerikalna slranka sama sebi prostovoljno nastavila. Zato se bodo povsem zasluženo izjalovili prej ali slej njeni nacrti, vzdrzati s podporo radikalnih reakcijonarjev in hegemonistov svojo strankarsko premoć v Sloveniji, ker >i volilri ne bodn pustili pljuvati t lastno ^kledo in žep. SLS koplje s svojo zve-zo z Vukičevićem in drugimi reakcijonarji sama sebi !?rob. Število pomiloščenih pri deželnem sodišču Kakor znano, je krali povodcmi rojstva kraljevića Tomislava podpisal na predlos pravoslavnega ministra vehfc amnesticijski ukaz Že 30 ianuarja ]e zavladalo v zapo-rih Ijubljamskesa dežeinega sodi-šča med kaznjenci veliko veselje. Ta dan so nam-reč izpustili 50 kaznjencev, ki so imeli prestati zapor nad en mesec do enega leta in še več. Kaznjenci so veselo zaparščali jet-niske prostore Deželno sodišče, kakor tuđi podreiena okrajna sodišča pa so te dni prejela na-tančna navodila glede amnestije. Pri de-že^eni sodišču so na podlagi teli navo-dil pravosodnega ministra pričeli pregledovati kazenske regis:re in akte, da ugotove vse one osebe, ki so deiežne amnestije. Do da-nes so ugotovfli, da je popoUioma pomi-loščenih 37 oseb, ki so bile obsoiene nad 1—2 meseca ječe, dalje pogojno 10 oseb, obsojenih nad 2 Jo 6 mesecev, 6 osebam je 'jdpuščene dve trerjini kazni. Te so bile obsoiene od 6 mesecev do enega leta. Neki osebi, ki ie bila obso-jena v 14 mesecev ječe, je bila petina kazmi odpuščena. Pri okrajnem sodišču ie bilo pomiloSče-nih mnogo kaznjencev. Do danes so Jih na-šteli ofcoli 150. Amnestij« nišo deležoe o- sebe, ki so bile o-bsojene radi žaljenja časti, radi vlačusanja, radi presto?>ka proti zakonu o pobijanju drazinje m radi pre-stopka proti zakonu o zaščiti države Po-miloščeni nišo tu>ii oni, ki so bili obsojeni na denamo kazen. Tržr.s cene v Ljubljani Dancs je v Ljubliani veliki tržni in sejmski dan. Trg ni posebno živahen. Na trjru je pred vsem velika množina zelenjave, dalje iajc, a prav malo krompirja. Prtpeljali sa ga Ie kakjft 7 vozov z Gorenjskega. Izredno mnogo je na trgu domačih iabolk iz ljubljanske okolice. Pr-vovrstna jabolka prodajajo od 4 do 8 Din kg. Cene življensJdm potrebš^inam so v fflavnem ostale nespremenjene. Poccnila se je mast tn tajca, a podražila se ]e moka, pšenica, kora za in ajda. Tuđi premog ie z ozirom na kakovost dražji. Tržne cene so danes sledeče: I. Mesni izdelkt. Meso v mesnicah 19 Din, na trgu: I 19, II 15--17. 111 9—13, telečje meso I 22.50, II 20, prašfčje meso I 25, II 20—23. sla-nkia 22—24, na debelo 21.50—23, mast 26—28. Sanka 35—35. prekaleno meso I 30—32.50, II 25 do 27.50, koštrnnovo meso 13—14, jagnjetina 18—20, konjsko meso I 8, II 6, hrenovke 32, tla-čenka 20. pol prekajene kranjske klobase 32 do 35, suhe kranjske 50. prekajena slanina 25—30. IL Perotoloit divjačtea In ribe. Perutnlne ie na tr^u malo. Cene so ncizpremenjene. Kokoš 25 do 40. petelm 25—30. raca 25—30. ne pitan a eos 60—100. domaći rajec 10—25 po velrkosti, djvji zaiec 40—80, I ks srne 20—30, karp 25, Ym\ 25. Sčuka 28—30, klin 15, mrena 15, pečenka 10. III. Mlečni izdelki in drago. Mleko 2.50—3. surovo maslo 4u—44, čajno mašio 50—60, ma*lo 40—44, bontnisk; sir 2S—32, sirSek s—10. eno jajce 1—1.25 (preje I—1.50). IV. Sa4)e. Luksuzna jabotka 10, jabolka I 8, 11 6, III 4—5. oranze 1—2, timone 0.75—1. fife 16, oreh! 30, suhe ^ešpt?« S—10. suhe hruike 8. V. Mltviki iidelki. Moka U. 0 5.5.0—5.75 (preje 5.50). š: 1 5 25-5.50, §t. 5 5. št. 6 4 do 4.50, kaša 6, ješprenj 6, jesprenjček 10—13. ko-ružna moka 4. koruzni zdrob 4—5. pšenični zdrob 6—7, ajdova nioKa I 8—9, II 6—7, ržena moka 4.50—5. pšenica 395—400 (preje 370—375). rž 320—350, je^men 330—350, nova korura 295 ui> 306 (preje 280—290), ajda 275—2SS (prele 270—^*0). tiiol ritmičan 425, prcpeličar &M, frah 430—500, leCa 700—9 Din po 100 k*. VI. Cene premoga so se dvi^nile. Preje je sta! q 42, seda.j 44. Cene drvam so stalne in $i-cer m8 trdih drv 150. mehkih pa bO—75. VII. Zelcajave, zlašti radića ie na trfB obilo. Cene so stalne. Motovilec 20, radić 16—2W preje 12—16), pozno zelje 3—4. rđe£e zelje 5—6, kislo zelje 4. karfijol S—10. kolerabe !—1.50. Šrtna-ča 16—20, čebula 4—5, česen] 6— \ krompiT na debelo 1.25 (preje 1.50), repa 1, kisU repa 3, ko-ren;e 2—i, pctersilj 4—5, ze!enjava za juho 4—5. Pisane zgodbe iz naših krajev Lokalni potresi v Dalmaciji. — Smeh na smrt obsojenega razbojnika. — Težka avtomobilska nesreća v Zagrebu, — V silo- branu nstreljen. Iz Dubrovnika purocajo, da so seiz-itiograii pomorske vojne akadeiTiijc v Dubrovniku zaznamovali opetovano iažje potrese v uddaljcnosti 30 do 40 km severno od Dubrovnika. Te potresne šunke tolmaći specialist za seizmo-logijo prof. Krčmar kot predhodnike velikega potresa v Skradinu ali v okolici Šibenika. Tako so aparati zazna-movali dno 10. t. in. jačji sunek. ki je trajal 2.27 min., dne 11. t. m. sta bila ^aznamovana d\ a šunka. \čeraj so pa potresomerji zabeležili dva močnejša šunka v severovzhodni smeri in odda-Ijenosti kakili 33 km. Ob 15.57 uri ju nastal slabši sunek, ob 16.03 pa nekoliko niočnejsi v isti smeri in isti odda-lienosti. ki je v okolici Splita ali Šibenika. Po tolmačenju prof. Krčmaria so vsi ti potresi lokalnoga značaia.. Pred letom je bil v Dubrovniku naijačji potres, kar jih Dubrovčani pomnijo zadnjih 20 let. Posledice tega potresa pa nišo bile težke. Počilo je zidovie neka-terih starejših, slabo zidanih hiš in po-drli so se dimniki na strehah. čepra\ je bil potresni sunek zelo močan in je tuđi razmeroma dolgo trajal. Izkušnja tega dne dokazuje, da je Dubrovnik solidno zgraien na ugodnem terenu. Sistem hišnih bokov je najvarnejši on moćnih potresih. Včeraj so se mnogi spomnili potresa pred letom dni in so v strahu pricakovali, da se ponovi. Ne-kateri so prečuli vso noč pod milim nebom, drugi so pa vstali pred 4. uro, misleč, da se bo ob obletnici potres ponovi! ob isti uri. Po tridnevni razpravi je bila včeraj prečitana obsodba Jude I>tsaha v Sarajevu, ki je bil obto.'.eii. ua je pred meseci napadel kožarja Mehmeda Lipo. Juda Pesah se je tega dne napotil v Lipovo na delo. Dan prej je kupii malo sekirico. V delavnici je ualetel na Mehmeda Lipo in ga od zadaj napadel. Udaril ga je s sekirico po glavi. Meh-med se je zgrudil icžko ranjen in ne-zavesten na tla. Kmalu se je pa zave-del in se splazil iz delavnice ter pokli-cal ljudi na pomoč. Judo so kasneje orožniki aretirali in izročili sodišču. Za preces je vladalo v Sarajevu veliko zanimanje. Na hodniku pred sodno dvorano se je Knetla ogromna množica radovednih Sarajevčanov. Med njimi ie bilo naivcC žensk. Četa redarjev in Stevilni agenti so morali vzdrževati red. Pesaha je državni pravdnik ob-dolžil razbojnistva. ki se kaznuje po bosanskem kazenskem zakonu s smrt-jo. če tuđi napadeni ne podieže po-škodbam. Pesah je odsedel že večietno i iečo y zaniški kaznilnici zaradi tatvi- j ne. Njegov zagovornik je dokazoval, da je obdolženec izvršil napad zaradi prevelike ljubosumnosti. Ljubosumen je bil na Lipo, dasi ima njegova žena že sive lase, vendar ima pa še zelo zape-ljivo telo. Obsodba je bila razglašena ob enajstih. Juda Pesah je bil obsojen na smrt. Med obravnavo je bil Pesali popolnoma miren. Ko je bila izrečena smrtna obsodba. se je nasmehnil. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pri-tožbo na vrhovno sodišče. * Y Zagrebu na Prekrižju se je pri-petila tcžka avtomobilska nesreća. Av-to je povozil dve osebi. od katerih >e ena bori s smrtjo. Žrtvi sta Anton San-der. trgovski poslovodja. in Ivanka Kodrič. šivlja iz Žužemberka. Oba so odpeljali v Zakladno bolnico in ju za-slišali. Težko noškodovana Ivanka je izjavila, da se je usodnega dne spre-hajala na Prekrižiu proti vili Wein. Neki gospod pred njo je dal divje drveče-nui avtu znak. nai vozi počasi. V tem hipu je avto zavozil v graben in povo-zil gospoda pred Ivanko. To je bil San-der. Avto mu je zadal težke rane na nogah in levi roki ter mu raztrgal ob-ieko. V naslednjem hipu se je avto za-letel z vso silo iz jarka in vrgel poleg stoječo Ivanko na ograjo iz bodece žice. Dev*ojka je dobila pri tein težke poskodbe na nogi in hrbtu. iNa kraj nesreće je prišei stražnik ia ugotovil, da je avto vozil medicinec Mlip Jurčič iz Zagreba. Bil je takoj aretiran in odveden v zapor. Jurčič nima šoferskega iz-pita in tuđi ne dovoljenja za vožnjo z avtom. Trdil je, da sta ponesrečenca sama zakri\ila nesrečo, ker se ništa avtu izognila. Priča Slavko Delpina, student tehnike, je izjavil da je San-der btal poleg avta in ga opazoval. Će bi bil previćinejši, bi se mu ne pripetila nesreča. Izgleda, da je na nesreči kriv šoier, ki ni obviadai avta, in tuđi ponesrečenca, ker ništa bila dovolj pre-vidua. Redarstvo je izdalo ob tej pri-liki stroge naredbe za Šoferje, ki po-vzročaio škodo ali nesreče po mestu. • \ Noveni Sadu se je dogodil žalo-sten primer silobrana, ki je zahteval življenje mlađega krojaškega pomoćnika. Pod noč, ko je vladala na cesti Kraljice Marije popolna tišina, je zado-nel nenadoma. strel. Prihiteli so nekate-ri pasanti in srečali tri vojake, ki so hiteli proti mestnemu magistratu. Dež-urnetnu uradniku so javili, da so rav-nokar ustrelili nekega civilista, ki jih je dejansko napadel. Kmalu je prišla na lice mestna preiskovalna komisija s sreskim poglavarjem. Sredi ceste je le-žal v mlaki krvi 201etni mladenič s pre-streljenimi prsi .Prepeliali so ga takoj v bolnico, kjer je kmalu nato umri. Pre-iskava je ugoto\ila, da je mladenič ustavil na cesti vojaško patruljo. Bil je precej vinjen in je vojake izzival ter se z njimi začel pretepati. Ctitmu vojaku je hotel iztrgati puško. Tedaj je redov" Jovan Delič ustrelil nasilnoga mladeniča. ki se je v hipu zgrudil na tla. Pri mladeniču so našli legitimacijo in ugotovili, kdo je. Star je 21 let, po pokliču kroiaški pomoćnik in se piše Stjepan Malogy iz Novega Sada. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Urama. . Začetefc ob 20. 15 februaTia, sreda: Ncdeliski oddih. Dre-miiera. Premierski abonma. Opera. Začetek ob pol 20* !5. iebruana. sreda, zaorto. 16 februaria četrtek: Ple< v maskah. Koncert Jelke Stamatović Koncert srbske pe-vke J. Stamatović je privabil v dvorano Filharmonične družbe Ie malo peščico glasboljubivih Ljubljančanov — smo pač v predpustnem ćasu, kjer imajo Ijudje svoje misli vse drug je kot v koncert^ ni dvorani. Pevka nam je podala ćelo vrsto franco* skih in nekaj španskih narodnih pesmi v ne posebno srečni izberu Prvi del koncerta je bil po vsebini pesmi preveč enoličen in nas sicer dosti občuteno zapete skladbe ražen Ijubke Faurejeve «Cvetke» ni mogel ogreti. Stamatovićeva razpolaga s simpatičnim, sem in tja sicer preostro donecitn, za lirična mesta prikladnim, za dramatična pa neko* liko preiibkfm glasom. Očittva pa dobro solo. V drugem dciu koncerta, ki je bil do* kaj živahnejši, nas je zlasti zanimal De* bussyjev «cVrtiljak», de Fallov «Polo» in Ravelova «Radost», ki je zaključila zani^ miv koncertni vzpored Konzer\atorist Mas rijan Lipovsek se je v vseh tofikah izkazal kot prvovrstni lelavirski spretnljevalec. —in. m Ljubljanska opera — jubilej Beietta. Kot jubilejna predstava o priliki 251etnice umetntftke^a delovanja našega velikega umetnika, cmernega pevca g Julija Betetta, be vprizori delo, ki uživa v operni literaturi sloves enega naipopularneiših opernih del. V7 niem ie ustvaril FIorow pevcem toliko naihvaležneiših nartii. kot iih ni rlahka najti v vsej ostali operni literaturi. Te soč* ne melodije so tuđi najslavnejši pevx;i pdi z največjim veseljem, kar jim je vsikdar za-Siguralo velik in trajen uspeh pri publiki. Tako je srečno naključje združilo t^>cro «cMarto» l jubilejem našega najboljšega pevca, mojstra Julija Betetta, ki bo kreiral znamenito vl'J^o Plunketa brez dvoma z največjim u>»pehoin Ponovno opozarjamo na otroško pred: stćivo pri izredno znižanih cenah v soboto dne 1S. t m. v ljubljanski drami. Pri tej priliki se vprizoTi ?radnjikrat v sezoni mla= diirska igra «Snegulčica in škratje*. Gostovanje v ljubljanski drami. V prihodnjih dneh bo v ljubljanskem dram^ skem gledališču par gostovanj, in sicer go* štuje pole^; že naznanjenega gostovanja pr* vaka praškega Narodnega divadla g. Ed* varda Kohovta v vlogi Hamleta dne 23. t. m., začetkom marca dramski ansambl Na= rCKinega gledališča v Zagrebu, in sicer s komedijo Stefana Kiederzvnski v prevodti Julija Benešiča «lgra ljubavi«, v drugi polo^ vici meseca marca gostujejo člani dunajske* ga Burgtheatra z delom «2ena — \Ta^*», dalje je napovedano gostovanje ncmške dramske trupe v režiji Hansa Brockmanna in uprava se pogaja z znamenitim gledali* scem Habima glede gostovanja v Ljubljani. Več o posameznih gostovanjih. ko bo dolo^ ceu natančno datum. Spored rumunskega koncerta pevske* ga zbora cKontarea*Romanici» dne 20. t. m. v Ljubljani. L del obsega razne duhovne pesmi, in sicer Dima: Himna oznanjenja, Schutz: Slava ti Krist! Finale \z pasijona sv. Matcvža. Teodororesco: 7 vari jaci j na staro nabožno orijentalsko melodijo. Dima: Zelena in svilena zibelka. Neznani avtor: 2 božični pe«mi iz XIII. stoletja. Muiice-seo: Nabožen koncert. V II. delu prtnašajo večinottta tuie avtorje, ki sicer: Bcethoven: Spokorna pesem. Moniuszko: Kozak, Mokra^ njac: Kozar, Rameau: Pesmi na dude, Jo* ra: Štaci m Ko je »vonil. III. del pa nam pirnaaa same rumunske skladbe, in sicer: Teodoresco: a) Doina, b) Zeleni list, c) Pastirica in kukavica. Vidu: a) Odtnev iz Ardcala, b> Hči Lugoteva (banatski ples). Galineseo: To, kar ima ona, Muzicesco: Ples duhovnov. Movtla: Batuta (rumunski nies). — Zborovodia je ravnatelj MaTcel ftotez. — Predprodaja vstopnic v MatiĆni 1 knjigaroi. šBeležnica KOLEDAR. k Danes: Sreda. 15. februar a \9&; katoHiaal: L:ubo«bva; pravoslavni: 2. febr. SretenJ« O. Jutri: Cetrtek, 16. febriarja 192S; UtolMant: Julijana; pravo^lav^i: 3. februar;a, Strahomii. DANAŠNJE PRIREDIT VE. Drama: »Ncdeljski ^Jdih.. Kino Matica: »Ob zari«. DEŽURNE LEKARNt: Danes: Piccoli, Dunajska c; Bakar£:ć. 5>v. Jakoba trc Gradnja pruge Ormož-Ljutomer-Murska Sobota Ker je rozadevni članck ■. >lo\. Narodu« 2 dne 31. ian. l i. vtbudal precei^no po zoraosr, zlasti na merodajnem roestu v Beogradu, K'i je radi tesa poslal ćelo koiniki-jo na lice raesu, in ker je ta članek moje misli nekoliko netočno tolmaCil, smatram za potrebno, da podam tuktj sledečc pojasnilo: Kot profesori u na rehnični fakuheri za gradnje železnic mi ie JoVžnost ranimati se za vse polave v tei stroki v interesu stvari in dijaštva. Iz tega siališča -šem proučil tuđi gornjo zadevo n sicer stroto Ie iz teh-ničnesa stališča, fiikakor pa ni bil namen napadati kake osebe ali spraviti zadevo na politično plemensko polje. Cbnek ni h:l pi-^aIl oj mene. tuđi sa nisem pred tiskom videl ali čital. sicer bi nekatere ^r\ari go-tovo trpadle als bile popravljene knt n. pr. stevlke. ki se v člamku navaiajo. ^ manj pa sem mislit ita kako neredno maninula-cijo z denarjem. Vsak iehnik uvidi, kako r>srrminr> na'o-so n-orj i>vladati prometno ministrstvo na poHu ^radbe želernk: pri tako težkem terenu v rako obsežnem teritoriji!, pri i>o-manikaniu pers-onala -«n \ te?ki finaf>5tii krizi. Toda kar es tiče pogre^erih tehničnili izvedb. moram veržati kritiko v polnem r*biektivnen. strokovnem članku v -Tchn. tJstr . Vztraiam pri tem. da se je vsni do danes pri nas uvcliavil pr eradnit f.t\cr. nic sistem ki ga nofeen tebnik ne more o-dofrravati in iz katere^a i?\-iraio aM so izvirale pomanjkljivosti. katerc sem hotel pribiti. Kar se tesa tiče, sem pripravljen spustiti se v vsako strokovno raspravo. — Im:. Al. lirovat. K izjavi s. in^. Hrovata pnponiiniam da se ne moremo do\*olj načuditi onim mc-ro-dajn;m kromom, ki smatraio, da smo objavili članek o gradnji /eleznice Orm*v — Murska Sobota iz politične ali ćelo plemenske mržnje. Pri nas se je s*>loh udotnačila čudna praksa, da daje pripast k tej ali on-j politični stranki odnosno plemenu Jegi-timacijo za vse ah pa za nič. Naš nameti ie bil opozoriti merodaine krt>«e na posnani-kHivosti pri gradnji omenjene proRc. katerih nobena partijska legitimacija v.e more utajiti. Upali smo, da bo odrejena stro*o objektivna komisija sirokovnjakov, ki bo u-gotovila te poniatijkljivosti in pokbcala krivce na odgovor. Ce se to ni zgodilo, nismo krivi mi, niti naši strokovnjak , ki jim je kakor nam ležeče samo na tem, du se v bod oče ta4ce gradnje železni&kih provi preprečijo. kar k* nedvomnn v interesu dr-/ave in njenega ugleda. Zato smatramo, da o kakršnihkol persekucijah v tem prmern ne mare biti govora, kajti to bi pomenil-o presanjati ljudi, ki so jim državni interesi najvišji ukaz. Kar se pa iče ugotovutve g. ini. Hro-\ ata, da i>i bile nekatere stvari izpaćle a'ii bi jtti popravll, če bi bil videl članek pred tiskom, unotavliam-o. da se je o eradnji proze Ormož - Murska Sobota vršilo lavno predavanje v Udruženju iueoslavenskili in-ženjerjev in arhitektov, sekcija Liiibijjna in da tor ej ta zadeva ni bila tajna. Mokočc iet da števllke v kattculaciji na^ih slrakov-niakov nišo povsem točne, dcjsn*o pa ostane, da praga Ormož - Murska Subota ni bila zgrajena tako, kakor bi morala b.ii In * kakor bi bilo v interesu države. 2cleli bi samo, da zavzamt-jo to edino pravilno sta-ttšče tuđi merodaini krogi. Zimska olimpijada v St. Moritzu Včeraj so se v St Moritzu vršile srnu* ške tekme na 50 km, katerih so *e tuđi udelečili Jugoslovcni. Na tej projji doinini* rajo Xorveiani, zato pa je vibuđik} spk>Jm« senzacijo, da so /asedli prva tri mestti Sve* di pred Norvežani, odnosno Finci. Kciul* tati so bili sledeči: 1. Heldung (švedska) 4 : 52 : 27. 2. John. sem (Švedska) 5 : 05 : 30, ^. Andrcson (Švedska) 5 : 05 : 4<>. 4 Pjelbotn (Ntrrveška 5 : 14 : 22, 5. Ollehefte (Norveška) 5 : 17 : 5b; 6. T. Lapalainen (Finska) 5 : 18 : 33 sc# o'em dc^»etink. 7. Strom (švedska) 5 : 21 : 54. S. Toca (Noneska) 5 : 27 : 30. 9. N Lapa* lainen (Finska) 5 : 30 : f», 10. Wahl (Ncin* čija) 5 : 34 : 02, 11. Nemetv (<^eškoslova* ška> 5 : 35 : 46, 12. Bauer (NemĆija) 5 : 3o : 21. 13. Kretowski (Poljska) 5 : 37 : 55. 14. Denth (Ceškoslovaška) 5 : 37 : 36, 15. Bussmann (Svica) 5 : 38 : 49. Od Jugoslovcnov je prispcl Jt>ško Tun» Ša kot 23. na čili in pus»til 2a seboi Fran* coze in Japonce. Cc upoštevamo, da je tek* movalo 41 tekmovalcev m da je ćelo prvi Svicar prispcl kot 15. na cilj, je rezultat Nsekakor zadovoljiv; Jo^k«* JanŠa je rabi! /a nrogo 5 : 5S.09. torej dobro uro ve? nego Heldunjj, ki ie prispel pr\\ na cilj. Da so Švedi zasedli prva tri mesta, je pripisati zgolj nakhučju Med fekmo je nastalo nam* reč popolnoma iužno nemc. tako da ic termometer kazal 20 stoninj nad ničio. Na iužnem mokrem «*negu so se Švedi, ki so imeli pravilno marane »muči. zelo dobm znasli ia tako porolkli svoje najncvamejSc koraku rente Norvežanc. — Sekcila ZN&a. (Slu/beno). V četrtek 16. t. m, ob 20 uri se \rl\ \ kav?mi «Ev; r»na» seia upravnega odbora it« rnfhora za delet^rante n^Ejrmne^n'h sod^kov. P>09im gotove udeležbe. Varao! — Načelnik. Stev. 38. •SLOVENSKI NAROD« dne 15. fcbmtrja 1928. Stran 5. Dnevne vesti. — Zdravnisko - stattstične razmere v ljubljanski oblasti. V preteklem letu ;c bilo v ljubljanski oblasti 3927 porok, J6.310 po-redov, [2Sb nezakonsk« rojenih, 326 mrtvo-lojcnili [n 9432 smrtnih slučajev. Največ je umrlo otrok v starosti do 5 let m sicer 2699, starčev in stark nad 70 let je umrlo 262«). Tuberkuloza je zahtevala 1367 žrtev, pljuč-uica 732, razne intekcijske bolezni 170, kap 431, srena napaka 525, trebušni tiiuz 51, ^riža 44, škrlatinka 31, dušljivi kašelj 67, difterija 24, kolera infantum S4 itd. Smrtnih nezgod je bilo 245. Težkim poškodbam je podleglo 85 oseb, utonilo jih je 70, vlak ie je povozil 14, opeklo se jih je 30, strela je ubila 12 po nesreći je bilo ustreljenih 7, zadušilo se jih je 6. električni tok ie ubil 5, v rudniku sta bili zasuti 2, v planinah so sj ubili 3, po nesreći sta se zastrupili 2, avtomobilske nesreće so zahtevale 7 žrtev, samomor ie izvršilo ^3 oseb. od teli teh se jih ie obesilo 40, zastrupilo 15, utopilo 14, ustrelilo 1!. umorjenih ie bilo 29 oseb. — Novi načelnik generalne direkcije katastrov. Za načelnika geiićr-iliK direkcije katastrov 1c imenovan direktor agrarne direkcije \ pok. dr. Zvonimir Kralj. __Iz zdravniške službe. V imenik Zdrav- niske zbornice za Slovcuijo ie vpisan zdravnik v ženski bolnici v Ljubljani dr. Pavci Pchani. — Dvojni tir na progi Beograd-Zagrcb. V kratkem prično graditi na progi Beograd-Za^reb drugi tir, ki je bil projektiran že pred led. Subotiška železniška direkcija ie odredila inženje-rje Cirina, Molnerp., tia-vasa in Kumpa, ki bodo vodili gradnjo dru-ijega tiTa. Po nacrtu nai bi se za-^.krat zgradll glavni del te prose od Becsrada uO Novske, ker je na tem delu prose najveću promet, drugi tir bo zKrajen na levi strani prvega. Spočetka bo zaposlenih 3000 delavcev. Obencm preurede •"'ost'i.io v Vin-kovcih. kjer bo zgraien modsrn Voiodvor. ■— Osebne vesti z liu-bljanskega pošt-iiega ravnateljstva. Due 4. t. ni. ,'e prevzel vodstvo I. odseka dr. B. Kurbus, set odse-ka 1/5 kat. Dosedanji šef personala šet od-st-ka T/5 kat Anton Vesenjak k. prevzel vodstvo II. (poštnega) odseka. Upokojeni pb ur. II/2 Anton Dietz ie postavljen za dr.evuičarja — Jesenice na Goreniskem. Zimski sport se ie pri nas to zimu silno razvil. Najživah-nejše ie dan na dan na Marklovi Dlannii. Gcje ga v prvi vrsti domaćini, a rr.ed sportniki vidiš številne Liubliančane iii Zagrebčane. Marklova planinu obdrži zelo dolgo snežno svojo odejo. — Lansko leto se je sezidalo deset hiš, a ludi letos zmse neka] novih poslopi). — Nemškutar-ierje v tvornicah je preeej ponehalo. V njih Je zaposlenih več sto delavcev. Zasluži se mesečno 1 do 2 tisoč Din. Zadnji Čas so Jelavno dobo podaljšali s 35 do 40 let za poltio pokojniTio. kar ie delavce prav iFtprijettio iznenadilo. — Občni zbor Društva prometnih pošt-niti uradnikov se je vršil dne 11. tm. v re-stavraciji pri »Levu« v Ljubljani. Predsed-nik Fr. Šalehar je pozdravit navzoče. na K«r ie sledilo njegovo porocilo in revizor-jov. Predlog odbora, da bi društvo likvidiralo, je bil odklonjen in se bo to vprašanje lišilo čez dva ali tri mesece. Občnega /bora se je udeležilo tuđi zastopstvo ma-riborskega podobora. Ko je bil dnevni red izčrpan. se je pričela prosta zabava, ki je trajala pozno v uoč v stvarnih in prijateljskih poc-Tvorili. — Vozni red na Jadranu. V Splitu se ie vršila te dni konferenca, na kateri ie bil določen vozni red parnikov za letošnjo sezono. Jadranska plovitba ima \ novem \oznern redu na teden tri brzoparnikc med >ušaikom in Kotorom. Dabuvnijka plo vitba pa poleg rednih zvez med ';u!iMra in Kotorom lv zvezo med Splitom in Sušs-kom, pri kateri se bodo ^arnikl ust'ivljaii v Šibeniku, Rabu in Crikvenici. Vozni red .te sestavlren tako. da se lahko potiii-ki vr-nejo se isti dan iz Sušaka odnosno / Jn scriberc. — Carinske olajšave ^a Ljubljanski vc-le^ejem 1928. Carinski svet je na svoji seji 2 i. januar ja t. 1. izdal sledeč odlok, ki ga :e finančni minister odobril: 1. Da se pri /.i časnem uvozu predmetov, namenjenih za Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2—11. hinija 1928 ne plačuje predpisana uvozna jL.rina. ampak da se ista zavaruje z garantnim pismom kake banke, ki je upravi-cena za trgovanje z devizami in valutami, l>.) predhodnem protokoliranju pri gen. in-spektoriu min. finatic. 2. Da se pri izvozu v roku od 6 mesecev račuflaioč od dne izvršene ekspedicije, brez posebnega odobrenja direkcije, vrne položeno garantno pismo. 3. Da se izvoz vrši po abstoječih uifcdpisah za prevoz brez osiguranja valute, ako je izvršena pogojna ekspedicija. 4. Prostor na veleseimu se smatra za čas ve-Ic^eima ter 8 dnl pred in po velesejmu, za carinsko skladišče. Vsled tega odpade vsa-ko plaČevanje dnevnic v času od 8. do 12. in 3. do 6. — 5. Da carinarnica smatra vsc pošilike za nujne. 6. Stroji, predani na Ljub-Ijanskem velesejmu zatnorejo biti oproščeni od plačila uvoznih carinskih dajatcv v to- hko, v kolikor za to obstojt zakonska mož-nest, a sele po predložit vi potrebnih potr-dil. Da odpade tuđi platilo 4% davka na blago, ki je prodaJio osebam, ki so plaćale dćvke za poslednje tromesečie. Potrebno pa je za to potrdilo velesejtna trgovske zbornice in davkarijc. Dalje so dovoljene tuđi velike olajšave v načinu carinjenja razstavnega blaga. — Nalezijive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 22. do 31. januar ja 17 slučajev ti-fuznih bolezni, 54 škrlatinke. 68 ošpic, 10 davice, 10 šena in 1 nalezljivega vnetja možganov. V mariborski oblasti ie bilo od 15 do 21. januarja 11 slučaiev tifuznih bolezni, 25 škrlatinke, 2S ošpic, U davice. 9 šera, 2 grize in 1 krčevite odrevenelostt. — 2ivalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 30. ianuar.ia do 5. februar ja ie bilo v ljubljanski oblasti 7 slučajev svinjske kuge, 1 svinjske rdečice in 1 mehurčastega Izpuscaia pri goveđi. — Opozorilo Nimrodom. Veliki župan mariborske oblasti je zniža! najmanjšo do-pustno mero za lov sulca v gornjem toku Savinje in njenih pritokih nad Podvmskim jezerom pri Polzeli na 55 cm. — Tolmač madžarskesa jezika. Višje dcže'nu sodišče \ Ljubljani ie imenovalo dr. Armina Strasserja, odvetnika, in Drago-tina Oriiškovnjaka, davčnega uradnika, oba v Dolnji Lendavi, za tolmača madžarskega jezika pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. — Iz »Uradnejia lista . »Uradni list« št. 14. z dne 13. t. m. objavi ja izi>remembo § 3. uredbe o organizaciii ministrstva %<* uro-met in prometne službe v kraljevini StiS ter razne uredbe ljubljanske in mariborske oblastne skupščiite. — Razpisana ustanova. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje dve mesti ustanove pokomega Alojzija Korsike za vrtnarske vajence, lctuo po 1500 Din. Obe mesti sta omejeni na drugo in tretje leto Vujenčeve učne dobe. Prošnje ie treba vk>-žiii najkasneic do 15. marca. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v vUradnem listu c z dne 13. t. m. — Ciril Metodova podružnica > Rušah je poslala družbi od prirejene vessiice kot prvi obrok Din 1400 za tekoče stroške. Le-Pa hvala marljivi podružn.ci! 153-n — Osem dni brez hrane. Graški listi po-ročajo o tragediji slovenske s-lužkinje Marije McrlhKJve. ki bi kmalu od lakote umrla Dne 1". t. m. ie našla dekla posestnika Cvetka iz Mureka na domaćem skednju neko žensko, ki ie bila popolnoma onemo-gla Prepeljaii so io v bolnico, kjer je iz-povedala, da se piše Marija Merlin in da jj pristojna v Jugoslavijo. Koncem iuuuar-ja Je izgubila službo in se vrnila domov k svoji materi. Kcr k> Je pa ta odslovila, je obiskala svojega fanta Tomaža Tolina. Ta jo je pretepel in zapodil. V obupu si je ho-ttla Merlinova končati živtjenie. Zlezla je na skedenj posestnika Cvetka, kjer je ostala polnih osem dni brez vsake hrane. Ne-siečnica hi kmalu od lakote umrla. Av-strijske oblasti so k> sedaj poslale k njeni materi, ujenega ljubimca so pa ovadili sodi šču. — Smrtna kosa. VĆeraj je preminul v Ljubljani trgovec in posestnik z- Ignacij Zargi. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno zr.an in priljubljen ne Ie kot soliden in pod-jeten trgovec, marveč tuđi kot simpatičen in značajen mož. Pogreb bo jutri ob Stirih popoldne s Sv. Petra ceste št. 11. Blag mu spomin! Težko priza-deti rodbrni naše iskreno sožalie! — Nesreće na dnevnem redu. Danes je imela ljubljanska bolnica obilo posla s po-nesrečenci. V Bizoviku stanujoči 15-letni posestnikov sin Janez Bricelj si je za tri kovače kupil flobertovko ter se ž njo igral. Pri manipuliranju ž njo je bil tako nerođen, da se mu je sprožila in se ie obstTelil v levo koleno. Danes ziutrai se je pripeljat v ljubljansko javno bolnico. Bolnica je do-poldne sprejela 16-letnega delavkinega sina Franceta FVezlja, doma s Save pri Jest nicah, ker si je včeraj popoldne pri san-kaniu zlomil desno roko Po hribu se je sankal. Sanke pa so zadele ob drevo ter se je deček prevrnil. V bolnico je prišel danes tuđi 16-letni posestnikov sin Anton BoštijanČič iz Malega Mlačevega pri Slivnici na Dolenjskem. V gozdu ie podiral bukve Ko so podrli neko večio bukev, se deček ni pravočasno dovolj daleč umaknil ter ga ie debela veia podrla na tla Biritev mu je zmečkala desno nogo. fllapec Z7-let-ni Janez Župan v Mokronogu je padel z voza ter se težko poškodoval na slavi. Pri-Šel ie v ljubljansko iavno bolnico. Iz Ljubljane —Ij Kndarjl, stanu jod na ozsmLu m^st-ne občine ljubljanske, ki so naši državljani i-n so se prostovoljno tzselili Iz NemČiJe ter jim Je vsled tega ustavijeno izpteScva-nje rent, se pozivljajo. d.i se z&ase v svrho popisa najkasneje yžilica«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. v'sak rokopis mora biti označen z geslom, netui-y.riiieni rokopisi se vrneio brez obvez >sti. I54-n —Ij Otroška maškarada Atene ^e v^ši v nedelio 19. t. m. v Narodnem ilomu od 17.—20. ure. Pristop ima vsakdo, ki si priskrbi legitimacijo po Din ?0 v soboto od 10.—12. ure in 16__18. ure 155-u —lj Pobeg od doma. Včerai popoldne je odšel od doma 14-letni Ignacij Oblak, sta-nuioč pri svojih roditeljih v Florijan. ulici. Krenil je, kolikor se je moglo dognati, v sn-eri proti Igu odnosno Podpeči. Decek je visoke postave, kre-pak in oblečen v temno-riitvo obiuko brez klobuka in svetlih las. Eventualna obvestila, kje se deček sedaj nahaja, naj se blagovolijo poslati na go. Elo Oblak, Florjanska ulica št. 9. Deček je po-begni! od doma zato, ker je v šoH dobil siab red ter .se ic bal doma palice. —Ij Neprevlden voznik. Pri nekem pod-jetnilvu na Tržaški cesti zaposleni hlapec Stanko K. je včerai vozil po Aleksandrovi custi in SelcnbufROVi ulici visoko z deska-mi natovoTJeni voz. Več.ia deska je tako molela ven, da }e piiiela za zaveso trgovine M. Magdić ter jo raztrgala. Trsjo\ina Mag-dič trpi 350 D!n škode. —lj Tatvina. Poročeni pekovski pomoćnik Anrcr Fišinger je bil snoči v znani go-stilni kri -Deteljici« v Florijanski ulici, ka-nior zahajajo razmt veseliaki, ki iščejo tuđi prime me zabave v družbi razposajenega ženskegna polsveta. Pi! je in druščino mu je delala priletna gospa Lojzrka. Cez neka] Časa, ko je šel Fišnser na siraniščc, pa se je LojzLka poslovila po franeosko. Fi-šinger je nato pose«el v levi žcp suknje ter presenećen ugotovtl, da mu je zmanj-kalo 300 Din —lj Drob i ž policijske kronike. Policija ie zaprla -1 osebe, 2 mladi vlačirei, nekega berača in nekega bosanskesa krošTijarja, ki ni imel predpisam'h kroSniarskih doku-mentov. Bosanca bodo izRnali. Prijavljena je tatvina gotovine 300 D?n. Noč ie bila zeio nemirna. Pet ponočnjakov ie po ulicah tulilo in vpilo, da so se mtiogi mimoidoči ZRražali, dalje so 4 pretepači ovadeni radi težke telesne poSkodbe, prijavljena sta bila 2 slučaja pasjega kontumaca. slučaj tajne orestitucije, 1 ples brez policijskega dovo* 'jenja, 1 prekoračenje policijske ure in 6 avtomobilistov, odnosno v'oznikov radi pre-stopkov cestnopolicijskega reda. ker so najbolji in najcenej^L h Celja —c Obćlnska m|c celjskesa občiukega sveta se vrti v petek 17. februaria ob po! 6. uri zveČer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila iz raznih od-sekov. —€ Prtreditvt v Celju. Za predpust se nam obeta še nekaj lepih priTeditev. V soboto bo v Celjskem domu velika sokolska niiiSkarada, istočasno »priredi Svoboda« v Narodnem domu »BeneŠko noč«. Na pustni ; terek pa bo popoldne v Celjskem domu mladinski korzo, zvečer Pa tstotam ma-škarađa OlepSevalnesca društva. — Za post-ni čas pa je napovedan velik planinski se-jtm v Celjskem domu, 17. marca pa bo v Narodnim domu velika lovska priredrtrv. Morilec Krantz bo oproščen? Nadaljevanje porotoe obravnave proti peiošolcu Krantzu. — Sodisče je obtoženca začasno izpustilo. — Računati je z opro- stilno razsodbo. Proces proti petošolcu -prehaja v zad-iiio fazo. Še danes in kvečjemu jutri bo trajala obravnava. potem pa razglasi sodisče obsodbo. Izid razprave ni dvomljiv in vse kaže, da bo Krantz oproščen. Za to govori tuđi dejstvo, da so ga že pred zaključkom procesa izpustili. :-.c * ? : Sodisče je vceraj nađaljevalo z za-sliševanjem prič. Izvzemši Krantzovein Hildine roditelje, so bile zaslišane sko-raj vse priče. Sodisče je uvidelo, da je nesmiselno zaslišati vseh predlaganih 35 prič in je zaslišalo samo štiri priče, ostale pa zavrnilo. rTHnora Ratti, ki je bila istotako v preiskavi. je bila že iz-puščena. dočim bo izpoved Schellerje-ve sodisče še prekontroliralo. Senzacijo dne je pa včeraj tvorilo dejstvo. da je bil Krantz ZACASNO 1ZPLŠCEN. Zagovornik dr. frey je takoj pred začetkom včerajšnie obravnave stavi! sodisču predlog. naj obtoženca izpustc, ker sum o dogovorienem in skupnem umoru sploh ne drži. Temu predlogu je ugovarjal državni pravdnik, ki je bil mnenja. da pač ni povoda, da bi obtoženca dva ali tri dni pred razglasitvi-jo obsodbe izpustili. Pač pa je izjavil državni pravdnik, da obtožbe proti Krantzu ne vzdržuje v polni meri in v prvotni obliki in ga ne obtožuje umora, marveč samo dogovorjenega uboja. Senat je odšel na posvetovanje ,na kar je razglasil. da je Pavel Krantz začasno svobodeu, ker pač nima povoda, da bi pobegnil. Ta sklep je vzbudil v dvorani prav-cato konsternacijo. Krantzova mati je planila pokonci. se ozrla vsa srečna na sina in objela svojega moža. Do solz ginjena in vzradoščena je izjavila: »To je najlepši dan mojega življe- nja in zdi se mi. da ga ne bom pre-živela.« Čim si je nekoliko opomogia. je bili. zaslišana. Izjavila je, da svojega sina sicer ni vzgajala strogo, toda imela ga je v oblasti. Oče se za fanta ni mnogo brigal, ker večinoma ni bil aoma in ker ga je zadrževal poklič. Izrecno pa je bila proti temu, da gre njen sin v Mahlow, ker ji ni bilo všeč, da občuje z razvajeno mladino. Bila je mnenja, da je njen sin še premlad, da bi ostal brez nadzorstva roditeljev. Alkohola Pavel ni prenese!, dasi se je rad bahal. da lahko mnogo popije. Cim je začel sin posečati višjo realko, je polagoma izgubila vso oblast nad njim. OČE SCHELLERJEVF PRED SENATOM. Nato je bil zaslišaii oče Milde in pokojnega Giinterja Schellerja trgovec Otto Schellcr. Rekel je med drugim, da se je s Krantzom seznanil lani na svojem veleposestvu. Njegov sin in Krantz sta si bila dobra prijatelja in dal jima je popolno svobodo, kajti bil je mnenja. da naj se mladina, ki je v spo-nah sole. naužije svobode. Ko je bral Krantzove pesmi, je svojo hčerko opo-zoril ,naj bo previdna \- občevanju z njim, kajti zdelo se mu je, da je Krantz že preveč dozorel za svoja leta. Na prošnjo svojih otrok je Krantzu dovo-Iil, da ostane pri njih v Mahlowu. Sinu. ki mu je rekel. da napravi izlet z avto-mobilom v Pariz, je to dovolil. Bil je mnenja, da nai sin izpopolni svoje teli-nično znanje. Sele kasneje je zvedel, da je bilo to potovanje v Pariz izmišljeno. Ker je bi! večinoma odsoten, se ni zme-nil za to. kaj se dogaja v Mahlowu. Za-nimivo je, da Scheller svojemu sinu ni štel v zlo. ker je ta solo obesil na kol. Kdino to je opazil, da je njegov sin rad pil. Proces se nadaljuie. Pustno soboto 18. t. m. Velika Maskarada Sokola I «Ob Jadranski Obali» — Tabor Reforma predpustnih plesov Na Poljskem je nastal hud udpor proti tako zvanim modernim plesom. Višji in srednji sloji so napovedali boj čarlstonu in drugim tujim plesnim izumom. Na reprezentančnih plesih v Varšavi se pleše skoraj izključno m:i-zurka, valček, poloneza in drugi stari plesi. Varšavo podpirajo v odporu proti modernim plesom tuđi druga več-ja poljska mesta. Letošnji predpust na PoljsKcm je v znamenju energičnega odpora proti zapadnim plesnim prismo-darijam. Tuđi poljski listi so se začeli baviti s tem problemom in razpisali so anketo o tem, kako bi se dala na Poljskem moda in ples reformirati . Ankete se je udeležila tuđi .priljubljena varšavska umetnica Malicka, ki je izjavila, da že dve leti ne pleše, ker caka, kdaj bodo v modi zopet stari pk-si, katere bo mogoče plesati tuđi v sa-lonih in javnih lokalih. Po njenem mtienju mora biti ženska v vedenju, obleki in plesu zmerna. Čuta estetike in okusa bi ne smela ženska nikoli izgubiti. Moderne ženske so pa izgubile ono ženstvo, s pomočjo katerega so za-vzemale v družbi tak položaj, da so jih moški spoštovali in cenili. Zlasti kar se tiče plesa, je treba ugotoviti, da so moderni plesi tako neestetični, da bi morali čim prej izginiti iz plesnih dvo-ran. Tako pravi umetnica Malicka, ki je na Poljskem zelo popularna. Zato ni čuda, do so ji sledile mnoge odlične igralke in operne pevke, ki so izrekle uničujočo sodbo o čarlstonu. Zanimivo je, da se nobena boljša poljska gledali-ška igralka letos ni udeleževala plesnih prireditev. Vse kaže, da so prišli moderni plesi na Poljskem iz mode. Strahovita rudniška nesreća - vAngliji V n^d'eUo se *e pripetila v rudniku \Vhitehavenu v Angliji strahovita rudniška nesreća. V tem rudniku so našli pred dvema mesecema smrt štirje ru-darii. Od tistega časa je bil rudnik za-prt. V nedeljo se je napotila v rudnik inspekcijska komisija z dvema viadni-ma inspektorjema, ki bi morala ugotoviti, če je mogoče rudnik zopet odpreti. V hipu, ko je komisija odstranila za-tvomice v rovu, je pritisnil iz rova plin in nastala je eksplozija, pri kateri je po-gnilo vseh 13 elanov komisije. Kmalu po nesreći so se spustile v rudnik rešilne ekspedicije, ki so se pa morale vrniti, ker so bili rovi poin stru-penih plinov. Eksplozija je bila tako močna, đa je omamila 8 rudarjev, ki so bili oddaljeni pol drugi Mlometer ckI dotičnega rova. Njihove svetilke so ugasnile, samo ena je še gorda. S to svetilko so priltzli do rova, kjer je nastala eksplozija. Plezati so morali po vseh štirih, ker druspace ni bilo racgo-če dihatL Ta eksplozija sppminja na nesrečo, ki se je pripetila v istem rudniku pred šestimi leti. Rudnik je znan kot eden najmodernejših in najbolje o-premljenih v severni Angliji. Lani ga je posetil prestokmaslednik, ki so mu predstavili glavnega tehničnega ravnatelja. Ravnatelj je našel sedaj v rudnik-u smrt. Trocki v izgnanstvu Moskovski tiskovni urad objavlja /.elo zanimivo in značilno po ročilo o prihodu bivšega vojnega komisaria Trockega v mestece Frunze v azijski Rusiji, ki se je imenovalo poprej Piš-pek. Uradno porocilo pravi, da je pri-spel Trocki s svojo rodbino v izgnanstvo s posebnim spalnim vagonom. Ljudje so se zelo čudili, kio so vidc-li, da vozi Trocki s seboj nad 70 kov-čegov in da potujc s knežj^m konfor-tom. Poleg ogromne prtljage je pripe-ljal s seboj tuđi lovskega psa in veliko zbirko lovskega orožja. Na kolodvoru se je zbrala rruiožica radovednih mešča-nov in kmetov, ki so se začuđeno iz-praševali, l^ak^na gospoda je prispela i/ Moskve. Pod carskim režimom so hodili iz-jrnanci v Sibirijo brez prtl>age pes. Sovjetski tiskovni urad je pozabil v svojem poročilu omeniti, da si je naba-vil Trockij 70 kovčegoiv raznega blaga kot ljudski komisar in eden najugled-nej^ili boljšcviških prvakov. Lahko si mislimo, kako žive aktivni ljudski korrri-sarji, če potuje že izgnani komisar s takim konfortom. Srečni jetniki (Jeo Lond-on priobčuje v pariškem --Journalu« zanimiv članek o razmerah \ ruskih kaznilnicah. London je posetil z dovoljenjem komisarijata notranjih zadev moskovsko jetnišnico, kjer se mu je predstavil kot ravnatelj mr je trt jal 11 minut in je kljub razmo roma neugodnetnu vremenu nad Oceanom dobro usp«l. Stran 4. •SLOVENSKI N A R O D* dne 15. februarja 1928. Mev 38 Peir Soiijurg: žBoljševiški vohun Roman Takoj je dobil zvezo. —Tu Greywood» — gospod načelnik, srx>ročite prezidentu mr. Black-mooru, naj priđe takoj k meni — ali pa — halo — naj priđe kar v pisarno gospoda viceguvernerja — da — in požurite se, prosim — hvala. Zbral je listine, potrkal na vrata so-sednega kabineta in odšel v pisarno leutenanta guvernerja. Sivolasi gospod, sedeč za pisalno mizo, ga je vprašal: i k- — Je kaj važnega? — Tajna naredba iz Washingtona. — Dajte mi jo! Sedite, prosim. Guvernerjev namestnik je nataknil na zakrivljeni nos ščipalnik, porinil akte od sebe in se poglobil v tajno naredbo. Med Čitanjem se mu je zgubano lice zategnilo v grimaso, o kateri je bilo težko reci, je-li posledica sočutja ali skritega sarkazma. — Kaj pravite na to? — je vprašal državnega tajnika. Govoril je skozi nos in glas mu je zvenel neprijetno. Tajnik je skomignil z rameni. — Zdi se mi, da pripisuje vlada tej zadevi večji pomen kot ga zasluži. Bedasti profesorii se prepirajo o metafizi-ki, a Washington misli, da je v nevar-nosti družabni red. Čemu ta strogo za-upna naredba, čemu tako obsežni važnost ni ukrepi? Smešno. nepotrebno razburjenje. — Meni se pa ne zdi tako nepotrebno. — Kako to? — Sir, poklical sem policijskega pre-zidenta Blackmoora. Vsak čas mora biti tu. Guvernerjev namestnik se je zanič-ljivo nasmehnil. — Tega da ste poklicali? Ali je sploh sposoben za tako resne stvari? — Prezident je in to mi zadostuje. Guvernerjev namestnik je zamahnil z roko in vzdihnil: — Zalibog, da se baš v njem tako lepo zrcalijo slabe strani našega urad-niškega volilnega sistema. Ta vaš Blackmoore je komičen mož. Morda je povprečni advokat, kot policijski prefekt pa niti povprečnosti ne doseže, — je dejal namestnik po kratki pavzi. — Mož je vesten, vztrajen in tx>-šten. — Nimam rad na odgovornih ma stih preveč vnetih in vestnih ljudi. Po-štenost Še ni vse. Dovtip ipomeni več* Tuni Harrvs je dovtipen. i — Zakaj niste poklicali Harrysa? Da„ povejte mi: zakaj? Mar vam ni po volji? Pokličite ga__ne, čakajte, ne hodite nikamor. Harrvs vam itak ne uide. Lahko ga pokličemo pozneje. Mislim, da je vaš mož že tu. Naj vstopi, da se prepričava, če je res tako zanes-Ijiv in vesten. Greywood, ki ni bil z izjavo vice-guvernerja Bartolsa nič kaj zadovoljen. je vstal, stopil k vratom in jih odpri. Vstopil je mož Štiridesetih let, majh-ne postave, okroglega, dobrodušnega obraza, dobro rejen. Velika, crno ob-robljena očala so mu visela na debelem nosu nekam nerodno, svetle lase je imel kratko ostrižene. Poklonil se je uljudno obema gospodoma. — Prosim — mu je dejal guvernerjev namestnik hladno in pokazal na stol. Govoril je v kratkih stavkih. — Kakšni so zdaj vaši posli, gospod prezident? Zanimam se za policijske zadeve. To ni samo radovednost. »Ci-ty Reporter« priobčuje v včerajšnji Šte-vilki nove podrobnosti o dogodkih v Coloradu. Kako je informiran o tem vaš urad? Policijski prefekt je pomežikal s kratkovidnimi očmi. — To se ne da povedati kar tako, gospod. Zadeva je komplicirana. Vseu-čiliški profesor dr. Ribon Pratt je vlo-žil ovadbo na dr. Mordeta radi nezakonite zlorabe hipnotizma, kar je imelo za posledico težko bolezen miss Lu-ise Kingheadove. Dr. Pratt zahteva ta-kojšno aretacijo dr. Mordeta. — A vi? — je vprašal mr. Bartols z večjim zanimanjem nego ga je hotel pokazati. — Vse kaže, da bom primoran tej zahtevi ugoditi, sir! Srepe oči guvernerjevega namest-nika so se ustavile za hip v nevidnem svetu. Ali imate tehtne razloge za ta korak? — Diagnoza psihijatričnega oddelka medicinske fakultete pravi, da gre za zločin. Zdelo se je, da razmišlja viceguver-ner o nečem, kar je moralo ostati tajno. Mož je postal nervozen. — Zanimiv problem. Prosim, preci-tajte tale akt. In ponudil je policijskemu prefektu strogo zaupno naredbo centralne vlade. Pri tem je bobnal s koščenimi prsti nervozno po mizi. Blackmoore je obrisal očala in či-tal kot tipični Anglosas: — Glasom zanesljivih iniormacij, ki jih je prejela pisama tajne službe S. F. C, je opažati v velikih industrijskih krajih (Kausas City, St. Louis, Pueblo) in v rudniških okrajih (Chyenne, Du-rango, Silwertown, Butte Montana, El Paso itd.) že delj časa sistematično in dobro organiziran pokret, ki gre za tem, da se omaje državni in družabni sistem Zedi-njenih držav na ta način, da se zanaša med ljudstvo nezadovoljstvo, ki naj bi uničilo politično, gospodarsko in kulturno moč poedinih držav. Ta pokret se širi po naših informa-cijah, ki so plod dolgega sistematičnega opazovanja, iz zapadnih držav proti vzhodu. Vsa doslej znana fakta pri-čajo, da leži vozel, iz katerega se ši-rijo niti na vse strani, pod Rocky Mountains, bodisi v državi Montana, Wyoning, Colorado ali Novi Mehiki. Nobenega dvoma ni, da Širijo to družabno epidemijo po vseh državah raztreseni misijonarji, tako zvani »My-stervs knowledge«, ki sklicujejo pod zaščito verske svobode tajne sestanke in delajo razne nedokazane čudeže, s katerimi si pridobivajo vpliv in privr-žence v vseh slojih prebivalstva. Ti ljudje imajo po naših informaci-jah izborno organizacijo in delujejo s pomočjo sredstev, ki nam še nišo znana. — Naročamo vam, da posvetite vso pozornost tem sumljivim elementom in zberete čim več dokaznega materijala za varnostno konfrenco, ki se T?o vršila najbrž okrog 15 .avgusta 1. 1. v Spring-su, država Colorado. Podpisan višji državni pravdnik Jules Strong. V prigibu vam pošiljamo poseben dopis, v katerem je navedeno vse, kar-so detektivi ugotovili v poedinih indu-dustrijskih okrajih. V Washingtonu 24. aprila. — No torej? — je vprašal guvernerjev namestnik videč, da je Black-mov prečital zadnje vrstice. — Še eji razlog več za aretacijo dr. Mordeta. — je odgovoril policijski prefekt. Blackmoore se je dobrodušno nasmehnil, kakor da gre za aretacijo na-vadnega žeparja. To je spravilo vice-guvernerja Bartolsa v slabo voljo. — Mislim, da se motite, gospod. No-Čem kritizirati vladne naredbe, toda pripomniti moram, da so na svetu ljudje s .prevročo krvjo, lahko dostopni praznoverni razlagi kakega nenavad-nega dogodka tako, da vidijo v naje-nostavnejših rečeh fantastične pojave. — Kaj mislite s tem, sir? — Ne zde se mi verjetne te domne-ve, ki napravijo več škode nego ko- risti. Vaša aretacija na pr. vzbudi med prebivalstvom splošno ogorčenje. Xo-likor mi je znano, je dr. Ibrahim Mor-det malik najvišjih in najnižjih krogov. Bodite oprezni, gospod! Policist je začuđeno pogledal Bartolsa. — Mislim, da bi bilo bolje, da si vlada prihrani javcn skandal. Vi pa stori-te. kakor veste in znate. Toda z aretacijo dr. Ibrahima Mordeta lahko kompromitirate ljudi, ki vam tega nikoli ne odpuste. Svarim vas ... — Gospod, tako je odredila vlada.. Bartols se je obrnil s strupenim na-smehom na Greywooda. — Ali vam nisem rekel, gospod državni pravdnik, da vladne naredbe ne bodo prav razumeli? Nato je nadaljeval obrnjen k poli-cistu: — Upam, da ne mislite resno, da bi primerjali ali ćelo zamenjali zdravnika in učenjaka dr. Ibrahima Mordeta z ljudini ni/.ic vrste, katerili se ti^e vlad-ua naredba. To bi mi bilo zelo, zelo neljubo... Sledeč* srećke kupljene v Zadružni hranilnici r z z o. z Ljubljana, Sv Petra cesta it. 19 oziroma v oglasnem oddelku Jutra v Prešemovi ulici in v Ekspozituri «Jutra» v šiški kupljo ne srećke so bile dne 9. t. m. izžrebane: Din 1000.— sta zadeli štev. 99,871 in 97.370. Po Din 300.— so zadele naslednje srećke: 5.724, 15.456, 15.473 15.484, 53.409, 66.606. 66.659, 66 662. 66.665. 115.624 7.576. 7.599, 7.625. 7.654. 7.656. 7.6t>3. 46.035. 58.210. 58.258 70.227, 70.287, 72.115, 95.438, *).86O. 120.233, 120 267. 97.370 M.652. 34.719. 47.337, 47.367. 60 151, 60.171 60 183 84 581. 84.586. 97.456 Pravico do event neobnovljenih srečk za tretji razred imaio oni, ki so jim bile srečke izŽTebane One. ki želijo igranje nadaljevati. naj izžrebane srećke do 3 marca polože v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, da jim more ta event neobnovljene srečke rezervirati Danes zadnjikrat! Vsa publika, ki je doslej videla veletiim „OB ZORI" je navduiena in govori z občudovanjem o tem delu Izredno čustvena godba na* šega pomnoženega orkestra povečujc velikanski vtis filma. Publika je globoko ganjena. Naša želja je le, da si vsakdo v Ljubljani ogleda to najlepše filmsko delo, ki je bik> odlikovano s prvo svetovno nagrado. Imen Sudermann, Murnau, Of Brien, Gaynor ne bo nihče več pozabil. Zato oglejte si še danes ta film in nabavite takoj vstopnice. Predstave danes ob: 4t K>6, Vj8. 9. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Makulaturni papir kg š Din 4* orodaia uorava ffSlov. Naroda91 II Znižane cene ■■> Cewe zmžane .i VtAlh* iihira* žepnih robcev, rokavic, NOUAViC FLOR in VOL VCUliCt IlUIld. NEN1H9 triko perila za dame in gospode. Srajce ovratnike, kravate, DIšEčA MILA. — Kompletne potrebšćlne za šivllie krojače, čevljarje in tapetnlke. — Vezenln In čipke. pri Josip Potelinc, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). >-i ------------- OgleHe si zalogo in se boste prepričali ——— Ueetni pogrebni xavod Umri nam je nas iskreno ljubljeni soprog predobri papa, stari papa, brat, tast, svak in stric, gospod Ignacij Žargi trgovec in posestnik dne 14. t m. ob 10. uri zvečer po kratkem trpljenju previđen s tolažili svete vere, v 62. letu svoje življenske dobe. Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrr: v četrtek, dne 16. februarja 1928 ob 4. uri popoldne ispred doma žalosti, Sv. Petra cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi oo. fran-čiškanov v Ljubljani. V Ljubljani, dne 15. februarja 1928. : , Žalujoči ostali. DRU2BA .ILIRIJA. Prcmog, drva, koks Ctglje — Dunajska cesta 46. poleg Iv Zakotnika — Tele« fon 2820 108/L Najlepša drva CEB1N. LJUBLJANA Wolio» va ulica 1/11. 120 Kontoristinja z dveletno prakso, zmožna ste* nografije in strojepisja ter vseh pišam išk ih def — išče službo. — Dopisi pod «Vestna 244« na upravo «S1 Naroda*. Hišo v dobrem stanju v Ljubljani kupim proti takoj* šnjemu plačilu. — Ponudbe na upravo «S!ov. Naroda* pod aPrometna lega/276». Dansko kolo dobro obranjeno — naprodaj za Dm 1200. — Dopisi pod, tfDamsko kolo/265» na upravo! «Slov. Naroda* ' Najfinejše čajno maslo dobavlja po Din 35.— za kg po povzetju od 4 kg naprej — Fran Kolleritsch, Apače pnri Gornji Radgoni. 29/T Stanovanje dveh sob s kuhinjo išce miren zakonski par. Vselitev 1. maja. — Po* nudfoe pod «Suho stanovanje 274» na upravo «S1. Naroda*. Gospod star 29 let, varan v zakonu, že« li resnega znanja z blago go* spodično ali locenko. staro 20 do 28 let. Na premoženje se ne ozira. — Dopise je nasloviti z natančnim naslovom na upras vo «Slov. Naroda» pod «Dobra gospodin ja/27 3». Prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blagom, zmožna tuđi vseh pi* samiških del — išce službo v večji trgovini na deželi. — Po* nudbe pod «Prodajalka/266» na upravo «Slov. Naroda». Lovske ouške tlobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova t» — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prolajo Znižane cene in največje skladišne dvokoles, mo torjev, otroških voziikov šiva Inih strojev. vsako vrstoib aadomest delo* pneumatike Posebni od lelek im popolno po pravo. emajliranje in pooiklanje dvokoles, otroSkih voziČ kov, šivalnib strojev it nih monopolov najkasneje do 10. dopoldne dražbenega dne položiti varščino, ki znaša za državljane SHS 5 %, za tujce pa 10 % ponuđene vsote. Pogoji in natančnejša pojasnila se dobe v pisarni indu* strijskega oddelka vsak dan od 9.—12. dopoldne. Iz pisar ne industnjskega oddelka uprave drživnih monopolov I. M. Br. »3 728 od i0 febr. 1928. Slomili m Tabora! ZADRUŽNA HBANILKICil reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 < deljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menlce, inka-^ira fakture ter izvršuje ražen deviznih in valutnih vse ===== vbančno stroko spada'O^e posle ===== Sprejema tiranllne ^loge na knilžlce ali v tekoćem računa ter «ih obrestuie oo dogovoru nai ugodne i e Kot pooblašćenl prodajaiec srećk Državne razredne loiei. vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega proda tud' srećke Ratne Štete na obroke pod Zc1c> ugodnim« hopo Urejujc: Josip Zupančič — Za »Narodnu tiskamo*; Fran Jczcrsck — Z« upravo in inseratni dcl lista: Oton Christoi — V»i v Ljubljani.