PROSVETA
Off le« of Publication: NIT South Uwndnlo Avo. Tttopkoae, Eoekw.U 4*04
ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
CHICAGO, iu^ Četrtek, t. novembra (nov, », m*
I for la ooeUan 1101, At ol Pot 9, 1917, tohoeioed on Joan 14, 1911.
d ponovno izjavljajo, se ne podajo Stalinu
Domače vesti
Pogajanja e Firuko ee navlekla
ZAŠČITA SO V J ET-SKE RUSIJE
Organizatorična kampan ja CIO
Uataoovitev novih unij na industrijski podlagi
Waahlnfton, D. C.--(FP) — Voditelji Kongresa industrijskih organizacij ao na svoji aeji odobrili načrt velike organiaatorič-ne kampanje. Ta kampanja ima potegniti nadaljnjih 10,000,000 neorganiziranih delavcev v industrijske unije v prihodnjih petih letih.
Organiaatorično kampanjo je sankcionirala konvencija unij CIO, ki se je vršila v San Fran-ciscu, Cel. Delegat je so razpravljali tudi o načrtih kampanje in obljubili popolno kooperacijo v pohodu delavske armade, ki mora korakati naprej. Skoro vsi govorniki na konvenciji so na-glaAaii potrebo organiziranja neorganiziranih.
Ta cilj je poudarjal John L. Lewis, pradsednki CIO, in drugi voditelji. MKo se bomo zbrali na konvenciji čez pet let, bo CIO mogočna organizacija," je rekel Lewis. "Delavski glas bo močnejši v Ameriki. Vsak ve, kakšno delo mora izvršiti v organi-zatorični kampanji. Prihodnja leta morajo biti leta silnega napredka in raamaha unij CIO. NaJbolJi^nvJtTovnnje, W ga rejo ameriški patrioti dobiti, je v priznanju pravice, da se delavci lahko organizirajo v avojih u-nijefh. Ne verjemite onim, M trdijo, da CIO ni ameriška ustanova CIO ae je rodil, ker je bila taka organizacija potrebna v A-meriki. Mi, ki amo člani te organizacije, smo bolj lojalni ameriški državljani nego oni, ki vedno kričijo in natfašajo patriotizem, dasi je znano, da so izkoriščevalci in sovražniki delavskega gibanja, katerega bi radi u-ničili. To velja za vse naše nasprotnike, pa naj se ti skrivajo v Ameriški delavski federaciji ali pa v Zvezi ameriških tovarnarjev."
Meh» Ing for», Finska. 1. nov.— Vlada je danea izjavila, da je objava ruskih zahtev napram Pinakl "ustvarila novo situacijo in savtokis pogajanja." Zahteve ja omsnil v svojem govoru v parlamentu ruaki premier In auna-nji komisar Molotov.
Možnost Je, da ae bodo člani fituke vlade danea sestali na izredni esji in raapravljali o krizi, ki jo Je iiavala objava ruaklh sahtav.
Molotov Je v svojem govoru dejal, *<da je sovjetska vlada v skrbsh zaradi Leningrada, drugega glavnega ruskega mesta, ker Je oddaljen samo 90 milj od finske maje in iapostavijan topniškemu bombardiranju. Dostop do Leningrada aavial v veliki meri od Finske, ki poseduje aa» verno obrežje Finskega lallva in vas otoke v sredini tega aaltva. Vprašanje, ali Je Finska prijateljica ali sovražnica sovjetske Rusija, Ja velikega pomena."
Zunanji komiaar je potom pojasnil, kakšne konoeeije hoče dobiti Rusija od Finake v interesu avoje varnosti In aaMIta. Te uključujejo:
Sklenitev dogovora glede premaknitve ruako-flnake maja na karelijsko ožino, več kilometrov aa varno od Leningrada. V lame-no Finska dobi sovjetski dal Kar relijn M Je dvakrat večji od o-somlja. katerega Rusija zahteva od Finske. Dogovor a Finsko glede najema malega koaa njenega oaemlja v bližini vhoda v Flnaki aallv, kjer hoče Rusija agradlti pomorske baae. Izmenjava nekaterih otokov v Finskem zalivu ki pokrajin ob Arktičnem morju ter polotoku Srednu aa teritorije sovjetske Karel i je. Demilltariaa-cija vaeh utrjenih oon ob finako-aovjetski meji in kareiljaki oli-m
Uradna izjava finake vlade, objavljana danea zjutraj, aa glasi:
"Ker je zunanji komiaar Molotov pojasnil svojs zahteve v momentu, ko js naša delegaaija odpotovala v Moakvo, da predloži
na* odgovor sovjetski vladi, Ja nastala nova altuaclja. Flnsks rašpsktira napore Sovjetske u-nlje v interesu njene zaščito. Mi upamo, da sovjetska vlada ns bo I*»iiazila provizij pogodbs iz 1. UYK, ki garantirajo nsdotaklji-vod, sedanje meje, in da bodo razlike v mnenju porsvnans."
Tu sodijo, da Flnsks m more aprejstl ruskih zahtev, ki ogra-žajo njeno neodvisnost In nevtralnost.
Mirovna kampan ja nevtralnih držav
Bojazen pred sovjetsko Rusijo
Bruselj, Belgije, t nov—Politični opazovalci nspovedujejo mirovno ksmpanjo nevtralnih držsv, ki bo doeegla višek v nekaj tednih. Belgijski Ustk opozarjajo na nevarnost, ki preti zlssti Angliji in Franciji od dolge vojne. Ts bo ustvsrils nove ekonomske in socialne probleme.
Naraščajoča senes eovjetske Rusije nad Evropo je glsvni vzrok mirovne kampsnje nevtralnih držav. Pomoč, ki jo dobiva Hitler od Stalina, je zmanjšala učinkovitost angieško-franco ske blokade Nemčije. Upenje, da bo pomanjkanje v Nemčiji pro-vociralo revolto proti Hitlerju, se Je razblinilo.
List Ls Pays Reel piše, ds bo mords Rusija prevaels nemške trgovinske parnike v zvezi s prevozom bisga v Nemčijo. Tako vsaj tolmačijo ruski protest Angliji proti zasegi pamikov. ki vosijo kontrabai* Sovjetska vlada Je v protestu izjevils. da ne prizna legalnoeti angleške blokade. Angtijs ae boji Rusije, ker bi slednja 4ahko ogražale an-gieške interese v TuriesUiai m Afganistanu. •
Debata o odpravi embarga v zbornici
NVashlngton, D. C„ I, nov.— V nižji kongresni zbornici se Js pričela debata glede odprave em-barga. ko Je bil s 2M proti 177 glasovom odobren program voditeljev demokratske atranke. v prihodnjih par dneh bo padla odložitev glede preklice embar-ga Pristaši Rooseveltovs administracij* in zagovorniki revisl-Je nevtrelnostnega zakona ns povedujsjo islpravo embsrgs.
Napad na urad unije prietamUnih delavcev
Sen Joas. ( al Drhal Je ns-lisdla urad krajevne unije med nartHliu zveze prtetaiillčnlli in skladišč nlh ilelavcev (CIO). KsH T. Baker. poslovni agent •lilije, In tri druge osebe so bile ranjene. Baker Je dejal, da Ja poboj-nlke najela Hecurity Warshouse, da ee tako maščujs nad unijo is radi stavka.
Vlada umaknila obtok* nico proti rudarjem
Sprlllgfiekl. III., 1, «M* - Tu-ksjšnje federalno distrikUio sodišč Je ustavilo postopanje proti 2* rudarjem ns obtožbo krše njs zskons proti raket mstvu Predlog Je stav H federalni prav-'to i k Himsrd L. Doyle Rudarji ao bili nbtotetti zarote in lasnih nih napadov na premogovnik* ht železniške vlake, ki so vozili premog i* premogovnikov, v katerih «o bili uponlenl člani rudarske unije UMWA. Afera izvira ls konflikta mad progresivno rudarsko unijo in Lsirlaovo or-gsnizecljo.
rnO 8VETA
PROSVETA
tub bnlightmudft
GLASILO |M LASTNINA SLO
podpomnb jkunots mt Ml »asifcil kr Mm H*mm
M*f« llfiH CkiMcs) to b»ilt
U-M m tot«, NA* uHM, «IA« m tot* toU: m CktoM» ki CUar» 97 m m «to tot». sm»	toU; m h i hi iN i i
MMHpttoi ralMl toc O» U»ttoS »Uta. ImiS <:hW.#o> mm* C«««l. *«.«• r« Chto^o «*4 CImn, |TA# »ot i m*. (min (Miuto M per r«r.
étoalu* w M	ltotovUi lltonn» «mUm («rti«.
rwti. toM P-»l NS.) M »r»«to »eUltotolto to V «lutein
toto »rttolU	^u^gfi^q^QgJj^ n tmŠ^M
mné wMlklM »rttetoi «HU Ml k* M«n4 OÜM»
¡to»a. I I m«. «U., «III k» r»tiir«W
to r only «h«	In iIIhmiI
NwU« nmtolMlli
PBOflVETA
IMTN a» L«»»S*to A»*., Cktoa«*. WkMto
or m rKDKBATKD
v <AUp*)u M pri»»«- (Ni/v«wkw M. ItM), poto« ! PMtoV« x«m»i. te ra« to • to« teto«»« NkkS
Pwwto i* »MM"
Dokaz puhle nevtralnosti
Ameriški tovorni parnik City of Flint je najlepši dokaz, kakšna Je v praksi tista "nevtralnost" Združenih držav, katero tako močno zagovarjajo izolacionlsti in nekateri drugače pošteni idealisti v zmotni veri, da bo obvarovala Ameriko pred vojno. Afera z omenjenim parni-kom pa dokazuje baš nasprotno da Ameriko čaka cela vrsta zelo sitnih, zelo nadležnih in zelo nevarnih incidentov, iz katerih se prav lahko izcimi vojno stanje, če naša slavna "nevtralnost" ostane v veljavi.
Ce bi bila že v zadnjem juniju sprejeta revizija nevtralnostnega zakona, ki jo je priporočil predsednik Roosevelt — bi bila ladja City of Flint z mornarsko posadko vred danes na varnem in Amerika bi ne doživela srfmote, da njeno ladjo in njene mornarje vlačijo nacijske bojne ladje po "nevtralnih" ruskih lukah; ne bi bilo sramote, katero danes doživljajo Združene države, ko se iz njih norca delajo demagogi v Nemčiji in Rusiji — kajti ameriški parniki bi biH izključeni iz evropskega vodovja, ki je v objemu blokade.
Predlog revizije namreč določa, da ameriške ladje ne smejo pluti po vodah v vojni coni in ameriški državljani ne smejo potovati na tujih pamikih v vojne cone; ako katera ameriška ladja zaplove v omenjene cone in če ameriški državljani kljub prepovedi potujejo na tujih ladjah po nevarnih conah, niso Združene države odgovorne zanje in ne bodo se brigale,' če se jim kaj pripeti.
Predlog revizije določa, da ameriške ladje plovejo le po mirnih vodah, dočim je ameriški trg z vsemi potrebščinami odprt vsem, ki lahko pridejo semkaj s SVOJIMI parniki, plačajo blago v gotovini ln si odpeljejo blago kamor hočejo. Amerika se ne bo brigala, ki^j se zgodi z nakupljenlm blagom, kadar zapusti ameriško pristanišče. Na ta način ne bo Amerika 1-mela nobenih incidentov na morju — kakršnega ima zdaj s City of Flintom — ki bi prav lahko zapletli Ameriko v vojno.
t
Vsaka stvar do svoje meje!
Diespv kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, lahko veliko koristi ameriški demokraciji, obenem pa Isti demokraciji lahko zelo Škoduje. Z drugimi besedami: odsek lahko uniči svoje dobro delo, če sam |>ostane neameriško aktiven!
Zelo značilno je to, da je list The Chicago Dally News, republikanski dnevnik in last Franka Knoxa, ki je bil republikanski kandidat sa podpredsednika Združenih držav leta 1036, zadnjo soboto ostro ožigosal Diesov odsek zaradi objave Imen vladnih nameščencev v Waahingtonu, ki jih kongresnlk Dies smatra kratko malo za "komuniste". List piše, da so bila objavljena imena "sucker list" in Daily News ne bodo objavile te "sucker liste", ker nočejo sodelovati pri neameriških aktivnostih Dlesovega odseka.
Strinjamo se, da je velika večina objavljenih 539 imen "sucker list". Kako so ta imena prišla v naslovnik "Ameriške lige za mir in demokracijo", stalinovske frontne organizacije, ni bilo še pojasnjeno in najbrfte nikoli ne bo. smo pa u ver jeni, da so voditelji omenjene Lige popisali imena z namenom, da jih od čaaa do čaaa pocukajo za "prispevke. Takšnih "suckerjef" je dosti tudi med nami, ki prispevajo za vsako stvar, ne da bi vedeli, /a kaj dajejo.
Kongresnik Dies je burbouski križar, ki ideološko pozna le dve vrste ljudi: one, ki tako mislijo kot on, pa — komuniste. Da so Še drugi ljudje na svetu, ki prav tako energično odklanjajo stalinizem kakor odklanjajo burbonisem njegove vrste, o teh Dies ni ms pojma In enostavno jih meče med stali novce. Na ta način Je Dies uvrstil med "komuniste" tudi sedanjega justičnegs tajnika Murphyja In ga oropal sa volilno zmago v Mlchlganu.
Dies j. v uvoj i pretirano goreči kamion j I sa raskrinkanje stallnovcev že večkrat stopil predaleč, kar smo še pribil! v Prosveti. S tem početjem je njegova preiskava neameriških aktivnosti podrla na eni strani, kar je na drugI strani storila dobrega - preiskava sama je postala neameriška aktivnost, kakor JI očita čl-kaški republikanski list
Na drugI strani nI Dies tako doaledno goreč pri preiskavanju fašističnih aktivnosti. Stali-(Dalje t
——1 ■ " 1 ■1 " j » Glasovi iz
naselbin
O tem in <mem
Belilngham, VVash.—"In če bi bili delavci sdruženi ...T* 8koro sleherni delavec ponavlja to. Kako lepo bi bilo življenje, če bi bili združeni. Zakaj nismo? Odgovori so različni, a največ se naglašar—neizobrazba, kar pa n1 vselej resnica. Pred 36 leti, ko sem začel spoznavati, kaj je socializem in se udeležil več shodov, na katerih so govorili socialistični govorniki, sem se naučil, da sta ie dve stranki: gospodar in hlapec, sli gospod in delavec. O prvi, drugi in tretji in-temecionsli nismo nič slišali, bila je Is ena internacionala. Zdsj ps tukaj v Ameriki imamo CIO in AFL. Ne smemo pozabiti, da predsednik Združenih držav še nobeden do zdaj nI bH dalj ko dva termine, 8 let, doMm predsedniki delavskega razreda so po več let iti kako aigomo že v naprej vedo, da bodo izvoljeni!
Da, Uko je! Delavec, izobra-zuj se! Kari Marks ni nikjer o-menjal komunizma ali socializma, on je le rekel: Delavci vseh dežel, «družite se! Ne gospod, ampak delavski voditelji razdvajajo delavce dandanes in dvomim, da pride čas, ko bedo delavci združeni. Po mojih mislih nikoli. Vendar pa nI, da bi človek obupaval.
Tehnika (stroji) je omogočila človeku, da mu ni treba več tež-ko garat. Seveda je vrgla milijone na cesto, in to je tisto, ki producfra diktatorje. Zaradi na-gle produkcije nastane pomanjkanje trga. Na eni strani pešči-< ca lj*id4, ki vse te dobrine lastu-je, dočim mase ljudi «Imajo življenjske potrebe. Ta neenakost vipije po ureditvi boljšega sistema. Dandanes so študentje visokih šol, učitelji, profesorji in drugi inteligentni možje, ki vi-_.j0, da tako ne more iti naprej. To nj več gospodarski sistem, ampak prava gospodarska anarhija.	.. <
0, da! Ves delsvski svet je gledal na Rusijo kot odrešitelji-co delavskega razreda. A danes? Sodba je različna. Jaz zase rečem samo to: Ne vem. Pred približno 1940 leti se j« bil rodil v Judeji otrok, ki si je nadel nalogo odrešiti svet. Za plačilo je bil na križ razpet. In ali je odrešil svet? Seveda je. Njegovo ime ee čast* in slsvi po vseh krščanskih cerkvah in drugih verskih ustanovah. Koliko se je pa krvi prelilo za vero, pa rajši molčim. Rečem samo to: TI ubogi Kriatua! Ko bi ti vedel, bi ne nikoli ne bil podsfcopil učiti — bratstva Tukaj hočem le omeniti, da ne smemo dolžiti ali držati odgovorne posamezne osebe zs dejanja, izvršena v poznejšem času.
Vse ns svetu so «premlntja, prenavlja in izpopolnuje. Kdor člta zgodovino, ve, da ni nič stalnega. Vendar, kar se nas dešav cev tiče, smo lahko zadovoljni, da niso živeli v suienjskem času. Tudi danes pravimo, da je delavski razred auftanjski. AH je daleč od tegs, kar je bil v rimi skem, posebno v Neronovem čs-su, sli pa dtnsšnji mezdni "suženj" — samo eno sli dve generacije, Če pomislimo nazaj, kakšno življenje je imel m*nenič
takrat ali pa danes. To vse je prišlo ne zato, ker so se baje delavci izobrazili ali združili, prišlo je pač, da eami ne vemo kako. Ce se spominjam, kakšno fiv-I jen je sem imel kot pastir in pozneje kot čevljarski vajenec itd. vae do danes, je velika razlika. Vsaj zame je in mislim, da tudi sa mnoge druge.
Da, vse se spreminja. Dandanes delavec ve veliko več kot nekdaj |n veliko bolj je izobražen kot je bil. P ja, svet se suče naprej In brez ozira, če je komu prav ali ne. Seveda so v presledkih doprinešene žrtve, včasih več, včssih manj in to je, kar človeka uči. Se nekaj: Tistim, ki bi združili delavce, naj se potolažijo s tem, ds sreča človeka je opoteča, pravi slovenski rek, m se me drži vedno ene in iste fsmllije. In kaj je sreča? Za vsakega posameznika bi bil drugačen odgovor.
Kar se dela tiče, je povoljno; se odpira vsepovsod, vendar je še zmiraj takih, ki nimajo dela. Kolnmajna dela po pet dni. Ctolo se pa ne dobi, razen da sam išče« delo—po priporočilu, kot so mi že rojaki pisali, se ne dobi. Ako je kdo toliko srečen, da ga dobi, ampak vsakdo mora osebno videti superlntendenta. Ampak on dela nikomur ne obljubi vnaprej.
George Gornik, 498.
Bahava in uktivnonti iraukegav-nkeffa kluba
No. Chlcsgo, IIL—Sezona aktivnosti in življenja je tu. Društva in razne organizacije se lepo vrstijo s svojimi priredbami. Prostori obširnega Slovenskega doma so oddani skoraj za vso sezono.
Socialistični klub, angleško poslujoča organizacija, si tudi želi več življenja in Aktivnosti. Za začetek bomo priredili kartno partijo v soboto, 4. novembra, pričetek ob 8. zvečer v SND. Ako bo kaj finančnega preostanka, ga bomo porabili za delavski tisk. Prireditveni odbor se trudi, da bo pripravil za ta slučaj čim več dobrih darov za kontestante. Paul Porter, urednik Kenosha Laborja, je nam obljubil, da naa obišče in nas nagovori s kratkim govorom.	,
Slovenski in drugi delavci in delavke so vabljeni, da se te za-bave udeleže v polnem številu. Klub zasluži vašo podporo. Dasi ni velik po številu, je že večkrat pokazal precej aktivnosti in storil mnogo v korist delavcev, posebno v stavkah. Člani so nesebično delovali in žrtvovali, bodisi moralno ali gmotno. Zadnje čase smo po dolgem presledku zopet pridobili nekaj novih članov In tako upamo, da nam bo v bodoče mogoče pokazati Še več agili*. sti. Sklenili smo tudi, da v tej sezoni priredimo nekaj predavanj, o katerih bomo poročali po-znejs.
A. F. Zsgar.
V a len predlog pred volile i v Ohiu
Cleveland. — Pri volitvah 7. novembre bomo imeli na glasovnici v Ohiu zelo pomemben predlog glede starostne pokojnine, tako svsni Bigelowov načrt, ki določa pemiijo s 80. letom vsem,
ki pfen« najo z delom, in sicer posameznikom $50, sskencem ¿možu in šmi) pa $*> meseino. V to «vrho bi bila obdavčene zemljišča, vredna $20,000 ali več na aker. ' Ta davek bi znašal dva nadaljnja procenta, državni dohodninski deček ps bi znašal 26 odstotkov od lestvice federalnega dohodninskega davka.
Ta načrt je izdelal in predložil bivši kongresnik Herbert S. Bigelow iz Cincirmatija. V principu je zdrav in s humanitarnega stališča priporočljiv v sprejetje. Ta načrt razni krogi strogo kritizirajo ht odklanjajo, posebno pa tisti, ki največ posedujejo in bi bili največ obdavčeni. Pravijo, da bi ta^zakon upro-pastil državno blagajno in lastnike zemljišč. Propagande po radia, Časopisju in s plakati je toliko, da je dvomljivo, če bo predlog eprejet. Veliko te propagande je lažnjive in neutemeljene. Mr. Bigelow je zagrozil s sodnim postopanjem proti o-brekovalcem In proti osebam, ki potvarjajo njegov n$črt.r.
Delavske orgagniascije, med njimi tudi Ohijaka delavska federacija, stoje za tem predlogom In ga priporočajo v spreijetje. Priporočajo ga zato, ker bi bilo za starejše ljudi s tem načrtom preskrbljeno, mladini pa bi bila dana prilika, da bi zavzete njih mesta in prišla do zaslužka. Koliko je staršev v tej starorti, ki se trudijo, da preskrbe dnrifci-no, odrasla mladina pa je brezposelna in poetopa po ulicah ter prihaja v razne slabe družbe.
Da ni za financiranje take pen-zije, kot jo določa fcigetowOv načrt, dovolj denarja, je slab izgovor, in to posebno še v tako bogati državi kot je Ohio. Denarja je danes toliko, da banke ne vedo, kaj bi počele z njim. Treba ga je poiskati tam, kjer je. Ce je dovoij denarja Za o-boroževanje in priprave za človeško klanje na debelo, Se bo dobil tudi denar sa bolj vzvišene človeške namene. Saj še nismo pozabili, koliko denarja je bilo nabranega in poslanega čez lužo za človeško klanje, in to brez bojazni teh sebičnih rodoljubov, da bi bila upropaščena državna ali zvezna blagajna.
Leo Poljšak.
Adamič predaval v Salt Lake Cittfju
Salt Uke City, Utah. — V pondeljek zvečer, 28. oktobra, je v tem mestu predaval naš pisatelj Louie Adamič pod avspici-jo državne univerze. Govoril je v prid toleranci med ameriškim narodom in svaril o zlih posledicah. ako bi v deželi zavladali rasni predsodki.
O amerikanizmu je rekel, da je ideal, ki preseda vse meje ra-cizma ali narodnosti, rasna ne-toleranča pa ograža ie samo formo ameriške vlade. "Naša isto-rija je povest naselitve mnogih narodov na tem krasnem kontinentu", je rekel Adamič. "Naša veličina je zapopadena v tem, da mnoge raee delujejo skupaj kakor simfonija."
Bvaril je pred nevarnostjo Izbruha antisemitizma in antiger-manizma v tej deželi kot posledico aktivnosti "buiida". "Ne smemo pozabiti, da je v Ameriki 16 do 20 milijonov Nemcev, ki ne marajo nobenega opravka s kakšnimi 'bundi'."
Govoril je tudi o svoji novi knjigi "Nation of Nations (Narod narodov)", ki iside leta 1942 kot naslednica njegove zadnje knjige "My America". Rekel je, da se je v sto letih nasetHo v A-
mertfci 38 milijonov ljudi, ki so zastopali 50 različnih narodov in 12 religij,. "To je največje in o-benem najbolj nenavadno preseljevanje narodov v zgodovini," je dejal; Rekel je, da be vefck del njegove r.ove knjige poevečen predsodkom in netoleranci, ki groze potegniti Črto med priseljenci , kar bi napravilo v • konec skupnemu delu in ameriški simfoniji.
Poročevalec.
V Californiji išUjo "/sjča in iunko"
Los Angeles, Cel — Minilo je že veliko let, ko nisem nič poročal v listu. Vreme imamo tukaj lepo in tudi zanimamo se za "jajca in šunko (ham and egg»)'\ o katerih bomo glasovala pri volitvah 7. novembra. "Jajca m šunka" ca nas v Californiji pomeni starostno penzijo 186 vsak četrtek". Mi smo močni in stažm m »e bomo v naši državi tudi bojevali za "ham and eggs". Na 8. oktobra smo ibHi natlačeni v avditorij u na Jeffersonovi cesti.
Anton Krall.
Popravek Duluth, Mhtn. — V mojem dopisu v Prosveti z dne 25. oktobra je tfbalo, da so "gorke psdsle". Glasiti bi se moralo, da so "tfor-ke padale, ampak ne po glavi". Glasiti bi se tudi moralo, kako SMO in ne kako so ustanovah prvo društvo SNPJ v Mirmesotl Frank Glmpel, 206.
Slika kale ssvetje pred lelaMilml napadi pod eerkvijn Wert minut er Abbey v Nrndonii
Balinarska tekma in zabava
v Collintvoodu Cleveland. — Včasih praivijo, da se peč podira. Ampak prej, ko se začne podirati, jo je treba imeti in postaviti. In radi tega se sedaj briga ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterkx> rd., kako bi ta odsek prišel do nove peči in jo postavil v prizidek ali bar room 9DD.
In i&ko so ženske pozvale ba-linarje društva V bo j 53 SNPJ na korajlo, da jih bodo premagale v tekmi. In junaki balinanja tega društva so se odzvali, ker se smatrajo za nepremagljive!
Vse to se vrši v soboto, 4. novembra, ob 4. popoldne. Ko so zadnjič igrali football v Clevelandu, je bilo 81,000 gledalcev. Ženske pravijo, da bi bilo toHko gledalcev preveč pri tej balinarski tekmi. One bodo zadovoljne s par sto, pozneje pa jim bodo še priredile pfles v prizidku, da boste lahko plesali z zmagovitim teamom, to je z že nekim odsekom. (Pravijo, da so si "šlo-gale" in karte so pokazale, da bodo ženske zmagale!)
To vam bo domača zabava, da bo joj! ženski odeek vae vabi, da se po možnosti udeležite tekme in ssbsve, ker vse to bo služIle — dobiček — za nabavo potrebne peči v bar roomu. Pomočnika bosta člana društva V boj, John Kobal in tisti veliki, priden fant, ki mu praVljo Tonetov Pregelj. On ima Že nekaj več let na grbi, toda je še zmeraj fsnt. TVrej oejite se, fcenske! On prsv rad pomaga v kuhinji.
Moram vsm tudi povedati, da bo na Martinovo nedeljo, 12. novembra, plesna zabava društva V boj 58 SNPJ. In tudi v Delavskem domu na Watertoo rd., pričetek ob |i»]o*mih zvečer. Fina godba za pšes. Takrat mora sopet priti ženski odsek, da bo s njimi plesal Anton Pregelj, ker bi mi radi vedeli, če Tone pleš*
ToMj ss vidimo to sdboto in svečer v SDD, kjer bomo Ishko ostali do potnega Jutra na za-Itavl naJHh žensk.
John fcmr, !W. '
ČETRTEK. 2 Nnvr^j
V braziljskih prago^M
Profesor antropologije na kol»r«K I verz,, dr. Charles Wag ey £ aecev v osrčju Južne Amerike v ' Brazilije, oddaljenih 16<Sf"m od ^Hl le. kjer preučuje doslej neznano i^H Pleme Tapirapesov. V pism^e Lfil
10	tri mesece, da je prispelo v Rio dTj i sporoča Wagley, da živi v še pLti*"! preiskani pokrajini teritorija M^SorTJ katen žive Tapirapesi, govU^ ^H no indijansko narečje. Pri nJih „. lJ ostati 10 mesecev in študirati njtvj^
ie	" °bičaje- Ti Wnci *3
12 leti videli prve belce. Bili so to milj
ki jih od Maj obiskujejo vsako 4
K njim prihajajo svoje misioaake J3
Csnceicao de Araguaya.	' 1
Profesor pravi, da ni še nikoli videl tako jaznih ljudi, kakor so ti Indijanci, WagU jepri nesel oblačila, da bi jih zamenjal L hovo orožje, orodje in druge predmete J jih potem izročil brazilskemu državne™!
Tapirapeai se jih raso
11	Pa tekajo še dalje popJ ma nagi. Celo ženske se nif ne oblačijo! sebna zanimivost plemena so njegove J JProfe«or je pjosnel doslej na gramofonske! šče že «O njihovih pesmi, pa jih znajo še ko več. Prevladujejo obredne pesmi ki pojejo ob najrazličnejših prilikah: pri i nabiranju sadežev, spremembah letnih d itd. Napevi so sicer svojevrstni in komd rani, pa vendar prijetni. Njihov jezik J rfcčje tupijskih Guaranov, s katerimi imajo piraposi tudi več sorodnih običajev.
Najbolj občudujejo Indijanci profe.J pisalni stroj, ki se jim zdi največje čudo ' hovo zanimanje zanj je teko veliko, da ht vsi nanj tipkati in ga mora pred njimi vati ter se ga zato še sam ne more posluže' Sicer se pa sučejo ti ljudje ves dan okoii ga, radovedni na vsako malenkost, otipa njegovo obleko, posodo in sploh vse, kar s seboj. Najtežje vprašanje je pa bila po njih. Ker ni hotel čakati več tednov na tor ni Čoln, ki vozi po reki Araguaya kvečj štrikrat na leto do gorenjega toka, je odf val iz Sante Leopoldine z lastnim čolnoih dvema domačima veslačema indijanskega du. Enajst dni je potreboval do naseli imenovane Fudo de Pedra, na meji Matta sa in Goyaza. Od tam je rabil nadaljnjih dni po reki Tapirapes do indijanskega pr nišča ter dva dni do njihove naselbine c pragozda. Po njegovih računih je sedaj daljen 320 kilometrov severnozahodno od u reke Tapirapes.
Indijanci so mu zgradili posebno kočo, v teri sedaj prebiva, prehrano mu pa omo zelo mnogoštevilna divjačina, kakor tudi njava, ki jo Indijanci spretno goje v ev nasadih. Kuha mu eden izmed indijan spremljevalcev, ki ju je vzel s seboj kot vi ča in nosača. Sicer pa živi na robu zlogi pokrajine Rio dos Mortes (Reka smrti), zi po izredno divjih indijanskih plemenih, pred 12 leti umorila znanega raziskovalca kovnika Fawcetta, o katerega tragični je takrat pisalo časopisje vsega sveta. Wa namerava napraviti še kratko potovanje v notranjost pragozdov k sorodnikom Tap pesov, od koder se bo vrnil meseca maja hodnje leto v Rio de Janeiro.
16 zapovedi za Italijane
Italijanski listi objavljajo na vidnem m deset zapovedi, ki naj služijo za vodilo slel nemu Italijanu v sedanjem času. V njih naslednja navodila:
1.	Ne pozabi, da Mussolini ve, kaj dela, ne nasedaj sato vestem iz tujega vira!
2.	Prepusti denar v varstvo bankam, akc imaš. Ako imaš denar v roki, ga zapravil tisoč načinov in ti je kasneje zmerom žal.
3.	Naj ti ne pade na misel, da bi kopičil ma iivljenske potrebščine in drugo blago, je vlada dovcAj poskrbela sa vsak primer.
4.	Ne jadikuj, sko nimaš kave, temvrf hvaležen duceju, da nam je poekrbel ob prst času žito, da bo vedno dovolj kruhs sa v*.
5.	Ne jadikuj, ako se ne moreš voziti ok z avtomobilom, kajti bencin, za ksteregs m država izdati v inozemstvo toliko zlsta, potre je predvsem vojska, ki bo branila tebe in t dom.
«. Uporabljaj kolo, da izgubiš trebuh in bolje razumel trdo življenje onih, ki upotw jo kolo zato, da hodijo na delo, ki si i njim žijo vsakdanji kruh.	■
7.	Pouči svojo ženo, ako tega še ne ve. Je varčevanje najboljši Zaslušek; t*. slu* vsem družini, toda danes v prvi vrst. dornen
8.	Ako imaš kak obrat, ne
entom kislega in nezadovoljnegs oor»». več vedno nasmejano liee: tako l»oš sto > \ dolžnost, obenem pa boš tudi sebi kor.rf.i
9.	Ne pozabi, da gre vsaks Urs kij z* za inozemski produkt, v btsgsjno I ju«, sovražijo in zasramujejo.
10.	Zadnje in prvn pravile; ^^ sam. da politika ni tvoj poklir Pu^u" govori oni v Rimu. ki nosi odgovornost. « gova osebe je dovolj sa vse!
(Dalle Is Pr"	"
novci mu upravičeno ečitejo. ds J' ^ ( stranski. Ns primer zakaj um* ^ zasliši "fathra" Coughlina. o tauwj ^ rično znano, da je v zvezi z sef^. •emit «k im i in fašističnimi nrgsnian
ovice
starega kraja
Ntsnmnilo in sthvik
UUmtw «r« mimuIIM, 4« !•
ANA GORENC
«M, .«Ml UMiMiiH M OmN	WU it V.lik.	pri
T.m*~* m I^H^ l iri. J,	••»•
vmmb. ki — «. k.UelliMI	f
ZuŽZJ! i «talili • «H UMI *	-HI Uhr.M
mali. m	•	m| TI	"T "J*
: J«*«*	»« i—•pk*»» «M»*"»«
Mi. <«r«M. Kit«	----
četrtek, 2 nov^-j
If * Roman Treh Src * i
JACK LONDON *
i r	.............................
FBOSVBTA. SNPJ, S057 S«. Lsvadalo Are, CHemf. FritešoM poMJsm narotatoo m Um rreeveto mu I..........
M hi«.*••••••••••••••••••••••••••••****Sraštea
'i^JIÖ^'M-•'..............
.d .M*»
UsUvite toMk la ga pripišite k moji
ft dreštea *........
ČL	.......
si ' •''	A érwkrt .........
-v	& Ml«« »........
v.-.»••••••
Hit

T A
S V
0
Pred seboj je videla obalo, kjer je stala takrat, ko je prispel Franci« v te kraje na krovu "Angelike" in veslal proti obali. Videla je grmovje, kamor ga je potegnila, da bi ga razjarjeni Enrico vi sinovi ne ubili. Spomnila ae je, kako mu je grozila z revolverjem, kako ga je prisilila, da jo je poljubil in da se je takoj nato vrnil na "Angeliko". To je bilo njeno prvo srečanje s Francisom.
Spomnila se je tudi vseh podrobnosti drugega srečanja. V duhu je znova preživljala tiste srečne trenutke. Kopala se je in ko je stopila iz grmovja, jo je zagledal Francis v kopalni obleki. Pisal je in dajal dečku navodila, komu naj izroči listek. Ona je skočila vsa prestrašena v grmovje, kjer jo je ugriznila labar-ri. Pomotoma je smatrala nedolžno živalico za strupeno kačo. Naletela je na Franciaa in ae zgrudila na pesek misleč, da se bliža zadnja ura. Razpela je solnčnik in sedla na isti kup peska, kjer je nekoč omedlela in se zopet zavedla, ko ji je hotel Francis izsesatl iz rane kri.
Tako je sedela in obujala apomine na one srečne čase. Spominjala se je, kako je udarila Francisa po licu, ko so se dotaknile njegove ustnice njenega kolena, kako je zardela in zakrila obraz z rokami, kako se Je smejala, ker ji je tesno obvezana noga zaspala, kako ja pre-bledela od jeze, ko je izjavil, da on ni morilec njenega strica, in kako je odklonila njegovo uslugo, ko ni mogla sama razvezati vozla.
Bila Je tako zatopljena v sladke spomine in misli o vsem, kar se je zgodilo nedavno in kar se ji je zdelo oddaljeno za cela atoletja, da ni opazila kočije, ki se je pojavila na ceetl iz San Antonia. Tudi mlade, elegantno oblečene dame ni opazila. Dama je atopila iz kočije in ae bližala Leoncil pel. Njeni obleki ae je takoj na prvi pogled poznalo, da je bila narejena v New Yorku. Ta dama je bila carica, Franciao-va žena.
Uatavila se je za Leonciinim hrbtom In opazila, kako je potegnila I^eoncie izza steznika majhno fotografijo ter Jo začela poljubljati. Pogledala je čez njeno ramo in spoznala na sliki Francisa. Obila jo je divja ljubosumnost. Takoj se je zasvetilo v njeni roki ostro bodalo, ki ga je nosila vedno za steznikom. Ravnala je aicer zelo previdno, vendar je pa Leoncio njena kretnja zdramila iz globoke zamiiljenoati. Spustila je solnčnik in pogledala, kdo atoji za njenim hrbtom. Bila je tako apatična, da je niti nenadni caričin prihod ni preaenetil. Pozdravila je Francisovo ženo tako mirno, kakor da sta se ločili pred dobro uro. Celo bodalca se ni ustrašila. Njen flegmatičnl pogled ja najbrže preprečil kataatrofo, zakaj če bi ae bila ustrašila, bi jo bila carica morda aamo zabodla. Tako je pa vzkliknila:
—	Podla žensfa si t Podla, ničvredna ženska!
l^eoncie je v odgovor samo skomignila z rameni, rekoč:
—	Držite raje solnčnik tako, da vaa solnce ne opeče.
Carica se je ustavila pred njo in ji pogledala naravnost v oči. Obšla jo je taka ljuboaum-nost In jeza, da ni mogla spregovoriti niti besedice.
—	Zakaj. — se Je oglasila Leoncie po dolgi pa vsi prva, — zakaj sem podla ženaka?
—	Zato, ker si tatica! — Je vzkliknila carica. — Zato, ker imaš svojega moža, pa kradeš tuje. Zato, ker možu nisi zvesta, — vsaj v srcu ne, zakaj doslej nisi imela prilike, da bi se mu fizično izneverila.
—	Saj nimam moža, — je odgovorila I<eon-cie mirno.
—	Torej si nezvesta bodočemu možu — mislila sem namreč, da si se poročila na dan najinega odhoda.
—	Tudi bodočega moža nimam, — je nadaljevala l*onlcie mirno.
Carico je I^Hinciina hladnokrvnost tako razjezila, da je l*onicie nehote primerjalu njen obraz z razjarjeno tigri njo.
—	Henry Morgan! — je vzkliknila carica.
—	On je moj brat.
—	Ta beseda ima obsežen pomen, Leoncie. V New Yorku sem videla ijudi, ki se klanjajo nekim čudnim oltarjem in smatrajo, da so val ljudje bratje in sestre.
—	Njegov oče Je bil tudi moj oče, — ji je pojasnila l^eoncie mirno. —- Njegova mati je bila tudi moja msti. Sva torej brat in sestra v pravem pomenu besede.
—	A Francis? — je vprašala carica, ki Jo
je Leoniciin glas nekoliko pomiril. — Je-li tudi on tvoj brat?
Leoncie je odkimala z glavo.
—	Potem J« j»«""' ds ljubiš Franciaa! — je vzkliknila carica.	<
—	Francis je vaš, — je odgovorila Leoncie.
—	Ne! Motiš se! Saj ai mi ga ti ukradla.
Leoncie ae je zamišljeno in otožno ozrla na
gladino chiriquiškega zaliva.
—	Kakor vam drago. Ce hočete, lahko verjamete, da je res vse, kar trdite.
—	Takoj na prvi pogled sem uganila, koliko je bila ura, je vzkliknila carica. — Ti imaš neko čudno obiaat nad ljudmi. Tudi jaz aem ženska, lepa in zapeljiva. V New Yorku sem se prepričala, da moški tudi meni radi dvorijo. Vem, da bi me marsikdo rad objemal. Celo ubogi dečki v dolini Izgubljenih duš ao me skrivaj ljubili. Med njimi Je bil eden, ki se Je preveč spozabil. Za kazen ao ga vrgli v vrtinec podzemne reke. In vendar ai ti a avojo oblastjo nad moškimi tako očarala mojega Franciaa, da miali nate celo v mojem objemu. Da, vse mi je znano. Vem, da miali nate celo v trenutku, ko je na videz vea moj.
Zadnje njene beseda ao bile krik obupanega in Ijuboeumnega srca. Takoj nato je carica izpuatila bodalo in se zgrudila na pesek. Zakrila je obraz z rokami in histerično zaplakala. Leoncie se ni čudiia tej nenadni spremembi, ker je bila sploh popolnoma apatična. Vendar je pa carico objela in jo začela tolažiti. Naposled se je carica nekoliko pomirila in spregovorila:
—	Zapustila sem Francisa takoj, čim aem se prepričala, da ljubi tebe. Prebodla aem z nožem tvojo aliko, ki jo ima Francia v apalnici, in ae vrnila, da prebodem tvoje telo. Zdaj vidim, da sem se zmotila. Saj nisi ti kriva, da te Francis ljubi. Pa tudi Francis ni kriv, da se je vnelo njegovo srce za drugo. Kriva sem jaz In sicer zato, ker si nisem znala priboriti njegove ljubezni. Ne ti, temveč jaz moram umreti. Predno pa umrem, se moram še vrniti v dolino Izgubljenih duš in rešiti avoj zaklad. Francia se je zameril božanatvu hrama, ki ae imenuje Wall Street. Njegovo bogaatvo je v nevarnosti, izgubi lahko vse premoženje in zato mu je potrebno novo bogastvo. To bogaatvo je v mojih rokah in zato ne smemo izgubljati časa. Ali mi hočete pomagati — ti in tvoji domači — da rešimo Franciaovo bogaatvo? Zavoljo Francisa te proaim!
XXVII.
In tako ata prišli v dolino Izgubljenih duš po dveh podzemnih potih dve ekapedlcijl iskalcev zaklada. Po prvi poti je prišla zelo hitro carica z Leoncio, Henryjem Morganom in Solano-vimi ainovi. Bolj počasi sta se bližala avojemu cilju poglavar In Torres. Prvi napad na aveto goro plemena Maya je pokazal, kje tiči glavna ovira. Torreaova ekspedicija je hotela razatre-liti veliko skalo in odpreti vhod v dolino. V ta namen je bilo treba več dinamita, kot ao ga vseli a seboj. Skala je bila namreč maaivna in zelo trda. In ko ao napravili odprtino, je bila nad dnom podzemne jame taka, da ao morali še enkrat navrtati in razstreliti akalo. Sele po drugem poizkuau aa jim je poarečilo odpreti vodi pot iz podzemlja. Napoaled ao arečno o-sušili podzemlje in prispeli v jamo, kjer sta stala kipa boga in boginje. Tu ao morali zopet navrtati akalo, da pridejo v notranjost gore. Predno so se pa napotili dalje, je Torrea ukradel rubine iz Chiinih in amaragde iz Hzatzlovih oči.
Ta čas je priapela carica a svojimi spremljevalci brez večjih težav v dolino akozl naaproti stoječo goro. Ni ae jim bilo treba vračati po lati poti, ki jih Ja vodila iz doline Izgubljenih duš. Iz Ogledala Sveta je poznala carica vaako ped poti. Tam, kjer je tekla podzemna reka pod skalo in dalje v reko Gualaco, ni bila mogoča vožnja a čolni. Carica je dala svojim prijateljem vsa potrebna navodila in rea so našli po dolgem iskanju na strani akaie vhod v podzemlje. Vhod Je pokrivalo goato grmovje tako, da bi ga ne bili našli, če bi jim carica ne povedala, kje ja Čolne so privezali na vrvi in jih dvignili na skalo. Nato so jih odnesli na ramah skozi odprtino v skali in spustili v podzemno reko, ki je tekls na tem kraju zelo počasi. Kjer Je bila voda deroča, so vlekli čolne ob bregu na vrvi. Tam. kjer se je reka izgubljala pod skalo, jim je carica pokazala odprtine, ki ao bile narejene že v pradavnih časih. In akozi te odprtine so prenesli svoje lahke čolne.	(Dalje prihodnjič)
Člana unij CIO in ADF pretirata urad Hndson Terraplene Ce. v New Yorku.	___
Gospod Trockley, ljubezen in črni kozliček
Res škoda, ds niste |»osnali gospoda TrockleyJa tako dobro, kakor sem ga posnal jaz. Bil je krasen človek, le v ženski družbi malce neroden, tods povem vam. sijajen in zvest fant! . . Ril 'Je visok, lepo rasel, v gostih laseh je imel že nekaj sivih imreti; zidali pa ao. kakor bi bo-
riti samemu sebi," je govoril. Kadarkoli ste ga videli, vselej sto nehote pomislili, da je pravkar prišel is kopalnice, svež in spočit.
Trock!ey Je bil mestni konzul v Agragasu. Gotovo poenate Agragaa, vsaj s filmskih posnetkov. Ima krasno lego. slikovito razvrščene razvaline med man-dlovci in olivami. Ta starodavni kraj Je opeval le slavni Plndar in svoj stevospev končal s bese-dsmi: "Agragančani «o pili in jedli kakor bi morali že jutri u-
niti; vselej brezhibno oblečen in obrit. "Človek se nt sme ianev
.1
re- j
teli s svojimi stavbami vred o-Htati večno na semlji.**
Trockley je od srca ljubil ta kraj. Vse dneve me je vodil po raavalinah. nad katerimi so šumeli gozdovi in tja k silnim dor-skim stebrom. 'To je kraj." mi je pripovedoval, "ki sem ga videl nekoč v snu in ga vzljubil. In ta aen je postal resnica."
Zal pa ni bil edini, ki si je ogledoval to lepo pokrajino. V njegovo največjo nesrečo in kljub njegovim protestom je prihajal semkaj tudi—koajl pastir a avojo čredo. In ta u masa na in smrdela drhal se Je brez vsakršne kasni preganjala tod okoli in pooeanaževata prav najlepša in najbolj romantična meeta.
No, saj vemo. kaj zmorejo koze!
Nekega dne se je pojavil v Agragasu, v družbi turistov, tudi baron Netherwood, s svojo ljubko hčerko Nancy. Kakor usoda se je pojavil ta človek v Trockley je ve m življenju in za mnogo, mnogo tednov popolnoma izpre-menil njegov tok, da, lahko bi rekli tudi mesecev, kajti, kakor sem že povedal, je bil Trockley izredno zvest človek.
Tudi turistom je Trockley potožil radi koz v gajih, kjer bi sredi templjevih razvalin moral vladati mir in tišina. Toda ljubka Nancy s plavimi kodri se je bila zaljubila v mladega kozlička, ki se je bojevito zaletaval vanjo in nekoč je izjavila, da so koze naljubkejie Živali na svetu in da si bo kupila kozlička.
Gospod Trockley je bil sprva nekoliko zmeden in potem je bil zmeden Čedalje bolj—kajti Nancy Je bila tako lepa in njegovo zapuščeno srce tako žalostno. In tako se je končno zgodilo, kakor sem v svoje začudenje slišal, da je hodila Nancy na griče s svojim črnobelim kozličkom i n Trockley jo je spremljal. In ne enkrat sem opazil, kako sta se držala za rolp in se srečno in zaljubljeno swetjaüa, k*> je maši, razposajeni kozliček, ki se je nenadoma zbal lastne sence, pričel preplašeno skakati, in kako je Nancy, prikupna in nežna Nancy, vzela ta mali nestvor v naročje in ga stiianila k svoji pla-volasi glavic i, r
Na jesen je moral baron Netherwood odpotovati.
"Ali boste skrbeli za mojega kozlička? In ko ae vrnem v London, mi ga boate poslali, ne?" je rekla Nancy pred nami Trockley ju, a prav dobro sem slišal, da ga je tikala, ko je hodila sama z njim in sem jaz spremljal barona.
Sicer pa sta bila resnično lep par. Visoka in prikupna sta hodila sklonjena drug k drugemu, da je padala za njima le ena senca.
Nancy je torej odpotovala. Trockley je dal kozlička krčmar-ju, ki ga je posnal iz časov Nan-cyjinega bivanja — hodila sta k njemu na mleko — in je vedel, da bo kozliček pri njem v dobrih rokah.
In prihajala pisma iz Sicilije, Egipta. Indije. Trockley je postal nekoliko zaupnejši in zgo-vornejši. kakor pač vsak Človek, ki se je kom'no zaljubil.
Nekega dne je prišlo iz Londona pismo s prošnjo, naj pošlje kozlička. Medtem je preteklo že kar lepo število mesecev. Toda najti kozlička, ki mu je nekoč Nancy privezala na Zadnjo nogo W« davkov in lahko pora-pentUo, Je bilo kaj težko. Krč-marju je umrla žena in kozlička je dal svojemu bratu, ta pa eni svojih tet. dokler ae ni končno zopet znašel pri svojem starem in naglušnem pastirju. 1*am smo po dolgem iskanju prišli do čuvaja kos in pastir nam je pripeljal nekaj, kar je sicer imelo na zadnji nogi nekaj traku podobnega — toda, kaj bi vam pravil — skratka, bila je ogromna, grda in smrdeča koaa!
Luksenburški otok
Izviren dopis iz ene najmanjših držav Evrope
Pravijo, da pravljice niso resnične. No, čujte pravljico, ki je resnica: baljko o majhnem raju sredi pekla . . .
Nekoč je bila (m žal je še) neka celina, na kateri eo si države neprestano nasprotovale in se .pogosto vojskovale med seboj. Pred sto leti eo ustanovili majhno državico, ležečo med dvema velikima državama; ta pritlikavka med «amostojnimi deželami je arečno preživela vee vojne med obema aosedaima-tekmeceina in živi še vedno. Imenuje se — Luksemburško.
Ta deželica meri 2686 Četvor. kilometrov in šteje okrog 200,-000 prebivalcev. Vlada ji velika kneginja IChaptotta, dobra vladarica in vrla mati šesterih o-trok; vse prebivalstvo jo ima rado. Nič mano ni popularen njen soprog, knez Felix. Prav letos slavi ta državica stoletnico obstoja in prav za jubilej je torej zašk v kaj neprijeten položaj. Glavne jubilejne slawvoeti so (potekle še za mirnih dni. Krasne zgodovinske povorke in druge prireditve so pokazale, kako je ta mali narod vdan svoji državi in nje dinastiji. Sto let, ki kakšnih sto let! Stoletje več vojn med Francijo in ¡Nemčijo, stoletje revolucij, ki so porušile nekaj močnih prestolov in režimov. Med svetovno vojno so Luksem burško zasedli Nemci, po vojni pa se je zopet vrnila na stari tir.
Ta majhna država od nosno njeno glavno prestolno mesto Luksem burg se lahko pohvali, da ima nekaj, kar je na vsem svetu največje: so to tako zvene •kasemate, 28 km dolge, iz skal izklesane utrdbe, ki jih imenujejo "severni Gibraltar". Nekoč je bila tu nepremagljiva trdnjava. Medtem ko povsod drugod na svetu stražijo trdnjave in skrivajo njih vojaške skrivnosti, jih Luksemburžani pokažejo vsakemu tujcu. Pošast vojne ps jih je v zadnjih tednih prisilila, da so del kasematov priredili za zavetišče pred letalskimi napadi.
Luksemburško ima lestnl denar, znamke, poslaništva, konzulate, z Belgijo pa je v carinski uniji.
Celo ta deželica ima svojo armado. Prav letoa jo je povišala od 250 na 300 mož. Topovi te "vojske" rabijo v glavnem za oddajanje častnih salv ob državnih praznikih. Vzdrževanje teh 300 vojakov kajpak ne obremenjuje preveč državne blagajne in je tudi to eden izmed vzrokov, da srečni Ijuksemburžani plaču-
bljajo svoj denar za bolj prijetne reči.
Luksemburško je dežela naravnih lepot, krasnih polj, travnikov hi gozdov, med katerimi
bil prejel od Nancy, ml nI pokazal. vendar sem vedel, koliko je ara.
"Dragi moj," sem mu dejal, "kje pa je žena. ki bi si v res-
nici želela tega, o čemer govori? tj <r	^S	In kje je ven«, ki hi razumela, da
Imta T r oc k 1 e y. elegantni j ljubki kozliček tekom pol leta
Trockley je U nestvor prevzel, plačal pastirju in ob velikem veselju pobeli nov v luki peljal koso na ladjo ter poslal Nancy br-sojavko, ds je njeno željo ispol-nil in da pismo sledi. Toda zdaj je bilo konec ljubatni med prikupno Nancy in mestnim konzulom Trockley jem. Pisma, ki ga je
kozliček? In — Htm pristavil
preneha biti ljubki katera žena. tišje
"Kaj pa sem napraOfl takega?" Je bolestno vprašal Trock-ley.
"Morali bi kupiti drugega kozlička in Ji ga poslati," sem skomignil s rameni.
tiče kakcr kakšne pege rudniki in železarne, ki dajejo deželici industrijski značaj in ji nudijo tudi obilo finančnih koristi.
Zaradi sedanjih vojnih razmer v neposrednem sosedstvu nameravajo vsa ta podjetja začasno ustaviti. Tako bi se odkri-žali suma, da bi kot nevtralna država dobavljali tej ali oni vojskujoči se stranki vojni material. Zaradi ustavitve obratov bo prizadetih kakšnih 25,000 delavcev in nameščencev, ki tvorijo z rodbinami vred približno tretjino prebivalstva. Doslej je bilo blagostanje tolikšno, da v Luksem-burgu ni mogel uspevati noben starinar in tudi zastavljalnico niso poznali. Skoraj vaak dela vec ima hišico z vrtom. Siromaštva, kakor ga srečuješ v velemestih, tu skoraj ne poznajo.
Se pred mesecem so se v tem evropskem paradižu veselili iiv-Jjenja in sonca. Množice turistov eo jim z veeh vetrov prinašale denarja. Nenadno pa so jo vsi popihali, kakor če bi ustrelil v krdelo škorcev. Vojna se je pojavila na meji in navdala ljudi s strahom. Tesnobna tišina je zavladala po vsej deželi, samo daljno grmenje topov moti nočni mir v lepem in cvetočem mestu.
Tudi po Luksemburgru eo se pojavile plošče z napisom 'ABRT (zaklonišče) ob vhodih v kritja, ki so jih pripravi« v kleteh in v že omenjenih kasematah. „ Ob mojem odhodu so razvažali po vsem mestu vreče peska, v parkih so kopali jame za skrivališča. Kinematografe in kavarne morajo zapirati že ob 10. zvečer. Mesto, ki je bilo nedavno celo po polnoči dokaj živahno, je sedaj ponoči kakor izumrlo. Že se širijo vesti o izpraznitvi prestolnice , . .
Vas Schengen, ki leži na meji treh držav, Nemčije, Francije in Luksemburške, eo morali takoj izprazniti, kakor hitro so resneje spregovorili topovi z Magino-tove in Siegfriedove linije. Pred dnevi so še zahajali tja meščani ic Lukšemburga, da so opazovali z bližnjega hriba prodiranje francoske vojake. Prve dni eo se
vračali celo razočaranil^l se nič ne dogaja". So
smolo; nekaj dni pozneje! » lahko marsikaj videli u krat je že bil takle "lep rJ nekam nevaren. Sploh Jjei čilno, da prihajajo ljudje vat vojno kakor kakšno 1 ko borbo . ..
Vlada je prepovedala vil in drugih važnih potrj "Kaj bo jutri?" /a vprašuje dan za dnem lul burški državljan, zavedaj] da imajo marsikje v Evropi dobne skrbi. Nič ne prikriva j jega ogorčenja, da so ae lj] v sosedstvu zopet spustili v no in skalili Luksem burzai» dilo njihove prve dmvne st niče.
Geslo Luksemburžanovffl si: "Mir woelle bleiwe wat sin" (Hočemo ostati kar si Ni li to eno naj uprav ker gesel, kar jih lahko «|> _ majhen narod, ki ni nikomur vzel in ki nikomur ne preti, 1 več hoče ohraniti svojo 8VC svoj skromni prostor na
Da bi se ta želja \z\ vrlim Luksem bu ržanom, kakor vsem drugim, ki n teh težkih časih nič dru» ki verujejo, da imajo do tega naravno pravico.
A. Balaž v Jutrd
SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDN0TA izdaja stoje publikacije In possbno list Prosreta za kc ter potrebno agitacijo društev in članstva in za gaado svojih Idej. Ni aa aa propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatoričnl ta naznanila dragih organizacij in njih društev se ae aošiliaio liste Prasvi
IJiten to and Adwarhte
PMJNDECH'S YUGOSLAV
Folk Song9 and Mi Tamburitza Orchest
Station WW A*, Ivery Soodej 1 HS 8. Clark St.. Chics*. - Hm. i
TISKARNA S.N.P..
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ.
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . ■ ■ ■ '
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Gene smerne, unijsko delo prve r Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNPALE AVENUB TeL RockwHI 4004 CHICAGO, ILLINOIS
llet Pre«**« k «si s«r«t |4 JI u 11.21 »• al vrseks. r««. vala IsrtaiM i« dss. Ost
Zs Cicero te Chkaa« )e
______________17*
1	Ud sik la..............4.00	1 tednik te.............J*
2	tednika la............ 0.00	S tednika la............J V
S tednike te............ S.40	S tednike ta............J j
4 tednike ta............ 1.00	4 tednike ta............
I Udaikov ta........... wlé 0 tednikov ta...........
Ispotatte spodnji kupca, prftašita potroso vsete dessrl« »M M,MT Order v pismi ta al aareOte Prosveta, Hat. ki je vašs le-miss. ^ Pejasalte:—Vselej ksker hitro kateri teh članov prea«ks biti • SNPJ, ali ée se proeeli proč od drnšlne in bo ^teval ««« " ' tednik, bode moral tisti flaa Is detiéne drnšlne, ki Je Uko naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nasnaaiU »pravniltv» In obenem doplafeU dotično vsoto list« Prosveta. Akotefs m tedaj mora npravnUtvo aalšaU dotam aa to vsoto aaroesiso