^ na ruen »oboi. nedeN 1 to prssnikor. . iiilj except Saturdajl. PJ^ and Holiday« ,t*ah xxxviii Cmu lista ]• $100 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški ln upravnlikl prostori: S607 South Lawndale Ave. Office of Publlostloo: 1057 South Lasoidale Ara Telephone, Rockwell 4004 af5SJ. ■bagstk ž jkgVSg chicago 23. ill, torek, is. julija (july 1», me Acccptance for mailing at special rate of postage provided for ln section 1103. Act of Oct 3, 101T, authorised on June 4. 1018 Subscription »8.00 Yearly &tev.—number 137 ga spoznalo za iga izdajstva in kolaboracije )DBA DRUGIH [0BTO2ENCEV £RAD, 15. jul.—Ge Mihijlovič. bivši povelj Igikov in vojni minister i *ua)d ubešnl vladi i m, in dssel drugih lamed incar )• bilo spoznanih . iidsisiva in kolabora Mend in Italijani, sovraš poslavlja, v teku vojne in t smrt s ustrelitvijo. « j« izreklo vojaško so- sJutraj. rojaikega sodišča so pol Miha jI Džordževič, Ml-ifaovič in Mihajl Janko pdaednik sodišča je Dšor- bo eksekucija izvršena, uojeno. Dva izmed onih. bili obsojani v smrt. nista moča na obravnavi, Id je ključen* v soboto. Obso-blla v odsotnosti. Mihajlovlča so bili ob-r »mri Radoslav Radič, poveljnik četniške enote; Glič, vodja četnikov; Os-slorič, bivši policijski šef Draža Jovsnovič. •brijski šef v Belgradu; ►Trn Dlnič, bivši notra-v lutkarski vladi Mllans Nediča v Bel-Velibor Jonič, prosvetni ▼ Nedičevi vladi; Peter Iti bivši general; Juri) hivai trgovinski minister; Muiicki, bivši sdjutant Patra, in Mladen Zujič, Unik enote četnikov. lie in Zujič sta bila obeo-amrl v odsotnosti, lika t sodni dvorsni je rila smrtno obsodbo. Ml- * le bil miren, ko je bila * krecena. On je v teku ivo zanikal obdolžitve o « in kolaboraclji a ao-l Jugoslavije v vojnem Trdil le. da Je vedno šotore in da se je boril alim. * obtoženci so bili obso-npor. vojni škandal Ekriva brodne družbe kadile profite «andal se polagoma ISa dan so priSia dej. ^ 10 Pr'vatnc parobrod-F® ">?rmadile milijone **>&tovod vsote 21 mi- fifc:T Je kon- 111 federalni |x»morski »administraciji m voj- J^^Psnjje so dobile v "bilki pre- U b,-Jn« 'f-tmenu K? - -.plače , •' ca , T« • niso H.:„a[ce t Ve it1V)r,'-K;,v'1 bo 10 ^par EL ' v dvojni kom-nlče- doka-grmadile wjne, dobi. ■ ;;;: Jl'^h m bil E*** n-idenc nTraobforinr. ko 44 ** v'°žen »1/100.000 **»iane / **** tovodl ogromen nove podvr- * kaže, m pa ni "00,000 kapital Vae ban kaki so v profite *rot iz Domače vesti Poroka Southview, Pa.—Dne 6. julija sta se poročila John Benedict in Dorothy Vozel. Nevesta je hčerka znane družine John Vozel. Svatba se je vršila v Slovenskem domu. Obilo sreče! Iščejo sorodnike Greensburg, Pa.—Victor Ov-sec je prejel pismo od Marije Klevišar iz starega kraja, ki želi izvedeti za družino Frank Gor-šin, nekoč živeča v Avstriji in v Kočevju in katere otrokom je ona botra. Njen naslov je: Marija Klevišar, Nova gora, Sela pri Rateču št. 12, pošta Brusnica pri Novem Mestu, Slovenija, Jugoslavija. — Terezija Povod-nik, isti naslov, rojena v Zabu kovju pri Sevnici ob Savi, pa išče Ančko, Marijo in Franjo Črnič, doma iz Velikega Podgorja pri Sevnici ob Savi. Lahko pišejo tudi na naslov: Vic tor Ovsec, REf 2, Box 20, Greensburg, Pa. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrl Anton Brgoč iz Collin-wooda, star 73 let, doma iz Kala pri Košani, v Ameriki 40 let in član društva 126 SNPJ. Bil je vdovec. Tukaj zapušča brata Jožeta in več sorodnikov.—Pri družini Frank Sadar so se oglasile rojenice in pustile novorojenčka.—Zadnji četrtek je po dolgi bolezni umrla Mary Ka-t, *rojenaf Pavlovič,- stara 86 let, doma iz Selc, fara Slavina pri Postojni. Tukaj zapušča štiri sinove, dve hčeri, rejenko in tri sestre, v starem kraju brata, Južni Ameriki pa brata in sestro.—V Collinwoodu je umrl Steve Kanizay, star 67 let, rodom Hrvat, v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča ženo in dva sinova, v starem kraju pa hčer.—V Collin woodu sta se poročila Edward F. Intihar in Mary Cigoj. Nov grob v Mlnnesoti Virginia, Minn.—Po trimesečni bolezni je tukaj umrla Mary Bach, rojena Novak, stara 52 let. Tukaj zapušča moža, devet otrok in brata, v Clevelandu pa sestro Jennie Muhič ter bratranca Antona in Franka Novak. F. H. La Guardia odletel v Evropo New York, 15» jul.—F. H. La Guardia, direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA, in člani njegove delegacije so odleteli iz New Yorka v Evropo. Udeležili se bodo seje pveta UNRRA, ki se prične 5. avgusta v Ženevi, Švica. Naznanilo pravi, da bodo delegati obiskali Jugoslavijo, Italijo, Grčijo in taborišča pregnancev v Nemčiji. Policija v Iraku napadla demonetrante Bagdad, Irak, 15. jul.—Policl-a v Kirkuku je streljala na demonstrante in jih pet ubila, 14 pa ranila. Demonstracije so organizirali oljni delavci v znak protesta, ker je bila zahteva za zvišanje plače odbita. New Yorka in načelnik preiskovalnega odbora, je dejal, da člani tega odbora že zbirajo podatke v zvezi s pripravami za splošno preiskavi proti parabrodnim kompanijam. ' Senator Mitchell, demokrat iz Washingtona. je naznanil, da bo congresnik May. načelnik odse ka za vojaške zadeve, pozvan na zaslišanje. May je imel zveze z illinolskiim kom peni j srni. ki so dobile kontrakte od vojnega departments in naredile velike profite. Proslave prve francoske revolucije Truman poslal noto Bidaultu Paris. 15. jul—V tem in drugih mestih so se vršile proslave 157-letnice padca Bastilje, zgodovinskega dogodka prve francoske revolucije in ustanovitve republike. Republika se je rodila v znamenju "svobode, bratstva in pravičnosti." Predsednik francoske vlade in zunanji minister Georges Bi-dault je prejel noto s čestitkami od predsednika Trumana. "Francija je še vedno v ospredju svobodnih narodov sveta," pravi nota. "Ona še vedno naglaša načela svobode posameznika, ki so bila prvič izrečena pred 157 leti. Amerika pošilja Franciji tople pozdrave in želi vse najboljše francoskemu ljudstvu. Bidault se je zahvalil Truma« nu. V svojem odgovoru je dejal, da so oe Francozi pod vodstvom Lafayetta borili v ameriški revoluciji, ki je rezultirala v neodvisnosti od Velike Britanije. Ameriški vojaki so se v drugi svetovni vojni borili za osvoboditev Francije. "Mi smo stari prijatelji," pravi Bidault v odgovoru Trumanu, "Želim se zahvaliti za čestitke in izraziti napram ameriškemu ljudstvu globoko hvaležnost Francija." Bivši britski premier Wington Churchill je govoril v Metzu. Naglasil j« prijateljstvo med Veliko Britanijo in Francijo. V Parizu in drugih mestih so se vršile vojaške in delavske parade, katerih se je udeležilo več sto tisoč ijwdi. V Parizu je vodil vojaško parado general De Lattre, poveljnik francoske armade, ki se je borila na strani ameriških in britskih sil proti Nemcem na zapadni fronti. reuther zapreti z ofenzivo na mezdni fronti Unije bodo i/a v boj za zvišanj* plače PROTEST PROTI DRAGINJI Chicago. 15. jul.-r-Walter P. Reuther, predsednik unije združenih avtnih delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, je v miRtantnem govoru na delavskem shodu v Ci-ceru, čikaškem predmestju, za-pretil, da bodo unije začele o-fenzivo na mezdni fronti za zvišanje plač, če bo draginja naraščala. Shod je sklicala avtna unija, katere $lani so upoaleni v tovarnah divizije Electro-Motive v McCooku korporaedje General Motors. Ta je bil prvi shod v seriji, kateri bodo sklicani v bodočnosti po avtnih uhijah v vseh središčih avtne in sorodnih industrij. Mednorodna avtna unija ima čez 800,000 Članov. Reuther je v ovojem govoru ponovil prejšnje svarilo, da bodo unije šle v boj1 za zvišanje plače, če ne bo navijanje cen ustavljeno. Stavkovni vali bodo zajeli industrije od obrežja do obrežja. "Splošne demonstracije bodo uvod v stavko kupovalcev," je rejcel Reuther, "Uotroj za preprečen je injftfefje bo pognan v Člani italijaneke vlado zapriseženi Rim, 15. jul.—Člani nove italijanske vlade so bili včeraj zapriseženi. Predsednik vlade in zunanji« minister je Alcide de Gasperi. Krščanski demokrati, komunisti ln socialisti imajo pozicije v vladi. To je prva vlada italijanske republike, katere začasni predsednik je Enrico de Nicolas. tek. Naš (ffljl jo ustanovitev centralnih oaporov kupov^šlcev v vseh ameriških industrijskih mestih pod vodstvoif uradnikov delavakih unij. Miisa v polni V veri še ne zavedamo moči kot odjemalci. Potrebno je bojko-tiranje vseh produktov, katerih cene so poskočile. Milijarde dolarjev se stekajo v žepe ftpaku lantov, ki imajo svoje loMote v Washingtonu. TI so uspeli s pritiskom na kongres, da je odpravil učinkovito kontrolo cen. Senatorji in kongresnlkl so s svojo akcijo sankcionirali ropanje ameriškega ljudstva." Člani eksekutivnega odbora uniie United Farm Equipment & Metal Workers CIO so imeli istočasno sejo v hotelu Steven-su. Izrekli so se oklicanje stavk v tovarnah poljedelskih strojev če se ne bosta Al lis Chalmerr Co. in J. E. Case Co. podali in Ameriško posojilo Veliki Britaniji . Londonski listi posdravili akcijo kongresa Washington. D. C.. 15. jul.— Tu prevladuje mnenje, da bo Velika Britanija dobila prvi obrok od ameriškega posojila v vsoti $3,750,000 ta teden. Nižja kongresna zbornica je sankcionirala posojilo Veliki Britaniji zadnjo soboto. S tem je bila dolga in viharna debata glede posojila zaključena. Vprašanje je zdaj, ali bodo tudi druge države dobile posojila v Ameriki. Med temi državami je sovjetska Rusija. Gotovo Jo, da bo morala Rusija dati nekatere koncesije Ameriki za posojilo. Debata o posojilu Rusiji se jo pričela v kongresu. Pojavilo oo je že opozicijo. Načrt, da Velika Britanija do-bi posojilo, ki je bil sprejet v kongresu, bo predsednik Truman podpisal danes. Ceremonije, katerih se bodo udeležili re-prezentantl Velike Britanije, državni tajnik Byrnes in federalni zakladnik John Snyder, se bodo vršile v Bell hiši. London. 15. jul,—Listi so objavili vest, da je ameriški kongres odobril poaojilo Veliki Britaniji, na prvih straneh in pod velikimi naslovi. Objavili so tudi uvodnike z izrazi hvaležnosti. Pogajanje glede posojila Veliki Britaniji oo se pričelo prod sedmimi meseci. List Pictorial oravl med drugim, "do moramo biti hvaležni onim Američanom, ki so izrazili dobra besede nam v prilog, porabiti pa moramo oofrt bes>de nsiffi kritiko*."* Ru&i zvišali odmerke livil • Berlin, 13. jul.—Ruske vojaške avtoritete so odredilo zvišanj0 odmerkov žviil za nemške civiliste v sovjetski okupacijski coni. Delavci, uposleni v industrijah, bodo dobivali več kruha, mesa in drugih živil. Spopad med ameriškimi in jugoslovanskimi stražniki izravnali konflikt do 31. julija. Na ta datum se bo pričela kon vencijs te unije. Stavka je bila oklicana v tovarnah obeh kompanij, ko oto odbili zahtevo za zvišanje plače in izboljšanje delovnih pogojev. Ameriški delegati se vrnili domov Ameriiki delegati se vrnili domov Washington. D. Cm 15. jul.— Državni tajnik Byrnea, senatorja Connally in Vandenberg ter drugi člani ameriške delegacije oo se včeraj vrnili v Washington Is Pariza, kjer je bila konferenco zunanjih ministrov Štirih velesil zaključeno zadnji petek. Člani delegacije so dospeli v Washington s Trumanovim letalom "Sacred Cow." Byrnes je delaj pred časnikarji, da je bila konferenca deloma uspešna in storjen korak naprej v prilog svetovnemu miru. Delegate so pozdravili na letališču v Washingtonu predsednik Truman in uradniki državnega departmenta. Byrnes se jo potem odpeljol v Belo hišo, kjer je imel važne razgovore s Trumanom ln člani kabineta. Uradno naznanilo pravi, da bo Byrnes govoril po radiu ln poročal ameriškemu ljudstvu o rezultatu konferenco z Moloto-vom, Bevinom in Bidoultom, zunanjimi miniotri Rusijo, Velike Britanije in Francijo. Zunanji miniotri so oo sporazumeli k lede sklicanja mirovne konference roprezpntantov 21 raveznlftkfti drŽav, * * Konferenca se bo pričels 20. julija v Pari zu. Sporazum je bil dosežen glede mirovnih pogodb so Itali jo, Rumunijo, Bolgarijo, Ograko la Finsko, bivšo satelite oslščo, toda vprašanja ^n problemi glede bodočnosti Nemčijo in Av strije niso bili rešeni. O teh bo rszprsva na mirovni konferenci. Zunanji ministri so konferira 11 v Parizu 28 dni, Byrnoo jo odletel v francosko prestolnico 13. junljs, < Byrnes je dojel, da Je za sklicanje nove konference zunanjih ministrov pred zasedanjem skupščine Združenih norodov 23. septembra v New Yorku. Truman je informiral državnega tajnika, da je kongres odobril posojilo v vsoti $3,750,000,000 Veliki Brito-fiiji, Byrnes je pozdravil odo britev. 'J** fl "Boom sad bael." tnflaHla la deflartla. ohola je eeojetve kepitsllsma. kater/ mm ao nadeli čedno Ruski delavski načrt kritiziran Opozicija proti regimentaciji na Japonskem Tokio, 15. jul,—Člani ekonomske ln znanstvene bran že štaba generala Douglass MacArthur-Jo, vrhovnega poveljnika okupacijske sile na Japonskem, so ob javili izjavo z obdolžltvljo, "da nekateri elementi skušajo dobiti kontrolo In vodstvo delavskega gibanja na Japonskem." Izjsva je obsodbs ruskegs delavskega načrts, ki je bil predložen člsnom zavezniškega sveta za Japonsko zadnjo sredo. Avtor načrta je ruski general Kuz-ma Dere v jarko, Dasi izjavo ne vsebuje besede "komunizem", Je v bistvu odo-btitev stališča, katero je zavzel George Atcheson, načelnik zavezniškega svets in reprezen-tsnt Amerike. Itjava nsglaša med drugim, "da načrt pred vi veda regimentacijo japonakih delavcev pod vodstvom levičarjev, Ta naj bi naaledila prejšnjo desničarsko regimentacijo na Japonskem. Ruski načrt vse buje določbo, ds delavci, ki za Dva jugoslovanška vojaka ubita v bližini . Morganove linijo GENERALNA STAVKA KONČANA Trat 15, jul,—Ameriški in ju-goslovanaki vojaški stražniki so se spopadli v bližini Morganove linije v Julijski Krajini in dva jugoslovanska vojaka sta bila ubita. (Poveljstvo 88. ameriške divizije v Gorici trdi, do so jugoolo-vanski vojaki nopadli ameriške stražnike iz zasedo v nekem kraju ob reki Soči, do{lm Jo radio Belgrad naznanil, do so omorl-ške čete oddale prve otrele. Naznanilo dostavlja, da so Američani provociroll spopad.) Generalna stavka, katero je bila oklicana v Trstu in okolici, je bila končana v soboto. Stavka je paraliiirala promet. Ameriške vojaške avtoritete so zaprotile z aretacijo članov stavkovnega odbora, ki so naklonjeni Jugoslaviji. Naznanilo o preklicu stavke Je bilo objavljano v liotu Giornale AUeato, glasilu zavesniške vojaške vlado. Stovko jo bila oklicana v znak protesta proti fašistični agresiji. V tej jo bilo savojovatiih okrog 200,000 dolovcov. General Bryont E. Moors, poveljnik omorllko divizijo, Js ds* jsl, do oo jugoolovanokl vojaški stražniki prekoračili Morgsnovo Unijo v dveh krajih In ds jo do spopada pililo v ^meriško-brit-skl okupacijski coni. Rim, 15. Jul.—Italijanska čas-nlška agenturo Ansa poroča, ds sts bili dve bombi vrženi no po-olopje v Trstu, kjer Jo bil glov-ni stan komunistične stranko. V tem poslopju Je zdoj policijski stan. Poročilo dostavljs, do bombi nista povzročili nobene Škode ln da ni bil nihče ranjen. Maršal Tito ni bil napaden On potuje po Črni gori Belgrad. 15. jul.—Ministrstvo za Informacije je zanikalo poročilo, da je bil maršal Tito napaden, ranjen in da so go napadalci skušali umoriti. "Maršal Tito potuje po Črni gori," je dejal besednik ministrstva, "On je obiskal več krojev in vasi in govoril no shodih v zvezi s proslovsmi črnogorskega državnega praznika." Vest, ds je bil izvršen atentat na Tita, so objavili italijanski listi v Hirnii zadnjo soboto. Ta Je bazlrsls no poročilu iz Zagreba, hrvaškega glavnega mesta. i Potovsky imenovan za predsednika unije New York, 15, jul.-^Jocob 8. Potovsky Je bil Imenovsn za predsednika oblačilne unije Amalgamated Clothing Workers, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Nasledil Je Kidney js Hillmsna, ki je umrl zadnjo sredo. Potovsky Je bil doslej tajnik blagajnik unije. Njegovo pozicijo je dobil Frank Rosenhleum, podpredsednik u-nlje. Potovsky je dejol da bo Izvajal smernice, katera je začrtal Hillman. stavkajo, lahko prevzamejo In obratujejo prizadete tovarne.** Izjava dalje pravi, da načrt je v naoprotju r lostninsklml pro-vira ml. Ta dolote zasego privatne Isstnine brez odškodnin«. jfeyflt" i PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Of LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE oi and puMlahod by I1ot«m national ___n Zdrušene drftave (isven Chicees) la ■a leto. S3.00 as pol lata. f 140 «S Utrl lata; m Chicago la oltolloo Cook Co* 0740 aa oalo Ulo. 03.75 aa pol lolai aa inosemetvo S« 00. Subscription rstes: (or Ibo United Stalo« (except Chicago) and Canada 0040 per rear. Chicafo and Cook County 0740 per year, foreign countries 0040 per year. Com oglasov po dogovoru^-llokopUl dopiaov In ilankov ae no vraiejo. Rokopisi literarno vsebine (šrtioe. peveelL drame, pesmi itd.) s« vrnejo pošiljatelju la v slučaju, 6o Jo prilošU Jtdvertising rata« on egrsemert*—Mnnoacdpis of Md aiMirflrlttd articles will not be returned. Other audi es stories, plays, poems, etc* will bo returned to sender only when accompanied by setf-addreeeed and atabpod envelope. Neslo* na vse. kar ima stik s liatomi PROSVETA 2857-50 So. Lawndale Ara, Chicago 29. Illinois STRUPENA PROPAGANDA Cleveland. O.—Po smrti velikega državnika Roosevelta se je razlila po vsem svetu strupena propaganda proti Rusiji in ostalim slovanskim državam. Nikjer ni meje ne dostojnosti, temveč Iz velikih hudournikov bruha grda laž, zavajanje in intrige kot za stavo. Kdor bolj laže, udriha in zavaja, temvečjo dobi nagrado, od papeža pa božji blagoslov in posmrtno življenje. Lažejo in udrihajo po Slovanih kakor da so gsrjava prikazen, izrodki vsega človeštva, do-čim so zapadne nazadnjaške države čiste in nedolžne device. Da, majhne in prodane duše danes širijo najustudnejše laži in nizkotne misli o preprostemu človeku sveta. Ko se je vojna bližala proti koncu, so se sesta- ne zaveda? Kdaj se bo ponosno zasmejal raznim zavajalcem in prodanim dušam, in rekel, da je dosti teh komedij, zadosti tega cirkusa? Ca* je, da bi spregovoril na ves glas: "Ne boš me več zavajal, ne boš me več izkoriščal! Pamet imam in moč!" Takrat, ko se bo človek iznašel, bo postalo življenje raj za vse, medtem pa bodo šli vsi pfc-marji, prodane duše, lažnivi novinarji in kolonarij med staro Šaro. Človek bo užival lepo in veselo življenje brez ljudskih izkoriščevalcev. John Fllipič. V tem so vsi Prihaja na svetlo ... . Ai i ju ui. I onzaia provi jwiivu, »u »c o Ze več dni zavzemsjo važno mesto v dnevnem tisku odkritja ^ novinarj| v New Yorku in na senatnega odseka za preiskavo vojnega profitarstva pod vodstvom rgrnih podatkov priAU senatorja Meeda iz New Yorka. Vzrok te senzacije je, ker je dQ „JJj|i4kftf ^ ge vse evropske prizedet kongresnik May iz Kentuckyja, načelnik odseka za vo- države nagibajo na levo in prav jaške zadeve nižje zbornice. Vsled te pozicije je on eden najbolj tako y vplivnih osebnosti v kongresu, v vojaških zadevah je on sploh Na ^^ situacije, če odločilna osebnost. Z generalnim štabom je vedno igral roka v h0Čej0 ohraniti kapitalizem, mo- roki in bil, kakor je tudi še danes, glasnik vseh militsristov v nižji rajQ napeti vse giIe da ^uvijo zbornici. /■ pot prodirajocemu socializmu, Kadar je Uko prominentna in vplivna osebnost kot je kongres- kajti ta je v 8Qnem pohodu in nik May zapletena v kak tak škandal kot zdaj prihaja na svetlo, dosef{ei najbolj zaostale narode je res novica. In kongresnik Mey se nahaja v tako globokem blatu, ln ^^ne vafil# da ne vemo, kako se bo izkopsl. V kongresu se je sicer že pral, odkar se piše zgodovina, je toda opral se ni. Ta afera v resnici z vsakim dnem postaja bolj človeštvo neprestano trpelo markantna in — smrdljiva. vsled sebičnosti in pohlepa. Na Ampak nam se dozdeva, sploh smo sigurni, da bo Meadov se- gvetu je vsega dovolj za vse, le natni odsek lehko odkril še celo verigo enskih ali podobnih škan- bratstva ni! Če bi bil danes svet dalov, sko bo hotel grebsti po gnojišču onih ufree eaterprizerjev", ZKrajen na zadružni podlagi in ki so si na račun vojne, sploh ne račun krvi in razdejanja in smrti medsebojnem sporazumu, bi bil in solza nagromadili velika bogastvs. To ni nič novega. Za "free reš človek vreden sveta. Ker pa enterprizerje" je vojne sploh najbogatejši zlati rudnik. Se vsaka vlada sebičnost, ljudje preže vojna jo porodila cel regiment ali celo armado novih milijonarjev, drug na drugega, da bi na lep Čim večja, čim strašnejša in čim daljša je vojna, tem več je trgov- način žrtvi zavili vrat. cev s smrtjo in tem več vojnih milijonarjev. . Ali je mogoče, da imajo go Ako se pravilno spominjamo, je prva svetovna vojna v tej de- tovi sebični spletkarji v javnem želi ustvsrila okrog 21,000 novih milijonarjev in multimilijonar- življenju tako malo odgovorno- Jev. Tisto vojna je stala Amerikd direktno "le" okrog 37 milijard sti ter Smatrajo ljudstvo za m- dolarjev (indirektno jo stene že čez sto milijsrd). Ker pa je bila čevo paro? Ko poslušaš radio- ' zadnja vojna v vseh pogledih veliko "boljša" in dražja, kajti je poročevalce, ko čitaš uredniške stala samo Ameriko do danes čez 400 milijard dolarjev, da o krvi članke meščanskih listov, vidiš, in solzsh in trpljenju sploh ne govorimo, iz tegs logično sledi, da da so vsi do pičice enaki, obna- je porodila sorszmerno tudi toliko več novih mllijonsrjev, vsaj pa šajo se kot opice, pišejo in go* neprimerno zredile že prej etsblirane multimilijonar je. Slednje vorijo kot papige sodimo tudi po tem, ker je zadnja vojna še bolj skoncentrirsla enako učeni. bogastvo dežele v rokah slino bogstlh ln mogočnih lastnikov vele- Vse, kar se na svetu zgodi do- korporscij, po številu okng 200, izmed keterih jih je okrog 65 brega ali slabega, je kriv ruski pravth industrijskih kolosov tipa General Motors. Tods vrnimo komunizem. Ruski komunizem se k tej preiskavi vojnih dobičkarjev. Jt Joty da 1* toU*° *»vk * de" 1 * želi, komunizem je kriv druge V tej »fert, v kateri j. prizadet koncile M.y, je senatna pre- J™*™/^^^" Ukev. do zde, pok.«., .ledenike - pod.U ,o bomo .e v gro- v^17e pHdfdo bih potezeh, brez zanimivih deUjlev. v ' nni so krivi ker Kotlzgleda, se je v Chlcsgu Ukoj po Pesrl Hsrborju znašla četvorica "free enterprlzerjev", malih ščurkov, ki so goreli od P- ^ triotizma ln -veda želeli ^magatl svoji domovini Ta štlriperes- JJ™*rf »ptZ deS- na deteljice so bili: neki A. B. Cell man J T. Weiss dr. Henry » 2 RJ ^ k*muniBii m Garsson ln njegov brat Murray s policijskim1 rekordom. Prva vi'vseh hov kar jih je v pa- dva sta imela nekaj tisočakov, dr. Garsaon pa možgane. peževem arhivu. Vsak gib, ki Z denarjem prvih dveh je ta četvorica kupila mejhno Illinois £ naredl Stallnf tudl če ge mu Wetchcase Co., vredno $137,400, in okrog tega Jedra ustanovila na obegi dUka na brkih ^^ papirju celo vrsto — po številu 18 — novih podjetjih ali "pod- in se 2Rražaja Velik je ta Jetij". Senator Mead Je to piramido označil za "papirnati impe- Krešnik komunizem in odveze rij." tu J o dobi» «a tako »P°vedu- "Braintruster" tega "papirnatega imperija Je bil dr. Garsson. jej0 razne prodane duše. Ko- On je šel tudi v Weahlngtonu takoj na delo, dobil dobre zveze vi munlzem [n z njim vse Ruse je vplivnih krogih ln tskoj dobil prvi kontrskt za tri milijone do-ftreba p0flatl na dno p^la, kajt< larjev zs Izdelsvo munlclje. Sploh Je ta kontrakt še prej dobil Mhtevajo pravico in boljšo člo- predno Je ta Četvorica vedela, kje bo izdelovsla municijo. Prve- druibo za vse človeštvo, mu kontraktu so sledili nsdsljnjl kontrskt! v skupni vsoti $78,- katero si sedsj prisvaja nekaj 094,100. Vse seveda na podlagi "cost-plusa" — kritje vseh stro- kefcičnežev. Tska je morala Va škov, neglede kako veliki ln potratni, plua garantirano mero pro- tlkana in z nJim vred vseh re fita. akcionarjev sveta. Za majhne ščurke, ki so začeli iz nič, je za 78 milijončkov do- imperialist!, laški papež, iz- larjev velika naročila že čeden uspeh. Koliko profita je ta četvo- korlščevalcl in lumpje vsega rlca spravila v svoj žep, še nI znano, toda znašati Je moral čednd iVeta imajo dobre vzroke, da milijone. Najnovejša vest se glasi, ko pišemo to vrstice, da »o blatijo in lažejo o Rusiji in nje načelni V i ln lastniki tega "papirnatega Imperija" ponudili vladi nih voditeljih, ni pa pošteno od milijon dolarjev za "spravo", da se izognejo kriminalni proseku- delavskih voditelje*, na primer cJI. Dr Garsson »e zdaj "zdravi" na Kubi v družbi svojoga brata, v Angliji, da napadajo in blatijo ostala dva partneija pa tudl vedrita v nekem skrivališču. komunizem. Žalostno je, kar * vse danes počenja delavska vla- Kot je razvidno, se ima ta četvorica zs svojo veliko srečo zs- ds v Angliji Ali je mogoče da hvaliti predvsem končniku May ju, ki je poskrbel, da je Gan«o- bodo delavske maM^Mele_teke nov 'imperij" prlicl do Uko mastnih vladnih naročil. Načelni^ «« »cializma kot ga prakticira- vojnega deparimenta eo pr«l Meadovim odsekom povedali, kakb jo danee v AnKlijl. je kongreamk May nanje pntiakal in skrbel, da so Garasonov; Vsi veno rt t Y RuJ i'udje dobili, kar so h«»teli Pod njegovim pritiakom « *<*>M tudi 'nay flag" v priznanje čeprav so bili ordnanski častniki (nabavitelj! orožja ln munlclje) proti temu. I* -n.,..l4ki -.K-ialiati naalanlaio Najbolj čudno pri tem je to. zakaj se je kongresnik May toliko £ brigal to "tuje" (illl.K>uko) penijetje /ongresnlki ^.vadno £ „ , a BoetaUaiinRv Rusiji brigajo za Uke interen v avojih dl.triktlh .il drUvah »n Je ,>od n§ ^ močno sumnjo. da - Je v tej aferi okoristil in prišel do 2100 .krov a|, ion^rvatlvci. velikega gozda v Kentuckyju. Dr. Garsaon Je namreč na paplrjli ------ .----------------- .Vsi so enaki. Radi angleških ustanovil tudi Cumberland Lumber Co., od katert- je njegov im- ^ llKubi| u led m perij" naročil "le«iM za preko 4« tleočakov, tods^ga nI ^"»LialUr.n po vsem svetu. Če b< prejel. Za $18.000 čekov na Cumberland Lumber Co. je pcnlplsan kdo ^^ kapitalizma kongreanik May, toda on pravi, da nI niti centa v žep spravil. Ne- ^^ to ang|€4k4 ka priča je Izpovedala, da Je nekdo kupil Omenjeni tozd ^a ^ ^ ^ ^^ grešnika May j. Neki ra.Uluival^ Mn^fga ^^Wli d II^o ™ ^^ d. .U mu dva G.r«onova ^Ji^^i^SU« pametno mUUti in rabiti pozicijo v Novi Mehiki z letno pMolM » ^ katero ima. a se je Senator Mltehell iz Waahlngtona Je dejal, da mu je neki C.ar»o-1 ^ nov lobiat obljubil $5,000 "sn kampanjske stroške", ako ustavi ee- IZ PITTSBURŠKE KAMPANJE ZA MLA-DINSKO BOLNICO Pltteburgh. Pa. — Prvi izkaz darovalcev v sklad mladinske bolnice v Sloveniji je sijajno spričevalo kako bijejo srca pitts-burških zavednih rojakov in rojakinj. Iz tega je razvidno, da smo doslej obiskali okrog 100 družin, ki so prispevale več kot $700. In to je le površno poročilo. Še več nabiralnih pol je V rokah naših delavcev in delavk, ki pa še niso naredile svojega poročila. K temu Izkazu naj se še pri šteje $1000, katere je odobril Slovenski dom, $100, katere je odobrilo samostojno podporno društvo "Slovenski Orel", $50, katere je odobrilo društvo št. 118 SNPJ, "Morning Star" SNPJ je darovalo $25; sv. Jožef št. 12 ABZ $25, kar znaša skoro dva tisoč dolarjev. i Nabiralci poročajo, da so povsod bili prijazno sprejeti, da ,e le par slov. družin, ki niso ka zale nobenega zanimanja za mladinsko bolnico, menda zato, ker vsi listi ne agitirajo zanjp in je vsled tega mhogim to nekaj čisto novega. 'V hišah, Hi dobivajo napredne liste, vlada veliko zanimanje. Vsak želi, da bi kampanja dobro uspela, da bo vsak Slovenec in Slovenka vssj nekaj prispevala v sklad in da bo ta spomenik tem večji in lepši, da bo okrevalo čim več bolnih otrok v Sloveniji. Odbor poziva vse, aktiviste, ki imajo pole, da se podajo nemudoma na dely, rojake pa se prosi, da darujejo in gredo na roke pri trudapolnem delu. Ni toliko važno, koliko kdo prispeva, bolj važno je, da vsaka družina in vsak posameznik daruje nekaj za tako plemenito stvar. Nabiralld Joeephlne Oblak in Joaephine Jergel. Društvo sv. Štefana št. 26 ABZ $50. Po $25: Matiaj Skender, Frank Starman, Mike Kos. Po $20: John in Paulina Fabec. Po $15: Frank in Josephine Oblak. Po $10: Frank Struna, Millvale, Pa., Louis Varoga, Wllklnsburg, Pa., Anton ln Karollna Stanič, John Jeregl, Louis Hall. Po $5: Ja kob Moder, Joseph LubiČ, Mary "Snyder. Skupaj sbrall 0228.00.J, Nabiralec Joeeph Grame. N. Side. Po $10: John Munich, Jakob Volkar. Mary Seljak $6. Po $5: Joseph Grame, Luka in Mary Pešut, Josephine Donas, Joseph Dolmovič, Frank Miklav-čič, Louis Boškovič, Anton Sa dar ml., Joseph Mestnjak. John in Marija Simončič, Nikolaj Povše, Joseph Knaus, Josephine Boštjančič, Ignacr Zupančič, Jernej Rebec, Louis^Flore, Joseph Butkovlč. Skupal sbral $126.00. Nabiralec Paul Kli^. Po $25: Paul Klun, Anton SeleS John Klobučar $20. Po $10: Joeeph Boškovič, Gebrge Prijanovič. Po $5: Anton Carter, Louis Ogrizek, Louis Rtrsa (Oil City. Pa.) Thomas Garašič in žena. Frank Cvetič ml., Andrej Selamon ln ?ena, Frank Alič. Matija Fran kovič. Skupe) sbral 0130. Nabiralca Joeeph ln Marija Koračič. Millvale. Pa. Po 010. John Borštnar. Anton ln Marija Jordan. Po |5: Marie. Joeeph. Gloria, Joseph ln Marija Kova-čič. Ludvig Brlak. Frank LubiČ. Amalija Pecman. Skupal abrale Mary Balkovec. Po $5: John Zbašnik, Frank Spišič, Julius Renner, Louis Rešeta, Elizabeth Hrvatin, Peter Kroteč, Antonija Hlad, Adolf Besal, Frančiška in Filip Progar, Danica Maganja. Skupaj 099. Nabiralec George ' Witkovič. Po $10: Matija Rogina, John in Mary Vidmar. Po $5: Johnny in Jean Vidmar, Joseph Briški, Joseph Bel j an, Frances Kiren, Anton Čprohar. Skupaj $50. Pripomba: Poleg imenovanih darovalcev je nekaj oseb, ki so darovale manj kot $5. Nekateri so obljubili, da bodo še kaj dodali predno bo kampanja zaključena. Vse te bomo priobčili proti koncu naše kampanje. Geo. Witkovich, tajnik. PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO IN RELIF Sheboygan. Wis. — Za pomoč stari domovini so se združeno zavzela sledeča sheboyganska društva: Nada, Ilirija, Sloven sko združenje, št. 144 KSKJ, št. 157 KSKJ, št. 10 JPZS, št. 4 JPSZ, št. 344 SNPJ, št. 42 SNPJ in društvo št. 82 ABZ. Sprva so nameravala ta društva prirediti to poletje velik skupni piknik, ker pa so se med tem razmere spremenile v toliko, da ga vsled pomanjkanja raznih potrebščin ni bilo mogoče prirediti, so zastopniki omenjenih društev sklenili, da se v ta namen pobira prostovoljne prispevke med rojaki. Sklenjeno je bilo, da gre polovica nabrane vsote za mladinsko bolnišnico, drtoga polovica pa za življenjske potrebščine. Ker pa je nekaj društev in več posameznikov prispevalo svoj dar izključno za mladinsko bolnišnico, zato odpade večja vsota za bolnico kot za življenjske potrebščine. Skupna vsota nabranih prispevkov znaša $909.05. Od te vsote gre za bolnico $616.50, za nakup potrebščin pa . $277.50 $15.05 pa je bilo stroškov v zvezi s to kampanjo. Darovala to sledeča društva in posamezniki: Po $25: društvo 344 SNPJ, društvo 10 JPSZ, društvo Nada in Anton in Julija Zorman. Po $15: Josip Stru-pek, Josip Finst in Josip Križaj. Po $10: društvo 157 KSKJ, društvo Ilirija, društvo Ameriško slovensko združenje, Mike Pavel, Ignac Zupančič, Joe Rup-nik in žena, Frank Turk (krojač), Fred Toman in žena, Josephine Kushman in John Beni-gar. George Pistotnik $7, Anton Debevc $6.50 in Frances Skrube $6. Po $5: Matt Dragan in žena, Louis Frančič, Anton Schmautz (ta je v naši naselbini že največ daroval), Fred Stokelbush, Martin Jelene, Frank Fale, Anton Ribich (Mead ave.), Joe Andrey, Frank Pečnik, Val Breznik, Frank Nagode, Anton Kolar, Louis Klančar, Chas. Starich, mrs. L. Kastelič, John Dragan, Mark Vrabec, Leo Milostnik, John Podržaj, John Droll, Frank Stih, Josip Yeraj, Jack Rupnik, John Simone, F. Urbančič, Les Hoeble, John Popovič, Anton Perme, Tereza Zagožen, John Turk, Anton Vičič, Vincent Kotnik, Victor Turk, John Spendal, John Potočnik, Val Skrube, Mary Fludernik, Mary Jacgutte, John Plesetz, Joe Matelko, Jack Jenko (615 Alab ave.), Joe Zaletel, Matt Koščak st., Frank Jamnik, Josip Poženel, Josip Gorenc, Leo Pregelc, Mary Lan-ge, Frank Saje, R. 1, Josip Se banc, John Grandlič, John Se-banz, Mary Urabec, Frank Ri bich, R 4, Jack Menhardt, Joe Golob, Frank Remshak, John Baboschek, Martin Znidaršič, Julia Zorman ml., Frank Turk, N. Y. ave. in Anton Rakun. Dalje so darovale dve osebi bo $4, štiriindvajset po $3, petinsedemdeset po $2, štiri po $1.50, oseminosemdeset po $1, dve po 75c,< petnajst jo 50c, ena 30 in pet po 25c. Darovalcem in nabiralcem najlepša hvala! Pravo hvaležnost za vaše požrtvovanje in trud pa vam bodo mnogo let izkazovala tisočera ginjena srca onkraj morja! Leo Milostnik. tajnik. COfS m COtS A O NAŠI SLOVENSKI ZADRUŽNI ZVEZI Cleveland, O.—Kakor poroča mr. Anton Bokal st., predsednik Slovenske zadružne zveze, se bo na podlagi sklepa odbora direktorjev te dni začelo delničarjem deliti čeke ^v skupnem znesku $2,000r kot dlvidende na njih delnice. du Fisher Body delavcev, baseball skupinam itd. "Od leta 1913, ko je bila naša Zadružna zveza ustanovljena, so delničarji vedno skušali to podjetje večati in širiti, tako smo lansko leto otvorili še eno Zadružno prodajalno* na 821 E. 222 st., tako imamo sedaj kar Nabiralec FUlp Progar. Po $10: Louis In Anna Trontel, natno preiskavo Jih. po profitih. Kjer se tako razsiplje denar kot se je v Washing- Kot te rečeno bo kongrenni odaek lahko odkril aU>tine |udobnih I tonu med vojno, ko milijarde niso nič štele, tem Je naravno tudi akcij "free enterpriaerjav", ki merijo svoj patriotuem po dolar- * dosti smrsdu. Andrew Zupane, predsednik gospodarskega odbora, Anton Boksi st., predsednik Slovenske zadruge, in John Hrovat, podpredsednik, pripravljajo čeke. Mr. Bokal ;je pripomnil pri tem sledeče: "Z veseljem prihajam s tem poročilom, da bodo člani naše zadruge znali zopet ceniti vrednost zadružništva ali kooperativnega delovanja. Ti čeki ali dlvidende so vzeti iz do bička, katerega je zopet nare dila naša zadruga, se opirajo ali delijo na višek nakupovanja blage od strani naših delničarjev; čim več je kdo pri nas kupoval, tem več je deležen delitve profita. Kakor znano je vsak naš delničar upravičen laatovat! sa mo eno delnico, kar ga upravi-čuje do delitve dobička. Ta vsota, ki bo v krat ken razdeljena, je samo en del $9,-500.00 namenjenega celokupne-ga zneska od dobička na razpo lago za razdelitev. Da naša Zadružna zveza s svojimi prods jslnimi v resnici posluje na demokratičen način In pomaga tudi javnosti, se lahko trdi tudi is razloge, ker je še darovsla gotove zneske in tudl blago v razne dobrodelne namene kakor Rdečemu križu, za vojni podpor nI iklad. za otroško bolnišnico v Sloveniji, stavkovnemu skla- štiri naše prodajalne. Glavna teh je na 667 E. 152 st., ena na 712 E. 200 st., ena pa na 16201 Waterloo Rd. "Kakor znano, so delavci; pro fesionalci, obrtniki in trgovci vsi individualno organizirani v društva, da imajo koristi v slučaju kake nesreče, bolezni sli smrti, mi, zadrugarji smo pa or ganizirani, da imajo koristi delničarji, oziroma odjemalci. V akutnih časih, ko primanjkuje blaga na trgu ali vsled draginje je večkrat odjemalec v zadregi in brez pomoči, toda naši člani pa znajo ceniti svojo organize cijo (zadrugo), ker se ves njen dobiček med nje rszdeli." Mr. Boksi je k sklepu nagla sil: "Informirajte se glede ns še zadruge, predvsem vas ps vabimo, ds si ogledate naše trgovine In da kupujete pri nas. Uverjenl smo. ds boste tam pri jezno in točno postreženHn ds boste pri nas dobili blsgo najboljše vrste po zmernih ceneh Clevelandčanl, postanite delničarji našega zadružnege podjetje!" J. P. ---- Plketna straža pred mentno hišo v Dalasu, katero lastuje ultrareakcic senator O'Daniel. ki ja iti sadavilvi OPA zvišal alaj ln nekemu vojnemu vateri ročil Ugonsko tiralico. 0'! je eden najbolj zagrizeni sprotnlkov OPA v senatu. PISMO S HOTAVLJ NA GORENJSKEM Girard, O.—Prejel sem od moje matere, ki je da 5. maja 1946, in se glasi: "Ljubi sin!—Prejela sen osem paketov, ki si jih Zelo sem bila zadovoljna smo rekli, da živimo v An ko smo jedli juho. Ako bilo Amerike, bi bili zelo tukaj. Prav lepo se Ti ljujem za vse. Časopise vitek smo tudi prejeli, va go pa samo številko in p zavitku pa je bila jugosloi znamka, katero vem, da nalepil. Sedaj pa Ti bom malo la velikansko parado, ki i imeli na prvega maja. tavljah smo se zbrali skuj mladi in stari. Vozove a krasili z zastavicami in potem pa so jih zasedli o ki in delavci iz tovarne, radi smo imeli tudi osebni Čevljarji so krpali čevlji karice čipkale, tesarji so na tovornih avtomobilih it di Tvoja mati se je udelei slavnostne parade in delali lo. Franc je namreč za par volov in nas peljal. Na Hotavlje so prišli iz nje vasi, potem pa smo šli no v Gorenjo vas, na Tri Dobravo. Kaj takega še^ dela Poljanska dolina! so bili okrašeni z zastavam vrst. Tako smo se vozili silno navdušeni, drugi d smo bili skoro bolni od i veselja, ker smo zopet p( vali prvi maj svobodno. Dragi sin, inum pro Tebe, na.nreč če bi poslati smeriško zastavo.J je ne znajo narediti, vih« ruske in jugoslovanske n samo ameriške ni bilo. Naznanjam Ti. da m Jf| jala doma Franca Ti ver po domače Graparj. va 1 na Hotavljah pn sestri rem razumet.. ks*o je < ona prit. d- m, da je delegatmj. pn r J gsnizaciji UNKRA TodJ| ne verjamemo kajV ? neki Ljubljančan, k- " spremljal k ^JJ zadnjič doma O leti ključujem In Tejn zdrsvljam. kakor družino" Tako mi^^V^ venski narod J«^^ praznoval dela vi maj. Ta ^od , „o v. eo* doba ramo po tej w ^ , bratsko obnovi no. ,i JULIJA IMA i iz nove, prerojene tvenije in Jugoslavije iiti našo kemično industrijo z našimi ti silami—naša velika naloga Sredi aprila se je -pu vršil kongres delav-fnameščencev kemične ln-Jugoslavije in polagal obračun dosedanjega dpenem pa postavil teme-,|odoče sindikalno organi-, delo pri obnovi in (Ivine industrije Jugoslavia o sindikatih, ki ga ,i tovariš Peter Vukelič, nzvidno, da je sindikal-nizacija zajela delavstvo iirino, ni pa prodrla v Delale so se tudi na-ri sklepanju kolektivnih in glede tarifne politike, je bila tudi v tem, da pjteri sindikalni funkcio-polagali premalo pozorno-i izbiro kadrov, ki so jih v sindikalno šolo, ki jo jvil glavni odbor v Bel-Prav tako niso bili sin-dovolj preudarni pri pred-udarnikov in izumite-odlikovanja in nagrade. _ ae je ponekod pokazalo tihno sodelovanje med sin-kimi organizacijami #in u-sni podjetij. gilo je poročilo o tarifni d Zveze delavcev in name-rv kemične industrije. Ko Ba kmalu po osvobojen ju H uredba o reguliranju plač redba o reguliranju cen, je ■dravilo delavstvo vse Jurije. Nikdar prej še ni bil iko zajamčen delavstvu v ilaviji minimalni zaslužek, odredbe so ostale samo na ju in se jih delodajalci ni-liali. Zdaj pa so skušali fcri podjetniki uredbo o th izigravati na demagoški lin so dajali celo večje pla-t jih je predpisovala ured-lo je škodovalo delavske-nzredu, ker se je po eni i rušil naš sistem plač in po drugi strani pa tako, ker podjetniki prodajali svoje *ode na črni borzi. Joče pa so nastopale tudi tega, ker so nekatere pod-e dajale plačo v maksi-višini, ne da bi predvide-"Wo od minimuma napo sposobnosti delavca toeščenca, za kar pa je se-wjna kontrola. Ko se je Vlo h kolektivnim pogod-»namenu, da bi se regu-odnosi med upravo podjet-andikalno organizacijo in * okrepila delovna disci- * ponekod ni jemala v •peofičnost podjetja in de->» napake. Tudi uvedba dela ni obrodila za-J »adov, predvsem zaradi aktivnosti sindikalnih ij. v glavnem pa zara-njkanja surovin. Po-1 norme so ponekod prevečkrat pa prenizke, ■delovna disciplina ni v Ujetjih na taki višini, «l0 beljeno. Danes po-JJvstva v Jugoslaviji ni od volje kogar ko-J« to v rokah delavca samega. Treba je F*dl v«Jo pažnjo na--Podajnim zadrugam, da •Ottmoivojimo tudi v po nabave sUrovin bo ££ rešiti Z reorganize-*. sur°vme doma \Zu ^ hl,reje P* bo ^ problem po-gf^cega strokov- JC, v 1'OKojlh bivše *radi forsiranja i-KT« trokovnjakov v tej if1 ftr-"ftmana o soci- j*' r .fkazal veli P"ložaju kemlč kan; » /1, Uih /n^no primanj Ne ,.....»kazal veli ^ • l,'dr;,vktvenw UT^ 'dravn.ikejea o-- 2ženilo s svo- Pa ,™»»h» s svo- & C*?kl » >»- iS* it" * nf- Pt^J^ * tudi, da ■">» 'j ne industrije s 1. majem preseli v Ljubljano. Kongres je reasu-miral svoje sklepe v resoluciji, poslani GO JSRNJ v Belgradu in si v teh zadal nalogo, razviti in dvigniti kemično industrijo v Jugoslaviji na ono mesto, ki ga po svoji nujnosti mora zavzema ti v našem gospodarstvu, ne samo kot producent za domače potrebe, temveč tudi za izvoz. S tem, ko ugotavlja, da je v svo ji zvezi zajel celokupno delavstvo in nameščence kemične industrije, si zadaja nalogo»-od-pravlti dosedanje organizacijske nedostatke, dvigniti sindikalno disciplino in posvetiti največjo pažnjo usposabljanju kadrov na sindikalnih kurzih in v možnosti, da sodeluje lahko vsak član v organizacijskem delu, kakor tudi, dati članu vso možno materialno in moralno pomoč. Za pomoč v sprovajanju članske proizvodnje in industrializacije storiti vse, da bi se lahko zmanj šal uvoz in v prilagoditvi naše kemične industrije na pridelavo domačih surovin kakor tudi v aktivizaciji članstva za zbiranje odpadkov, da se tako nadoknadi uvožene surovine, ter v pojača-nju proizvodnje kemičnih proizvodov nuditi pomoč ostali industriji v državi. Proizvajati čim več čim bolje in ceneje. S pomočjo in s kontrolo vsega članstva pomagati pri organiziranju pravilne distribucije. Z najtesnejšim sodelovanjem z ljudskimi oblastmi, upravami podjetij in sindikalnimi organizacijami reševati vse gospodarske in politične probleme. : t Kontrolirati vse ustanove socialnega zavarovanja. Organizirati dečje domove, otroške jasli, počitniške domove in tako olajšati položaj delovnih množic. Proti vsem sovražnikom in Škodljivcem ljudstva bodo sindikalne organizacije vodile neizprosno borbo. Kongres zaključuje, da bodo sindikalne organizacije delale na utrjevanju plač z ene in cen z druge strani in vodile brigo, da se bodo vse uredbe ljudskih oblasti sprovajale v življenje. Pospešile bodo sprovajanje a-kordnega sistema in uvajanje pravilnih delovnih norm. V kulturno prosvetnem delu bodo sindikalne organizacije pristopile k planskemu delu za Izgradnjo kadrov v strokovnem ln kulturnem pogledu, polagajoč vso pažnjo na izobrazbo delavcev in nameščencev. K<*gres si zadaja tudi nalogo, da bodo sindikalne organizacije posvetile največjo pažnjo strokovnemu usposabljanju delovne mladine, kateri zagotavlja možnost udej-stvovanja na kulturnem in prosvetnem polju. To so naloge, kl si jih je zadal kongres in ki obvezuje vse sindikalne organizacije, da jih sprovedejo med svojim članstvom, da tako doprinesejo k obnovi in k izgradnji države. Prave Zveze , n<*V kemlč- Seja pokrajinskega odbora enotnih sindikatov delavcev in nameščencev za Istro in Reko V Labinu je bila seje Pokrs-jinskega odbora Enotnih sindi katov zs Istro in Reko. V svojem poročilu so delavci iz Pulja prikazali težko gospodarsko stanje delavcev, ki je po siedica okupacije. Stavilo brezposelnih v Pulju znaša preko 4000 delavcev, to je čez polovico delavstva v Pulju. Zlasti tešek vtis je nsredilo na delavce po stopenje okupacijskih oblasti v Pulju proti borcem in inveli-dom. ki se po nslogu oblssti odpuščajo z dela, medtem ko so se drugi, ki so pobegnili pred prs vičnim ljudskim sodiščem lz Pu-Ijs in iz cone B, sedsj vrnili ter uživsjo vse prsvice ter celo zaščito vojaških oblasti. Kljub ta kemu postopanju okupacijskih oblasti in prednosti, ki jih te oblasti izkazujejo Uko imenovs nim /'Julijskim sindikatom," je v Pulju včlanjenih v Enotne sindikate delavcev in nameščen- PR08VE1A cev preko 3000 članov. Enotni sindikati vztrajno nadaljujejo borbo za uresničenje svojih pra-vic. „ . Na področju mesta Rovinja je poleg Krajevnega sindikalnega sveta še 20 podružnic raznih zvez. Sindikati so zlasti pripomogli k ustanovitvi potrošnih in proizvajalnih zadrug. V Rovi-nju je preko 2100 članov Enotnih sindikatov delavcev in na-meščenecv. Rovinjski sindikati imajo tudi svoj Delavski dom. Čeprav je sindikalno gibanje v mestu Vodnjanu še mlado, zavzema vedno večji razmah in je v sindikate včlanjeno veliko število delavcev. Krajevni sindikatni svet v Labinu je dosegel v svojem kraju lepte uspehe. Izdelal je načrt za prvomajsko tekmovanje, ki je bil celo presežen. Delavci lz rudnika Raše prirejajo tečaje za splošno izobraževanje, kakor tudi strokovne tečaje za vajence. Tudi fizikulturniki so dosegli dobre uspehe. Krajevni sindikalni svet v Labinju šteje čez 6000 delavcev. Delavci z Reke so v svojem poročilu navedli težave zaradi porušene industrije. Storjeni so bili veliki napori, da bi se podjetja osposobila za delo. Sindikati prirejajo tečaje, na katerih se poleg strokovnih predmetov predava tudi fizika, kemija, arit-fnetika, geometrija, risanje itd. Zveza Enotnih sindikatov na Reki je ustanovila' potrošne in proizvajalne zadruge mizarjev, čevljarjev, zidarjev itd. V vsakem večjem podjetju so osnovane športne skupine. Na Reki je včlanjeno v sindikate preko 12,-000 članov. — Na celokupnem področju Istre in Reke je včlanjeno okrog 23,300 delavcev in nameščencev. (Tanjug) Mladina pomaga rf obnavljanju »bacnih nasadov Ena najvažnejših gospodarskih panog v Hercegovini je sajenje nobaka. V tej panogi gospodarstva ovirajo napredek posledice vojne, pomanjkanje /gnojila in nasadov. Mladinske organizacije so v vseh okriljih sprejele obvezo, da pripravijo sadike v nasadih in da si bodo okraji pri tem medsebojno pomagali. V Stoču je mladina zasadila 21 nasadov, v katerih bo odgoji-a okoli milljop stebel tobaka. Gladina tobačne tovarne v Stoču bo sama vzgojila še en mili-on stebel. Na ta način bo pomagala zadostiti potrebam sto-aškega okraja in tudi ostalim okrajem. Mladina Čapljlne je napravila 4 nasade s 120,000 stebli toba-ca. Mladina tobačne tovarne v Čapljlni bo vzgojila okoli 100,000 stebel' na tovarniškem zemljišču. Mladina trebinjskega okraja >o v kolektivnem nasadu vzgojila okoli 500,000 stebel ln mladina iz Širokega Brega v 9 nadih prav tako okoli 500,000 stebel. Mladina iz Ljubinja bo napravila 4 nasade. Mladina iz vasi Poljlca, Ščenica in Sedlara se je obvezsla, da bo v nassdu tolektivno zasadila in vzgojila 1000 stebel. V mosta rs k em okra-u obstojajo 3 nasadi s 100,000 stebli ln v ljubuškem okraju 4 nasadi, v katerih bo vzgojenih okoli 100,000 stebel tobaka. —(Tanjug) Baruchov načrt ni obdelal vsega Naplaal Harold Laaki Baruchov načrt za kontrolo atomske energije je napredek, toda ne tako velik napredek kot trde nekateri opazovalci. V splošnem se ta načrt opira na poročilo, katero , sta izdelala Acheson in Lilienthan, obenem pa zahteva, da se odpravi ve-tovna pravica velikih sil. S tem bi postala atomska komisija neodvisna in v nekaterih zadevah celo vplivnejša kot varnostni odbor Zedinjenih narodov. Ničesar ni povedano v Baru-chevem načrtu o tem, ali bo odločevala atomska komisija ali ameriška vlada o tem, kdaj bo učinkovitost atomske kontrole "zadostna" oziroma "primerna,\ Na podlagi časopisnih poročil bi ostala ameriška vlada v posesti vseh atomskih tajnosti vse dotlej, dokler bi ne smatrala, da so odrejene varnostne mere "zadostne in primerne". V načrtu pa ni najti nobenega po jasnila, ki bi nam omogočilo o-ceniti vrednost teh nejasnih in raztegljivih pojmov. Posledica tega bi bila, da bi ostala ameriška vlada sama v izključni posesti tega strašnega orožja, dokler bi le hotela, to je, dokler ga ne bi prostovoljno predala atQmski komisiji, ali pa dokler ne bi ena izmed drugih držav dotirala svoja raziskovanja tako daleč, da bi imela toliko podatkov in sredstev na tem polju kot Amerika sama. To pa pomeni, da se bo nadaljevalo kopičenje nezaupanja in nesporazumljenj, da bodo nastajale vedno nove vohunske afere in da bodo velesile nadaljevale raziskovanja, to je, razmetavale denar ln material v svr-ho neplodnega dela na polju u-ničevanja. Videli in doživeli smo zaključek takih stremljenj. Priznati moram, da se globoko strinjam s kritiko, katero je izrekel g. Gromiko, ruski delegat pri atomski komisiji, o Ba-ruchovem predlogu. Čas za akcijo je tu. Čim so Zedinjene države pristale rci so ho teli s karikaturo doseči dvoje: Žalitl^so hoteli maršala Tita, že liti so hoteli obenem vso nepopisno ljubezen primorskih množic. Ljudstva pa tudi ta ogabna provokacija ni vrgla iz tira. O-stalo je disciplinirano, kakor je ostalo disciplinirano tudi po po-kolju na Skednju. Dan po teh fašističnih orgijah so začeli dvigati gospodje po tovarnah glave ter izpirati zavedno delavstvo. Zdelo se jim je, da bodo njihova drevesa zrasla do neba. Takrat je spregovoril v Beogradu maršal Tito. V zaporih ao začeli stavkati mučeni anti-fašistični borci. Demokratične tržaške množioe ao znova osvojile ulice ter izpovedale svojo voljo. Z oken so začele zglnjati zadnje zeleno-be lo-rdeče t robo j-nice. Trst je bil znova ves in samo Titov. < d • Ivan Potrč. V vaseh okoli Trsta D. B. Napotili smo se v sončnem popoldnevu iz Trata v najbližjo o-kollco, ki je povsem slovenska. Že v predmestjih smo se mogli prepričati o velikem številu Slovencev. ki se preživljajo večinoma z delom v ladjedelnicah in tovarnah, ukvarjajo z obrtjo, ri-barstvom itd. Tods čim smo za-pustili mesto Trat In prišli v najbližjo okolico, smo naleteli na strnjena slovenska naselja, v katerih žive le redke italijanske družine, ki so se semksj priselile v zadnjih nekaj desetletjih Zemlja v teh okoliških vaseh ni preveč rodovitne Velike težave dela kmetom burja in suša. tako da se v resnici bore z ysako grudo, da bt jim čim več rodila. Najmočnejši kmet ima v teh vaseh morda nekaj več kakor tri hektarje zemljo, toda še taki "gruntarji" so selo redki Zelo. zelo malo vaščanov je tod. ki bi se mogli preživljati samo s de- lom na polju. Veliko večino je pritegnilo k sebi mesto, kjer so si morali iskati kruha po tovarn nah in ladjedelnicah. Ko se mnogi delavci zvečer utrujeni vračajo z dela, ne gredo počivat. Napotijo se n4 svojo njivico in se trudijo na svoji krpi zemlje, da bi si sami pridelali najnujnejše za prehrano. V tovarnah in ladjedelnicah ne zaslužijo dovolj, da bi se mogli dostojno preživljati. Žene s teh krajev pa hodijo v mesto, se vračajo z bi-sagami mestnega perila in se z njim mučijo ob potokih. Že v ranih jutranjih urah se napravljajo slovenske kmetice in odhajajo v mesto Trst, kjer prodajajo mleko, sadje in zelenjavo. Fašistična Italija si je na ^pe načine prizadevala, da bi potuj-čila in razselila slovenski živelj v teh vaseh. Toda to ji ni u-spek). Ljudje so ostali trdni Slovenci. Če so jim Italijani po-italijančili imena in priimke, jim preimenovali vasi, jim vzeli slovenske šole, jim pa vendar niso mogli odvzeti slovenskega jezika, niti streti njihovega slovenskega čustvovanja. Na strmem pobočju, ki se dviga nad mestom od morja k Bazovici in Opčinam, leži maja slovenska vas Boršt. To vae so preimenovali Italijani v "Sant Antonio in bosco". Kakih 600 ljudi živi v tej vasi. Dve tretjini pre-' bivalcev dela v Trstu, ostali pa se pečajo s poljedelstvom. V vasi so samo tri italijanske družine, ki so se priselile potem, ko je Italija zasedla te naše kraje. !n še te so se morale naučiti slovensko. Ko so leta 1930 fašisti pred posebnim tribunalom v Trstu obsodili na smrt Bidovca in tovariše, so pozaprli tudi 60 vaščanov iz Boršta in jih odgnali v Trst. 13 vaščanov je moralo v Rim, kjer so bili obsojeni na zapor do petindvajset let. Hirali so in trpeli v strašnih srednjeveških rimskih zaporih "Regina Coeli" samo zato, ker so ostali, Slovenci in se niso hoteli sprijazniti s fašističnim režimom. V času vojne prebivalci vasi Boršt niso držali rok križem. 120 vaščanov se je borilo v narodno osvobodilni vojski in partizanskih odredih. Nad vasjo je imela bunkerje četa VDV, ki je izvrševala drzne akcije v samem mestu Trstu. Preko Boršta je prihajala in odhajala pošta, ki so jo prenašale večinoma dekleta, domačinke. Velike so žrtve, ki jih je dala vas Boršt za svojo svobodo, za poraz fašizma in priključitev k Jugoslaviji. 11 odstotkov vaškega prebivalstva je izgubilo svoje življenje. Številni so padli kot partizani, mnogi pa so izginili v italijanskih in kasneje v nemških koncentracijskih taboriščih. Kot vse ostale vasi na Primorskem in v Istri, tako je tudi vas Boršt te dni slavnostno o-krašena. Zidove svojih hiš so vaščani okinčali z zelenjem in zastavami, izpisali so velike napise, ki vsi, prav vsi pričajo o enodušni želji vseh Primorcev. Ob vhodu v vas so postavili krasen slavolok, ki ga stražijo noč in dan. Kajti iti še dolgo tegi, ko ao pridrveli ponoči civilni policisti in strgali s slavoloka tablo z napisom ter ga skušali uničiti. Slične vtise kot v Borštu smo dobili tudi v drugih slovenskih vaseh tod okoli. Šli smo skozi vasi Dolina, Boljunec, Domjo, Žavlje, Mačkovec in druge in smo povsod videli isto, kar se z besedami ne da izraziti, kar človek lahko-samo občuti. Ko smo se vračali proti večeru nazaj v Trst, smo še dolgo premišljali o teh vaseh in čudovitih tamkajšnjih ljudeh, ki se morajo še danes po* tolikih žrtvah boriti za svoje pravice, boriti za to, da bi bili združeni s svojo domovino. Toda vse to, kar smo v teh nekaj urah videli, nas je prepričalo, da ti ljudje ne bodo klonili in da bodo dosegli svoje pravice. Razni mali oglasi GIRLS - WOMEN with or without experience. To work in light, clean surroundings doing BOOK BINDERY WORK. 70c per hour to start. More for exp. help. JOHN F. CUNEO CO. 465 W. Cermak Rd. - See Mr. Gervase C-O-O-K \ ■ e' Experienced only; steady position; good wages; no housework; no laundry; own attractive room and radio. A very unusual opportunity. Mary Queen of Heaven Convent 5314 W. 24th PI.. Cicero Ask Olympic 4312 for Sister Superior. 50 women Light Factory Work CAN EARN OVER S 1.00 PER HOUR AFTER LEARNING v . ^PPLY MackiE-lovejoy Manufacturing Co. 1701 West 13th Street GIRLS & WOMEN New wage rates now in effect 78c per hour Minimum starting pay with automatic increases No experience necessary PUNCH PRESS OPERATORS atari at 91c per hour With automatic increases and opportunity for higher piece work earnings Day and afternoon shifts APPLY NOW FOR STEADY WORK CHICAGO RAWHIDE ' MFQ. CO. 1301 N. Elston Avenue Razni mali oglati LABELERS - FILLERS . Drug packing - Good starting wages Paid vacations and holidays. Time and one-half for overtime. PUREPAC CORP. 3633 S. Racine Avenue PORTER WANTED for Bowling Alley Steady job - Good pay CINDERELLA RECREATION 5612 Madison St. Mr. Emrich Experienced SALESGIRLS for Y*RD GOODS CURTAINS BED SPREADS DRAPERIES DOMESTICS .Good Pay Plus Commission New store will open in business district of 26th*Street Apply: Whitehall Store, Inc. 3638 W. 26th Street Ask for Mr Steiner Razni mali 0g|J GENERAL HOU£3 and cooking. No laUadr> 1 to Start. I Phone REGENT 3476 OH^Kid AND LOADERS Drug Manufacturer - GooH . wages. Paid vacations and hoi Time and one-half f0r overt! PUREPAC CORP 3633 S. Racine^.m,r WOODWORKERS^ on small machines. No exp« necessary. Good working cond Plenty of overtime. C. H. STOELTING CC 424 N. Homan Tel. Kedzi ' GIRLS WANTED for operating "Covering Mi Steady position. Highest pay working conditions. Apply 809 N. Damen Avenue _Tel.; Brunswick 1834 I is GIRLS General office work and t) Take shorthand preferred Good salary. Steady position. VAN BUREN 8070 NEEDED AT ONC SHEAR MEN-EXPERIENCE light gauge aluminum. SHEAR —HELPERS. LABORERS for 'eral shop work. LAYOUT exper. on jigs and fixture«. Mi welders. STEEL CONSTRUC MEN. exp. on general shop struction. PRESS BRAKE 0 ATORS-s-EXP. Good starting Steady Anployment. Excellent i ing conditions.—See L. Ponch George Mann. Carlson Bldg. Specialne. Cong 2SS1 S. Hillock av. (1700 ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija Ima a( takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Tako] od sačetka plača 724i uro. po trah mesecih 77 ^c ns in po iestih mesecih po 82'i uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vj DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. da ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BEU TELEPHONE COMPANY ▼ uposlovalnem ursdu ss "« t pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosveti so dnevne svi ae ln delavske vsstL Ali Htate vsak dan? Ail ste naročeni mm daovaftk T>*avešo~? Podpirane svoj Uat> naroČite si dnevnik prosveti Po sklepu 12. redne konvencije se lahko narod na lis! Prosvsiol prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene druilne k eni nar* ninL Ust Proaveta stane ss vse enako, sa člana ali nečlana M-001 eno letno naročnino. Ker po člani še plačajo pri asesmentu 11.201 tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. rt« da Je list predrag aa člane SNPJ. Lisi Prostata je vaša la»tmns » gotovo Je v vsaki dnišini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojssniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti f« SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam no) w tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako iWpn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravmttvu niu in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. A ko tega " stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto nsrocm«« Cen« listu Prosveta Je: Za Zdrui. dršavo ln Kanado HM 1 tednik in -------------4J0 2 tednika in__________3.60 2 tednike in__________2.40 4 tednike in________1.20 • tednikov in ___________ nič Za Evropo Je - Za Chicago in okolico Je 1 tednik ln 2 tednika ln —......... 3 tednike ln ...........- 4 tednike in 5 tednikov in _________ 61.00 I7J U 1.1 31 SI IJ Iapotnite spodnji kupon, prllošite potrebno vsolo ^f'1' Money Order t pismu ln si naročite Prosveto. list. ki Je »sta iss PROSVETA. SNPJ. 2617 Se. Lewndalo Ave. Chicago 23. IU. Prilošeno pošiljam naročnino ss list Prosveto vsoto I I. Ime__________________________________________CL dmitvs M Naa lov____________________________ - - Ustavite tednik in ga pripišite k meji naročnin, ed članov moje druilne: } 3. 4. i. ČL društvs *«-ČL dmštv« H ti druH** to- tl drvita Drisvs Nov naročnik □ ■tar naročnik