Leto 1879.
235
Državni zakonik
za
r
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 10. maja 1879.
63.
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 14. aprila 1879,
s katerim se razglašuje začasna premena §fa 96 evangeliške cerkvene ustave.
Paragraf 96 evangeliške cerkvene ustave od 6. januvarja 1866 (Drž. zak. Št. 15) preklicuje se na temelji §. 102, 8 te cerkvene ustave, začasno ter naj za dotle, dokler se drugače ne ukaže, veljâ naslednje določilo:
„Superintendencijalni odbor se k potrebnim sejam po prvosedniku praviloma v svoje uradovišče sklicuje.
Tisti udje superintendencijalnega odbora, in tudi superintendencijalnega zbora samega, ki ne stanujejo v kraji, kjer bivajo seje, oziroma, kjer je zbirališče, dobivajo po višjem cerkvenem svetu primerno odškodbo svojih troskov za pot in prebivanje iz občnega cerkvenega zaloga.“
Kar se razglašujc z le-tem.
Stremayr s. r.
st.
Postava od 23. aprila 1879,
o uredbi reke Adiže od Paserskega ustja do Saka (Sacco).
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
§• 1.
Državni zaklad udelužeje se troskov za uredbo reke Adiže od Paserskega ustja do Saka, ki se ima po dotičnih deželnih postavah od današnjega dne na lirolskom kot deželna reč izvesti, pod naslednjimi uveti takč le:
(Slovoniuoh.)	Ah
a)	Na troske za uredbo Adiže od Paserskega do izpod Izaškega ustja, preudarjene na 1,650.000 gld., da državni zaklad neprestopen prispevek od 495.000 gld.;
b)	na troske za uredbo kosa od Gmunda do Mažeta (železnocestnega mosta v Sv. Mihelu) dâ državni zaklad prispevek od 350.000 gld., ki je bil uže na podlogi finančne postave od 23. marcija 1869 (Drž. zak. Št. 34) odmenjen uredbi tega kosa reke Adiže, uredbeni komisiji tudi izročen a še ne uporabljen, s prihodki vred, kar jih je vrgel;
c)	v zalogo troškov, na 2,000.000 gld. preudarjenih za uredbo kosa od Sv. Mihelskega železničnega mosta do Saka (Sacco) dâ državni zaklad neprestopen prispevek od 600.000 gld.
§. 2.
Adižka uredba med Paserskim ustjem in Sakom je vsa skup ena edina celota ter se morajo dela vseh odsekov ali sekcij tehnično prav vjemati. Zlasti naj se uredbena dela na višjih kosih reke ne izvajajo prezgodaj, da ne bi s tem prišli v nevarnost kraji niže ležeči.
§. 3.
Državni prispevki dajö se v poseben uredbeni zalog, ki ga je napraviti za vsak izmed omenjenih delov ali kosov, in sicer iz teh prispevkov, iz prispevkov dežele tirolske, v to odmenjenih z deželnimi postavami današnjega dne, imenovanimi v §. 1, iz denarjev nabranih po prodaji zemljišč, z uredbo dobljenih, iz prispevkov Bocensko-Meranske vicinalne železnice, oziroma c. kr. priv. južno-železnične družbe in iz prispevkov vodnih društev, ostvarjenih na temelji §. 45 tirolske deželne postave od 28. avgusta 1870 (Dež. zak. št. 64).
Zalog, ki ga je napraviti za uredbo kosa od Paserskega do Izaškega ustja, stoji pod upravo dežele tirolske, katera prevzema tudi izvod ali zvršitev uredbe, ter se vpliv, ki ga bodo državna uprava imela na-njo, uravna z zvršitvenim pro-pisom predno se začne delo.
Zaloga, ki se napravita za oba druga kosa uredbena, stoji pod upravo države same, katera prevzema tudi izvod uredbe po dotičnih kosih pod primernim vplivom tirolskega deželnega odbora.
§• 4.
Državna prispevka [§. 1 a) in c)] naj se v uredbone zalogo vplačajo v dobi za delo ustanovljeni po enakih letninah brez ozira na to, kolikšen napredek je delo v kakem posameznem lotu imelo.
Ali uporaba sama državnih prispevkov, dajanih v uredbene zaloge vseh treh kosov, bodi vsegdar sorazmerna uporabi prispevkov tekočih od dožele tirolske in vdeležencev, ter je izločeno vsako edino ali nerazmerno privzemanje državnih prispevkov v zalogo katere letne potrebščine.
Pravni poslovi, kar jih bode vslod Adižke uredbe, in dotično vlogo, pogodbe in druge listine, zlasti tudi pravni posli in listine v dobavo prispevkov
k troskom sè strani dežele in društev po kreditnih operacijah, prosti so pristoj-binske, oziroma štempeljske dolžnosti.
§. 6.
Obresti zajma, ki ga dežela tirolska v zalogo svojega prispevka na troske stori z izdatbo delnih zadolžnic do enega milijona goldinarjev največ, proste so davka od dohodkov, kakor tistega davka, ki bi se utegnil z bodočimi zakoni vvesti na mesto önega, in kuponsko-štempeljske pristojbine.
Te delne zadolžnice smejo se uporabljati v koristonosno nalaganje glavnic ali kapitalov od ustanovnin, zavodov pod javnim nadzorom stoječih, po tem pu-pilarnih, fidejkomisnih in depozitnih denarjev in po ceni, ki jo imajo na borsi, vendar ne čez nominalno vrednost, tudi v službovne in poslovne kavcije.
§• 7-
Zvršitev te postave je naročena ministrom za poljedelstvo, notranje reči in finance, a v moč pride ona istodobno z dotičnimi tirolskimi deželnimi postavami o uredbi reke Adiže.
Na Dunaji, dne 23. aprila 1879.
Franc Jožef s. r.
Stremayr s. r.	Jflannsfeld s. r.
Taaflfe s. r.	i*retîs s. r.
65.
Postava od 7. maja 1879,
o vpisavanji pomorskih trgovskih ladij.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
Narodnost pomorsko-trgovskih ladij.
§• 1.
Za avstrijsko pomorsko-trgovsko ladjo s pravico in dolžnostjo, imcvati zastavo (flag) pomorsko-trgovskim ladjam zakonito propisano, smatra se tista ladja, katera je po določilih te postave v knjigo ladij (korabljenico) vpisana ali z začasno izkaznico oskrbljena.
§. 2.
Ladja sme se samo tedaj vpisati v knjigo ladij, kadar je najmanj po dveh tretjinah last ali svojina avstrijskih državljanov. Tem osebam naj se enake štejejo delničarsko družbe, ako so ustanovljene v kraljevinah in deželah na državnem zboru zastopanih ter ondukaj svoj sedež imajo.
§• 3.
Vsaka avstrijska pomorsko-trgovska ladja imej Avstrijanca za poveljnika in, če je namenjena za daljno pomorsko vožnjo (§. 8), poleg ladjarja še tudi po enega avstrijskega krmarja (tenente).
Domovinsko pristanišče.
§• 4.
Vsaka avstrijska ladja mora imeti svoje domovinsko pristanišče v ozemlji kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru.
Za domovinsko pristanišče naj se smatra tisto pristanišče, iz katerega se misli z ladjo po morji ploviti.
Vrste pomorskega plovstva.
§. 5.
Pri trgovinskem plovstvu po morji razločujejo se po mejah, v katerih se ima vršiti, naslednje vrste ali kategorije;
a)	mala ali kratka obrežna vožnja,
b)	vélika ali dolga obrežna vožnja,
c)	daljna pomorska vožnja ali plovstvo.
a)	Mala obrežna vožnja.
§. 6.
Mala obrežna vožnja razteza se na jadransko (adrijatsko) morje, in to na zahod do nosa Santa Maria di Leuca, na vzhod do nosa Klarenca z Lepantskim zalivom in jonskimi otoci vred, privzemši pristanišče in preliv Zantski, naposled na reke, ki se zlivajo v omenjeno vodovje.
b)	Velika obrežna vožnja.
§• 7.
Velika obrežna vožnja razteza se na jadransko in srednje (sredozemsko) morje z Gibraltarsko morsko ožino, ki se ne sme prekoračiti, na črno in Azovsko morje, na Sueški prekop, na rudcče morje, na kos obrežja do Adenskega pristanišča, naposled na reke, ki tckö v omenjeno vodovje.
c)	Daljna pomorska vožnja.
§. 8.
Daljna pomorska vožnja razteza se na vsa morja in na vodovje iz njih dostopno.
§• 9.
Smo se dopuščati, da ladje malega ali včlikega obrežnega plovstva zunaj mej odkazanih jim v §§. 6 in 7 poleg nekega določenega obrežja morskega in po vodovji, ki ima ondukaj svoje ustje, obrežno vožnjo vršč in da niso dolžno zarad tega izpreminjati si svojstva kot ladje male in oziroma včlike vožnje.
Tanje propise o tem izdati jo ukazoma.
§• 10.
Na taka povodna vozila, ki ne spadajo med vrste plovstva omenjene v §. 5, kakor so ladje edino v zabavo ali veselico (jahte), ribarstvu ali poljedelskim namenom kmetovavcev služeče ali edino za notranjo pristaniško vožnjo namenjene ladje, niso uporabna določila te postave ter je propise tem vrstam vozil ukazoma izdati.
Knjigopisni orad.
I ’ <*	§. n.
Za vsako vrsto avstrijskih pomorsko-trgovskih ladij piše se posebna knjiga (korabljenica, register).
Knjigo ladij daljne vožnje in ladij vélike obrežne vožnje piše pomorsko oblastvo, a knjigo ladij male obrežne vožnje tist pristaniški urad, v katerega okoliši leži domovinsko pristanišče.
Knjiga ladij je javna, vpogled va-njo med uradnimi urami je vsakemu dopuščen.
Vpis v knjigo ladij.
§• 12.
Vpis ladije v knjigo naj obseza :
1.	Ime in način stavbe (vrsta) ladje, in kako je zaoklinjena in oblečena in, če ladja ni uravnana zgolj na jadra ali vetrila, tudi druga gibala (kretala) po sistemi in sili (moči) ;
2.	različne omere in koliko bečev ali ton drži;
3.	kje in kdaj je bila izdelana;
4.	domovinsko pristanišče;
5.	ime, kraj rojstva in stanovanja lastnika ali gospodarja njenega in, kjer kiva društvo ladjinih lastnikov, ime, kraj rojstva in stanovanja vseh solastnikov, kolik delež vsakemu pripada in ime tistega solastnika, kateri društvo državni upravi nasproti zastopa v ozirih s to postavo taknjenih. Kadar je delničarska družba lastnik ali solastnik, vpiše nai se firma družbe in pa krak v katerem ima svoj sedež;
6.	državljanstvo lastnikovo ali solastnikov;
7.	pravni temelj, na katerem sloni pridobitev lasti tiste ladje ali posameznih deležev na ladji;
8.	pravilno število moštva, to jo tisto število moštva, kolikor ga po lastniko-vem od knjigopisnega oblastva brez pomišljaja sprejetem izreeilu ima ladja na kako pot krenivši najmanj sa sebi imeti ;
9.	ime ladjarjevo, kraj rojstva in stanovanja njegovega;
10.	število topov;
11.	dan, katerega je bila ladja vpisana;
12.	dan in število knjižne in, ako bi je ne imela, začasne izkaznice.
Vrhu tega naj se v knjigi drži odprt predelek (rubrika) za kake nadaljšnje °pomnje, n. pr. o kakem rubljenji, odstopu in izbrisu rubežev ladje ali deležev njenih itd.
Vsaka ladja vpiše se v knjigo korabljenico pod posebno vrstilno (redovno) številko in z naznambo razločilnega znamenja, ki jej pristoji po medndrodnem Zakoniku znamenj ali signalov.
§• 13.
Lastniki ladje imajo dolžnost, pismeno prositi za vpis ladje v knjigo in v prošnji verovno izkazati reči v §. 12, štev. 1 do 7 naštete.
Ime ladji.
§• 14.
Tako ime, katero kaka avstrijska ladja daljne pomorske ali velike obrežne vožnje uže imeva, ne sme se dati ladji ene ali druge teh vrstd.
Enkrat sprejeto ime ladje sme se premeniti samo po tem, ko se je podalo naznanilo oblastvu, v knjigi katere je ladja vpisana, in ko je naznanilo to odobreno.
Izkaz lasti.
§• 15.
Last na ozemlji, za katero veljd ta postava, novoizdelane ladje dokazuje se z ladjodelskim listom po določilih te postave (§. 21) izdanim in od pristaniškega urada v kraji, kjer je bila izdelana, potrjenim, a kadar gre za nadaljšnji prenos lasti, z listinami o tem narejenimi.
Gledé ladij, ki niso bile v področji te postave izdelane ali pridobljene, dokazuje se last v prvem slučaji z ladjodelskim od pristojnega konzulskega urada potrjenim listom, a v drugem s prav legalizirano pridobitveno listino.
Ladjodelski list.
§. 16.
Ladjodelski list naj obseza: ime, način stavbe (vrsto), čas in kraj, kdaj in kje je bila ladja izdelana, nje dolgost, širokost in globokost, držanje bečev, gradivo ali tvarino, iz katere je ladja narejena, naznambo, če je in s čim je zaokli-njena in oblečena, dalje ime lastnikovo, kraj rojstva in stanovanja njegovega, pri deljeni lasti deleže lastninske, naposled izrecilo, kdaj je bila ladja v last izročena.
Ako se je katera ladja po tem, kar je bila vpisana v knjigo, na posameznih svojih delih tako predrugačila, da ji ne ustreza več opis, kakoršen je v ladjo-delskem listu in v knjigi korabljenici, tedaj mora ta, kateri jo je tako premeni!) dati nov opis po določilih tega paragrafa, ki ga pristojno pristaniško ali konzulsko oblastvo potrdi. Ta opis je treba, kadar se je premena storila v področji te postave, oddati brž kakor je dovršena, a v drugem slučaji brž kakor so ladja povrne v kako pristanišče tega področja. Ako bi na vnanjem izdani ladjodelski list ali opis poznejših premen no obsezal vseh zgornjih naznamb, treba je manjkajoče nadopolniti z drugimi, v pravšni obliki izdanimi in od pristojnega konzulskega urada potrjenimi dokazili.
Naznanilo premen.
§• 17.
Ako se po vpisu ladjo v knjigo kaj premeni v rečeh, ki so povedane v $. 12» štev. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8 in 10, to je lastnik ali zastopnik solastnikov (§. 12>
Štev. 5) dolžan, premeno oblastvu knjigo ladij pišočemu zarad vpisa v knjigo bodi na ravnost (premo) ali, ko bi na vnanjem bival, s posredevanjem pristojnega konzulskega urada ali dotičnega poslaništva naznaniti in izkazati.
Isto veljâ, kadar se prigodi kaj tacega, vsled česar je potreba, ladjo iz knjige izbrisati in knjižno izkaznico (§. 22) nazaj dati.
Rok temu naznanilu in izkazu je postavljen na šest tednov po izteku tistega dne, katerega je za dotične premene zvedel ta, kdor je dolžan naznaniti jib.
A kadar gre za take premene, ki se tičejo vrste, v katero spada ladja, ali bečev, kolikor jib nese, tedaj je naznanilo in izkaz po pristaniškem ali konzulskem uradu, v katerega okraji ladja ravno biva, podati še predno ona vnovič odplove.
Obnova vpisa.
§. 18.
Vpis v knjigo korabljenico mora se obnoviti, kadar se ladja preimenuje, kadar prejde z ene vrste ali kategorije na drugo, in pri ladji male obrežne vožnje, kadar postane pristojna v drug morski okraj.
Izbris.
§. 19.
Ladja naj se iz knjige izbriše, ako se pomorski trgovini za stalno odtegne, kam izgubi (prejde, da se več ne vé za-njo) ali če več ne ustreza zahtevom §. 2.
Plovstvene listine ali pisma.
§. 20.
Vsaka avstrijska ladja mora na sebi imeti knjižno izkaznico (oziroma začas-nico) in osobnico (imenik osob).
Knjižna izkaznica.
§. 21.
Knjižno izkaznico naj izdaje tisto oblastvo, pri katerem je bila ladja vpisana
S knjižno izkaznico izkazuje se nârodnost ladje in pravica, ploviti med mejami dotične vrste ali kategorije.
Zastava avstrijskim pomorsko-trgovskim ladjam določena ne sme se -— z izimkom slučaja v §. 25 omenjenega — imeti prej, nego je ladji došla knjižna izkaznica.
§. 22.
Vsako premeno, ki se gledč ladje primeri in v knjigo korabljenico zabeleži po tem ko je knjižna izkaznica izdana, vpisati je v knjižno izkaznico, a vpiše naj jo knjigo pisno oblastvo samo ali pa po njegovem naročilu tist pristaniški ali konzulski urad, v okraji katerega ladja ravno biva.
Tudi brez naročila sè strani knjigopisnega oblastva naj pristaniški ali konzulski urad vpiše premene v vrsti in v držanji bečev (v nosilnosti), vendar mora te precej omenjenemu oblastvu naznaniti.
Razen teh uradnih pristavkov ne smejo se knjižni izkaznici nikaki drugi pridodajati.
§. 23.
Y	tistih slučajih, v katerih je obnoviti vpis ladje (§. 18), mora se obnoviti tudi knjižna izkaznica. Y tistih slučajih, v katerih je treba ladjo iz knjige izbrisati (§. 19), ugasne tudi veljavnost knjižne izkaznice, ter so dozdanji lastniki dolžni, oblastvu, katero je izdalo listino to, v roku šestih tednov, kakor je izrečen v §. 17, nazaj dati, da jo uniči, ali pa verovno dotrditi, da se to ne more zgoditi.
§. 24.
Ako se je knjižna izkaznica kam izgubila ter je to verovno izkazano, sme se dotičnej ladji izdati nova izkaznica, katera se pa mora izrečno imenovati, da je dvojnik ali duplikat. Za to se vpisnina v §. 27 ustanovljena ne opravlja; razen ko bi slučaj tako nanesel, da bi bilo treba obnoviti knjižno izkaznico (§§. 18 in 23).
Začasna izkaznica ali začasnica.
§. 25.
Kadar Avstrijanci v vnanjem pristanišči pridobé last vnanje ladje v raz-meru, kakor je povedan v §. 2, naj pristojni konzulski urad na pismeno prošnjo lastnikov ladji izdA začasno izkaznico.
Začasnica ne sme se dajati, če je ladja do prenosa na Avstrijance pripadala narodu ta čas vojsko (rat) imajočemu.
Začasnico je izdajati na toliko časa, kolikor ga bode previdoma potreba, da se vzmore knjižna izkaznica napisati in ladji izročiti. A v nikakem slučaji ne sme začasnice veljavnost segati čez leto dni.
kadjina osobnica ali osolmi spisek.
§• 26.
Y	osobnico je treba po imenu spisati ladjarja in moštvo tadanje, in tako tudi vse druge osobe na ladji službo imajoče.
«
Vpisnina.
§. 27.
Za vsako ladjo, namenjeno v prislužek s pomorsko vožnjo, treba je pri prvotnem in vsakem novem izdajanji knjižne izkaznice, kakoršno biva vsled obnovljenega vpisa ladje v knjigo korabljenico, opraviti vpisnino (vknjižnino), in to pri ladjah daljne vožnje po dvajset krajcarjev, pri ladjah včlike obrežno vožnje po deset krajcarjev in pri ladjah kratke obrežne vožnjo po pet krajcarjev od bečve ali tone.
Ladje za malo obrežno vožnjo, noseče 25 bečev vštevno, prosto so od plačevanja vpisnine.
Kadar se nosilnost ali držanje ladje samo v toliko poveča, da vsled tega ni treba knjižne izkaznice obnavljati, marveč da se povečanje zgolj zabeleži na izkaznici uže izdani, tedaj jo jemati samo toliko vpisnine, da skupna za ladjo dolžna pristojbina zgornjemu merilu ustreza.
Vpisnino je opravljati — predno se izdâ knjižna izkaznica — pristojnemu pristaniškemu oblastvu, teče torej v zalog pristaniškega upravstva.
Izbris ladje iz knjige ne daje nikomur pravice do vračila vpisnine.
§• 28.
Lastniki ladje so nerazdelno odgovorni za pravočasno plačilo vpisnine.
Kazni.
§. 29.
Prestopki določil te postave, v kolikor se dotična djanja ne kaznjujejo po 'občnih kazenskih zakonih, podpadajo naslednjim kaznim zarad reda:
§. 30.
Ako se ladja, katera nima pravice imevati zastavo propisano avstrijskim po-tttorsko-trgovskim ladjam, vozi pod to zastavo, ali če se ladja, ki ima to pravico, vozi pod tujo zastavo, zapadel je ladjar globo (kazen v denarjih) do 1000 gld. ali Po okolnostih zapor do na šest mesecev; tudi mu se sme ladja zaseči (kon-fiscirati).
§• 31.
Ako se ladja, kateri je po §. 21 prepovedano razviti zastavo avstrijskim Wjam določeno, ker še ni prejela knjižne izkaznice ali začasnice, vozi pod to Zastavo, zapal je ladjar globo do 500 gld. ali zapor do na tri mesece.
§. 32.
Kazen v §. 31 postavljeno zapal je tudi ta, kdor katere po določilih §§. 17 ln 23 naložene mu dolžnosti v določenem roku ne izpolni, ako ne dokaže, da mu brez krivnje njegove — ni bilo mogoče, izpolniti jo.
Kazen ta podvojuje se proti tistemu, kdor dolžnosti ne izpolni niti v šestih tednih po iztečaji dne, katerega mu se obsodba upravokrepi.
§. 33.
Neopravičen prestop mej kratke obrežne vožnje kaznuje se z globo do 100 gld., neopravičen prestop mej dolge obrežne vožnje in pa neopravičena po-sadka ladje pod pravilnim številom (§. 12, štev. 8) z globo do 500 gld.
Prestopki določil §§. 3, 20 in 26 kaznijo se z globo do 100 gld.
§. 34.
Kadar je ladjar kriv prestopka določil tega zakona, sme mu, — če se vdrugo z njim pregreši, — a v slučajih §§. 30 in 31 uže prvi krat, z obsodbo časno odleti sc osebna pravica ali oblast ladjevodstva do na tri leta.
§. 35.
Kadar se kdo obsodi v globo, a jo ne moro plačati, premeni se globo v za-P°r in to za vsakih pet goldinarjev v on dan.
(SloYwvisoh)	45
Postopek.
§. 36.
Za vse gori omenjene prestopke je pristaniški urad, v okraji katerega domovinsko pristanišče ladje leži ali se dotična tuja ladja ravno nahaja, prva stopinja ali instancija, pomorsko oblastvo druga in trgovinsko ministerstvo tretja stopinja.
Vzklic zoper razsodbo zglaševati je v 15 dnevih.
Kadar druga stopinja prvostopinjsko razsodbo potrdi, ako bi tudi izmero kazni polajšala, ni več dopuščen nadaljšen vzklic.
Na temelji tega zakona izrečene in upravokrepljene razsodbe zvršujejo se po upravnem potu.
Globe ali kazenski denarji, kar jih prihaja, tekö v podporni zalog pomorstva;
Končna določila.
§• 37.
Ta zakon pride v moč šest mesecev po tistem dnevi, katerega se razglasi.
Počenši od dne, katerega začne ta zakon veljati, izgubé svojo moč vsi zdanji propisi, kolikor se tičejo predmetov, ki jih ta zakon v red deva.
Po dozdanjih propisih izdane listine ali pisma ostanejo v veljavi dotle, dokler bi veljale po önih propisih. Vendar veljajo tista določila, katera se ne tičejo samo in edino knjižne izkaznice, tudi za take ladje, ki take listine še imajo.
§• 38.
Zvršitev tega zakona je naročena trgovinskemu ministru.
V Budim-Pešti, 7. dne maja meseca 1879.
Franc Jožef s. r.
Stremayr s. r.
Cliluinecky s. r.