Poštnina plačana v gotovini, Leto LXV^ 233 Ljubljana, Četrtek 13. oktobra 1932 Cena Dfn 1.- Isbaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, — Inaeratl đo 30 petlt 0411 3*—» <*> 100 vm Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3w—, večji inaeratl petlt vrsta Eto 4.—. Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — >Slovenski Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Dte 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oUea at, 5 Telefon St. 8122, 8123, 8124, 8125 ta 812« PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it. 8--— — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c. TeL it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ■-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351. PRIČETEK LONDONSKIH RAZGOVOROV Razgovori med Herriotom in Macdonaldom so se pričeli danes dopoldne — Razpravljala bosta o celotnem razorožitvenem problemu v svrho poživl]en]a razorožitvene konference Pariz, 13. oktobra. Ministrski predsednik Herrin4 je včeraj popoldne odpotoval v "London, kjer so se danes dopoldne pričeli razgovori z Macdonaldom in Simonom o razorožitvenem problemu. V vseh političnih in diplomatskih krogih spremljajo te razgovore z največjo napetostjo, ker se splošno naglasa, da je od dogovorov, kibodn doseženi v Londonu med Anglijo in Francijo, v glavnem odvisna nadaljnja usoda razorožitvene konference. Tudi v službenih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost, naglašajoč. da bodo na tem sestanku sprejeti preliminarni sklepi. Uradni komunike, ki je bil izdan o potovanju Herriota v London, naglasa: Kakor inicijative angleške vlade za sklicanje konference velesil ni bilo smatrati za poizkus, da bi se o zahtevah Nemčije razpravljalo in sklepalo izven Društva narodov, tako radi sestanek med Macdonaldom in Herriotom nima naraena ustvarjati nekake skupne fronte preko ali proti drugim državam. Enako glaseč se komunike je bil objavljen tudi v Londonu po želji angleške vlade, ki hoče s tem očividno ublažiti nezadovoljstvo, ki ga je izzvala od-goditev nameravane konference velesil v Italiji in Nemčiji, ko se je izvedelo za sestanek med Herriotom in Macdonaldom. Kakor se v poučenih angleških krogih zatrjuje, je nameravan tudi sestanek Macdonalda s Papenom. a o vseh teh razgovorih bo Macdonald obvestil tudi italijanskega poslanika v Londonu Grandija. iz cesar se da sklepati, da je misel na sklicanje konference velesil definitivno pokopana. V krogih, ki niso naklonjeni Macdo-naldu, se naglasa, da bo njegova inicijativa rodila le slabe posledice. S sklicevanjem raznih sestankov in konferenc je izzval Macdonald popoln zastoj dela v Ženevi. Ako Macdonald ne bi bil sprožil ideje konference velesil v Londonu, bi se bila Herriot in Neurath gotovo že davno sestala in razčistila marsikako vprašanje, ki je danes še vedno nerešeno. Četudi pa ti krogi nesimpatično spremljajo Macdonaldove inicijative, vendar upajo, da bo sestanek med Macdonaldom in Herriotom spravil razoroži tveni problem z mrtve točke, na kateri je sedaj že skoraj pol leta. Macdonald si bo po informacijah iz angleških krogov predvsem prizadeval, da spravi francosko stališče v sklad z angleškim ter da obenem reši tako zvani nemški problem. Po mnenju teh krogov naj bi bil londonski sestanek samo uvod v širšo konferenco, ki bi se v kratkem vršila v Ženevi ali Lausanni, na katero bi bile razen velesil pozvane tudi države Male antante. Poljska in Belgija. Ni pa tudi izključeno, da bo postala zaradi razgovorov med Herriotom in Macdonaldom taka konferenca nepotrebna. Herriot pa ni potoval v London toliko zaradi pogajanj z Macdonaldom, kakor za to, da obrazloži angleškemu premieru francoski načrt, ki more zadovoljiti tndi Nemčijo, ako ima Nemčija zares poštene namene, ker predvideva peleg progresivne in kontrolirane redukcije oborožitve tudi sklenitev pogodb o varnosti in arbitraži, med katerimi zavzema najvažnejše mesto tako zvani vzhodni Locarno. Nemčija bi morala po tem načrtu z vsemi svojimi sosedami skleniti tako pogodbo za dobo desetih let, a v tem času bi se postopnjema izvedla razorožitev. Nemčija bi se morala obvezati, da v tem času ne bo pokrenite vprašanja poljskega koridorja, niti stavila kakršnekoli zahteve v pogledu revizije vzhodnih meja. >Journal« piše o Herriotovem potu v London med drugim: Ali je treba še posebej naglasiti, da gre Herriot v London zato, da še enkrat nastopi v obrambo francoskega stališča? Nihče ne misli na to. da bi pridobil Anglijo za stališče Francije, ker v stvari ne gre za neki novi francoski načrt, marveč za kombinacijo raznih načrtov, ki so bili predloženi in sproženi z raznih strani. Pri tej priliki se bo pokazalo, ali je Evropa v stanju nastopiti solidarno ali ne. Vsakomur mora biti danes jasno, da so vsi dosedanji poizkusi na polju razorožitve propadli samo zato, ker ni bilo jamstva za varnost posameznih držav in celote. Macdonaldov načrt London, 13. oktobra. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, je Macdonald, smatrajoč, da zaradi odpora angleške javnosti ne more sprejeti za Anglijo nobene nove obveznosti na kontinentu, kakor jih predvideva francoski načrt, sestavil poseben načrt, ki ga bo predloži] v teku razgovorov Herriota. Po mnenju informiranih krogov gre pri tem za poenostavljen francoski načrt, ki predvideva: 1. obvezno izjavo v okvira Kelloggovega pakta, po kateri bi vse drža ve-podpisnice jamčile za varnost in bi solidarno nastopile proti napadalca. Od tega bi bili izvzeti samo Anglija in Amerika. 2. Konzul tati™ protokol, ki bi sankcijo ni ral to obveznost. Nemčiji bi se v tem primera priznalo njene zahteve, a Francija bi se morala obvezati, da bo znižala svojo oborožitev. V francoskih krogih smatrajo tako rešitev tega problema za nesprejemljivo. Herriot o cilju razgovorov v Londona London, 13. oktobra. Ministrski predsednik Herriot je snoči ob 11. zvečer prispe! v London. Na Viktorijinem kolodvoru so ga pričakovali ministrski predsednik Macdonald. zunanji minister Simon in francoski poslanik. Številnim novinarjem, ld so prišli na kolodvor, je Herriot izjavil, da je glavni cilj tega sestanka čim prejšnja obnova dela razorožitvene konference v Ženevi. Poiz- kušala bosta z Macdonaldom najti sredstva, ki bi omogočila, da bi se Nemčija zopet pritegnila k sodelovanja. V Pariza so skeptični Pariz, 13. oktobra. AA. Vsa pozornost listov je v trenutku, ko se začno francosko-angleški razgovori, obrnjena na London. Listi pa so presoj rezerviram in zatrjujejo, da razen uvodnika v »Ti-mesu« nimajo niVftlrih določnejših vesti iz Londona, da bi mogli presoditi tamkajšnjo situacijo. Pertinax piše v listu »Echo de Pariš c, da je dobil zagotovilo, da se Herriot ne bo dal zavesti v konferenco štirih in se izvabiti v Checruers za konec tedna, kjer naj bi se srečal z Neura-thom. Lloyd George za Nemčijo London, 13. oktobra. Sinoči je govoril Lloyd George na velikem zborovanju Lige za mir. V svojem govoru je med drugim dejal, da je naposled treba izpolniti obljube, dane v pogledu razorožitve pri sklepanju mirovne pogodbe v Versaillesu. Francoski načrt predvideva, je dejal Lloyd George, da se vse prekomerno orožje pospravi v posebna skladišča. Mislim pa, da bi bilo mnogo bolje, da se vse prekomerno orožje uniči, kakor pa da se grade sedaj še velikanska skladišča. Nihče ne žeii vojne, toda to še ne pomeni, da je vojna popolnoma izključena. Tudi leta 1914 noben vodilni državnik ni želel vojne, a vendar je prišlo do svetovnega požara. Dr. Arnošt Muka i Pred ostavko česbslovaške vlade Ker zaradi znižan ia uradniških plač ni prišlo do sporazuma, bo Udržal podal ostavko celotne vlade Praga, 13 oktobra. Vprašanje znižanja uradniških plač na češkoslovaškem je stopilo v odločilen stadij. Pogajanja, ki so sa vršila med vlado in strankami, niso uspela Nekatere stranke so sicer pristale na delno znižanje uradniških prejemkov, toda pod pogojem, da se uradnikom izdajo za prikrajšane zneske posebni boni, ki b; se izplačaLI čez par let, ko bi se finančni položaj izboljšal Finančni minister je to zahtevo od k krnil in vztraja pri svojem stališču, da se morajo v svrho uravnoteženja proračuna brezpogojno znižati vsi uradniški prejemki za 5 do 12 odstotkov. Uklnitj se morajo tndi vse posebne na- grade, božićnica itd., a znatno »nižati tndi potni stroški. Ker tudi v vladi ni prišlo do sporazuma, bo ministrski predsednic Udržal jutri v posebni avdijenci preži den tu Masarrku obrazkAU poiodtaj. če se bo pri nato sledečih konzultacijah posameznih ministrov izkazalo, da ni mogoče doseči sporazuma, bo Udržal podal demisijo celokupne vlade. Kot njegov naslednik se označuje senator Malvpetr. Iz dejstva, da bo, kakor se zatrjuje v poučenih krogih, v tem primeru finančni minister Trapi na vsak način ostal v vladi, sklepajo, da je znižanje uradniških prejemkov že sklenjena stvar. Obupen položaj brezposelnih v Belfastu Nad 100.000 brezposelnih brez kruha. - Izstradani napadajo trgovine, da bi prišli do živil. - Nemiri se še vedno nadaljujejo Belfact, 13. oktobra. AA. V meatn je položaj še vedno napet in se neprestano ponavljajo manjši nemiri. Policiji se je sicer posrečilo povsod obnoviti red, vendar je na več krajih pritio do plenjenja Policij« je morala poklicati ojačenja, tako da je zdaj na ulicah skupno nad 3000 redarjev, ki ne dovolijo zbiranja ljudi. Dozdaj je aretiranih nad 70 demonstrantov. Policija je prepričana, da so nemiri posledica komunistične propagande, toda dopisnik >Associated Press< pripominja, da bo sicer res, da ima komunizem svoj dol krivde na teb neredih, toda "prav tako so ti neredi posledica bede. Dopisnik pravi, da je obiskal več rodbin, ki imajo sicer lepo urejena stanovanja, a ao prisiljene prodajati pohištvo, da si knpi5o ti- poseti Milan? Milan, 13. oktobra, č. Snoči se je po Milanu razširila vest. da bo prišel v Milan papež Pij XI. Poset se bo izvršil z velikim pompom v drugi polovici tega meseca. Te govorice potrjujejo tudi v milanskih aristokratskih krogih, ki so v tesnih vezeh a Vatikanom. Današnji listi so objavili to vest t rezervo. Pripominjajo pa. da bi papeževo potovanje ▼ MHao jasno dokazalo prisr&ne odoosaje ki so zavladali med Italijo in Vatikanom. Papež od leta 1870 dalje ni zapustil Vatikana m sedanji papež je bil le dvakrat v Uteranski baziliki, torej niti vila. Dopisnik opozarja na to, da je v Belfastu in okolici okoli 100.000 nezaposlenih delavcev. Snoči je prišlo na ulice ah zopet do streljanja. Demonstranti so hoteli op len iti tovorni avto, ki je vozil kruh. Policija jih je morala odgnati s pen dreki. Pri tem je prišlo do t«ko resnih izgredov, da so redarji morali streljati m razpršiti množice. Več ljudi so prepeljali v bolnico. Policija je na več krajih podrla barikade, toda demonstranti so postavili nove. Voditelji delavcev so se obrnili na županstvo, da posreduje pri upravj brezpo-semostne blagajne, naj brezposelnim izplača enake podpore, kakor jih dobivajo v Angliji. Skficanje francoskega parlamenta 12. oktobra AA. Ministrski svet je na današnji seji razpravljal tudi o zasedanju obeti zbornic in ju sklical k seji na dan 25. oktobra. Angleška odprava na Mount Evereat Ljubljana, 13. oktobra. Iz Budyšina je prispela davi brzojavna vest, da je v ponedeljek umri tam v visoki starosti 79 let duhovni vodij a siovaške-ga naroda dr. Arnošt Muka, častni San Matice Srpske v Bodv^inu, član raznih znanstvenih sSovamslcm akademij itd. 13. oktobra AA. n njlnila odprava, ki bo prihodnjo pomlad skušala prodreti na najvišji vrti Himalaja in se so pri svojem visokogorskem podjetju poslušava* la tudi letal, je pridobila am ekspedicijo tndi slavnega angleškega plesalca Wooda. Vest o nenadni smrti dr. Muke bo žalostno odjeknila po slovanskem svetu, saj je bil pokojni eden največjih učenjakov sodobnosti. Rojen je bil 10. marca 1854 v vasi Veliki Wosjek, dve uri hoda zapadno od Budyšina (Bautzen). Gimnazijo ie obiskoval tam. kjer le bil kot višješolec predsednik še danes obstoječega hižiško-srbskega dijaškega društva »Societa Slavi-ca Budyssinensis« Univerzitetne nauke je končal v Lipskem in Jeni, in sicer ie najprej absolviral evangelj-sko bogoslovje, potem pa klasično filologijo in slavistiko Leta 1878 ie na univerzi v Lifpskem pro-moviral za dototorja filozofije, na kar je služil kot sredniešol-ski profesor v Čitavi. Budvšinu, Kamenici in končno v Frey-burgu. Glavno polie njegovega znanstvenega delovanja je bila slavistika, literarna zgodovina, leksikograf Ha in folklora. Tu Je ustvaril izredno mnogo, izdal je celo vrsto knjig ;z teh strok ter Hb mnogo rudi sam založil. K-ona vsega njegovega ustvarjanja je Thesaums linguae Lusatiae inferio-ris sorabicae — Slownik domiesrbskeje re-cy a jeje narecow — na katerem ie delal Obletnica odkritja Amerike Rim, 13. oktobra- AA. Včeraj je bila 440 obletnica odkritja Amerike. Obletnico so v vseh italijanskih mestih proslavili na svečan način. V Genovi je tamošnji žmpan Broccardi položil na spomenik Krištofa Kohimha venec. Nato je bna odprta Ko-hrmbova razstava Velik shod slovenskih čebelarjev Lepa jesenska nedelja je pred tednom privabila v Ljubljano množico čebelarjev iz vse dravske banovine, da se udeleže prvega čebelarskega tabora. Kako nujno potrebni so taki sestanki, najbolj priča dejstvo, da se je zbralo nad 150 vnetih čebelarjev pod gostoljubno streho tvornice »Peka tete« na Glrncah, pri g. 2nideršičti. stvaritelju »Našega panja«. Ob pol 9. je o tvoril zborovanje prof. Josip Verbič. predsednik Čebelarskega društva. Njegov pozdrav je veljal v prvi vrsti inž. Jelačtnu, ka je prinesel zagotovilo naklonjenosti gospoda bana, ta vsem zbranim čebelarjem, med katerimi smo opazili stare borce za napredek slovenskega čebelarstva m pr&znane strokovnjake na tem poprišču. Vse dopoldne je bilo izpolnjeno z zanimivimi strokovnimi predavanji, ki so jih Izvajali gg.: Major (Čebela v stvarstvu narave). Petem el (Marica — srce čobeme družine), dr. Bosek (O sernfkih v mediščih), prof. Verbič (Plemenikie postaje), dr. Podpornik (Kontrola medu). A. Žnideršič (Kako vpliva velikost panja na razvoj čebelne družine), Arko (Čebelarske potrebščine), dr. Kara (Zatiranje čebemih bolezni). Val predavatelji so želi burno pohvalo za temeljita in jedrnata predavanja. Nato je g. A. ŽtridersiČ razkazal svoj panj. ki ga je zopet n okolico preuredil m smohreno izpopolnil. Po skupnem kosilu so si čebelarji ogledali vzorne čebelnjake gg. Arka. Rojine, Babni-ka ia ZakotsaVa v Šiški. Sleda je ogled celih 25 let Rokopis je izroči! carski akademij« v Petro&radoi, ki ga je v letih 1911 do 1915 tiskala od črke A do N. Nadaljnji tisk je preprečila svetovna vojna in ko so v Rusiji zavladali sovjeti, dela niso mogli nadaljevati, ker niso imetf za to potrebnega denarja. Z velikim naporom se mu je posrečilo s pomočjo praške akademije ;n berlinskega sovjetskega poslaništva dobiti iz Leningrada še netiskaui del rokopisa. V letih 1926-27 je bil tiskan v Pragi še drugti del od črke M do Z. Po obsežnosti prekaša to delo tudi delo našega Wolfa. Prof. dr. Muka pa ni deloval samo znanstveno, temveč tudi publicisfčno. Od leta 185M je biil ured/nik »Časopisa Macicv Serb-sket-larnem turistu in narodnjaku. Nedelja bo torej velik praznik naših planincev, prijateljev Sv. Gore. Biser Zasavja, kakor pravijo Sv. Gori, je visek H49 m. Najbližji je dostop s postaje Save pri Litiji, od koder je od vlaka do koče le dobro poldrugo uro. Pot ni nič kaj preveč naporna, vodi po razglednem terenu, zlasti nudi veličasten pogled pot, ki se vije po gozdič j u nad Stam farjem proti Tirni. Razgledna pot se boči nad ozko savsko glo-bek>, pod tabo se peni Sava, ki se z glasnim šumom zvija med pečine in se izgublja za skalne orjake. Res edinstveni prizori! Pri vasici Tirni, ki je nekako sredi poti, pa se odpre svet, po ravnici dospeš d=o Tirne, ki je pred leti pogorela, sveže rdeče opeke na novih domovih pa so zasluga vrlih zasavskih planina rje v, ki so priskočili na pomoč nesrečnikom i s svetom i z darom. Sicer pa je Sv. Gora križišče mnogih planinskih dohodov. Pred leti je priredil litijski Sokol zanimiv tajmi izlet. Vsi številni izletniki so bili porazdeljeni v 12 skupin. Vodnik vsakega odreda je prejel pred odhodom zapečateno pišimo s podrobno opisano turo. Vsak oddelek je odšel z doma po različnih poteh; izpred litijskega Sokol-skega doma so odhajali ob različnih časih, na Sv. goro pa so dospeli domala ob istem času z najrazličnejših vetrov. Prihodnja nedelja pa bo spet prav tako shajališče planinarjev od vseh strani. Krstne slovesnosti se praono po prihodu jutranjih vlakov fz ljubljanske in zidan-moške strani ob 11. uri. Sodelovala bo med drugim litijska gasilska godba. Planinarji! Na veselo svidenje v nedeljo na Sv. Gori! —nč— Zopet požar v novomeški okolici Novo mesto, 12. oktobra. Včeraj opoldne je nenadno pričelo goreti sredi poda posestnika Jožeta Potočar-ja v Potočarski vasi, dobro uro od Novega mesta desno ob železniški progi v smeri proti Ljubljani. Nikogar ni bilo doma. Odrasli vsi v vinogradu, otroci v šoli. Urno je bila vsa vas pokonci, kar je bilo ljudi doma, plat zvona je bilo v Kamencah in cek) v Trški gori, ogenj pa se je naglo širil. Prihiteli so gasilci iz bližnjih Kamene ter rešili okolico požara pred nesrečo. Po-točarju je pogorela stara hiša, ki je služila za listnico ki je bila natrpana z listjem. Nje se je držal skedenj, kjer je začelo goreti. Pogorelo je do tal. Zanimivo, da se klet pod staro hišo ni užgala. Gasilci so preprečili, da se niti pod ni užgal. V kleti je le precej vode, sicer pa vse nepoškodovano. Pogorel je tudi hlev in svinjak poleg njega Živino in svinje je že v zadnjem trenutku z velikim pogumom m preziranjem smrti spravil iz staj 201etni kmečki fant Lojze Kostrevc. Vžgal se je rudi kozolec, pa so ga rešili m vozove pod njim m brano ki plug. Pogorelo pa je prav mnogo poljskega orodja. Okoli ene popoldne je prisopihal iz vinograda opozorjeni lastnik Jože Potočar, ali kot mu pravijo tam naokrog, Luka, prišla je iz mestne šole hčerka M.ci in našla sta le še pogorišče. K sreči je c«ta la popolnoma nedotaknjena nova hiša, kjer zdaj prebivajo. Zavarovan je L'ika za 5000 Din. škode je pa desetkrat toliko. Kot zakleta jc ta vas, kar se ognja L Se V dveh letih je gorelo tam že šestkrat. Pri Erštetu kar dvakrat. Pogoreli so mu svinjaki m v hlevu slama. Pravočasno so ogenj vedno pogasili. Potem je gorelo na nasprotnem koncu vasi pri Bcletu. Med žetvijo mu je začelo goreti sredi poda. So požar preprečili. Kasneje se je prikazal rceči petelin spet na tretjem koncu vasi pri Vrčku, ki so mu pogoreli svinjaki. Za tem je na četrtem koncu vasi zgorela slama na G * viče vem svinjaku. Drugo so rešili. Vedno se je ogenj pomikal okoli Potočar-jevt kmetije, slednjič pa je še ubogi Lika poslal žrtev neznanega maščevalnega pjž;-galca in baš Luka je najbolj prizadet Gotovo gre tu za sistematično požiganje. Včeraj dopoldne se je oglasil v Erštetovi gostilni neki potni prosjak in zahteval kojiio Ker *e ni bilo kuhano, so mu ponudili mosti, pa je zavrnil in preklinjaje iagin-H. Va-ščani se boje, da je bil morda on pož'ga-lec. Preiskava je uvedena. Položaj odvetniškega stana Odvetrakška zbornica v Zagrebu bo imela svojo letošnjo redno giavno skupščino v nedeljo 30. t m. V svojem glasilu »Odvjeimik« priobčuje uprava zbornice poročilo, ki bo prečitano na skupščini. Poročilo pravi, da je bilo v preteklem poslovnem letu na področKi zbornice vpisanih samo 28 novih odvetnikov, zbrisanih pa 33. Odvetniški stan i-e v prehodni dobi. ko so v glavnem že postali odvetniki oni odvetniški pripravniki, ki jim je bila po starem zakonu zadostna triletna pripravniška doba. Zdaj se pa pripravljajo na odvetniški poklic od 4 :n 5 let oni odrvetniški pripravniki, ki jih je dosegel zakon o odvetnikih z določbo glede petletne pripravn ške dobe. Ti pripravniki dovrše pripravniško dobo čez leto dni m takrat bo število odvetnikov zopet poskočilo. Opaža se pa tudi vedno močnejša ten-aenca prehoda pravnikov iz uradniškega v odvetniški stan. Od 33 zbrisanih odvetnikov j.ih je biJo 16 zbrisanih, ker so umrli, 8 se jih je prosto voljno odreklo advokaturi, 4 so postali javni beležnikn, 1 je prestopil v državno službo, 2 sta postala ministra, 2 sta se pa preselila. Novih odvetniških pripravnikov je bilo vpisanih 73. Zadnja pot dveh vrlih mož Ljubljana, 13. oktobra. Včeraj popoldne je nastopi! svojo zadnjo pot bivši ravnatelj Narodne tiskarne g. Ignacij Verbajs. žalnega sprevoda so se udeležili poleg številnega občinstva tudi zastopniki lastništva in uprave Narodne tiskarne, gg. Alfonz Žerjav, predsednik Tiskovne zadruge pref. Josip Breznik, Josip Lavrenčič, narodni poslanec Rasto Pu-stoslemšek, sedanji ravnatelj tiskarne Fran Jezeršek, predsednik industrijske zbornice Dragotin Hribar, deputacija Sokolov v kroju ter predstavniki faktorske zveze in črne umetnosti. Malo pozneje se je vršil pogreb bivšega ravnatelja okrajne bolniške blagajne g. Otcna Pelana. Pokojnega, ki je bil navdušen pevec, so spremili k zadnjemu počitku v velikem številu zlasti zastopniki pevskih društev In drugih korporacij. Pevski zbor Hubadove župe je pred hišo žalosti na Jegličevi ulici ter pozneje na pokopališču zapel »Zadnje slovo«, >TJsliši nas« ter >Spomladi vse se veseli«, po vsej poti pa je igTala godba Sokola I turobne žalostin-ke. Ob odprtem grobu so se poslovili od ranjkega zastopniki pevskega zbora Glasbene Matice In Hubadove župe. Bodi obema lahka zemlja! Nekaj za otroke Ljubljana, 13. oktobra. Drž. šolska poliklinika namerava poslati v času božičnih počitnic, t j. od 26. decembra do 11. januarja, 22 otrok obojega spola v starosti od 6 do 15 let v svod novo zgrajeni dom na Rakitno. Ker je ravno na Rakitni sijajen smuški teren, bo zimovanje združeno s smuškkm učnim tečajem za začetnike in za že izvežbane. Tečaj bosta voddla dva strokovnjaka. Nadzorovale bodo otroke zaščitne sestre. Zdravniški nadzor bo v rokah stalno prisotnega zdravnika šolske pol cinike. Celotna oskrba s prispevkom za učni tečaj znaša za 15 dni Din 335. Prijave sprejema drž. šolska poliklinika, Resljeva cesta 10. Istotam se dobe tud»i vsa pojasnila. Narodno DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 13. oktobra: Strast pod bresti. izven. Premijer... Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: Roksi. Izven. Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra: Celjski grofje. **-ven. Znižane cene. Ponedeljek, 17. oktobra: Strast pod bresti. Red A. Drevt ob 20. uri bo v drami premijera O* Neillove drame Strast pod bresti. Dramo je naštudiral gospod Bratko Kreft. C Netil Je najboljši amerikanski dramski avtor, od katerega je bila pri nas igrana Anny Christie. Premijera je izven abonmaja. Veljajo običajne dramske cene. Dve dramski predstavi po znižanih cenah. V soboto, dne 15. t. m. se ponovi v drami prisrčna in Izvrstna veseloigra »Roksi«. Velezabavna vsebina in izvrstna igra sta pri vsaki uprizoritvi izvrstno zabavali občinstvo, ki se je nasmejalo do solz. — V nedeljo, dne 16. t. m. zvečer ob 20. uri pa se ponovi Kreft ova drama Celjski grofje. Interesantno delo je vzbudilo pri našem gledališkem občinstvu veliko zanimanje. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20. četrtek, 13. oktobra: Zaprto. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: Trije mušketirji. Izv. Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra: Ob 11. uri ljudski simfonični koncert v unionski dvorani. Ob 20. uri Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto. Trije mušketirji. To je vesela in zabavna parodija. Snov Ji Je vzeta iz Duma-sovega romana »Trije mušketirji«. Glasbo Je sestavil dunajski skladatelj Benatzki m sam pravi, da je ta glasba od danes ln včeraj. V njej srečamo razne več ali manj znane melodije, k» ]ih je Benatzki kaj srečno porabil in tudi sodobno inštrumentiral. Prva letošnja repriza bo v soboto 15. t. m. po znižanih opernih cenah. Nedelja v ljubljanski » peri. V nedeljo 16. t. m. zvečer se ponovi prvič v letošnji sezoni opereta Viktorija in njen huzar, ki je imela v lanski sezoni največji uspeh. Poleg Grofice Marice se je ta opereta naši publiki najbolj priljubila 20 predstav je imela v eni sezoni in to ie najboljši dokaz, da je delo v resnici uspelo. Za nedeljsko predstavo veljajo znižane operne cene. KOLEDAR. Danes: četrtek, 13. oktobra, katoličani: Edvard, KoJoman. Rosica: pravoslavni: 30. septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Hrepenenje 202. Kino Ideal: Grešnica. Kino Dvor: Dekle na križu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Bo-hinec, Rimska cesta 24, in dr. Kmet. Dunajska cesta 41. sita in rešeta Prava Noetova barka se nam bliža Kralj cirkusov . . . Prinaša 1000 ljudi in ži-' va/f . . . Potrebuje velikanske količine zelen jadi, konjskega mesa, olja in išče sobe za svoje osobje več kot 100 nameščenih oseb . . . Vabi staro in mlado . . . Gleich, gleich, bitte schon, gleich kommen u-fr alle . . . Brezposelni, vojni invalidi in siromaki plačajo pri popoldanskih predstavah polovično ceno . . . Pogledaš, natakneš si očala, prečitaš drugič, tretjič . . . Da, tako stoft zapisano . . . Zgledi vlečejo. Danes cirkus, jutri gledališče, pojutrišnjem simfonični koncert, potlej pa kar po vrsti Nizza čez poletje, izlet z luksuznim parnikom v Ameriko in polet s Zeppelinom v Afriko, povsod imajo brezposelni, vojni im'alidi m siromaki zabavo za polovično ceno. Le urno si preskrbite uradna potrdila in ubožna izpriče\'ala, da ste res brezposelni, invalidi in siromaki, drugače se ne boste mogli smejati Avgustom za polon^čno ceno . . . Smej se, pajac! . . . Misliš in misliš, pa ne veš, kje se cirkus začenja in kje konča. Kaj lepo bi se prilegala čez ves nebosklon nad Evropo svetlobna reklama: »KRALJICA CIRKUSOV«. Z Jesenic — Kopališče se nam obeta. Posestnik in trgovec g. Andrej Cufar je predložil sreskermi načelsrvu v Radovloici načrte za gradnjo letnega kopališča, ki bo imelo 67 kabin in okrepčevalnico. Voda se bo dovajala iz Save v bazen iz armiranega betona, in sicer 600 do 700 litrov v minuti. Segrevala se bo v pločevttnastih ceveh, napeljanih ob robu krova. Na vzhodni strani bazena bosta dve terasi za solnčen:e kopalcev. Komisijska razprava bo 28. t m. ob 10. uri na kiraju, kjer namerava gos d. Cufar zigradiifci kopališče. Iz Škofje Loke — Uradne ure pri okrajnem sodišču v Skofji Loki so od 1. oktobra dalje ob delavnikih od 8. do 14. Vložišče je odprto od 8. do 13. Dežurna služba ob nedeljah od 9. do JI. Nevabljene stranke se sprejemajo vsak* dan le izjemoma in v posebno neodložljivih primerih, sicer pa samo ob sobotah. — Davčna uprava posluje vsak dan od 8. do IZ in od 14. do 17. — Sokolsko knjižnico škofjeloški javnosti naj topleje priporočamo. Knjižnica zopet posluje in je odprta ob sredah od 19.30 do 2030 in ob nedeljah od 9. do 10.30. Izpopolnjena je z najnovejšimi in najmodemejšimi slovstvenimi deli iz domačega in tujega svs-ta. Vseh knjig ima 26S0 in se je že let03 Iz-da"o za knjige 4500 Din. Izposojevalnma je malenkostna Knjižnica je dostopna tudi nečlanom druStva. Jutri premiera izvrstne salolgre On in njegov sluga Sijajna satira! Bomba smeha! Petek, 14. oktobra, 11.15: Šolska ura: Jugoslavija v gospodarskem oziru, dr. V. Bobinec (H. in ITI. stopnja); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. K. Capuder: Poglavje iz domačega zemljepisja (Vipavska dolina); 19: Prof. Kuret: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura: O domačnosti (Marija Kmetova); 20: Dr. Tavčar: O zobni negi šolske mladine; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 15. oktobra, 12.15 Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Gim-nastične vaje (Ciril šoukal); 18.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 19: Dr. Gosar: Poglavje iz socijologije; 19.30 Zabavni kotiček (Bitežnik); 20: Moški zbor glasbenega društva >Slogec; 20.40: Salonski kvintet; 22: Caa, poročila; 22.15: Valčkova ura, izvaja salonski kvintet; 23; Napoved programa za naslednji dan. Beli zobje: Chiorodont ■iniiRiaiB *t**.233 »SLOVENSKI NAROD«, dno IS. oktobra 1082 Stran S. i i Jutri premiera! Vedno mlad ostati s mladino! To Je moja parola! Prvi korak k pomladitvi je, da vidite film vve i Adele Sandrock V tem filmu ae prisrčno ljubi, smeje, poje, pleše, godrnja čez starikave, pedantne ljudi... In končno boste vsi zadovoljni in veseli ob pogledu na srečna mlada zakonca: Kathe Nagy — Wolfa Albacha Rettyja i Dnevne vesti — Notarske vesti. Javni notar v Cerknici Peter Maležič je začel poslovati 10. t. m.. notar v Logatcu Artur Mrevlje 6. t. m., notar v Kranju Franc Tavze^ pa 8. t_ m. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje v splošni bolnic', v Mariboru mesta Sofa ki-rurgiškega oddelka. Prošnje je vložiti do 20. t. m. _ Obeta se nam zakon proti veneričnim boleznim. Tajnik mednarodnega urada za abolicijo Reelfs se je ustavil na povratku iz Aten v Beogradu in posetil ministra za socijalno politiko in narodno zdravje. Ministru je pojasnil načela .'n težnje aboli-ciiskega pokreta. Njegov poset je važen, ker se pripravlja v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje zakon o borbi >roti veneričnim boleznim, ki je vezan na principe abolicije. — Razpisana služba občinske babice. Kazpisana I« služba občinske babice za občino Raka. Prošnje je treba vložiti n.i županstvo do 12. novembra. — Iz >Sluzbenega lista*. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 81 z dne 12. t. m. objavlja norme za sadro (gips), norme za lahko opeko, izprememb-u pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine, glasečo so: na potrošnjo ogljikove kisline v dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša na kg 10 Din za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in 2.50 D!n za ostale namene, dalje dve objav: banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu in razne objave iz ^Službenih Novin«.. — Poroka. Poročila sta se v ponedeljek 10. t. m. izredni univ. profesor g. dr. Viktor Korošec in gdčna. Marija Verovšek. bivša meščanskošolska učiteljica 541n — Za mrtve proglašeni. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Franc KlanOar iz Line, Janez Kopač od Sv. Ožbolta, Janez Knafel; fz Mlake. Anton Kolesa iz Račice. Jernej Daear iz Zgor. Tuhinja, Jurij Košir od Sv. Filipa in Jakoba. Jakob Kavčič iz Gorenje vasi. Franc Lamberger z Gradišča. Matevž Forbici iz Trbovelj, Matevž Novine iz Medvod in Janez Eržen iz Puhala, Vsi so od-šli v začetku vojne na bojišče in se niso v-rnili. — Zanimanje za volitve v PZ. V prv; polovici prihodnjega leta se bodo vršile volitve v upravo Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Splitska >Novo doba« poroča, da vlada med privatnim: namešlenci v Dalmaciji veliko za.nimanje za te volitve, ker hočejo imeti v upravi PZ primerno zastopstvo. — Otroška paraliza. V Zagrebu po zadnjih podatkih otroška paraliza ni posebno razširjena. V vseh primerih Je bolezen lahka in val bolni otroci so na poti okrevanja. O epidemiji otroške paralize v Zagrebu po zatrjevanju zdravstvenih oblast: sploh nj mogoč" govoriti. -Informiral: smo se pri mestnem fizikatu. kako je z otroško paralizo pri nas. Povedali so nam, da v Ljubljani mestni tlzikat še ni zabel^il nobenega primera otroške paralize, pač so pa trije primeri v ljubljanski okolici in sicer na treh različnih krajih. Zadnji pTi-mer je bil prijavljen s Škofljice. — Udruženje upokojenih orožnikov. V Beogradu so ustanovili udružen»je upokojenih orožnikov za vso državo in notranje ministrstvo je pravila udruženja odobri'o. Namen udruženja je gojiti družabnost med upokojenimi orožnik1' in skrbeti za stalne stike z aktivnimi, poojpirati člane zlasti v primeru bolezni in smrti. Rodbina umrlega č"ar.a dob: 1000 Din za pogrebne stroške. Udruženje namerava zgraditi dnm za siromašne člane in njihove svojce. Člani udruženja so redni, ki mx>rajo biti upokojeni orožniki, ali pa orožniki v ostavki, in njihove vdove, ki plačajo 50 Din vpisnine in !0 Din mesečne članarine. Podporni član postane lahko vsakdo, ki plača 30 D'm vpisnine in 5 Dki članarine, dobrotnik udruženja, kdor plača najmanj 500 Din enikrat za vselej, ustanovni član pa plača 5 ODin vpisnine in 300 Din enkrat za vselej. —Oskrbovane planinske koče. SPD ponovno opozarja planince na koče. ki so Še odprte in oskrbovane. Oskrbovane koče smo našteli v dališem članku v petek 7. oktobra. _ Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema no 18. t. m pomirbe glede dobave 280 komadov ščMtnih omaric za kretn-iške ključavnice Pogoj! «o na vpogled pri i«t^m oddelku. — Dne 14. t m. se bo vršile pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede doLave pšeničnega zdroba, testenin, krompirja, zelja. kisa. masti, olja, sladkorja, ječmena, cikorije, konzerv, kave. čaja itd. za čas od l. oktobra t. 1. do 31. maroa 1933. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komand!. — Oddaj« zgradbe municijskega skladišča v Slovenski Bistrici se bo vršila po-tum ofertne licitacije dne 2. novembra pri kiženjeriji komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice T(X v Ljubljani, pogoji pa p.ri isti komandi. — Oddaja popravila strehe na objektu št. I., stara kolonija Maribor. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek. Ljub ljana, sprejema do 22. t. m. ponudbe glede oddaje popravila strehe na objektu i! L, stara kolonija, Maribor. Oglas je na vpogled v pisarn: Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji Pa pri istem oddelku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, stanovituejše in spremen ljlvo oblačno Včeraj je bilo deževno samo v Beogradu, drugod pa deloma oblačno Najvišja temperatura je znašala v Skop-Uu 30, v Spaitu 26, v Eeogradu 22, v Za grebu 20, v Ljubljani in Mariboru 17 stopinj. Davi je kazal barometer v v-jubljan' 766.7, temperatura je znašala 6 stopinj. — Smrtna nesreča rudarja. V soboto se je v rudniku Peklenica b!«zu Čakovca smrtno ponesreči! 25ietni rudar Ivan Ju-rovič :z Murskega Središča. — Mačeho ustrelil, da bi se drugim v hiši boljše godilo. V Novem Sadu je ustrelil v noč- od torka na sredo ISletni Ivan Pau'.ečak svojo 321e*tno mačeho Ružo, češ. da se bo drugim v hiši boljše godilo, ko mačehe ne bo več. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo — Sin ubil očeta, da reši mater in sestro. V vasi Dragov.ć blizu Pakraca je Stojan Orašar ubil svojega očeta Nikolo. ki je bil že v umobolnici ia je zelo grdo ravnal z družino. Sin pravu da je ubrl očeta, ker je hotel rešiti mater in sestro, ki jo je hotel star; pretepsti. — Marko Stipišić priznal zločin. Včeraj smo poročali o strahovitem zločinu v Vrbo-ski na otoku Hvaru. Umora Marge Beretič osumljeni njen bivši zaročenec Marko Stipišić je svoj z'očn priznal. Prisostvovati je mora! obdukciji, kar ga je tako pretreslo, da je vse odkrito priznal. Pri boleznih žolča in j^ter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešče želodec. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz Uestoliane —lj Opozorilo hišnim posestnikom! Davčne uprave pozivajo *edaj hišne lastnike, da vlože v času od 1 do 31. oktobra prijave dohodkov od zgradb, v svrho odmere hišnega davka za prihodnje leto. Pri tem naznanjajo davčne uprave v svojih pozivih, da je po zakonu o neposrednih davkih (čl. 34.) merodajna za odmero hiSnega davka za prihodnje leto ona najemnina, ki je dogovorjena ob rasu poziva. Iz tega sledi, da event. spremembe ali poznejše znižanje najemnin med letom niso merodajne za odmero davkov. Vsak uvideven hišni lastnik mora priznati, da najemnine glede na obupni položaj stan. najemnikov ne bodo mogle ostati na sedanji višini. Vsesplošno gibanje stan. najemnikov po vsej državi za znižanje najemnin, njih močna in enotna organizacija, ki z vsakim dnem narašča in vedno težji gospodarski položaj, lokalov in poslovnih prostorov. Da tiste hišne lastnike, ki imajo srce za svoje najemnike, obvarujemo pred škodo, ki bi jo morali utrpeti v primeru, da bi znižali najemnine med letom, jim svetujemo, naj iste znižajo pravočasno, ker s tem razbremene svoje najemnike, ki so sedaj ob času nastopajoče zime, v najtežjem položaju in tudi sami sebe. — Društvo stanovanjskih najemnikov _U Vijelinist Miran Viher. Na lanskem novinarskem koncertu je imalo ljubljansko občinstvo prvikrat priliko slišati mladoga, izredno nadarjenega vijolinista Mirana Viherjs Njegov prvi nastop v našem mestu je dosegel v vsakem pogledu velik uspeh Lahko bi ga Imenovah* našega čn-desnsffs dedka. Miran Viher j« gojenec celjske Glasbeno Mat***, kjer poseč* vi Jo- i linski pouk pri raraatelu g. Karlu S§n- cinu. Sancinova zasluga je, da nam je odkril mladega vijolinista ter ga s svojo veliko pedagoško sposobnostjo v nekaj letih izobrazil, da more s velikim uspehom izvajati selo težke vijolinske koncertne ko-m a de. Na nedeljskem koncertu bo igral mladi Miran Viher dve skladbi s spremlje-vanjem simfoničnega orkestra, in sicer Bachov vijolinskj koncert v a - molu in Vieuztempaovo balado jn romanco. Poleg omenjenih dveh točk, ki Jih igra solist Miran Viher, iz vaj a pomnoženi operni orkester še dela znamenitih skladateljev: Mozarta, Sohuberta in Masseneta. Od Mozarta se izvaja predigra k operi Figarova svatba. Od Sohuberta njegova nedovršena simfonija v dveh stavkih, od Masseneta pa suita Scenes pitoresques. Vse skladbe, ki se izvajajo na prvem ljudskem simfoničnem koncertu letošnje sezone, so vzete iz svetovnega koncertnega repertoarja. Dirigent kapelnik Anton Neffat in nas izvrstni in za koncertno življenje v našem mestu velezaslužni opernj orkester pa nam jamčita, da bo koncert na visoki umetniški stopinji. Cene so izredno nizKf. sedeži se dobe od 6 do 20 Din, stojišča pa po 4 Din. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta v ne.1<»;jo 16. t. m. točno ob 11. v unkroski dvorani. —lj Za nocojšnjo premijero drame -Strast pod brestic je izšla nova številka ^Gledališkega lista? z za.nimivimi prispevki, med katerimi je tudi Kreftov odgovor na dr. Novačanov članek o >Celjsidh STOflhc. Zelo okusno, vedno sveže in ceneno! Zendvič.!. borf d' «vri. jujšne, vvto pivo. likerji, slsš&ce itd. A- 0 nima ji ta £*;anke. podSvoboda« v Ljubljani vprizori v nedeljo 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice reprizo sijajne burke jDobri vojak švejk«. Vstopnice po Din 10, 8, 6 i.n 4 se dobe v Delavski zbornici. —lj Zanimivo predavanje o smučanju. V ciklusu predavani, ki jih priredita SPD in Turistični klub »Skalar v tek. seziji, se nam napovedujeta posebno zanimivi predavanji Turist, kluba >Skala« v torek in sredo, t. j dne 18. in 19- t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela >Union<. Priliko bomo imeli, da slišimo priznanega smučarskega strokovnja ka, g. Ernesta Rittmanna, imejitelja smučarske visoke šole v Radstadt-Tauern, ki nam bo prvi večer opisal s pomočjo številnih skiop-tičnih slik zanimive smučarske pohode po Radstadtskih Turah, naslednji večer pa predaval o pomenu in koristi smučarske gimnastike, z osebnim predavanjem svojih posebnih gimnastičnib vaj, ki jih bodo istočasno z njim vežbali tudi udeleženci predava nja. Na to, za Ljubljano posebno zanimivo novost moramo opozoriti vse smučarje-sport-nike in turiste, da se morejo okoristiti, ker ne bomo imeli tako kmalu prilike slišati tako odličnega strokovnjaka v smuŠki tehniki. Imenovani g. predavatelj bo predaval o smučarski gimnastiki tudi v ljubljanskem radij v ponedeljek 17. t. m. ob 19.30, na kar posebno opozarjamo vse smučarje in športnike, ki jim je radio dosegljiv. —lj Delavski oder »Svobode« vprizori reprizo >Dobrega vojaka Švejka« v nedeljo 16. avgusta ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice Premijera je izborno uspela In vsbud.Ua veliko uspeha ln občudovanja- tako da je za reprizo že se daj veliko povpraševanje po vstopnicah, ki se dobe v Delavski zbornici. _lj Seja odtoka za reševanj« prošenj krajevnega odbora Rdečega križa v LJubljani bo v petek 14. t. m. ob 18. uri v društveni pisarni, WoKova uUca 12. _lj V mestni klavnici ljubljanski se bo ▼ soboto 16. t. m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. —4j »Planine v plamenih«. Jntri ob 14. bo predvajala ZKD v kinu Matici lep al-pinski vojni film, ki nam kaže boje v Ti rolah in Dolomitih med svetovno vojno. Glavno vlogo v tem odričnem filmskem delu igra Louis Tren ker, eden najzname. nltejših plezsicev današnje dobe. FIlm, ki gs krasijo edinstveni naravni posnetki, lepa, napeta kt nepozabna vsebina, naj si vsakdo ogleda. Ker 3e film dolg, bo začetek predstave točno ob 14. —lj Srbaka godba, pjevačice. Dnevno ob 8. uri v hotelu Tivoli. Vino 12 Din. 53«n _lj Pisani zavod »J a* k o . Kazina« pri. fine jutri ob 20. i »petkovim teeajsm«. Pouk vseh družabnih plesov za secetalke ln ovežbsne. •Informacije In posebne ure celodnevno. 640* Ns nBcL — Gospod strešnik, tu je pisarna za izgubljene stvari, kaj ne? — Da, kaj bi pa rada, de k bes? Iz mirenskega sokolskega okrožja Pregled dosedanjega dela in načrti za bližnjo bodočnost Trebnje, 12. oktobra. Druga oktobrska nedelja je bila zopet posvečena pregledu dela našega okrožja. V lepem Sokolskem domu na Mirni go zborovali dopoldne od 10. do pol 13. ure vsi pro-svetarji okrožja, popoldne pa od 13. do 15. ure tehničarji v okrožju udruženih društev. Na dopoldanskem prosvetnem zboru, ki ga je vodil okr. prosv. nadzornik, so podali vsi prosvetarji obširna poročila, iz katerih posnamemo, da so vsa društva priredila dostojne Tvrševe proslave, žgala kresove in svoje člane seznanila s Tjrševim delom. Tudi v ostalih prosvetnih panogah je videti lep napredek, posebno v knjižnicah, ki se od meseca do meseca množe, tako, da bo v najbližji bodočnosti v vseh društvih v okrožju otvorjena javna sokolska knjižnica. Ker nekatere knjižne družbe s svojimi knjigami baje ne vzgajajo svojih čitateljev v pozitivnem državnem smislu, je prosv. zbor sklenil z novim letom odpovedati vse te na-rocbe teb družb, ker morajo biti sokolske knjižnice žarišče le čiste, odkrite in pozitivne — državne vzgoje! Glede sokolskega tiska, ki je v okrožju še zelo 6labo razširjen, je bilo določeno, da ©e uvede po društvih kolportaža. V celoti pa Je bil sprejet skupen prosvetni načrt sokolskega dela v novi seziji in ta je obvezen za vsa društva: I. Za vso sezono je predpisanih 5 iger domačih jugoslov. avtorjev. II. Doloženih je 5 prosvetnih večerov v zvezi s sokolskimi in kulturnimi predavanji ter debatami. III. Vea društva naj prirede 5 mladinskih sokolskih po-poldnevov in enako IV. 3 narašč. popoldne-vov. V. Nagovori pred vrsto naj se vrše po načrtu br. dr. M. Kovačiča. VI. Kjer imajo kino. je predpisano igrati 10 kult. in mešanih filmov.. V tem vprašanju se bo skušal ustanoviti okrožni kino odsek, ki bo z naba-o okr. sok. kina prirejal kino predstave po vseh društvih. VIL Obvezna je svečana proslava 1. decembra (17. XII. tudi). VIII. Silvestrovo s simbolično sokol, alegorijo. IX. spomladanska akademija in X. Teden sokolskega tiska. Pričelo se bo nadalje gojiti tudi petje v šok. telovadnicah in bodo v najkrajšem času predpisane obvezne sokolske koračnice Tudi mladinski in mešani zbori so že pri 3 društvih ustanovljeni. Zbor je tudi storil ponovno svoj sklep, da vse sokolske vesti vseh v okrožju udruženih društev gredo v javno časopisje le skozi roke okrož. prosv. nadzornika in bo vsako društvo, ki bo kršijo ta sklep — poklicano na odgovor. Ob sklepu je bila sprejeta resolucija, tičoča se vprašanja 1 Iz Novega mesta _ Most popravljajo. Prav za prav le menjavajo na vzhodni polovici deske na hodniku To se ponavlja vsako leto spomladi in jeseni. Večna >flikarija< z onimi deskami. Ali bi se ne dala hodnika tlakovati kako drugače, da bi bilo trpežneje in tudi hoja po njih lažja in bolj varna? če je moralo mesto lani žrtvovati menda nad 100.000 in za tlakovanje voznega dela mostu z granitnimi kockami, naj txl se še to kako uredilo Stalo bi le enkrat, bilo pa bi lepše, trajnejše in udobnejše. — Za pogorelce v Stavci vasi se vršj po mestu nabiralna akcija Kljnb težkim ćasom se skoro vsak naprošeni odzove, kar je pač lepo spričevalo za Novome ščane. — Tombola. Podružnica Kola jugoslo-venskih sester priredi prihodnjo nedeljo dopoldne na Trgu kraljeviča Petra veliko tombolo v človekoljubne namene. Dobitki izbrani. — Osebna vest. Višji pisarniški predstojnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. Josip Soban je napredoval v višjo skupino. _ Zid se podira pri starem mestnem pokopališču ob drevoredu. V noči od torka na sredo se je zružil tolik del baš na pod zidom stoječo drevoredno klop, da jo je polomilo. Olepševalno društvo ima pa škodo. Ker se bo pokopališče v nekaj letih itak zravnalo, naj bi se slaba mesta v zidu že sedaj postopoma odnašala, saj postane razpadajoča škarpa lahko še komu nevarna. Osobito otrokom, ki jih je povsod dosti. In v okras mesta one škrbine za pošto ln ob drevoredu-tudi niso. — Divljanju kolesarjev po mestu naj bi policija brezobzirno napravila konec. Človek n! nikdar varen na cesti. Brezglavo divjajo brezskrbni mladiči po ulicah in čez križišča ln še Glavni trg Jim ni dovolj širok. Pred dne v: tak objestnež podrl in povozil malo Anico Trobčevo, ki je počasi korakala v šolo. Revše Je vse ob-tolčeno po glavi, nerodni kolesar bo imel ps opravka s oblastjo. — Kaj vse kradejo. Da niso drva na prostem nikjer varna, to vemo že dol^o, da pa odnašajo kar cele smreke Iz boste, smo pa zaznali sadnje dni. Kmet Plaoln-šek iz Kamene je posekal smreke in Jih pripravil za gradnjo hiše, pa mu jih je nekdo odpeljael. V Grubljah Imajo pri Megličevih tri panje čebel. Dva Žnldarii-csva m en »Kranjičc. Panji so kar v latah v kozolcu. Davi ni bilo več >Kranji-ča«. Usmilil ae ga je neznan prijatelj čebel. Ostala dva panja sta mu bila očlvid-no pretežka, pa jn je pustil pri miru. _ Starejšim Novomeščanom kaj dobro znanega odličnega rodoljuba, zavednega Sokola od vseh njegovih početkor in v »ornega družabnika g. Radka Jegliča, upokojenega tajnika poštne 1.rekcije, so torek polotili v Ljabijani k večnemu počitku. Na Novo mesto f*a je vezalo tori ko mladostnih spominov ga u\ minilo leto brez njegovega poseda bregovom Krke. Naj me bo časten spomin* _ Postni nab*>afnHc| imajo mestoma take odrgnjeno tabtkse, V z načuo uro pobiranja, da ss čas skoro ne đs pročitati. Morda bi se I srn eni a s z novimi in bi Jih vsak poblrsJni 6w dobili vs! nabiral-aial a« obdavčenja vseh prosvetnih sokolskih prireditev in zaščite sokolskih delavcev pred raznimi pritiski zasebnikov. S tem je bila seja zaključena, nakar so oričeli s svojim delom istotam naši tehničarji v okrožju, ki so se polnoštevilno udeležili zbora, ki ga je vodil okr. načelnik. Kakor prosvetarji dopoldan, so tudi načelniki podali iz društev prav razveseljiva poročila, iz katerih razvidi mo lepe uspehe društev pri okrož. in župnih tekmah ter na javnih nastopih, ki so jih priredila razen St. Ruperta vsa društva, ki pa so še sodelovale v župi in v bratski ljubljanski sokolski župi (Višnja gora. Ribnica, Ljubljana - Šiška). Nadalje si bosta najkrajšem času naselila v lastne prostore društvi št. Janž in Zužen-berk. Trebnje je preuredilo tudi svojo telovadnico, le Št. Lovrenc in Št. Rupert bosta morala preko zime telovaditi v gostilniških sobah. Sledili sta podrobni kritični poročili okr. načelnika in okr. načelnice o letošnjih nastopih, nakar je zbor prešel k načrtu bodočega dela. Pripravljajo se že prvodecem-brske akademije in je v svrho sestave programov bilo sklenjeno, da okrožje zbere vso točke raznih sestav iz društev v-seznam, ki bo na razpolago vsem društvom ob priliki sestave programov raznih akademij. Podobno se bo sestavil tudi seznam iger v okrožju, kjer je sklenil dopoldanski zbor- V programu tehničnega dela je tudi ustanovitev pred-njaške okrožne šole v zvezi s smuškim tečajem, ki bo uvedel tudi v naša društva ta prepotreben zimski sport. Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da ee bodo izdane savezne vaje vseh oddelkov vadile skupno za vodnike vseh oddelkov v okrožju pričenši z novembrom. V celoti pa se je priključil zbor načelništev tudi resoluciji prosvetarjev, ki bo odposlana na merodajna sokolska mesta. S tem je bila seja tehničarjev zaključena, nakar so se vsi udeleženci obeh zborov udeležili dramske predstave >Pri belem konjičku«, ki ga je pred polno dvorano navdušenega občinstva odigral dramski odsek mirenskega Sokola v režiji prosvetarja br. Li-povža. Igra je u9pela. Vsi igralci, posebno v glavnih vlogah, so se kar najbolj potrudili. Zanimiv je bil konec igre — posrečena zamisel br. režiserja. Agilnemu dram. sokolskomu ansamblu na taki igri — vse priznanje. Mirensko sokolsko okrožje je 6 svojimi uspehi lahko prav zadovoljno in želimo mu še lepših uspehov! Zdravo! —ar. Jutri premiera izvrstne šaloigre On in njegov sluga Sijajna satira! Bomba smeha! Iz Cel] l —c Veliko politično zborovanje v šent Juriju ob juž, žel. V nedeljo 16. t. m. ob 15.30 bo v telovadni^ narodne šoie v šent Juriju ob južni 'eleziie^ veliko zborovanje JRKD, na katerem bo3-a poročala minister za narodno zdravje Ia socijalno politiko g. Ivan Pucelj in narolni tosia. nec g. Ivan Prekoršek iz Celja- Minister g. Pucelj se bo v nedeljo dopoldne nde'e-žil tudi slovesne otvoritve nove porodnišnice v Celjn. _c Tečaj ruskega jezika priredi Ljudsko vseučilišče v Celju. Tečaj se bo vršil vsak torek in petek ob 19. v risalnlci meščanske šole. Interesenti naj se javijo v torek 18. t. m. med 18. Jn 19. v risalnlci. —c Zanimiv koncertni večer bo v ponedeljek 7. novembra v Celjn. Gostovali bodo člani Ijnbijanske opere vijollnist g. Karlo Rupel, basist g. Marjan Rna un pianist g. dirigent dr. S vara. —c Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je 1. t. m. zapadel v plačilo že zadnji obrok najemninskega vinarja (gostaščina). Stranke naj plačajo zapadle zneske zanesljivo do sobote 16. t. m. pri mestnj blagajni. Po preteku plačilnega roka ae bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo izostala po preteku šestih tednov od dneva dospelosti, se bodo rzterjala z Izvršbo. —c Obrtniški sestanek. Drev; ob 8. bo v hotelu >Bell voJ< na Kralja Petra cesti članski sestanek Obrtnega društva v Celju. _c Gimnazijci ne smejo k nogometnim tekmam. Ravnateljstvo državne realne gimnazije v Celju je zaradi raznih incidentov pri nogometnih tekmah ln očitkov, katerim so bili izpostavljeni gimnazijci, prepovedalo učencem Ln učenkam gimnazije obi«k nogometnih tekem. Ravnateljstvo hoče s tem ukrepom zaščititi nglei dljaštva in zavoda —c Celjsko strelsko okrožje priredi v nedeljo 16. t. m. prvo nagradno streljanje na strelišču v Pečovniku pri Celju. Streljanje se bo vršilo na tarče >Celje<, »Pohorje« in >Trig'lav< z vojaškimi puškami na razdaljo 20C metrov ter na tarčo >Zla-torog« z lovskimi puškami na razdaljo 100 metrov. Za prvo tarčo ie predvidenih 6, za drugo 10, sa tretjo in četrto tarčo pa po troje nagrad. _C Akrobati na stolpu župne cerkve. Številni gledalci vsak dan občudujejo drzne delavce, ki Izvršujejo popravila na 75 metrov visokem stolpu celjske župne cerkve. Kljub življenjski nevarnost! Izvt-šujejo svoje delo, ki zahteva močne živce in pravcato akrobatsko okretnost, povsem mirno, kakor da bi ne blM v vrtoglavi višini. Popravila Izvršuje znano celjsko narodno kleparsko podjetje g. Frana Dolža-na Na storpu popravljajo strelovod, rzme-njaM bodo konico, pozlatili kril in obnovili pločevinaste dele. Veliki se nam zde *offlri, ker klečimo. Vstanfono, pa se nam ne bodo več videli veliki. 6764 >8 LOVK NS KI NABOZK te 18. oktobra" 1932 233 1fubexni Roman. — Da. tovariša, ki je bil vzgojen z menoj, bratranca. Poznava se že od zgodnje mladosti m zek> rada se imava. On pravi, da se lahko izločim, kupole mi rftrie olje, češ, da me bo rešilo. Deček je za hrp obmolkni-!, potem je pa nadalgeval žarečih oči: — Veste, jaz pa tega ne vrejamem. Mislim, da imajo zdravniki prav in da bom kmalu umrl. Toda moj prrja'erj zapi aka. če mu to omenim, pa ga raje ubogam m pijem ribje olje, ker bi za vse na svetu ne hotel videti MiSčka ža-fcstnega. — Milčka? — Da, tako je ime mojemu prija teta. — Milček mu je ime... — je ponovil Ram on z drhtečhn glason. — Da, gospod ... Nikoli ga n;sem drugače klical. — A njegovo drugo ime? . . njegov priimek? — Njegov priimek? .. Mi ni znan, gospod... Meni je ime GHud.net... Mog stric Slimak in teta Zefy.'na sta mu oče m mati; vsaj on ju *ak) kl^če. Ramon se je opotekel, kakor pod srlnim udarcem. Slimak! To čudno ime!... Kaj ga ni ie slišal? Ali ni bilo to ime, k: mu ga je povedal vlomilec * ond tragični noči, ko je Ramon za vedno zavrgel ubogega otroka? Mnogo let je bilo že minilo, vendar rrru je pa to ime še vedno zvenelo v ušesih Slimak! Da. dobro se sponrnia .. Nobenega tlvoma ni bik). Tedaj je pa obšlo Raniona nepopisno veselje in obenem jrroza. B:H je ves srečen, da je končno našel izgubljenega otroka, obenem se je pa ba*. da utegne doživeti novo razocirinje — Sicer pa, — je DOtnfs 3, — :udi če je to otrok, ki sem ga so-o-dil od hiše, saj ni moj sin. Bil je zopet miren, skoraj h'aden. Šlo je samo za izpolni:av dolžnosti, za to, da se popravi predamo stroga kazen. In tudi za pomirjen je vesti, čeprav sam tega ni hotel priznati. — Ljubo dete, — je deial Claudinetu, «— tvoji sorodniki najbrž niso vedeii. da Se pot tako dolga... Pošljem ti koga na pomoč ... Spremim te do doma. Ker hočem pojasniti tvojim sorodnikom, zakaj si se zakasnil. Spotoma je zavil Ramon z dečkom v gostilno rn mu kupil >esti, postrešček je pa ta čas odpeljal voziček do sirotišnice sv. Ane; tam mu ie bi'o naročeno počakati, doklsr nt pride Mont-iaur z dečkom. — Ah, gospod, — je dejal Claudinet v gostilni Ramonu, ne da bi vedel, kako naj se mu zahvali za prijaznost, — Če bi vedeli, kako dražesten je Milček! Cesto si mislim, ko ga opazujem, da ni s tistega sveta, kakor smo mi. — Ce je sin tvojega strica, je vendar iz tvoje rodbine, tvoj bratranec. — Da. to je res. Vendar pa, gospod. Če bi z njim govorili, bi priznali, da je med menoj in njim velika razlika. Zdi se mi neverjetno, da bi bil Milček sin strica Slimaka. — Kaj torej misliš? — Ne vem, gospod, zdi se mi pa. da se spominjam časov, ko sem bil v ko-medrjantskem vozu sam. — V faMnodftmtsIcom voosu? — Da, teta Zefy i ita je vedeževafka. Imeli smo komedijantski vos, ki smo ga prodah'. Baš zato se sefimo. Slimak... VedeževaJkm voz ... se je spominjal Ramon. To se je ujemaio, to je bil poklic, ki ga je omenil takrat vlomHec. — Da, — je nadaljeval Claudinet, — čam bolj o tem razmišljam, tem točneje se spominjam. Ne, prav gotovo takrat nisem bil z bratrancem... Brlo je nekega pomladnega jutra, ko je nenadoma prišel k nam. — Nekega pomladnega jutra, praviš? — Veste, gospod, morda je prišel od svoje dotjrfce... Stric Slimak nam je dejal tako. Točnejsih informacij Ramonu ni bilo treba. Vse, kar mu je povedal Claudinet, je pričalo, da je na sledu, da se mu bo posrečilo najti zavrženega otroka. — Pojdiva skupaj k tvojim sorodnikom, govoriti moram z njimi. — O Milčku? — Da, o Milčku! — Pa vendar ne mislite, da se motim. Ali morda kaj veste o njem, o njegovih starših? — Morda. — Ah, kolika sreča! — je zašepecal Claudinet ves srečen pri spominu na svojega dragega prijatelja. — Ce je tako, gospod, pa le brž pojdiva ... Morda bom tepen zato, ker sem vam vse to povedal, toda kazni se ne bojim, saj sem je že vajen. Prispela sta do sirotišnice sv. Ane, kjer je Ramon plačal postreščtou in ga odslovil. Claudinet je pa pograbil jermen in se vpregel v voziček. Montlaur je hotel, da bi posareŠčik odpeljal voziček do dečkovega doma, deček je pa prosil, naj postreščka odslovi. Zefvrina je že čakala Ciaudineo na pragu. — Požuri se no, lenuh ti nemarni! — je kričala. — Kaj si pa počel, da te tako dolgo ni bik>? ... Pa vendar nisi bil zgrešil poti? In še preden je mogel deček odgovoriti, je pripomnila: — Le urno... pomagaj mi brž Izprazniti voziček. Montlaur se je bil ustavil obenem s Claudinetom. Zefyrioa ga je zagledala io obrnila se je k njemu. Ramena jc spreletel mraz pri pogledu na mišičasro žensko. Toda takoj je premagal ta odpor in se ji odločnih korakov približal — Gospa, govoriti moram z vami, — je dejal; — aH bi mi hoteli žrtvovati nekaj minut? Ramon je napravil na Zefyrino močan vtis. Njegov strogi glas in odločni nastop sta jo osupnila. Takoj je pomislila, da je prišlec detekrtiv, in strah jo je obšel. Kaj neki je hotel od nje? Prvi hip se mu je hotela upreti Toda instinktivna groza, ki jo čuti vsak lopov pred policijo, zlasti pa pred detektivom, ji je brž pregnala vsako uporno misei. Ramon je čakal na njen odgovor, ur>irajoč v ndo pogled, kakor bi hotel videti na dno ndene duše. — To bi bik) nespametno. — je pomislila takoj; — vsakega pritepenca se pa res ne smem ustrašiti. Prisiljeno se je nasmehnila fn odgovorila: — Na razpolago sem gospodu detektivu ... mojega moža slučajno ni doma. Toda to nič ne de, na vsa vprašanja lahko odgovorim sama... Ce ima človek mirno vest, lahko hodi ponosno dvignjene glave m nikogar se mn ni treba bati. Ce želite, lahko vstopite... Ramon je takoj spoznal, da bo izvabiti iz bahnice točnejše podatke, če bo videla v njem detektiva. Zato Ji ni hotel povedati, da se moti. Sfledil je čarovnici v nuen brk«. — Alfi je pri vas deček Milček po imen«? — jo je vpraša! takoj, čim sta vstopila. — Da, gospod, — je zajeclaala. — Kako je pa prišel k vam? Zofvriua ga Je v zadregi gfodafta, ne da bi vedela, kaj naj odgovori Milček ... vražja strela, saj bi tanko odgovorila, da je njen sin. Imela je krstni Hst. ki bi ndeno trditev podprl. Toda Slimak j je često dejal, da pride ta krstni hst prav samo kadar zahtevajo orožniki od potujočih komedijantov dokumente. Tu je pa šlo za nekaj drugega. Skoda, da ni bilo Slimaka, on bi že vedel, kako in kai je treba storiti. Druga ekspedicija kapitana Wilkinsa Lanski polom ga ni odvrnil od fantastičnega načrta podmorske vožnje na severni tečaj O trdna volja in čudoviti vztrajnosti kapitana Huberta vViUkiusa smo se prepričali že med njegovo lansko ekspedicijo, ko je doživljal na svoje uto-pističnn vožnji s r>odjmornico proti severnemu tečaju neuspeh za neuspehom, kar ga pa ni mogdo odvrniti od nevarne vožnje. Vrnil se je šele v naj-kritičnejšem trenu tiku, ko je biiSo mo- štvo že odipovedalo pokorščino in ko so bile odpovedale že vse tehnične možnosti te senzacijotnaihie plovbe. Zdaj je pa VViUkins sklenil svoj drzni poskus ponoviti. In zopet nastopa podmorsko pot pod večnim ledom, da najde ogromna ležišča premoga in kovin, ki bi po njegovem mnenju osrečila svet. VVilkans prireja že več tednov predavanja o svodi ekspediciji na severni tečaj, ki naj bi izpopolnila in formalno pomnožila prometna sredstva bodočnosti. Wiltkins je namreč prepričan, da ima promet pod morjem v izvestne svrhe ponekod sijajno bodočnost. O tem je napisal tudi obširno strokovno razpravo, ki se v ndi v fantastična h potezah ozira po vseh razvojnih možnostih takega prometa in vidi v sebi že inspira-torja rednih podmorskih stikov med obema tečajema in človeštvom, ki je vedno bofcj potrebno pod večnim snegom in ledom skritih naravnih zakladov. Po VVifkirisovern naziranju je podmorski promet brez vsake nevarnosti. To hoče dokazati s svojo drugo ekspedicijo, neuspeh prve ekspedicije pa popisuje nezadostni oprema podmornice »Nautilus«. Ekspedicija pa seveda ne bo mogoča brez širokogrudne pomoči javnosti, ki je v Ameriki v takih primerih vedno radodarna. VVilkins bo rabil za svojo ekspedicijo nad en milijon dolarjev. Ameriška vlada je že izjavila, da je pripravljena dati na razpolago staro podmornico, čeprav se oglašajo skeptiki, češ, da bi bil to proč vržen denar.. Neki ameriški list je celo ostro nastopil proti VVilkinsovem načrtu, zlasti pa proti večji podpori iz javnih sredstev. List pravi, da ima današnji svet dovolj drugih skrbi, da se lahko ukvarja s problemom nadmorske poti k tečajema in da ni treba kombinirati teh skrbi s podmorskimi ekspedicijami. VVilkinsov načrt se mu zdi nevarna pustolovščina, ki za njo ni vredno potrošiti niti beliča. Cujejo se tudi glasovi, da je Wil-kins že s svojo prvo ekspedicijo postavil AmerŽko v zelo smešno luč. Del javnosti ne odobrava sklepa vlade, ki hoče dati Wilkinsu na razpolago podmornico. Vlada odgovarja na to, da ne namerava VVilkinsu podmornice podariti, temveč mu jo hoče samo po znižani ceni prodati. Sicer je pa VVilkin-su namenjena podmornica za vojaške svrhe že neporabna. Drugače pa via-da ne namerava podipreti Wilkinsove ekspedicije. Pač se pa zanimata za novo podmorsko vožnjo proti severnemu tečaju dva ameriška milijonarja, eden je splošno znan kot radodaren podpornik fantastičnih načrtov, drugi ima pa stike s patentnimi krogi v Nemčiji in rad praktično preizkuša nove izume nemških inženjeriev. Druga Wilkinso-va podmornica bo namreč opremljena z novim nemškim patentom, z motorjem večje gonilne sile. Sicer pa WHkins tudi sam ne drži rok križem in ne govori kar tja v en dan. Prireja javna predavanja, da vzbuja na njih zanimanje za svojo drugo ekspedicijo, obenem pa dobro staži, ker ga hodijo tfudSe zek> radi poslušat. A da je kapitan in dober trgovec ie dokazal tudi s tem, da je zaslužil s svojo lansko ekspedicijo 100.000 dolarjev, čeprav se mn je na celi črti izjalovila. Zdravnik in bogataš. Specijalist za bolezni grla je bil poklican ponoči k bankirju, ki je bil znan kot velik bogataš, pa tudi kot velik sti-skač. Bogatašu je bila obtičala v grlu ribja koščica in zdravnik mu jo je odstranil. Po neskončnem zahvaljevanju je vprašal bankir: — Koliko sem vam pa dolžan, gospod profesor? — Polovico tega, kar ste mi obetali, dokler ste imeli koočico Se v grlu — je odgovoril zdravnik smeje. Dnjeprostroj otvor jen Ogromna električna centrala »Dnjeprostroj«, ki so jo zaceli graditi pred petimi leti, je bila v ponedeljek svečano otvorjena. Otvoritveni svečanosti je prisostvovala sovjetska vlada s Ka-lindnom na čelu. mnogi sovjetski in inozemski novinarji ter ogromno število delavskih delegacij iz vseh krajev sovjetske unije. Vse .naprave ogromne elektrarne so bile okrašene z zastavami in transparenti, med njimi so bili mnogi z napisi: »Na nobene trdnjave, ki bi jo boljševiki ne mogli zavzeti.« Tudi nad orjaško zatvomico je bil pritrjen ogromen napis, oznanjajoč množicam, da sta sovjetska oblast in elektrika gospodarja sveta. Graditelj »Dnjeprostroja«. ameriški mženjer Cooper, je bil odlikovan z najvišjim odlikovanjem sovjetske unije, z redom Rdeče zastave. Enako odlikovanje je dobilo tudi pet drugih ameriških inženjeirjev. ki so pomagali graditi ogromno elektrarno. Stalin je poslal iz Moskve brzojavne čestitke. Elektrarna ima devet turbin in bo preskrbovala z električnim tokom prostrano ozemlje. Moskovski tisk je posvetil otvoritvi »Dnjeprostroja« obširne članke. Elektrarna ima 720.000 konjskih stl, kar je res solidna moč. V njeni neposredni bližini je zraslo novo mesto Dnjeprostroj. ki šteje že nad 100.000 prebivalcev. Ogromen jez, dolg 750, visok 60 in širok 40 m. seka Dnjepr v polkrogu. Velik pomen elektrarne odnosno orjaškega jeza je tudi v tem, da je zdaj 2000 km dolga reka Dnjepr povsod plovna. 440 letnica odkritja Amerike Včeraj bi se bih morali vsi narodi spominjati dogodka, M je postal pravi mejnik v zgodovini človeštva na meji med srednjim in novim vekom. Včeraj je namreč minilo 440 let, odkar je Krištof Kolumb na svoji vožnji v Indijo v zapadni smeri odkril Ameriko. Čeprav so prodrli do Amerike že pred njim nekateri pogumni pomorščaki, ne moremo zanikati, da je šele Kohnnb odkril svetu ta dotlej neznani del sveta. Zato je bilo docela umestno, da so se vršile pred 40 leti v Genovi, Kolumbovem rojstnem mestu, velike svečanosti, Iri se jih je udeležilo 122 bojnih ladij iz vseh krajev sveta. To niso Hle samo svečanosti Italije, Španije in Amerike, temveč v pravem pomenu besede vsega sveta. Vsemu svetu je zdaj razumljiv pomen odkritja Amerike, čeprav še zdaj ne moremo točno ugotoviti, kje je pred 440 leti pristala Kolumbova ekspedicija. Odkritje Amerike je omogočilo Evropi novo življenje, odprlo je na steza j vrata izseljevanju in otvorilo slavno dobo novih važnih odkritij. Ni bil Kolumb kriv, da se je začelo s prihodom Špancev v Ameriko zasužnjevanje domačinov, pobijanje in iztrebljanje celih plemen. Navzlic temu žalostnemu poglavju je pomen odkritja Amerikr neprecenljiv. Ta nesrečna kriza! Posetnik lastniku cirka: »Kaj se nič ne bojite, da bi vas mogla ta krvoločna zver nekega lepega dne požreti ?« »Tega se ne bojim, pač se pa bojim, da jo bomo morali sami požreti, če poj-de tako naprej.« Smola. — Kako to, da se ne ožema, prijatelj? — Vražjo smolo imam, vedno kadar nagovorim mlado dekle, je navadno ie 20 let omoženo. PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE. SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA. RAZGLEDNICE, SLIKE. OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA H O. CA O s KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA. KNAFLJE V A ULICA 5 Vsaka Za odgovor znamko! - Ha ■ i oooomm farno STANOV^ miicA v StreU&ki ulici St. 33. Obstoječa iz sobe, kabineta, kuhinje in kleti, se takoj odda v najem 3799 PRODAM JEDILNI KOSTANJ na debelo In drobno prodaja — Ignac Jan, Maribor, Glavni trg St. 23. 3780 SLIŽ9E NAKUPOVALNA in prejemalca okroglega lesa sprejme Ogorelee v žalen.___ 3806 KNJIGOVODKJNJO mlado, prvovrstno moč ( tipistmjo). ki brezhibno piše na stroj v hrvatskem in nemškem jeziku, iščemo m ipirttuosno t hrvatskem pristani- is pridno moč. T— hMiiofno piane ponudbe z npiiiiMii dosedanjih službovanj z navedbo zahtevka na upravo »Slov. Naroda« pod »Sposobna moč 3764«. IGRALKO NA KLAVIR sprejme kavarna lira. Nastop takojšen. Fotografijo ta ponudbo poslati na kavarnarja I. Hakalo. Mostar. 3809 BRIVSKI POMOČNIK dober in hiter delavec, izreden bubi fttucer, išče mesto z nastopom po dogovoru. Peri Benedik. Stop st. 86 — Tržič. 3807 DVE NATAKARICI za vinotoč v Kranju in Karlovcu, sprejmem po dogovoru. Kavcija je potrebna, a je popolnoma osigurana, ker dajem vino iz lastnih vinogradov. — Ponudbe na naslov: Zfloovič-Trlaja Franjo, Karlo, vac, Starčevičeva ulica St. 10. 3803 KUPIM 2 MAJHNA ŠTEDILNIKA mirna, rabljena, kupi Matija Kozinc. Sevnica ob Savi. 3792 TOVORNI AVTO 2—3 tone, dobro obranjen, kupim take j. Prednost ima Ford s 3 osmi. J. Dragoner. Zagreb, Nikoličeva ulica 4. 3791 Rabim sune odpadke ce) iz mehkega lesa, ponudbe na naslov: Trebnje, Dolenjsko. (butari. Cenjene Maroon, NIPKMKSINI mso Z VRTOM oddam v najem ah prodam lisce etev. 46/4 pri Celju, Pojasnila daje istotam PleterskL 3805 TRGOVSKA HIŠA lepa, podkletena, enonadstrop. na, stoječa v sredini trga Žalec tik cerkve in ob državni cesti, torej na zelo prometnem kraju, naprodaj. — Dopise na poštni predal st. 9. Žalec. 3804 STAVBNE PARCELE v somčni legi, po 15—60 Din prodam v Brinju — Stezicah na Jezici. Pojasnila daje Herman, Jezica, ali pri Florjan-Čku. 3796 PAZMO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra ceste 14. 72/T BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje Hitro m poceni. — LJubljana, ftelenburgova uL st. 4, dvorišče. 91/r OGLEJTE SI ZALOGO DAMSKIH KLOBUKOV v salonu »La femme chic«, **l*nburgova ulica 6/1. - Preoblikovanje Din 28. 3811 IVAN MAGĐIC krojač Ljubljana, Gledališka ul. St. 7, se priporoča za jesensko se- THE NOVELTT OOMPANT (Imperlin, Luctn, Dorodont). Informacije dobijo zastopniki pri Ivanu H. Heideggerjn, Do-brava-Vintgar. 37T9 SOPOTNIK želi za mesec november avto-zvezo s potnikom za obiskovanje trgovcev na deželi z majhno kolekcijo. Gferte z navedbo najugodnejše cene na naslov: Cvilak, Slovenska Bistrica. 3802 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno m po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBS pleskarstvo in sobosHkarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon °070. Suhe gobe fižol in orehe plačuje po najboljši dnevni ceni Geriak 8 LJUBLJANA MODROCE otomane/divane, fotelje in tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska ceste it. 16 (pri Levu) 25/T Klavirji! Piai 11 111 t Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hdlzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) TRPEŽNI AFRTK MODROC1 samo Din 2?&*~ »parne fotelje, Ano prodaja LJUBLJANA, Marijin ttg 9