48. številka. (▼ Trstu, v torek zvečer dne 21 aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t Scstili i»-danjih ob torkih^ četrtkih in aoboteh. Z jutranje izdarij« ii-haja ob 6. ari zjutraj, večerno pn ob 7. nn večer. — Obojno izdanje stan« t m JerlenmeHeo . f. 1.— , ievan Avstrije f. 1.80 za tri mesec. . „ 3,— , , .4,60 za pol leta , . „ 6,— . » „ 9__ za vse leto . , . 12.— , . „ l«.— Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez priložene aaročntne te uprava ae ozira. Posamične Številke ae dobivajo v p» o-dajalnicah tobaka v lratu po S nvč., izven Tr#ra po S nvc. EDINOST Oglasi so rađane po tarifu ▼ petitu; za naslova 1 debelimi črkami te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, Poslana. oHmrtnice in javne zahvale, do< rnači oglasi itd. se računajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu niioa Caserma At. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejamajo. Rokopisi se ne vraiajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-joma Hpravniitvo ulica Molino pic-001 o hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je pla&evati loco Trst, Odprte roklama eije so proste poAtnine, Glasilo slovanskega političnoga druiiva za Primorsko. J* Za združenje! IV. Grenak je kruh časnikarja sploh, a tako grenak, kakor je grenak v nas Slovencih, menda ni nikjer drugje. Požirati mu je grenke od ure do ure, od dneva do dneva, od tedna do tedna, od leta do leta. Gorjč njemu, ki se je nepremišljeno spustil na to opolzko pojje slovenskega časnikarstva, ako nima — zdravih živcev l GorjA njemu, ki dela na tem polju ne le glavo in roko, ampak tudi — srcem. Lahko je revolverskemu časnikarju nemškožidovskemu, ki dela bistrim razumom, ledenim cinizmom — za žep! Lahko njemu, ki mu ne čuti srce, kar mu narekiye računajoči razum in kar mu piše pero — lahko njemu, ki je hlapec svojega, dobro plačanega peresa! On trpi boli fiziško, a ne pozna tistega razburjenja, tiste srčne bflli, ki greni življenje slovenskemu Časnikarju, kojemu krvavi srce, kadar mu je, ali poročati o nevspehih v naši narodni borbi in o kričečih krivicah, ki se gode našemu narodu-trpinu, ali pa kadar letć nanj napadi, osebna žaljenja in sumničenja iz sredine njega lastnih bratov uprav takrat, ko je menil najtrdneje, da je pošteno služil in koristil naši ukupni stvari, ko je z najboljim namenom grajal, kar se mu je videlo graje vredno v domačem taboru. Pripoznanja itak ne sme pričakovati slovenski časnikar in ga tudi ne zahteva — ali tisti osebni napadi! Človek, ki ima v svojih prsih trdno zavest o poštenosti svojih namenov, ki neti v svojih prsih navdušenje za pravično stvar, koji služi, ki ne dela samo z glavo in roko, ampak tudi občutnim rodoljubnim srcem: tak človek ne more ubežati temnim sencam motečega pesimizma v takih tre-notkih, ko ga smešijo, ker je hotel dobro. To boli in ga sili do premišljevanja: Čemu se ubijaš, čemu živiš .... izgubljeno življenje ?! Ali bi ne bil« bo^je, da se lotiš pametnejega, hvaležnejega, četudi malo bolj — prozajiškega posla ? 1 Čemu se PODLISTEK. T5 Slučaj. Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i. Precel M. C—i. (DaUs). XIII. Boka se mi je tresla, ko sem pisal Mariji list, javljajoči jej veliko nesrečo, ki mi je zadela. Marija in njena mati tolažili sti me in me srčili. Med čitanjem Marijinega pisma padale so debele solze na isto. Iz njenih besed sem sprevidel, kako jo je bolelo srce, da sem ostal brez matere in očeta. Tolažila me je v vsakem listu, no, za take bolečine ni leka. Najslajše besede opominjajo še bojj na nenadomestno izgubo. Tri mesece sem ostal osamljen v pusti hiši, kjer sta mi oče in mati po-deljila zadnji poljub. Še enkrat sem obiskal groba milih mi roditeljev, potem pa sem se bolnim srcem napotil na Dunai, da zvršim svoje nauke ter da v znanostih najdem kolikor toliko tolažbe. Na Dunaju sem malo zahajal v družbe in redko sem izhajal. Soba, knjige, solze, samotni sprehodi in velika bolnica, to mi bilo vse življenje. Aristid je bil v Spljetu za tistega časa. Odgovarjal mi je jako obširno na vsaki list. (,'esto mi je pisal, da je bil v Solinu in da je videl Marijo. Ko se je bližala jesen, javil mi je, pehaš, ko vidiš, da rojaki nočejo razumeti tebe in in ti ne njih ? !j Saj ne pravimo, da časnikar ne greši nikdar in da ni potrebno, da dobi tu pa tam primernega odgovora. Greši že zato, ker je — človek z vsemi prednostmi in slabostmi človeka. Odgovoiite mu, okregajte ga, ali ne sme« Sito ga, ns žalite ga . . . .! To boli, ogorča življenje in podira veselje do dela, a na posledicah temu ne trpi drugi, nego ona domovinska stvar, koji hočemo služiti — tako trdimo vsaj v jedno-mer — vsi mi! Taki so v življenju slovenskega časnikarja trenotki pesimizma, trenotki malodušja, ko zgubljamo vero v bodočnost onega, čemur smo posvetili svoje skromne sile, svoj razum in svoje srce! Ali na srečo je tudi drugačnih trenotkov v življenji slovenskega časnikarja, trenotkov, ki ga povzdigajo zopet iz niža v malodušja, ki mu preganjajo zopet črne oblake obuponosnega pesimizma, ki mu oživljajo zopet vero v boljšo bodočnost in ki mu kličejo: Bodi mož in glavo po konci! Ali ne vidiš, da se ne pehaš zastonj, ali ne vidiš, da vendar-le prodira spoznanje tu in tam ?! Ali ne vidiš, da dobri genius vendar-le vodi in 6uva usodo tvojega rodu in da hoće previdnost božia dovesti istega do zmage — potom borbe! D&, to so zopet trenotki zadoščenja za slovenskega Časnikarja, ko vidi, da je prišlo — če tudi kasno — do pripoznanja, za kar se je potezal uprav on po svojem najboljem prepričaniu. V takih trenotkih pozabljamo radi na to, kar je — bilo. Žalostno bi bilo, ako ne bi ljubezen do stvari nadkriljevata v nas — osebne občutljivosti. Takim zadoščenjem v prsih jeli smo pisati ta niz člankov o potrebi, nujni potrebi, da se združijo vjedno skupino zastopniki naroda slovenskega in hrvatskega v poslanski zbornici na Dunaju. DA, povzdignenim čelom lahko trdimo danes, da smo bili ravno mi, ki smo trdili vedno in vedno, da je m druge poti do osiguranja našega narodnega da Marija vene, da postaja vedno bolj bleda in slabeja, toda uverjal me je, da to ni druzega nego naravna posledica pri toli čuteči devojki, češ, da je temu vzrok tisti notranji sveti plamen, ki mora pretresti vsako nežno bitje. Prijatelj me je naprosil, da naj se nikar ne bojim za njeno zdravje, ter prepričaval me je, da se jej v mojem naročju zopet razcvetejo rože na licu. Tega ne treba zatrjati, da sem pogostoma pisal Mariji. Silnim in nepremagljivim hrepenenjem pričakoval sem njenih listov, ki so prihajali navadno ob 9. uri. Kakor hitro sem začni korake, jelo mi je utripati srce. Mnogokrat sem bil prevaljen v svoji nadi. Pogledoval sem na uro, nestrpno šetal se po sobi, dokler ni listonoša potrkal na vrata. Otvarjajočemu njena pisma tresla se mi je roka same radosti. Oh, kako blažen sem bil, ko sem čital tiste sladke besede, tisti Čarobni in neopisni vzduh prve in svete ljubezni. Naslajal sem se na vsaki njeni besedi, poljubljal sem njena pisma in čital, ter zopet poljubljal in pritiskal na srce in zopet čital. Da, v vsakem listu razkrivala mi je nepoznane, skrivnostne tajnosti svojega dobrega srca, svoje plensenite duš«. Ko sem se umiril, vzel sem knjigo v roke in pričel citati. Jako sem bil marljiv Sklenil sem bil, da izvršim stroge skušnje najdalje v letu dni. obstanka in do srečneje bodočnosti vsega avstrij skega slovanstva, nego pot najtesnejega pobratimstva med najsorodnejima si plemenoma jugoslovanskima — slovenskim in hrvatskim —, koje jedinstvo pa mora spajati zopet vez z ostalimi sokrvnimi plemeni. To je bilo od nekdaj naše po-litiško in narodno veroizpovedanje in za to svoje prepričanje se nismo plašili boja, — seveda takega boja, kojemu je namen zidati in ne podirati — nikdar in proti nikomur, četudi smo videli že v naprej, da bode velike zamere. In mi hvalimo Boga, ki nam je podelil moč, da moremo nepremično vztrajati v veri, da je prava pot ona, po koji hodimo — pot vzajemnosti med slovanskimi plemeni avstrijskimi. Seveda moramo gledati vsikdar na jedro in ne na lupino, ne na hipne vspehe, ampak na glavni cilj. Videz govori pač često j drugače; videz, ki ga na jedni strani provzročajo j slovanska plemena avstrijska sama po pogreškah, j koje zagrešajo v svoji kratkovidnosti in ker jim v j mladeniški dobi razvoja obzorje ni se dovelj ši-| roko, na drugi strani pa provzroča ta videz iz-j borno proračunjena taktika nasprotnikov, temeljito j izšolanih v mnogoletnih borbah in navezanih na svoje ; konečne in glavne cilje. Kakor se često j dogaja, da se dober taktik in strateg na bojnem j polju navidezno umika pred sovražniki, da jih ; zvabi na taka tla, kjer jim upa z največo goto-' vostjo zadati smrtni udarec: tako nam tudi naši ! narodni nasprotniki včasih kažejo prijazno lice, da nas z velike ceste do našega cilja zvabljajo na stranska pota. Tu in tam se posamičnim plemenom prikazuje kaka „koncesija"..... in mi se je veselimo liki otročiči igračice. Stari nasprotnik nam ne kaže več tako osornega lica in mi si domiš-! ljamo v svoji nedolžnosti, da se je — poboljšal! ! In resnica, kaka je resnica? Da smo se le mi j oddaljili od cilja, spusti vsi se lahkomišljeno z glavne poti v stranke livade, skakaje za lahko-| krilimi metuljčki I Dobiček pa — ni na naši strani! i Prosimo vas, prečitajte le današnji iz .Slov. j potem pa, da se združim z Marijo za vedno. Pre-' čitavši nekoliko strani naslajal sem se zopet na ' Marijinem pismu. Zaklinjal sem prijatelja Aristida, naj mi odkrito piše, naj mi ne zataji ničesar in naj mi pogosteje poroča o zdravju mojega zlata. Nekega ; čmernega dne prejel sem list od prijatelja. Tolažil j me je, ko mi je javljal, da je Marija vedno bleda, i da so jej lica upala, da se jej zdravje ni obrnilo na bolje. V istem pismu mi je tudi naznanil, da se je seznanil žnjo in da jo obiskuje sleherni drugi dan. Besede prijatelja so mi ljuto ranile srce. Preletavale so me črne misli. Nastala je huda zima. Obuzela me je velika slabost. Žd6 v svoji sobi mračno sem pogledaval po strehah, pokritih snegom. Dohajal je do mene šum velikega mesta, trepetanje konj in škripanje kočij in omnibusov, a vse to mi je bilo zoperno, vse to mi je neugodno dražilo živce. Mučile so me razburjenost, strah in neke Črne slutnje. Silil sem se, da odpravim misel na tiste sledove krvi, ki sem jih bil zapazil na ustnicah in na prsih srajce po onem gorkem slevesu, po onem nepozabnem,, poljubu. Kolikokrat sem se stresel pri tej misli! Bal sem se za Marijino življenje in slehernega dne pričakoval tužnih poročil. — Ne, ne, ni mogoče, sem mislil, saj Bog je pravičen in Sveta* vzeti članek o Moltkejevih načrtih, to je o k o n e č n i h ciljih velike nemške ideje, dii se uverite, kako se umo umikati ti nasprotniki, kadar tako zahtevajo taktiški oziri, kako ume prikrivati svoje cilje! O tem nam govori v lapidarnem stilu dejstvo, zabeleženo v korespondenciji velikega nemškega stratega, dejstvo, da je Moltke že leta 1860 iz-delal načrt za vojno proti Avstriji in vendar se je Prusija prijatcljila z nami do vojne v letu 1866, to je, dokler ni dozorelo jabolko. Tu dejstvo naj imajo pred očmi avstrijski Slovani, da se streznijo vendar enkrat. Germanska ideja dela dosledno za svoj veliki cilj, toliko na bojnem polju, kolikor v manjih politiških borbah, a s popolno zmago velikonemške ideje prišel bi Črni petek za avstrijsko slova nstvol Proti temu velikemu cilju postaviti moramo mi svoj veliki cilj: popolno jednakoprav-n o s t avstrijskih plemen, izpoinjenje v a « h pogojev za narodno bedočnost našo. Ali pa smo res tako najivni, da bi se nadejali dobrohotnosti od onih, kojitn bi bila le na poti ta jednakopravnost ?! Ali ni to »amoubojstvo, da pehaje od sebe one, ki imajo z nami iednake koristi, ker jim preti jednaka nevarnost raznaro-denja, kakor nam, delamo usluge svojim nasprotnikom, ki so toli previdni, da pod prijazno krinko skrivajo svoje za nas pogubne namene?! Ne hitajmo za hipnimi vspehi, ako bi imelo trpeti pri tem — načelo jednakosti interesov avstrijskega slovanstva, načelo: da mora biti nai boj u k n p e n, kerje tudi nevarnost ukupna 1!! Vemo, da je težaven tak boj, ki nima beležiti vspehov, vemo, da si vsakdo ieli oddihljeja. I mi v Primorski bi si želeli oddihljeja. In tudi to vemo, da bi u-tegnili priti do oddihljeja, da bi se nam morda ublažilo položenje v tem ali onem pogledu; in vendar se nam je le bati takega olajšanja, ako bi nam prišlo le na račun našega cilja! V poplačilo naše razcepljenosti nočemo n i k a k i h koncesij. To bi bil danajski dar t Radi in hvaležno vsprejmemo, ako nam vlada poboljša položenje, nikdar pa se ne zgoditi to po načelu: divide et impera! To spoznanje je jelo prodirati. O tem nam pričajo omenjeni članki v .Soči* in izvajanja v BStidsteierische Post", torej, rekli bi, na desni in na levi. Jeden in drugi list sta se izrekla za združenje slovenskih in hrvatskih poslancev v jedno skupino, pripoznavši, da drugače ni rešitve za nas iz puščave nevspehov. To prodiranje pravega spoznanja nas navdaja zadoščenjem, da se moremo veseliti zopet časnikarskega poklica, kajti lahko trdimo : ni bilo krivo vse, kar smo trdili vedno, in ni slabo vse, za kar se potegujemo. dober! Skrivši glavo med podzglavja divana pričakoval sera listonoše, a čim sem začul korake, smrten strah mi je preletal vse telo, kri se mi je strdila v srcu. Po treh mesecih mojega bivanja na Dunaju, nekako okolo Božiča, javila mi je Marijina mati, da je Marija obolela in da je v postelji. Tudi Marija mi je pisala, da se je prehladila, da pa ozdravi kakor hitro nastopi blaga pomlad. Minolo je teden dni. Pisal sem Aristidu. Naprosil sem ga, naj mi piše vso resnico, četudi strašno. Istega dne sera pisal tudi Mariji, da se bodeva videla kmalu. Bila je sreda. V četrtek sem prejel od Aristida brzojavko. Zmračilo se mi je. Prijatelj mi je velel, naj odpotujem takoj, kajti Mariji da je prav zlo. Malo za tem prejel sem pismo. Bilo je od Marije. Glasilo se je: „Mili Dragamir, jako sem bolna. Pridi k moji postelji. Ti veš, kako te ljubim. Pridi. Usliši mojo prošnjo, želim, da bi te mogla objeti čim preje. Dragimir, jaz se ne morem ločiti od tega sveta, mlada sem še, ljubim te, pa naj bi umrla. Ah ne, ne .... vem, kako uesrečen bi bil ti. Dragimir, pridi, pridi, da ozdravim v tvojem naročju. Pridi k svoji tužni Mariji". (Dalje prihodnjič.) Velikonemčjja pa avstrijski Slovani.*' Koncem marcija t 1. zagledala je beli dan „vojna korespondencija" tistega slavnega Moltkeja, ki je bil svoje življenje posvetil združenju Nemčije pod žezlom Hohenzollerncev. V soglasju z Bis-marckom je videl prvi in najvažnejši korak v tem, da se poniža in .bistveno oslabi* monarhija Habsburžanov. Z glavno prusko zmago 1. 1866 na Češkem bil je ta korak tudi završen, dasi ne popolnoma po načrtu Moltkejevem, kateri je v soglasju ne le z Bismarckom, temveč tudi tedanjim kraljem Viljelmorn med „vojnimi objekti" zaračunil tudi aneksijo Češkega kraljestva (,B5hmenu). To razkritje iz Moltkejevih vojnih spisov pa ni le za sedanjo Avstro-Ogersko, temveč tudi za slovanske narode naše monarhije najvaž-neje. Od primernega poštevanja tega sedaj nespornega historiškega fakta prihaja nov moment, nov argument za uravnanje taktike ne le češkega, temveč tudi drugih slovanskih narodov, pred vsem Slovencev in Hrvatov. Slovani avstro-ogerski bi bili dolžni dobro zapomniti si dejstva, da strateg, zajedno velik politik in diplomat Moltke kar hladnokrvno govori o možnosti, da Avstro-Ogerska bi utegnila svoje zapadne nemške dežele prepustiti v posebnem slučaju Franciji, v kakem drugem slučaju pa tudi komu drugemu; v oškodovanje bi naša monarhija in dinaslija utrdila se pa toliko bolj na vstoku. To Moltkejevo naglašenje razločno spominja na trjenje Bismarckovo, vsled katerega naj bi težišče našega cesarstva ne bilo več na Dunaju, temveč v Budimpešti. Kdor ni slep, vidi tudi, v koliko je skupna avstro ogemka politika in diplomacija po-slušua v smislu izjav prusko-nemških đejateljev, a za Slovane avstro-ogerske so toliko jasneje namere obče politike, s katero hočejo združiti usodo teh Slovanov. Pomenljivo iu značilno je že to, da neslo-vanske novine avstrijske ne razpravljajo posebe o Moltkejevih, še le sedaj, a v nedotakneni popolnosti prijavljenih vojnih spisih. Ko bi se bilo kaj sorodnega, a stokrat manj senzacijonalnega priobčilo iz spisov kakega slovanskega generala ali bolj znanega dejatelja, bili bi nemškoliberalni, nemško-nacijonalni, tudi nemškokonservativiii, potem ma-djarski, poljski in italijanski listi po cele tedne ' obsežno razpravljali o stvari kot velikem dogodku ! ter za Slovane v obče in avstro-ogerske Slovane ! posebe — izvajali denuncijatorske posledice, z na- j mero, da bi se kar možno krčila svoboda slovan- ! skega naseljenja avstro-ogerskega. Nemškolibeialna j stranka, ki po svojih glavnih glasilih vsak nami-gljaj za slovansko politiko Bolgarov ali Srbov pri-občuje po celo in zopet celo vrsto člankov, ta stranka, ki se sama imenuje .državo vzdržujočo stranko*, in ki se vzdržuje najbolj z ovajanjem Slovanov in hujskanjem proti njim — v tem slučaju dosledno molči l — To so patrijoti ! No, slovanski narodi morejo posebe učiti se iz Moltkejevih, od pruske politike potrjenih spisov, ki so historiški tudi v tem smislu, da so pripomogli k dejanski politiški Nemčiji. Ti spisi morejo pred vsem iztrezniti tiste šoviniste malih slovanskih narodov, ki menijo, da 2, a, 4 ali tudi 6, 9 milijonov močnega narodiča more že radi takega števila računiti z gotovostjo na svoj obstanek. Tak šovinizem pa se poraja sosebno tudi med avstro-ogerskimi Slovani. Moltkejevi, od Bismarcka odobreni načrti se niso čisto nič zmenili za historiško češko pravo in tedanjo kulturno moč Čehoslovanov. O Bismarcku je znano, da je ob važnem razgovoru izjavil se o kulturi Čehov, Slovencev in Hrvatov tako, da po njegovih nazorih spadajo v okvir nemške kulture, jednako, kakor se izjavljajo dandanes avstrijski Sclionererijanci. Separatizem avstro-ogerskih Slovanov nasproti Moltkejevim načrtom in od Prusije sami sebi postavljenim zadaeam je pač ne le neumesten, temveč naravnost poguben. Politiški voditelji avstrijskih Slovanov ne smejo gojiti separatizma niti za slučaj, da bi pridobili polno izvršenje svojih historiških državnih prav. Politiška, še toliko ugodna relativna samostalnost v okviru celotne monarhije ni zadostna, niti ne doslej običajno utrjevanje s kulturo zares zapadnega, kolikor toliko germanskega značaja. ~"*) Glej članek „Načrti MoItkejeTi" t 47. Številki „Edinosti", Izdanje sa soboto dne 18. aprila 1896. Ured. „Edino»tiu. Avstro-ogerski Slovani, specijalno vsi ti, ki množć svojo literaturo brez Azbuke, in ki nin.njo posebne cerkvene organizacije, so dolini, v centralnem parlamentu in zunaj njega postopati skupno, po jednotnih jirogramatiških zasnovah in talctikah. Na znotraj pa so ti Slovani dolžni, zavedati se, da so zares osiromašeni, da ne gojč več tistih slovanskih tradicij, ki so bile običajne med njih predniki, in katere se še nepretržno goje pri vstočnili in ju-govstočnih Slovanih. Moderna evropska zgodovina deluj« po velikih merilih in merah; ona se ne zmeni za napuh malib narodov, naj si bodo slovanski ali drugi, in pošteva ta napuh jednako muhi, ki se napenja proti slonu. Moltkejevi načrti, ki so le odsev velikih, svetovno pomenljivih zadaČ, kakoršno je povdarjal za prusko Nemčijo v smislu Karola Velikega tudi 90 dnij vladavši cesar Friderik, mogli bi iztrezniti vse tiste avstro-ogerske Slovane, ki si domišljujVjo, da bi mogli obstajati tudi sami za se, ne da bi postevali neizogibno potrebo skupne zaščite in zlasti skupnih interesov. Avstro-ogerski Slovani morejo se radovati, da so se objavili spisi pruskega vojskovodje, prvič, kolikor so šovinistiški ali prekratkovidni separatisti, se morejo iztrezniti, in ta lekcija, zasnovana 1. 1866, utegne tekniti tudi nekaterim češkim separatistom. Drugič morejo slovanski zastopniki po parlamentih poudarjati, da njih stremljenja k nacionalnemu ter tudi politiškemu utrjenju so vspo-redna z interesi naše monarhije in dinastije. V soglasju s temi interesi se morejo avstro-ogerski Slovani braniti, ako se jim podeli kar možno krepka nacijonalna avtonomija, naj bodo potem politiška avtonomija kakoršna koli. V interesu iste naše monarhije in dinastije pa je tudi to, da glede na njene slovanske narode za vselej odstranijo avstro-ogerski državniki geslo: Divide et impera! Tako geslo spravlja slovanske narode v onemoglost, in v opasnosti se oni ne morejo postaviti ne moralno, ne fizično v primerno brambo. Pospeševanje skupne slovanske kulture bilo bi v Avstro-Ogerski naravno in na pravem mestu tudi s stališča internacionalne in meddržavne politike. No, taki opozori so klici Kasandre : zato je pa toliko bolj potrebno, da zveni Čehom in drugim Slovanom vedno po ušesih dejstvo, da Prusija jo po Moltkejevem načrtu leta 1866. imela med .vojnimi predmeti" tudi „Češko kraljestvo". To govori za iztreznenje 'bolje nego vse drugo! DOPISI. Iz Ljubljane, 90. aprila. (Raznoterosti) G. urednik J Kadarkoli prinese Vaša .Edinost11 kak dopis, poročilo ali celć notico iz Ljubljane, vsakokrat seže po nji sto rok in sto ust vpraša zajedno: .Kaj pa „Edinost* zopet — zabavlja ? t" — Iu grdo se drže, ko berć britke resnice t Vasem — oprostite! — značajnem, neustrašenem listu, saj so vajeni samega hvalisanja in frazastega j besedičenja .. . No, slaba vojja Ljubljančanov traja j le malo hipov, zakaj takoj se zopet zjasuć obrazi, | in ista, maloprej nenaklonjena usta govore: „E, j resnico nam je povedala, pa je ; ... prav je, kri-! tika, poštena, objektivna in mirna nam le koristi!" j Iu vidite g. urednik, tako se godi, da ima Vaš i „zabavljajoči* list v LJubljani izredno veliko čiU-teljev in somišljenikov. Ta fakt pa seveda strašno jezi neke mogočne in vsegavedne gospode. Kar počili bi togote in — zavisti! Zato pa je njihova I pisava o Vaši .Edinosti* tudi polna slabo prikritega — sovraštva. No, jednemu teh gospodov se je konečuo nabralo toliko žolča, da si je moral dati duška v gledišču ter je v parterji glasno psoval dopisnike „Edinosti". Žalostno, kaj ? ! To pa naj .Edinosti1' in vseh izvenkraujskih listov nikar ne ostraši, da bi ne prinašali več poročil i o naših razmerah in dogodkih ter se omejili le la svoje! Le še nadalje nq kritikujejo naše A b d e-r i t e in K 1 e o n e tako neustrašeuo in objektivno, in hvaležni jiin ne bodo le Ljubljančani, ampftk vsi pravi in resnicoljubni Slovenci. Osebnosti in samohvale imamo že tu v izobilju . . • tržaška .Ediuost" iu drugi naj uam pa uudijo kritike! Po teiu uvodu naj Vam sporočim, g. urednik, i nekaj novostij! — Za bodoče dopolnilne občinske volitve ni postavila „konservativna" stranka očitno nikakih kandidatov, a skrivaj dela tem intenzivneje. Obče se govori, da dobimo tudi novega župana . .. Dal Bog, da se {izpolni vsaj polovica nadej, katere stavijo Ljubljanci na bodočega župana — „radikalca"! Saj je naše mesto nujuo potrebno ostre metle, ki jo očedi in osnaži na zunaj In znotraj .. . Sijajuo vspeli koncerti (? jednem mesecu kar 7!) naše vrle »Gl. Matice", dajejo nam poroštvo, da se moremo nadejati od svojih vrlih pevk in pevcev še mnogih in zares umetniških užitkov. Sloga, disciplina in marljivost »Gl. Matice" naj bo v uzor in posnemo vsem drugim slovenskim pevskim društvom! Iz prepira mej »SI. Narodom" in »Slovencem" o slovanskih predstavah itd. smo zvedeli najnovejše, da je intendanca »odgovorna le glediškemu društvu". Jaz pa mislim, da ljubljansko slovensko gledišče ni privaten zavod glediškega društva, nego hiša prave umetnosti, katero je sezidala vsa dežela. Deželi in narodu slovenskemu sploh je torej odgovorna intendanca, kateri ni nihče nikoli odrekal velike marljivosti in vneme, vsakako pa — strokovne usposobljenosti. Tega pa nočejo umeti naši gospodje, zato so razmere pri našem gledišču res teške. Ker ni prinesla »Edinost* še nikake ocene o knjigah „Slovenske Matice*, naj se dotaknem taistih saj na kratko. (Zato ker jih — ne dobivamo! ;Hrvatska Matica« postopa z nami drugače, dasi nam ni — kako bi rekli — tako blizo. Op. uredništva.) Toliko in tako lepih knjig nam ni podalo društvo še nikdar. Pet obsežnih zvezkov za bore 3 gld.! In vendar tako malo naročnikov! Naj bi vsaj učitelji in učiteljice, pa naši akademiki malo bolj agitovali! Prospeh naše literature nam je v največjo narodno čast I — Strokovnjaški in temeljiti, zajedno pa zanimivi znanstveni spisi, žal, da niso v jednaki leposlovni družbi. Povesti (3) so sicer jako obširne in domače, a prisiljene, nezanimive, »tarokopitne in šablonske. Tako, da se povsem strinjam z rezkimi kritikami v vrlem »Ljub. Zvonu" in odločnem »SI. Svetn". Napredka moramo zahtevati povsod, sicer zastanemo preveč za drugimi narodi l Upam, da je upllval dobro najnovejši leposlovni boj vsaj na nekatere naših literatov v smislu moderne realistične in pshologiške struje! Koncem pa naj Vas še obvestim, g. urednik, da je 1 j u b 1 j. ženski kvartet, ki je imel svoječasuo v ,Ed.- zagovornico, porabil minole mesece v uprav nepresežno izurjenost svojih glasov. Gospice so istinite umetnice petja! Poslušajočemu jih, zdi se mi, da čqjem nekako žensko češko ,Kytaro" slavnega spomina. Vse, kar pojejo, je dovršeno, globoko premišljeno, fioo čuteno, tako, da rečem brez hvalisanja: ta ženski, prvi in jedini ženski pevski kvartet bo kmalu v čast ne le Izubijani nego vsej Sloveniji! Nadejam se, da jih bodem kmalu videl in prav pogosto slišal na — lastnih koncertih vrle in lepe »Strune«! Marijan. Politiike vesti. V TRSTU, dne 21. aprila 189«. Državni zbor. Včerajšnji dan treba zabeležiti rudečimi črkami v koledarju poslanske zbornice avstrijske: z včerajšnjim dnem pričela se je borba v poslanski zbornici sami za razširjenje politiških pravic. Dolgo so se branile gospodovalne stranke, slednjič so pa morale vendar ugrizniti v jabelko, ki jim je je vrgel v zbornico grof Taaffe. Dolgo se je ogledovalo in obračalo to jabolko po raznih odsekih in pododsekih — ali slednjič so ugriznile vendar. Včerajšnji dan je zgodovinske važuosti za politiško življenje avstrijsko : velika pravda za preosnovo zbornice v zdravem zmislu se je pričela s splošno razpravo o vladnem načrtu za voliluo preosnovo. Seveda z vsprejetjem tega načrta ne bode še dognana ta pravda, ampak s tem bode zaključeno le prvo razdobje te pravdi. Prihajali bodo drugi načrti, popolnjujoči ta prvi načrt, dokler se ne zgodi, kar se zpoditi — mora! Včeraj je pričela torej splošna razprava o volilni preosuovi. Govorili so zastopniki Čehov, čeških plemenitašev, nemških liberalcev, Poljakov, nemških nacijonalcev in antisemitov. Posl. Slavik in Brzorad ter nemški nacijonalec Pernerstorier so se izjavili za splošno volilno pravo, češki veleposestniki so branili pravico deželnih zborov za pošiljanje v državni zbor, Poljaki so naglašali svoje deželno-avtonomiško stališče, nemški liberalci so rekli, da je ta vladna predloga njim na škodo, antisemit Scheicher je zahteval cel6, naj se razpusti ta zbornica, in moramo sklepati iz vsega tega, da nobena stranka ni prav zadovoljna s tem načrtom; vendar pa je gotovo, da bode velika veČina glasovala za prehod v podrobno razpravo, ker nobena stranka si noče nakopati očitanja, da je ovirala gori označeni proces. K besedi se je oglasil tudi slovenski poslanec dr. Gregorec. Občinske volitve v Ljubljani. Včeraj je volil tretji razred. Izvoljeni so bili kandidatje narodne stranke: Fran M a 11 y, Orosiav D o 1 e n e c, Jakob Dimnik, Jakob Zabukovec in Josip T u r k. Oddanih je bilo 364 glasov. Izvoljeni gospodje so dobili od 260 do 264 glasov. Nasprotna kandidata Fran Breskvar in Ivan Malin sta dobila po 102 glasova. Zopet demonstracija v Zagrebu. Včeraj se je vrnil v Zagreb po prestani kazni pravnik Balaško, ki je bil z drugimi vseučiliščniki vred obsojen zaradi »ogerske zastave", ki so jo bili sežgali zagrebški vseučiliščniki povodom bivanja Nj. Veličanstva našega cesarja in kralja v Zagrebu. Glasom včeraj iz Zagreba došle brzojavke korespondence* ga urada, torej oflcijozne brzojavke, priredili so dijaki iU delavci iz zapora vračajoči se žrtvi »ogerske zastave" sijajno, impozantno ovacijo, ali kakor pravi brzojavka: demonstracijo. Policija je posegla seveda med „demonstrante", razgnavša jih golimi sabljami. Bazni delavci dobili so rane, ki so jim jih prizadele sablje stražarjev, tri delavce pa so zaprli. Množica je razbila s kamenjem okna stanovanja župana zagrebškega. Ogerska in Italija. Med vitežkimi sinovi Arpadovimi in onim narodom, ki govori »najslajši jezik" ter biva v deželi, kjer cvet6 limoni in pomaranče, obstoji nekaka tajnostna zveza najpri-srčniše simpatije, temelieče bržkone na sorodstvu mišljenja obeh toli različnih si narodov, a to simpatijo je nekako posvečil pokojni revolucijonarec Lajos Kossuth. ki je našel dolgo vrsto let svoje zavetišče v Italiji. Somišljenikov Kossuthovih pa imamo tudi v Italiji; pomislimo le n. pr. na življe, kakoršnih zastopnika sta občezBana poslanca Iin-briani in Barzilai! Ne smemo se zatorej čuditi, da se želć Madjari povodom slavljenja svoje tisočletne kolture" pobratiti z nositelji XX. vekov latinske kolture! Iu da uresniči to svojo željo, povabila je ogerska vlada glasom dne 18. t m. iz Rima došlega poročila italijanski parlament, da isti prisostvuje odprtju madjarske milenijske razstave. — Ako se to res zgodi, to bode imel svet kaj strmeti na »lojalnih14 govorih zastopnikov združenih treh tisočletij kolture, koje nositelji so n. pr. Fran Kossuth II. na jedni, Imbriarii in Barzilai na drugi strani 1. Rusija in Bolgarska. Knez Ferdinand se mudi v Petrogradu. V tem dejstvu se zrcali velikanski preobrat, ki se je izvršil v odnošajih med Rusijo in Bolgarsko, ali pravo za pravo, v politiških odnošajih vsega balkanskega poluotoka. To dejstvo govori že samo na sebi v lapidarnom stilu, a razsvetljujejo je Še posebno izvajanja ruskih in bolgarskih vladnih listov, Oficijozni „Journal de St. Peterburg" piše: »Knez Ferdinand Bolgarski, potrjen v tej lastnosti po Njegovem Veličanstvu sultanu v sporazumljmju z drugimi vlastmi, podal se je na pot v nekoja glavna mesta Evrope. Važno se mu je zdelo, da se obrne najprej v Petrograd, kjer je gotovo, da ga vsprejmejo na tak način, ki odgovarja toliko čutstvom, kojih Rusija ni nikdar nehala gojiti do naroda bolgarskega, kakor tudi živemu zadovoljstvu, ki je je provzročil pri nas prestop princa Borisa v ukupnost pravoslavne vere. Rusija je nadahnena željo, da nova doba, ki se odpira Bolgarski, donese blaginje tej deželi po vzdrževanju načel, ki so podlaga duševnemu in moralnemu obstanku naroda bolgarskega, in kojim je namen, da osigurajo bodočnost istega". — Bolgarski vladni list „Mir" pa pa piše med drugim, da je Bolgarsko rešila usmiljena roka carja Nikolaja II.; s tem, da knez Ferdinand poljublja to roko, izraža čutila vsega naroda bolgarskega. V zmislu teh izvajanj je bil vsprejem kneza Ferdinanda v Petrogradu jako prisrčen. Na kolodvoru so ga pričakovali veliki knez Vladimir z mnogimi dvornimi dostojanstveniki. Odgovarjajo knezu Černjajevu, ki je bil v imenu .Slovanskega dobrotvornega društva* ponudil knezu soli in kruha po starem slovanskem običaju, je rekel knez Ferdinand, da je slovanska ideja jela uplivati tudi na jugoslovanske narode in da se čuti srečnega, da se more pokloniti imkemu carju. — Knezu Ferdinandu na čast je bil ininolo nedoljo slavnosten obed v zimski palači in je car posebno prisrčno napil knezu Ferdinandu. Pogovor med poslednjim in knezom Lobauovem, ruskim miuistrom za vnanje stvari, trajal je dve uri. Ako pomislimo sedaj, da so bile še nedavno temu pretrgane diplomatiške zveze med Rusijo in Bolgarsko, ako pomislimo, da je v Bolgarski gospodaril Stambulov, da so se tam igrali važno ulogo falzifikatorji dokumentov ti la žid Jacobsohn, ako pomislimo, da so zapori polnili s prijatelji Rusije, in da je bil knez Ferdinand persona ingratissitna v Petrogradu : ako pomislimo na vse to in primerjamo z najnovejimi dogodki o potovanju kneza Ferdinanda, potem še-le nam stopa živo pred oči velikanski preobrat, ki se je izvršil v odnošajih med Rusijo in Bolgarsko. 11 Italija v Afriki. Iz Rima poročajo minolo uedeljoojako ponosni besedi italijanskega majorja Prestinarija, poveljnika obkoljene utrdbe Adigrat. Glasom te vesti ponudil je namreč ras Seb£t, jeden oblegovalcev, Prestinariju, da hoče on, Sebat, pustiti Italijane iz utrdbe, proti neznatni denarni odškodnini, toda proti temu, da mora ostati utrdba taka, kakoršna leži in stoji ter da z utrdbo vred Italijani izroćć njemu, Sebatu, tudi vse streljivo iu zaloge živeža. Major Prestinari pa da je na to ponudbo odgovoril ponosno in samozavestno: »Adigrat se ne poda, dokler bode živih Italijanov v njem".--— A če pritisne skrajna sila, ne bode-li Prestinari postopal baš tako, kakor Galliano V Makalčju ? Baldissera baje še ni poslal v Rim podrobnega poročila o bitki pri Aba Garimi, sestavljenega na podlagi poizvedovanj. Govori se, da italijanska vlada tega poročila ne proglasi javnosti, kadar je dobi (če je že nima v svoji roki), ker ne mara s tem poročilom razglasiti zajedno vojaških grehov bivšega generala in poveljnika Baratierija, ker bi tako razglašenje utegnilo vplivati na .nepristransko" preiskavo, vršečo se proti Baratieriju. O razpravi sami pa pravijo, da prične ista takoj, čim dospe fiskalni generalni odvetnik Bacci v Massavo. Bacci da zasliši takoj Baratierija ter ga da zapreti v utrdbi, kjer so zaprti tudi drugi častniki, stoječi pod preiskavo. Vsa razprava da bode trajala po prilici samo jeden teden duij. Iz tega bi mogli sklepati, da bodo postopali z Baratierijem ali zel6 sumarično, torej strogo po vojnih zakonih, ali pa — zelo površno in milostno. Angleška v Afriki. Iz Kapstadta poročajo dnč 20. t. m.: Mesto Buluvajo je popolnoma obkoljeno; angleška posadka nima dovoljno živeža za jeden teden ; ako se ne posreči dovesti živeža, bode huda za mesto. Poveljnik mesta, pričakovaje napada Matabelov, pripravil je po raznih ulicah in po okolici mesta podkope, koje je dal napolniti z dinamitom. Pripravil je tudi že mnogo bomb ter se nadeja, da se mu posreči razpršiti naskočivše črnce. — Matabeli so se obrnili baje proti jugu-vstokn, da prestrižejo Angležem pot. V obče pa so vosti, prihajajoče iz dežele Matabelov, zel6 vznemirjujoče. Mesto Bnlowayo obkoljuje okolo 12.000 upornikov, vojakov v irestu pa je komaj 800, Poslednjih dnij da je bilo nekoliko prask z uporniki; žene in otroke da so spravili v prilično varne utrdbe, kjer se jim ni bati napada Matabelov. Različne vesti. Vojni minister baron Krlghammer odpotoval je sinoč po kratkem prestanku v našem mestu z brzovlakoin južne šeleznice na dopust v Meran.— Nekateri dunajski krogi trdč vedno še, navzlic oporekanju z drugih stranij, da baron Krieghammer odstopi in da ne prevzame po pretečenem dopustn več vodstva skupnega vojnega ministerstva. Srbski kralj v Trstu. Kralj Aleksander, ki biva v Trstu „inkognito" pod imenom »grof Rodik", obi>kal je včeraj zjutraj pravoslavno cerkev, potem ae je odpeljal v uovo pristanišče. Tam ga je pričakoval Llojdov predsednik baron Kalchberg z nekaterimi členi Lloydovega ravnateljstva in upravnega sveta. Srbsko Veličanstvo in omenjeni gospodje prepeljali so se malim parnikom, odičenim zastavami, v Lloydov arsenal. Kralj Aleksander si je ogledal ogromni ta industrjjalni zavod kolikor možno podrobno in velikim zanimanjem in baš tak6 tržaški tehniški zavod. Od tam se je odpeljal krali s spremstvom zopet po morju ob obrežju pred hotel de la Ville ter vstopil v svoje stanovanje. Popoludne obiskal je kralj a svojim spremstvom grad Miramar, od koder se je vrnil v mesto ob 5 Vi uri pop. Zatem se je vozil ob obrežju in slednjič šel je peš v mesto, obiskal razne pro-dajalnice ter nakupil marsikaj. Ob 7. uri vrnil se je v hdtel in nekoliko pozneje obiskal je s svojim pobočnikom in spremstvom občinsko gledališče. Tam je ostal skoro jedno uro, ter se vrnil zatem naravnost v hotel. Za danes bila je nameravana vožnja po pristanišču, toda ista je bržkone odpadla, ker se je pojavila burja. Kralj Aleksander odpotuje nocoj iz Trsta, ter se vrne po železnici naravnost v Beli-grad. Romunska kraljevska dvojica odpeljala se je po obisku Devina s posebnim vlakom z Nabrežine preko Gorice v Benetke, kamor je dospela včerajšnjega dnč. Šo nekaj o slovenskih tiskovinah — ali prav sa prav o nedostajanji istih pri tržaških poštah. Poročila o tej stvari gredć kar »crescendo". Najprej smo priobčili slučaj, da je nekdo moral čakati pol ure na slovenski recepig pri glavnem poštnem uradu, v zjutranjera izdanju od 21. t. m. prijavljen je slučaj, da je nekdo pri poštnem uradu v Tergesteju zamudil tri četrt ure radi slovenskega recepisa, a danes javiti nam je, da neki tržaški Slovenec pri poštnem uradu poleg javnega vrta (Giardino pub!ico> sploh ni mogel ud o-biti slovenskega recepisa, ker sloven-sko-nemških tiskovin ni bilo. Pa naj kedo reče, da je dični poslanec Spinčič pretiraval v svojem govoru o naših poštnih razmerah! Vsekako smo radovedni ali pojde stvar še nadalje tako lepo r crescendo". Ssianska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda imela bode svoj občni zbor dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih gospe Franj e Guličeve, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednice (namestnice). 2. Poročilo bla-gajnarioe. 3. Poročilo tajnice. 4. Volitev odbora. 5. Volitev zastopnic na veliki skupščini. 6. Predlogi. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Občni zbor „Gospodarskega društva v Skednju", ker se ni mogel vzdrževati minolo nedeljo radi nezadostnega števila došlih udov, preložen je na prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. ob 4. pop. Odbor. Iz Barkovelj nam pišejo: V 42. št. Vašega cenjenega lista prijavljeni so bili darovi, oziroma do sedaj nabrana svota — za spomenik pokojnemu Drag. Martelancu. A, priznati moramo i sami, da do sedaj nabrana svota je še jako mala; vendar pa bi utegnil kak „nebodigatreba" — kakoršnih je mnogo v naši vasi, — reči, da je zadostna ali Še celo prevelika. (!) Mimo tega se je — skoro bi rekel, — najmanj nabralo ravno v Barkovljah, v ta blagi namen, da se oddolžimo spominu moža, ki je toli delal in trpel za svoj rod. Torej, dragi narodnjaki Barkovljanski! Popravimo svojo zamudo in skrbno nabirajmo darove v namen, da prej ko možno postavimo spomenik možu, ki se je vedno boril za blagor mile naše domovine. »Nekdo". Spomenik Palackemu. Leta 1898. slavil bode narod češki stoletnico rojstva svojega velikega sina in preporoditelja — Frana P a 1 a c k e g a. Narod češki ve, kaj je dolžan spominu Palackega : da je v prvi vrsti dolžan hvalo temu geniju, da se je vzbudil iz mrtvila ter se povspnel na dosedanjo svojo višino. V znak zahvale hoče narod češki postaviti Palackemu dostojen spomenik v zlati slovanski Pragi. V sestavi odbora za postavo spomenika je najlepše simbolizovana vseukupnost naroda: v istemu so zastopani veliko plemstvo, trezni računarji staročeški in pogumni pijonirji mladočeski. Zs spomenik je že nabranih 77.000 gl., ostalo potrebno svoto hoče nabrati odbor Čim prej od prostovoljnjih prispevkov. Samomor. Včeraj zjutraj zaprl se je 351etni čuvaj na Tergesteju, Anton Pielli, v javuo stranišče, nahajajoče se v »boschettu" blizu restavracije. Okolo 10. ure hotel je vstopiti v stranišče težak Matej Roza, a ker so bila vrata zapahnjena od znotraj in se na njegovo trkanje in klicanje ni oglasil nihče, opozoril je na to okolnost slučajno mimo prišedšega gozdnega čuvaja Ivana Skilana. Le-ta si je preskrbel železen drog ter ulomil vrata. V stranišču ležal je Pielli mrtev. Čuvaj je obvestil o tem iz bližne restavracije po telefonu policijo in zdravniško postajo. Na lice mesta prihitevši zdravnik je konstatoval, da si je Pielli prerezal z britvijo žili na obeh rokah, toda umrl da bržkone ni vsled tega, ker je bil izgubil razmerno le malo krvi. Soditi je, da si je bil nesrečnež zavdal in ker mu zaželjena smrt ni došla dovolj naglo, prerezal si je žili. Sodnijsko-zdrav-niška komisija dala je truplo prepevati v mrtvašnico pri sv. Justu. Nesrečnež je ostavil udovo in dvoje nežnih otročičev. Vzrok samomoru je iskati bržkone v slabih gmotnih razmerah pokojnikovih. Krvav pretep. Minolo nedeljo zvečer sprli se je nekoliko igralcev na kroglje, zbranih v gostilni »Air antico Beaco4 v ulici delle Sette Fontane hšt. 28. Navstal je kratek pretep in v tem je vdobil 181etni Ivan Hvastja, službujoči v mlinu „Economo", hudo rano na levi rami. Ranjenega so odvedli najprvo na zdravniško postajo, kjer je dobil najnignišo pomoč, od tam pa so ga odpeljali v bolnišnico. Nadzoruik polic, straže Ciadez, dodeljen komisarjatu pri sv. Jakobu, zaprl je še isto noč 181etnega slikarja Josipa Legišo, ki je na sumu, da je ranil Hvastjo, včeraj pa se je stavil policijskemu ravnateljstvu 20letni težak Lorenc Obat iz Kopra, izjavivši, da je on ranil tovariša Hvastjo. Ogenj na parniku »Imperator". Dne 14. t. m. priplul je Lloydov orjaški parnik »Imperator" iz Bombaja (Indija) ter se zasidral v novem pristanišču pred skladiščem št. 9. Bogato naloženi parnik so pričeli prazniti takoj in izkrcavanje blaga vršilo se je redno tudi včeraj. Sinoč okolo 7. ure pričel se je h krati valiti gost dim iz parnikovega skladišča št. 2. Mornarji so obvestili o nevarnosti pilote in gasilce v novem pristanišču. Toda požar v parniku je napredoval kljubu vsem naporom požrtvovalnih ljudij. Morali so pozvati na pomoč še gasilce iz mesta ter brizgalnico na par izLloydo-vega arzenala. Razni manjši paruiki poslali so tudi svoje brizgaljke in svoje možtvo v pomoč »Imperatorju", katerega so osvobodili vseh spon in zvez, da bi ga v skrajnem slučaju mogli jednostavno izvleči iz pristanišča. Brizgaljke so sipale prave potoke vode v goreče skladišče, vendar pa je minola polunoč, predno je bila odklonjena vsa nevarnost, popolnoma udušen pa je bil ogenj še-le proti zori. Pogorelih je več bal bombaža; škoda je seveda izdatna, toda doslej ni bilo še možno določiti je. Ogenj je bržkone navstal vsled tega, ker je bil ta ali oni težak ob izkrcavanju blaga brezbrižno vrgel tlečo smotko v skladišče bombaža. — Čim se je raznesel glas o požaru na parniku „Imperator", prihiteli so na lice mesta : ces. kr. namestnik vitez Rinaldini, policijski ravnatelj dvorni svetovalec Tschernko, predsednik pomorske vlade vitez Becher, Lloydov predsednik bar. Kalchberg iu še razni drugi odličnjaki. Papakosta uiel ? Iz Budimpešte poročajo, da je minolo nedeljo ušel iz jetniške bolnišnice Andrej Papakosta, član one »mednarodne zveze" tatov, ki je bil nedavno obsojen ua par let ječe. Papakosta da je bil v zaporu obolel, in zato da so ga premestili v jetniško bolnišnico, od koder mu je bilo sev6 laglje ubežati, nego iz ječe. Policija da sicer marljivo išče beguna, toda doslej da še ni našla sledu o njem. 4000 kvintalov sladkorja — v vodi. Minolo nedeljo potopila se je blizo Prage na reki Veltavi ladija družbe za brodarenje na Veltavi. Na ladiji bilo je 4000 kvintalov sladkorja, ki je seve izgubljen. Sladkor je bil namenjen v Hamburg, ter je tamošnjemu tržišču vsled tega navstalo do 100.000 mark škode. Blag6 pa je bilo zavarovano. Najnovejše vesti. Duna) 21. „Wiener Zeitung" javlja podeljenje reda zlatega runa državnemu kancelarju nemškemu, knezu Hohenlohe. Dunaj 21, Na včerajšnji dvorni obed je bila povabljena ruska častniška deputacija in ruski poslanik grof Kapnist. Budimpešta 21. Poslanska zbornica je vspre-jela danes na slovesen način poročilo regnikolarne komisije o zakonskem načrtu radi ovekovečenja tisočletnega obstanka ogerske države. Petrograd 20. Knez Ferdinand se je podal opoludue v katedralko v trdnjavi sv. Petra in Pavla, da položi vence na grobnih spomenikih carjev Aleksandra II. in Aleksandra III Povrnivši se v zimsko palačo vsprejel je obiske nemškega, italijanskega in angleškepa poslanika ter francoskega vodjo poslov. — Ob 4. uri popoludne vsprejel je zopet kneza Lobanova. Trgovinah« briojavk« ln vm*L Budimpešta. Pšenica je«en 6.81— 6.82 PSoniea t» ■pomlad 189« 6.57 Ho 6.59. Oves s* spomlad 6.32—6.34 R* sa »pomlad 6.40 - 6.42 Koruza la juli-avgust 4.02—4.03 -.— maj-juDi 1896 3.82 - 8.83 Pšenica nova od 78 kil. f. 6-80-6'95 od 79 kil. 6-90- 7.—.. o<1 80 kil. f. 6.96- 7.05 od 81.kil. f. 7 00 —7-10, o.l S'2 kil. for --Iečrn«n 5'80--.— prrmo 5"30—5-60. Pšenica: Trg jako nevoljen, mlačen ; ponudbe silne. Kupei rezervirani. Prodaja 2OO0O m. it. Cene padle za 7 do 10 ni. Rž za & nfi. ceneje. Oves stalen. Ječmen in koruia brez prometa, jako mlačna. Vrana: lepo. Praga. Neradnirani nI ud kor for. 16.20, oktober-december 14.90. Praga. Centrifuga! nori, pontavljno r Trat ■ carino vred odpošiljata precej f, 34'--84.76 Conan«se 86.---86-85 Četvorni 87 85—87.50. V glavah (sodiM 38-74 Havra. Kava Santos good averag« za april 80-75, se avgust 79.75, Bamburg. Santo« good average z» maj 67.— za september 64.— za december 60.—. Dun^Jaka bona 91, Državni dolg v papirju . . , » , v srebru . . , Avstrijska renta r zlata , . „ » v kronah . , Kreditne akoije , , , . . , London lOLst. ...... Napoleoni ........ 20 mark ...... 100 italj. Ur..... aprila 0 včeraj . 101.15 . 10115 . 122.40 . 101.35 . 360.60 . 120.20 . 9.55'/, . 11.76 . 44.20 U __ danes 101.15 101 20 122 45 101.20 U8 > 50 IVO. 20 9.5o«/, 11.74 44.20 Razpis slnžbe Pri „Tržaškem Sokolu" je izpraznjeno mesto alu^e« Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. NatanCneje je poizvedeti pri upravništvu našega lista, ulica Molino piccolo štev. 3. Mladeni69 26 let star, ki ima nekaj premoženja in je sedaj dobro in stalno nameSčen v Trstu, išče neveste iz boljše hiše, tudi z dežele, z nekolikim premoženjem. Pisati s podatki pod „Adrija" - Trst-poste restante (glavna poŠta). Jamči se, da ostane stvar tajna. Ako mogoče naj se priloži slika. Najnovejši pueumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pušteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caserma itev. 16 uhod plazza detla Caserma. (naaproti vtliki vojeimci), Največ* zaloga kole« v Trutu. Prodaja se na drobno in dobele. Zaloga kole«: „Courir", „TTuniber" in „Adler44. Jamči se za v>-ako prodano kolo. Kolesa bo lepa, lahka, močna in trpežna. Na lahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstne priprave tičoče se kolen, kakor; zvonoi, svetilke, zračno tla-čilke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhtii katr-Čugi vsake mere itd. (Pla, priporoča Ivan Sti karoviky Rrnn (Središče avstrijske industrije s suknom) __BIIIU mkladilee pet milijona goldinarjev. Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavat«lj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.