Lojze i-ider, Jože Vil* vačič; Kovni ,1 i ’ N. y aCAH m ; //^ «n W«€/*IU National and International Circnlation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 21, 1970 ILOVANIAM W€WSf>A^i ŠTEV. LXVIII — VOL. I,XVIII VisckoJoljki dobivajo nov značaj Vprašanje vietnamske vojne posvetil zurcaEtji politiki BEOGRAD, SFRJ. — Ko se Tito pripravlja na potovanje Italijo in Vatikan, ne pušča JC odstopilo prvo mesto kot nemar drugih vprašanj. Tako je Vzrok nemirov črnskim dosegel “načelni” sporazum s ki Zahtevam po priznanju in tajskimi komunisti, da bo Jugo- težave z za plačevanje Podpore črnskim zavo- uveljavitvi njih samobitnosti. Houston, Tex. — Tu se je ^rsil občni zbor ameriških viso-0i°lskih zavodov. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o po-e^aju. Sledila mu je živahna e ata. Iz vsega se je dalo po-'^reti, da so akcije nasilja na u-j 1 ,;arzah že prekoračile greben n a je povodenj brutalnosti za-Ce a uPadati. To so trdili vsi za-st°Pniki velikih zavodov. Pri em so prišle na dan nekatere dr^ge značilnosti. v Prave zavodov se danes ne vecaj° toliko z vprašanjem, kak-sn° je razpoloženje med dijaki, ainpak s problemom financira-la Prosvete. Zastopniki črnskih avodov so morali priznati, da ^jo zmeraj večje 's Kan jem sredstev obvez. doro usihajo, to čutijo uprave 1 120 črnskih zavodov, le ni-aio poguma, da bi o tem jav-° govorile. Skušajo si pomagati varčevanjem. Začelo se je do-j^jati, da kvalificirane črnske vne moči začenjajo uhajati na e^e zavode, ker so tam bolje ačane, mesta zanje so pa po-Vs°d na razpolago. ^Značilno je dejstvo, da med za nemire na univerzah v. reba več v prvi vrsti šteti Parnsko vojno ali nabore, Pak zahteve črnih študentov ^j^PVnopravnosti in po priznanj. Njihove rasne samobitnosti. le^rave tudi mislijo, da “nova v ,.ca nima več nekdanjega kt1Va na ^uHente; prvega pol rib ^ ^a:n^ so kjer upa na več uspe- v^banski armadni častniki ^ črnsko gverilo proti Por-golf Cern v Mozambiku in v An-Piji' .1®ra^0 nekaj vloge v Tanza-van ln Kongu-Brazzaville, Ha-z Aavpa ie tu
  • kai naj soja ° Kixonu in kako naj pre- njega ter njegove cilje. rS?tOWAVt Vremenski prerok pravi: Eelno Palet; oblačno vfe a.Vania sne§a- temPeratura do 7. z možnostjo Mrzlo. Naj- slavija dobila v Peipingu poslanik. Isto pravico bo dobila seveda tudi Kitajska v Beogradu. Potreben formalni postopek je menda že zaključen. Koncem meseca bo šel Tito na pot po Afriki. Obiskal bo sedem afriških držav, med njimi tudi Egipt, kjer bo na željo a-meriške diplomacije govoril z Naserjem tudi o potrebi miru v izraelsko-arabskem vojskovanju. Tito bo gotovo rad napravil Wa-shingtonu to uslugo. Rad bi zanjo dobil plačilo: obisk predsednika Nixona v Beogradu. Beograd je že začel širiti med diplomati “novico”, da bo Nixon prišel na obisk, če ne letos, pa vsaj prihodnje leto. Jugoslovanski stiki z Moskvo so se menda zopet ohladili. Jugoslovansko časopisje ne pripisuje na primer sedanjim sovjetskim naporom, da bi prišlo do mirnega sožitja v Srednji Evropi, za kar se posebno potegujejo v Kremlju, nobene posebne pomembnosti, večkrat pa kar prikrito dvomi, da bi moglo biti iz te moke kaj kruha. Sedanjs val htffuence naše dežele ne egreža WASHINGTON. D. C. — Ko se milijoni Evropejcev vse od Atlantika pa do Urala, od Sredozemskega pa do Severnega morja bore z azijsko influenco, se javnost v ZDA boji, da ne bi j influenca začela razsajati tudi v naši deželi, kjer je lani 15% prebivalstva zadržala po več dni v posteljah in uničila 19,000 človeških življenj. Azijska influenca, tipa A, kot 'o označujejo, se loteva v prvi vrsti starejših oseb in je zato oosebej nevarna. Prišla je že preko Atlantika in se močno razširila v sosednji Mehiki. V Mexico City je na primer od 7 milijonov prebivalstva ■obležalo na influenci kar 2 milijona ljudi. Narodno središče za nalezljive bolezni v Atlanti, Ga., ki skrbno ZDA in Kanada začele raziskavo jezera Erie Včeraj je začela skupna Mednarodna komisija zasliševanja o onesnaževanju vode jezera Erie. CLEVELAND, O. — Jezero Erie je med Velikimi jezeri na meji ZDA in Kanade najbolj nasičeno z odpadki vseh vrst in zato tudi najbolj zarastlo z algami, ki črpajo kisik iz jezerske vode in s tem otežujejo vrsti rib življenje v njej. Obstoja resna nevarnost, da bo jezero Erie kljub svojemu precejšnjemu, obsegu v bližnji bodočnosti postalo “’mrtvo”. To se pravi, da bo življenje iz njega izginilo, njegovi bregovi bodo pa osameli, ker kopanje v njem ne bo več dovoljeno zaradi nevarnosti človeškemu zdravju. Pri takem položaju se je končno najvišja ustanova Mednarodna skupna komisija ZDA in Kanade lotila razpravljanja in ra-ziskavanja vprašanja, ki naj privede do načrtov o ustavitvi “odmiranja jezera” in k njegovi rešitvi. Strokovnjaki namreč trdijo, da je to možno doseči, potrebna sta le volja, primerni na-črfi in seveda — denar. Včeraj je Mednarodna skupna komisija začela z zasliševanji v Erie, Pa., danes bo storila to v Toledu, O., nato pa v Detroitu in v Lake Huron. Naslednje dni se bo ustavila z istim namenom v Londonu, Ont, kasneje pa v Hamiltonu, Opt., Rochestru, N. Y., in Brockvillu, Ont. Komisija se namreč ne ukvarjo samo z jezerom Erie, ampak tudi z drugimi izmed Velikih jezer. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! irandl branil svojo polHjko v parlamentu BONN, Ne-m. — Socialistični nemški kancler Brandt je pred parlamentom branil pretekli teden svojo zunanjo politiko. Debata ni bila preveč živahna, ako-ravno se je dosti jasno pokazalo, da je Zahodna Nemčija prehodila dolgo pot od politike dr. K. Adenauerja do p o 1 i t i k e W. Brandta. Bradt ne brani več ideje o “e-dini” Nemčiji, ne zagovarja zedinjenja za vsako ceno, ne vztraja na državni meji iz leta 1937, ne zagovarja stališča, da ima Zahodna Nemčija zmeraj prav. Na drugi strani, je ostal zagovornik politi čpe edinosti nemškega naroda in njegove ravnopravnosti v mednarodnem svetu. Brandt je govoril zelo o-prezno, kar je naravno jemalo njegovim izvajanjem : vso udarnost. Cpozicija, ki jo predstavljajo krščanski demokratje. se ni trudila, da bi Brandtovo stališče hudo mrcvarila. Ostala je stvarna, pri tem pa nepopustljiva v svojih načelnih pogledih. Nemška javnost je kazala za debato primeroma malo zanimanja, skoraj nič pa razburjanja. Zvezna vlada pritiska na letalske družbe za čistočo zraka WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo te.* tajništvo za promet pritiskata na letalske družbe, da čim preje skrbe motorje svojih jet letal z napravo za zmanjševanje odpadkov, ki okužujejo zrak. Zveza vlada trdi, da bi lahko POVIŠANJE OBRESTI NA VSE VRSTE BANČNIH VLOG Federal Reserve Board je objavil včeraj povišanje obrestne mere za vse vrste bančnih vlog, velikih in majhnih. O-bičajne hranilne vloge, ki so se obrestovale doslej po 4%, se poslej po 4.5%. Vloge $100,000 in več, vezane vsaj za eno leto, s'e lahko obrestujejo do 7.5%, med tem ko so se doslej največ po 6.25%. WASHINGTON, D.C. — Z o-zirom na inflacijo, ki je lani podražila življenje za 6.1%, je bilo precej očitno, da sedanje obrestne mere ne bodo mogle zadržati hranilnih in drugih vlog v bankah in hranilnih zavodih. Da bi vsaj zavrl beg teh vlog na druga bolj uspešna področja v boju proti inflaciji, če ga že ne more ustaviti, je Federal Reserve Board včeraj zvišal obrestne mere za vse vrste vloge v bankah. Običajne hranilne vloge, ki so se doslej obrestovale po 4%, se od danes naprej po 4.5'i, za vezane vloge do enega leta so dovoljene obresti po 5.5'< , za vezane vloge do dveh let pa 5.75%. Doslej je bilo dovoljeno plačevati za te vrste vloge do 5% obresti letno. Za hranilne banke velja za običajne hranilne vloge 5% obrestna mera, za vloge vezane do 90 dni 5.25%, za vloge vezane za eno leto 5.75%, za vloge vezane do dveh let pa 6%. Vloge $100,000 in več, ki so jih doslej banke obrestovale od 5.5% do 6.25% lahko obrestujejo od danes dalje po 6.25%, če so vezane vsaj do 59 dni, po 7.5%, če so vezane vsaj za eno leto. letalske družbe do leta 1972 o- ..1N°Ve obrestne mere z* Pospremile vseh 3000 jet motorjev, >i nice m hranilnice bodo obja-kolikor jih je sedaj v rabi, s ta- vljene danej" Te dajei° običaj-kimi napravami za skupno ceno no za po1 odstotka višje obresti 13 milijonov dolarjev. Družbe kot obojne banke. Vloge v njih trdijo, da to ne drži, da bodo ^rahljajo največ za posojila morale plačati za preureditev pri nakupu hiš in pri n->ih 6rad* jet motorjev najmanj 30 milijo-Federal Reserve Board je to nov dolarjev ter da ne morejo1 včeraj posebej POudaril, ko je tega dela opraviti pred koncem objavil nove obrestne mere za leta 1974. Ko bodo jet motorji banke in jih napovedal za hra-preurejeni, bo o n e s naževanje’ndrbce Pos°jilnice. zraka s temi zmanjšano za 70% ! I Te same povišanju obrestne Za sedaj zvezna vlada ne kaže mere niso posebno naklonjene, veliko volje zo popuščanje letal- ker sodijo, da to ne bo odprlo sedanje vloge in s tem zmanjšalo njihov dobiček. V zadnji polovci lanskega leta je bilo dvignjenih iz bank za 6.7 bilijonov raznih vrst hranilnih in drugih vlog, predvsem velikih. To je še vedno velika vsota, katere umik iz bank, ni mogel ostati brez vpliva na denarno poslovanje bank. spremlja položaj, sodi, da ni nobene večje nevarnosti, da bi a-zijska influenca letos segla v ZDA. Ta tip je divjal po naši deželi lani in so ljudje postali proti njemu odporni. Ni izključeno, da se bolj razširi vrsta B influence, ki pa se rajše loti mladih ljudi in je manj nevarna. Nevarnost bo trajala vsaj še pri- skim družbam in grozi tem z de- novega pritoka hranilnih vlog, hodnji mesec. Inarnimi kaznimi. ^pač pa bo povečalo obresti na Kremelj foii o gospodarskem zastoju v Sovjetski zvezi MOSKVA, ZSSR. — Pod komunistično diktaturo je zmeraj Partija na prvem mestu, javna uprava pa na drugem. Tovariš Leonid Brež-njev je zmeraj pred tovarišem A. Kosyginom, Brežnjev je namreč generalni tajnik Partije, Kosygin pa samo predsednik zvezne vlade. Partija ima tudi glavno besedo pri določanju, kaj naj javna uprava dela. To se posebno vidi v decembru vsakega leta. Takrat se namreč naj-preje sestane glavni odbor Partije in odobri obračun za prošlo leto, novi proračun in plan za prihodnje. Šele potem se sestane na sejo Vrhovni sovjet (ruski parlament), ki izglasuje, kar je že preje odobrila Partija. S tem postopek še ni končan. Tovariš L. Brežnjev najpreje poroča glavnemu odboru o delu in načrtih partije za prihodnje leto, potem pa prav isto ponavljajo zaupniki federalne vlade na seji Vrhovnega sovjeta. Javnost je na vse to že navajena, zato posveča nekaj pozornosti le izjavam na seji glavnega odbora, sejo parlamenta pa komaj omenja. Tak postopek je veljal tudi za lansko leto. Zato je tudi sedaj vzbudilo pozornost le poročilo tovariša Brežnjeva, ne pa uradna poročila javne u-prave. Leonid Brežnjev letos ni poročal kaj tolažljivega. Njegov govor pred glavnim odborom je bil objavljen le v odlomkih, zato ne moremo reči, kaj ga je najbolj jezilo. U-radno poročilo omenja le njegovo k rit i ko gospodarskega stanja: proizvodnja je šepala, delovna storilnost je pešala, trgovina je puščala potrošnike brez blaga, birokracija je pa zapravljala kapital na napačnih investicijskih projek-tith. Tupatam je primanjkovalo celo hrane, posebno mesa in zelenjave. Tožbe Brežnjeva so sila podobne tistim, ki jih je ob podobnih letnih prilikah delal Nikita Hruščev pred 5 in več leti. To se pravi: Stanje sovjetskega gospodarstva se zadnjih pet let po odhodu Hruščeva ni moglo dosti popraviti. Le počemu so torej ‘temne sile” v Kremlju me- njale takratnega diktatorja? Tako se je marsikdo spraševal, ko je bral, kaj je govoril Brežnjev. Brežnjev je seveda zopet zahteval večji gospodarski napredek. To je delal tudi Hruščev, takrat je vse ostalo največ pri besedah. Ali bo morda tudi sedaj? Morda. Toda sedaj je položaj za režim nekoliko kočljivejši. Letošnje leto obhajajo namreč sovjetski tovariši poseben jubilej: stoletnico Leninovega rojstva! Že lani so se začeli pripravljati na to s celo ploho obetanj. L. 1970 naj ne bo le leto svetlih dogodkov, naj bo tudi začetek dobe boljšega življenja; naj pomeni konec sedanjega prerivanja za nekatere udobnosti, ki si jih želi marsikateri potrošnik. Kdo ne bi na primer rad imel avtomobila, ki mu je bil že tolikrat napovedan? Kdo ne bi rad kupil boljše hrane, imel več udobnosti v svojem stanovanju, prijetnejše razmere na potovanjih? Režim mu je to že obetal, spomladi bo pa moral izpolnjevati dane besede, kajti takrat bo Leninov rojstni dan že odpraznovan, le obljube, zvezane s tem dnevom, bodo še ostale. Režim bo v zadregi skušal zamotati ljudske množice z novimi obljubami. Protestov na tako taktiko ne bo, toda sovjetski delovni človek bo vedel, koliko lahko verjame takim obetanjem. Med tem se bodo nabirale nove neizpolnjene obljube in se grmadile z drugimi iz prejšnjih let. Njihova politična teža bo zmeraj večja. Pred petimi leti je zrušila diktaturo tovariša Hruščeva; bo storila isto s sedanjim režimom, če bo le dobila priliko. Tako se lahko zgodi, da bo jubilej Leninove stoletnice postal za sedanje partijsko vodstvo radi neizpolnjenih obljub prava mora, ki se bo prenašala od leta do leta in bo od leta do leta tudi hujša. S sedanjim eksperimentom ne bo namreč režim mogel spraviti gospodarstva na pravi tir. Vsaj to bi lahko spoznal. Zadnje vesti BEIRUT, Lib. — Vesti iz Ama-na govore o močni izraelski tankovski koloni, ki je udrla preko meje v Jordan južno od Mrtvega jezera in se zapletla v boj z jordanijskimi, savd-skimi četami in z gverilci, ki imajo v tem delu Jordanije svoja oporišča. Izraelci izjavljajo, da je ta napad odgovor na ponovne vpade arabskih gverilcev iz Jordanije na izraelsko področje. Ko bodo cilji doseženi, se bo izraelski odred vrnil v Izrael. Boj traja že preko 10 ur. Vanj so posegla tudi izraelska letala. BAGDAD, Irak. — Radio je objavil, da je bila sinoči odkrita zarota za odstranitev sedanjega režima. Zarota je bila strta, zarotniki prijeti. Postavljeni bodo pred sodišče. SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so napadli skupno preko 50 krajev in oporišč, največ na področju severno od glavnega mesto. Včeraj so zavezniške čete odkrile na čistini v bližini meje Kambodže dva rdeča bataljona. Letala in topništvo so povzročila med njimi pravo morijo. Obležalo naj bi okoli 240 rdečih. MOSKVA, ZSSR. — Danes je bilo tu objavljeno, da je ZSSR odvzela Svetlani Aljujevi sovjetsko državljanstvo, ker da to blati s svojimi izjavami in pisanjem. Svetlana je hči pok. Jožeta Stalina, ki je pobegnila preko Indije v ZDA in se tu za stalno naselila. Izjavila je, da se ne misli nikdar vrniti v ZSSR, pač pa bo zaprosila za državljanstvo ZDA, kakor hitro bo imela do tega pravico. ------o----- Rogers dobil največje priznanje demokratov WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William P. Rogers je dejal svojim prijateljem, da je najbolj vesel priznanja, ki ga je dobil od vodnika demokratske večine Senata M. Mansfiel-da. Ta je dejal v Senatu, da je W. P. Rogers dosegel visoko stopnjo sposobnosti upravljanja zunanje politike ZDA. Vaze treh velikosti Novost na zahodnonemškem trgu so cenene pločevinaste vaze za enkratno rabo. Namenjene so predvsem hotelom, bolnišnicam in restavracijam, kjer pogosto primanjkuje posod za cvetje. V prodajni mreži je že 15,000 vaz iz bele pločevine, potiskane /z Clevelanda in okolice Asesment— Vsa društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue bodo pobirala asesment v ponedeljek, 26. januarja, od 6. do 8. zvečer. Odbori za I. 1970 — Pevski zbor Slovan ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Joseph Durjava, podpredsed. Frank Ivančič, taj. in blag. Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662, zapis. Rudolf Ivančič, nadz. John Poznik Jr., John Globokar in John Turek, arh. Joseph Penko, pevovodja Frank Vauter. Pevske vaje so vsak torek zvečer ob 8. v SDD na Recher Avenue, seje pa vsak 3. mesec na 2. ponedeljek v mesecu. Slovenska narodna čitalnica na 6417 St. Clair Avenue ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Louis Dular, podpredsed. Elizabeth Belay, taj. Josip Šircel, zapis. Frank Kovačič, nadzor. Anton Wapotich, Louis Mrhar in Ana Močilnikar, knjižničarja Frank Kovačič in Josip Šircel, knjižni odbor Frank Kovačič, Josip Šircel in Janko Rogel. Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 ADZ ima za 1. 1970 sledeči odbor: predsed. Mrs. Stefi Koncilja, podpredsed. Jack jSimenc, fin. taj. in blag. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapis. Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. K molitvi in slovesu— Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi in moli za umrlega člana Josepha Malovrha. K molitvi— Članstvo Društva Lilije je vabljeno nocoj ob 0.15 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Josepha Malovrha. Policija pazi— Policija kar skrbno nadzira okolico cerkve sv. Vida in vse področje med Superior in St. Clair Ave. vse tja do Addison Rd. v zgodnjih jutranjih urah, ko hodijo ljudje k prvi sv. maši. Eden ali dva policijska avtomobila sta bila v zadnjih tednih stalno na tem področju med 5.30 do 6.15 zjutraj. Živahna razprava o čistoči zraka— Včerajšnje razprave najprej v City Hall, popoldne pa v Music Hall, se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Razprava je bila prav živahna, napadi na državni odbor, katerega naloga je predložiti stopnjo čistoče zraka, kar ostri. Skupaj je včeraj nastopilo okoli 100 govornikov, za danes je najavljenih še okoli 300. Bolivija in Sovjetija sklenili trgovinsko pogodbo LA PAZ, Bol. — Bolivija je dosegla sporazum s Sovjetsko zvezo o trgovinski pogodbi, v o-z raznimi vzorci. Znotraj polo- j kviru katere ^ dobavljala ščene vaze stanejo od 65 pfeni- jetski zvezi olje; dobila pa ^ gov do 1.10 marke (15-30«1). tam stroje in gradbeni material. m SMERISKA DOMOVINA, JANUARY 21, 1970 Ameriška Domovina ■ -.. Tfi Trryrrrar-Tri r* ■ ■■ 6117 it. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation i'Mblish*jd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevce NAROČNINA: * Združene države: $ 16.00 na letu; $6.00 ra pol leta; $5.00 xa I mesec« j^a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: united States: $16.00 per year; $6.00 for 6 months; £5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 14 Weds., Jan. 21, 1970 Nixon pred težavami z Latinsko Ameriko Predsednik Nixon je že lani hotel postaviti naše stike z Latinsko Ameriko na novo podlago, ki bi se razlikovala od one, ki so se nanjo opirali demokratski predsedniki. V ta namen je poslal v države Latinske Amerike guvernerja N. A. Rockefellerja, ki naj bi ustvaril razpoloženje za novo osnovo. Načrt je spodletel že v prvi fazi. Levičarji v vseh Latinskih državah, kamor je bil Rockefeller namenjen, so mu prirejali povsod take poulične sprejeme, da je bil političen cilj Rockefellerjevega potovanja že v začetku ubit. Vlade v Latinski Ameriki niso bile politično dosti močne, da bi krotile levičarske demonstracije proti naši deželi, tu-patam tega niti poskusiti niso hotele. Zato se Nixon ni mogel pohvaliti s političnim uspehom svoje zamisli, ni pa^ to dosti škodovalo njegovemu ugledu, kajti naša politična javnost je že od začetka gledala na ta poskus z mešanimi občutki. Ni verovala, da je bil poskus postavljen na tako podlago, ki bi bila simpatična javnosti v Latinski Ameriki. Zato so bila Rockefellerjeva potovanja po Latinski Ameriki hitro pozabljena. Ni pa pozabil na svoj načrt Nixon sam. Koncem oktobra in v prvi polovici novembra je dvakrat govoril o njem in ga v obeh prilikah oblikoval v zelo konkretni obliki. Njegov načrt obsega dva problema: 1. ) Ne samo države Latinske Amerike, ampak vse gospodarsko zaostale države sploh naj dobijo obsežne trgovske prednosti. Te naj veljajo za vse gospodarsko zaostale države, ki se jih hočejo po trgovskih pogodbah poslužiti. Dogovorjene prednosti naj bodo enake za vse države. Vse industrijske države pa naj vključijo v spiske blaga, ki uživa prednosti, čim več predmetov. Prednosti ne smejo biti omejene s kvotami ali sličnimi količinskimi omejitvami. 2. ) Ako druge industrijske države ne bi bile za ta sistem prednosti brez kvot, ga bo naša dežela sama ustvarila za izvoz Latinske Amerike v našo deželo v doglednem času. Guverner N. A. Rockefeller je potem izjavil, da bi to verjetno pomenilo dobo nekaj mesecev. Ko so naši gospodarski krogi zvedeli za ta načrt, so bila mnenja v njihovih vrstah takoj deljena. Najprvo so se oglasili nasprotniki ideje o izrednih prednostih brez kvot. Mislili so na interese svojih lastnih podjetij. So hitro izračunali, da bi pod takim uvoznim sistemom marsikatera industrijska panoga bila hudo prizadeta. V Latinski Ameriki je namreč delovne sile na pretek, saj tam vlada velika brezposelnost. Tovarne v Latinski Ameriki hi brez težav povečale svojo proizvodnjo in jo prodajale v našo dežela na škodo naši industriji. Če nič drugega, hi zaslužile razliko v mezdah, ki je velikokrat naravnost ogromna. Na drugi strani bi naši izvozniki v Latinsko A-meriko ne dobili za to koncesijo nobenih dodatnih ugodnosti. Vpoštevati je treba še to, da so tudi drugje po svetu države, kjer vlada preobilica delovnih moči in ki bi njihove industrije skušale izrabiti razliko v mezdah tako, kot bi jo države Latinske Amerike. Proti Nixonovemu načrtu bi bila tudi ostala podjetja v naši deželi. Ne morda iz čisto sebičnih nagibov, ampak z načelnega stališča. Ves svet stremi danes za čim večjo svobodo v mednarodni trgovini. Manj carin, manj ovir v mednarodnem blagovnem prometu, to je danes splošna zahteva. Zato skušajo vse države črtati iz svoje zunanje trgovine čim več ovir za uvoz, da bi si po tej poti pridobile čim več možnosti za dodaten izvoz. Vsa obširna akcija znane “Kcnnedyjeve runde” temelji na tem razpoloženju. Zato postajajo carinske prednosti, vezane s kvotami in sličnimi količinskimi omejitvami izjeme od pravila. Te izjeme so številčno res zmeraj manjše, v resnici pa še zelo važne. Niso v rabi le pri komunističnih državah, ki še zmeraj rade trgujejo blago za blago, pozna jih tudi tako močna gospodarsko-politična organizacija, kot Evropska gospodarska skupnost (EGS). Ko se je rodila, so morale njene članice pristati na to načelo, ker so to zahtevale bivše kolonijalne države, predvsem Francija, deloma tudi Holandija, Belgija in Italija. Obranila je pa ta sistem tudi Anglija za svoje nekdanje kolonije. Sistem carinskih prednosti s količinskimi omejitvami je torej v praksi pogost pojav, vendar pa pojema. Ako bi Amerika sprejela Nixonovo idejo, bi pomagala sistemu blagovnih prednosti s količinskimi omejitvami zopet an noge. Vsa mednarodna trgovina bi tako napravila korak nazaj. Zato se pri nas tako redki gospodarski strokovnjaki morejo ogreti za Nixonovo zamisel. Res pa je, da se zanj ogrevajo vse gospodarsko zaostale države, kar ie razumljivo. Ne ogrevajo se pa le tiste iz Latinske Amerike, ampak vse povsod po vsem svetu. To seveda zmanjšuje pomembnost ideje za Latinsko Ameriko. Ako bi sistem stopil v veljavo, bi se njene države morale vključiti v konkurenco z vsemi gospodarsko zaostalimi državami po svetu. Kar največ govori proti ideji, je pa dejstvo, da bi vsak Nixonov sporazum s tujimi državami moral odobriti naš Kongres, ki ima po tradiciji malo smisla za olajšave gospodarskih stikov z zunanjim svetom. Kar mu manjka smisla, ga pa ne najdejo v Beli hiši. Kot je sedaj političen položaj v deželi, je malo upanja, da bi se Nixon prepiral s Kongresom ravno na tem polju. Tako bi vsak poskus verjetno zastal že v začetni fazi obravnavanja. Vkljub temu ga je pa treba poznati. Pri nas je namreč navada, da zavlada v politiki velik vik in krik tudi takrat, kadar vsi vemo, da iz spornega predmeta ne bo nastalo ničesar. BESEDA IZ NARODA I mm Ko se od jaslic poslavljamo EUCLID, O. — Že lansko leto sem slišal, da imajo pri Sv. Vidu nove jaslice. Letos sem bil o-pozorjen, da naj ne zamudim priložnosti, da jih vidim. Ni mi žal, da sem se podvizal in si jih ogledal. Slednjemu bralcu Ameriške Domovine, ki je izven vi-dovske fare, svetujem, da prihodnje leto, — če bomo še živi —, ne pozabi iti o Božiču k Sv. Vidu, mu ne bo žal. Bila so glavna vrata zaprta (radi okoliščin — tatvine), da sem dobil vstop v cerkev, sem moral trkati na župnijska vrata. Očarala me je lepota narejenih jaslic, ki jih moraš videti, da doživiš skladnost, ki jo je mojster upodobil v to izredno delo. Čast in priznanje g. Jožetu Kristancu s Shaeffer Ave., ki si je to zamislil! Rad bi z besedo čitatelju predočil, kar sem ob pogledu užival, pa vem, da se ne bom znal izraziti tako, kot si želim. Res je, da se opuščajo naši stari lepi običaji, da ni več “moderno”, kar se nam je vtisnilo tako globoko v mladosti v spomin .. . Pravijo, da se je preživelo. Vse tiste lepe podobe, ki smo jih navajeni gledati, niso “umetniške”. Ker taki liki, ki so nam dragi, pravijo “umetniki”, da so samo “pocukrani”. O moderni umetnosti mi je prijatelj pripovedoval tole zgodbo iz starega kraja: “V Ljubljani so imeli v umetniškem paviljonu slikarsko razstavo. Dva občudovalca teh “u-metnin” sta zrla sliko. Enemu je podoba predstavljala kamelo, drugi je pa videl v nji — ladjo. Prepirala sta se, kdo prav vidi? Šla sta pogledat v seznam, pa za isto “umetnino” je bilo zapisano: “Dama s pahljačo”. Pri teh lepih jaslicah pa te vid ne vara. Če omenjam, da nekako pred 45 leti je neki umetnik z Bavarske napravil še za staro katedralo sv. Janeza Evangelista v Clevelandu izredno lepo umetnino jaslic, ki jih še vedno tudi v novi v adventnem času razstavijo. Imajo svojo posebnost, ki so res lepe. — Lepe so tudi v fari sv. Lovrenca, da si jih je vredno ogledati. Teda za moj o-kus ne prve ne druge nimajo tistega, kar jim je mojster pri Sv. Vidu naredil! Zdi se mi, da je — za moj vpogled — združil naše slovensko doživetje Svete noči. Če je melodija slovenskih božičnih napevov izraz naše duše, ugodje za sluh, so nam pa te narejene jaslice vidno predstavljanje božične skrivnosti, kot jih Slovenci pojmujemo. Navadno v ameriških cerkvah vidimo upodobljeno le hlevček s skupino Svete Družine in s par pastirji. — V nasprotju s tem je pri Sv. Vidu hlevec sredi obširne planjave, da res zgleda po pesmi: “Tam na gmajn’ci, v revni stal’d . ..” Ta “štalca” pa je prava podoba naših slovenskih hlevov. V pročelju nastavljena z brun, ki se jim drži lubje, v o-zadju pa se kaže zid z grobimi kamni. Streha je krita s pravo slamo, nad njo angel in zvezda. V notranjščini: Bcžje Dete ima posebne jaslice (koritce), da je vidna celotna majhna otroška podoba, oblečena v belo srajčko. Ob Njem Marija in sv. Jožef! V ozadju osliček in vol. Kako po-nazoruje hlevček naše slovenske štale, vidiš lestvo, ki se dviga tja, kjer so hranili seno. V e-nem kotu za lestvo pa počiva par ovac. Nad Božjim Detetom tudi v štalici plava angel, držeč glorijo nad Njim. Na pročelju po brunih pa — če prideš v bližino, z daljave opaziš — sedi par golobčkov. V tem stilu je res slovenska stala prenešena na betlehemske planjave. Pokrajina, nad njo je slika mesta Betlehema, — ki bi si želel, da bi mesto imelo bolj žive barve, se mi zdi, da so barve preveč bele — pod mestom pa delno z mahom pokrito skalovje, ki so na njem ovce in pastirji. Lepo je na desnem krilu narejen most, ki pred njim pastir vodi oslička. Prava voda pa stalno žubori, par ovac zgleda, da pije vodo. Nekaj ovac pa tam leži in počiva. Smrekovo drevje krasi zaledje in v grmičju se skriva par srna. Ne vem, če je mojster na to mislil, ki nad žuborečo vodo vidiš srne, meni se je vzbudila misel na Psalm 41: “Kakor hrepeni jelen po studenčnici, tako hrepeni moja duša po Tebi, o Bog.” Kako skladno je ponazorjeno! V bližini štalce je viden ogenj (rdeča žarnica), ki razsvetljuje duplino. V pravem razmerju so razstavljeni pastirji, med njimi tudi ena zastopnica žena, ki hiti proti hlevcu. Navadno naše jaslice imajo po tri pastirje; tu pa sem jih naštel deset. Seveda so iz različnih krajev te sohe, vendar kako skladno zaokrožujejo celoto. Pri levem krilu vidiš pravi slovenski vodnjak, ki se vedro dvigne, če za oporo pritisneš. Sedaj vidiš kamelo in svete Tri kralje, ki so se prišli Njemu ppklonit. Ne vem, koliko je ovc, — jih je dosti in jih varuje pes. Nedaleč od plotu, ki je prav po naši navadi z lesa napravljen, pa volk proti hlevcu upira pogled .. . Deloma mah, deloma drobno žaganje naredi vtis, da je jesenska doba. Še in še bi se dalo o tej ali drugi zamisli omeniti, toda več doživiš, če vidiš, kot bi mogel povedati. Za to naj bo še enkrat priznanje in zahvala omenjenemu g. Jožetu Kristancu in pomočniku g. Alojziju Petelinu. M. T. ----—o------- Beseda o naših npakoiencih EUCLID, O. — Mogoče bo kdo rekel, da je preveč pisanja o naših upokojencih. Toda priznati moramo, da so le-ti dali življenski utrip ameriški Sloveniji in zadnja leta postali važen činitclj v verigi 25 milijonov a-meriških upokojencev. Nekateri naši klubi vršijo hvaležno vlogo s pritiskom na zakonodajalce za izboljšanje svojega gmotnega položaja, kakor tudi glede toliko zaželjenega miru v Vietnamu in drugod. Razen tega so aktivni v lokalnih zadevah, ki so v splošno korist malega človeka. V Velikem Clevelandu imamo kar pet klubov slovenskih upokojencev, ki so priključeni Federaciji. Pred kratkim sta se nam pridružila tudi kluba iz Barbertona in Girarda. S tem znaša skupno število članstva o-koli 1,600. Prav bi bilo, da se nam pridružijo tudi ostali klubi, ker le v združenju je moč. Federacija kot taka je v verskih in političnih zadevah nepristranska; posamezni klubi pa sami odločajo o teh zadevah. Izkušnje so pokazale, da je tako najbolje, kajti članstvo sestoji iz različnih prepričanj in nazorov. In če bi vsak rinil svoje prepričanje v organizacijo, bi kmalu postala anarhija in Federacije bi bilo konec. Nekateri bi ob političnih volitvah sicer radi priporočali gotove “dobre” kandidate, toda zastopniki klubov smatrajo, da so volivci dovolj inteligentni, da jih volijo po zaslugi in svojem prepričanju. Vedo tudi, da ogromna večina politika-šev gleda le za svoje koristi. Največji klub pri Federaciji je euclidski, ki je imel prošlo sejo 8. januarja 595 članov in članic. V letu 1969 je umrlo 28 članov in sicer 21 moških in samo 7 žensk. Ta razloček se ponavlja vsako leto, kar je znak, da imajo ženske večjo odporno silo. Seveda moški kar pokajo od zavisti, ženske se jim pa škodoželjno smejejo. V prošlem letu smo imeli en piknik s kosilom in plesom (le smejte se), večerjo v SDD in izlet v Detroit. Vse tri priredbe so bile uspešne. Na seje je redno prihajalo okrog 200 članov, kar je vsekakor rekord pri naših organizacijah. Seje spretno vodi večletni predsednik Krist Stekel, ki s svojim humorjem večkrat, spravi člane v veselo razpoloženje. Po vsaki drugi seji imamo prigrizek, kartno zabavo petje in ples. Klub je bil tudi zelo radodaren, bodisi za kulturne ali dobrodelne namene tako, da so skupni stroški z upravnimi vred znašali $1,381.57. Med drugim smo prispevali $100.00 za žrtve potresa v Banja Luki in $100.00 za Slovenski dom ostarelih v Clevelandu, da ne omenimo večje vsote namesto vencev za umrlimi elani. V nedeljo, 8. februarja, bomo imeli večerjo in nekaj pevskih točk, ki jih bodo izvajali Frank Kokal in Jennie Fatur od Zarje, Ray Sterle in Matt Dolenc od Slovana. Vsi so izvrstni pevci. Za ples bo igral priljubljeni Grabnarjev orkester. Vstopina za večerjo s plesom je samo $2, samo za ples pa $1. Za rezervacijo pokličite blagajnika Andyja Bozicha, 481-7094, ali druge odbornike. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Serviralo se bo od 4. do 7. ure popoldne. Vabljeni so tudi nečlani. Frank Česen KRES v Wonderful World of Ohio Magazine CLEVELAND. O. — Z velikim ponosom obveščamo slovensko javnost, da bo v februarski številki znane revije “Wonderful World of Ohio Magazine” obširen članek s slikami Folklorne skupine Kres. Slike so bile posnete ob priliki Kresovega zadnjega nastopa, za katerega je prišla skupina dopisnikov in fotograf iz Columbusa, O. Kdorkoli želi dobiti februarski izvod te revije, lahko pokliče gdč, Lidijo Potočnik na tel. 391-8184. Izvod stane 50c. Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih /2 VRST (Nadaljevanje) Študijsko potovanje v Evropo, tudi v Slovenijo Petrogradu je sledila Moskva. Jo ne bom opisoval; omenim le Kremelj, ki je nekaj svojevrstnega. Tako obsežnega, pa tako lepega gradu nima nobena pre-stolica ne v Evropi ne v Ameriki. Tu so Veličastne katedrale in palače, med njimi vladna palača. Nisem si mogel v enem dnevu ogledati Kremlja; še drugi dan sem nadaljeval. Tako tudi z ogledovanjem Moskve. Temu je sledil Stalingrad, zdaj Volgograd, kjer so Rusi sesekah nemško armado tako, da je zajokala Nemčija. Na kraju te gigantske bitke med Rusi in Nemci stoji velik, obsežen spomenik, največji na svetu. Glavna, 170 čevljev visoka soha predočuje Mater Rusijo, ko z visoko dvignjenim mečem poziva Ruse v boj proti Nemcem. Niže doli od spomenika je velika kamenita stena, v katero je vklesana predaja Nemcev. Tragičen dogodek, ko se Nemci predajo zmagoviti ruski vojski, ki je baš v tem boju dokazala, česa je Rusija zmožna. Bolj kot tedaj, je danes jasno, kdo je bil zmagovalec v drugi svetovni vojni. Za Stalingradom sem si ogledal še druga mesta v Rusiji, na- NEW ORLEANS, La. — Oddelek za gospodarstvo in denar-stvo na Louisiana State University, kjer je (associate) profesor dr. T. Hočevar, doma v Sloveni-! to zgodovinski Kijev, nekdanjo ji, prireja letos pod njegovim | prestolico Rusije. Zadnji od teh vodstvom študijsko potovanje v( mest je bil Lvov v Galiciji, ki je Evropo. Predavanja in seminar- bil prej avstrijski, nato poljski, ji bodo na univerzah na Duna-jzdaj so gospodarji Rusi. Tudi ju, v Ljubljani, Trstu in v Bru- nekdanje bojišče v Galiciji sem xellesu. Udeleženci po to vanja J si ogledal. Pri prehodu čez ru-pa si bodo ogledali Holandijo,1 sko mejo me je skrbelo, kako Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Francijo in Belgijo. Udeležencem bo priznanih 9 bo? Ker sem bil pod vtisom a-meriškega časopisja, nisem pričakoval kaj dobrega. Pri potovanju po Rusiji so me že pusti- ur rednega študija iz gospodar-!L v miru. Ali me bodo pa tudi stva. Potovanje bo trajalo od Pri prebodu čez mejo? Kaj, če 8. junija do 11. avgusta 1970. Celotni stroški znašajo $998. S vprašajo: Kod si pa vse hodil? S kom si govoril na zasebnem prijavo je treba poslati $85, za obisku? Vse to me je nemalo one izven države pa $175. Dr. T. Hočevar je bil rojen v Sloveniji, je tam študiral, pa promoviral iz gospodarskih ved na univerzi v Innsbrucku v Avstriji. Pred svojim nastopom skrbelo. Pa ni bilo nič takega. Prav kavalirsko so se obnašali; mi vrnili moj potni list, overov- Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za pol leta in 2 dolarja za tiskovni sklad. Želim Vam srečno, dobrega zdravja polno novo leto in veliko uspeha pri Vašem delu. Lepo pozdravljam! Ursula Ule * Toronto, Ont, — Spoštovani! Ker mi naročnina za Ameriško Domovino poteče 26. januarja 1970, Vam zopet pošiljam bančno nakaznico za obnovitev celoletne naročnine. Ker sem Vaš stalni naročnik že preko 20 let, bi Vaš list res težko pogrešal. Zato Ameriško Domovino vsakemu zavednemu Slovencu toplo priporočam. Želim Vam veliko uspeha in mnogo naročnikov v novem letu. Z najlepšimi pozdravi! Frank Petrich, 271 Wright Avenue * Wainfleet, Ont. — Spoštovani! Pošiljam denarno nakaznico za obnovo naročnine na Ameriško Domovino, katero vedno radi beremo, saj je v njej dosti novic. Vas lepo pozdravljamo, Vsi Habjanovi » West Allis, Wis. — Spoštovani! Pošiljam Vam naročnino za prihodnje leto in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad. Ameriško Domovino redno prejemam, za kar Vam najlepša hvala. Iskreno Vas pozdravljam in voščim srečno in uspešno novo leto. Maria Pahič Alvinston, Ont. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za obnovo naročnine na list Ameriška Domovina, katerega rad čitam in ga vedno težko pričakujem. Prosim, sporočite mi, kje si lah-Ijcn s pečati in podpisom, da od-1 ko nabavim slovenski molitvc-hajam iz Rusije. V Jugoslaviji nik. je malo manjkalo, da me 1. 1953 Vas najlepše pozdravljam in službe na univerzi v New Orle- me.ii niso zaprli. Komaj sem (Vam želim veliko nadaljnega u- ansu je učil na Keuka College v državi Nev/ York, nato pa na Florida State Universitv. U.L. Breskve iz Kalifornije Kalifornija vodi v pridelovanju breskev. Od tam jih pošilja- ušel. V Rusiji ne. Tako sem po- speha! tem z veseljem zaklical: Z Bogom Rusija! (Dalje sledi) Steve Somen Radioaktivne toplice HOT SPRINGS, Ark. — Voda v narodnejn parku je radio- jo po vseh ZDA sveže in v kon- aktivna in vsebuje radijske pli- zervah. ne pri toploti 135 F. Zelo široka raba Nerjaveče jeklo rabijo v nad 100,000 raznih vrst proizvodov, vse od raznih okraskov pa do delov v modernih jet motorjih za letala. AMERIŠKA. DOMOVINA, KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA *-* *a a » n.c & & & , I sPoznali, da nisi iz inf v tes^a’ Pa te bodo kame-jaf!’’ " Ver;iemi> dasi sem Pi- ; čn^f16^6 S° §ovorili glasneje, I 1 Je udaril kdo ob mizo in i °5rci so zfžvenketali. ■ J- ni naš, če nismo zanj, naj r,e’ anaor ga žene! Ne maramo I UoSar, da bi nas gledal od ^ St7i.- odPrta mu je pot!;' : . U 1 Idateju so se zalile oči; viU en ie dil od dolge poti in od na, zato so bile misli slabotne ln(Socutne. drugače so me sprejeli zdaj; 2c7° sern videl prijaznih obra-■ • • In če se kdaj zgodi, da zem svoje sanje, ustvarim ne°^h'iVe^^e — ka3 bi me ddi veseli, umetnika?” ° bili bi te veseli! Lepo bi In f?ZC*rav^aH ob belem dnevu bi se ti morda, zauplji-nat 0^r°ku, da so ponosni in h' ^ SrCU ddo soviaatvo nosf v odkritosrčni pija- • • • O, ne vdajaj se mehke-u upanju; Odkar so drugačne Q?^e ^isli, si njih sovražnik! ar si si bil prvikrat po svoje Spisal: Ivan Cankar Pentlji pod vratonn, si Zavezal sovražnik! ... Poglej one j^erav2e tam, — kaj si jim storil? po desede> ne zbadljivega žii ! 9 — vendar te sovra-da° ^aPazil sem natanko: tisti a> ho sem se zaljubil, ko sem jg9 ° Pomislil ter spoznal, da mi 0cj °l§eas v tej samoti, so se se od mene, kakor sem Če L ^az odmehnil od nlib- ^ bi mi zdajle prišlo na misel, (j, 1 se zares spravil r.a tisto 0Vanle, ki sem časih po otro-0 Sanjul o njem, bi me ubili ... s ’ Petelj, težko je človeku Sa^emu ..” te je priklenil?” 1^ v bdi sam sem že mislil, da pu; ’ Pobral šila in kopita ter žgj šolmaštrovanje. Šel bi k 0r) tam bi me preganjali hra Veče " P°Jdem!... Skoro vsak biisl'1’ Vse^el kadar sem pijan, kar ina’ da Pojdem ... Toda ni-k0ii,ne Verjemi, ne zgodi se ni-te„ ' Naposled se še navadim da ra!a> pozabim popolnoma, da S°ni kdaj drugače in bi *e tudi zunaj svet... O, da Ja do kraja; ne imel bi a, da bi mislil in se klavrno zamislil... Ko Prišel tisti čas!” ]vr ^ 8°voril, bolj zase nego 16 ateja, so se mu oči izbistri-’ resnična žalost se je prika- zala njih. bieni?’.11 ^ Hanca ka'i Pravila 0 klati “Zato 2aliubi e Se je začudil. sem vprašal, ker sem Neir]en vanjo.” u‘eP nasmeh mu je raztegnil ši0 ko sočutje, ki je bilo ob-P°la ^a^e•'a, se je izprernenilo nott?0tna v stud. En sam tre-skrito " toda Mate je zapazil Potezo na njegovem ob-živa' Zgenilo se je bilo nekaj in je takoj izginilo. ješ? mi vse to pripovedu-^aj sem te vprašal in kaj die >aš Zanirna? Zdi se mi, da name-Vse nekaj drugega in da sploh6 Zlag ano Čemu si me Pozdravil tako nenadoma, ad ^ n*Sern klical? Nekaj bi rad 'hene' » h a ^be? Siromak!” dostglasu jo že izginila vsa pija-