». itnfflfc 1 HHUlllf 1 uHIt ■• HpHHni lalit XUX. M«. .Sovenafci Narod" vaaja *e peiBi sa Avstro-Ogrsa*: - at NeaSjo: «Io Ieto »kupaj aapraj . IC 7Sr- 1 ćelo M« itprtj • . . . K 3fr_ M matac . . . . • 2-» ■ c*> lafe aaprej . # . . K 85.- Vpralaajem glade teserator aa naj rrilott sa odgovor dopisnica a« cnacika. eprmUtv* (apodaj, tfvoriKt levo), atoalleve *Um at *, ttftfta itIS. I&aenti veljaj©: peteroctopna petit vrsta u enkrat po 20 vto, za dv&krat a* H Wn.. u triitrat ali večkrat po 16 vin. Paite ln zahvala vrsta 25 vla. Poatano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpfavnUtvu naj ae poSOjaJo naročnine, reklamacije, inseiatt i. t 4» to je administrativna ttvari m roaamaiaa fttrflka velfa tt vlaar|a*. ■ Na pismena aa/ođla brez istodobne vpatUtve ntminime m at aate „Vareataa tflafcama" tetefos it ti. »Slovenski Narod" vclja y Liablfanl na dom doitavijea: « v upravništvu ptcjcmaa: ćelo Ieto oaprej • - # . K 24*— ćelo leto naprej • , • » K 25*— pol leta . . • . • • I*— pol leta » •*•**** • **"" Etrt leta . .*•••«"— čctrt leta „ •*• •% • 65° aa mesec w • • • » 2*— na mesec » • • • » • 1*90 Dopisi naj «e frankirajo. Rckopisi se ne vračajo. ■reaTiaUttat KaaOova ulica ŠL 5 (v pritličja levoj telefon ŠL S4. Kaše rto porodio. Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Hrađno se razgiaša: VZHODNO BOJISCE. Fronta proti Romuniji. Jagovzhodno od Hatszega novf uspešnf boji. Včera} smo vpleniii 7 romunskih topov in već strojnih pušk. Severnovzhodno od Fogarasa Je vkorakal sovražnik brez boja v Kdhalom. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla : V Karpatih ie napadal sovražnik med kotom tren ćržav, jugozapad« od Dome Vatre in Hrmjave na šte-vflnih točkab. Zavezniške čete so ga povsod vrgle nazaj. Na obeh straneh Lipnice Dolne je omogocil protinapad tarn se bore-čifi nemških čet, da smo skoraj po-polnoma dobili nazal od sovražnika predvčerafšniem zavzete pozicije. Severovzhodno od ravno imenova-nega kraia so zmagovito zavrnlfl otomanski polki skiroai s svoHmi za-vexn4kl moćne ruske šunke v Butl borbi. Annada generala grofa vob Bothmerja je vjela 16 častnikov In nad 4000 mož ter vplenila 16 strojnih pušk. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske gr a. Pri armadi generalobersta Bobm* Lrmoinia Je obnovi! na^protnik vče-nd popoldne med Zborovom in Pe-repelnlki svoie nipade. Sovrasae mase so se morale povsod umakniti pred žilavo vztrainostio brankeljev. Armadj generaiobersta v. Tersztyan-szke&i ie bilo zavmiti samo še sla-boien sitoek. Druge po^kušene napade smo že v kaii udtišt'i. ITALUANSKO BO.HŠČE. Vderaj Je obnoviki tretja i talijanska armadanapade načelo našo fronto na kraški visoki planoti. Tuđi ta četHI bolni dan so žilavi branitelji obdržaH svoje pozicije. Kier Je vdri sovražnik v prve jarke, smo sa s protlnapadom vrgli zopet nazaj; na mnogih točkah pa so $e zlom ili nje-govl sunkl že y koncentričnem ognju naše vrle artiljerije z največjinii iz-Subami za sovraenika. Preiskttde^đ Dešpotk št. 87. fe bii pri LokvM od-ttčoo deležen pri uspešni otH^anbl prođ sovraznemu naskoku. V sever* iem odseku visoke planote so oddd-kl pešpolka št. 39. krvavo zavrnIH tri napade Italiianskih srenadlrjev. Živahni topovski ogenf od rekc Vlparve do pokrajine pri Plaveh traja. Na fronti v Fleimstaln ?o se po-navljaH brezu spe šn i sunkf slaboiPCi-ših oddelkov proti na§lm pozicHtnn na grebeno Fassana. JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. Nelzpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba Dl. H 6 f e r. fmL DOGODKI NA MORJU. V noči od 17. na 18. t. m. ie flo-ti!ja hidropfanov iznova uspesno ob-iožUa s težkimi In lahkimi boobami železniške naprave v Mestrth ter ntnotjokrat zadela železniška po-sJopja. KHub nalsffneišeniu obstreHe-vanfu so se letata uw$ke^»vana vr-nila. Brodom© pove'i%itvo. Us rto porii. Berolin, 1S. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: BOJI NA ZAPADU IN VZHODU TRAJAJO. Fronta gfn. prestolonased-nika Ruprehta Đavarskega SiJna bitka ob Sorarni je prived-la na 45 km dolgi fronti od Thtepvala do iužno od Vermandoviliersa do skrafno ljutih boiev, kl so sc\erno od Somme odiočeni nam v prilog, na jugu od reke pa so imeli za posfedico, da smo epustiH popolnoma zamute defe Dozicii med Barleuxom in Ver-mandovillersom z vasmi Bcrny ta Denteconrt. Naše hrabre čete so dale dokaze svoje neomakie vztrajfiosti in požrtvovainosti. Prav posebno se ie odlikovai wesdalski pešpolk št 13; južno od Bouchavesnesa. Močn:m sov raznim letalskim ffct'ijan so se vr£li naši letalci na-sproti ter zbul v zm ago vit ih boiih pet leta-. Fronta neraškega prest o-lonaslednika. Od časa do časa živahno stre* Uanje v pokrajini ob Mosi. Vzbodno od Fleuryja smo zavrnttl sovražne oddeike. ki so prodirali. VZHODNO BOJISCE. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Zapadno od Lučka smo prepre-čili s svojim učinkovitim zapornim ogniem« da sovražnik ml mosrel zopet prodreti iz svojih naskakovalnih po-zicij proti četani generala von der Marwitz. Samo severno od Selvova je prišlo do slabotnega napada, ki smo ga z lahkoto zavrnili. Mnogo ti-soč padlih Rnsov pokriva bojišče 16. septembra. Med Seretom In Stripo so se končali opetovani ruski napadi na skupino g.eneraJa v Hma z izgubaml pofnim popoifrim neuspehom kakor prelsnji dan. Armadna fronta generala k a v a 1 e r i I e nadvoj. Karla. V nudili boiih so se turske čete. podpirane od zavezniških tovari^ev« Z3pado« od Zk>te Lipe uhranile na-padov nadmočnega nasprotaika. So-vražni oddelki, ki so bili vdrli. so zopet vrženi oazaj. Nemške čete pod poveluijštvorti generala v. G«roka so se postavile na obeh straaeh Na-ralovke k protisunku, ki ga Rusi niM mocii vzdržatl. Vrčii del predvčerai-šniera izgubljenih ta! imaffio zopet v rok ah. Ne gleće na veUke krv a Te izgube je sovražnik utrpcl nad 36%% vjetih in 16 strojnih pušk. V Karpatih smo odbfN ruske napade. Na Sednosraškem se vrše fuflt-vzhodno o4 Tlatsmeza novi za nas ugodni boji. M#d druain spo vptarrifl 7 lopov. BALKANSKO BOJISĆE, Armadna skupina gfm. v. Mackenscna. Po tridifernefn unBcaada pred zasleduiočinri zavezni^khni četaad so sprejele prlpravgene oocidfe poražene Ruse in Romune j sa4osoi crti Rašova - Ccfcatfcra - mala ter na novo prlpeKaoe čete. Nemfkl fcttalio-ni so ob Donari hdpo od Ratove r šunka ftrodrfl ie do sevraioe artffle-rile, vplenifi 5 topov ter ravrolB pro-thMpade. MAKEDON9KO BOJlSĆE. sorotaflui aa Iroaii aMd Pmap— lirfcai leseroai to Vardaroai m oeaat bres MđMca. Prvi ajeaeraiai kvartini mojster v. Ludcndorff. Bitka na Krasu. Junaštva slovenskega štajerskega pešpolka. Sedma italijanska ofenziva pri-četa nenadno, je prinesla tuđi četrti bojni dati napadalcu, ki je pognal na juriš med morjem in Bovcem dve armadi, močno ojačeni z novimi četa-mi, težak poraz. Štajerski infanterij-ski polk št. 87. in Oc^ri 39. infanterij-skega polka so dobili znova priliko, da so se odlikovali. Težki. za nas skoai in skozi zmagoviti boji, se raz-tezaio ob Soči navzgor. Iz poročil, odobrenih v \t>jnopo-roČevaJskem stanu: Zopet si je iabraj sovražnik svoje staro bojišče, Krašk© planoto, za pričenjanje napadov. pri čemer stremi njegova taktika, k«kor v prejšajih soških bitkah, za tem, da bi prodiral v široki fronti proti skupni kraški crti. Glede ljutosti se da primerjati artiljerijsko delovanjc in mfanterij-sko juri&anje samo s franeosko-an-Rleškimi napadi na zapadni froati in zadnjami ruski mi »a val i v masah. Vsa kraška fronta je ena samo ognjena crta. Ponoći in podne vi juriša-jo infanterijske kolone v gostih vr-stah. V vsakem novam poskusu. da bi se prebila naša crta, nastopajo sveže divizije in ako sem in tla na-stopi odmoT, potem pada na avstro-ogrske iarke topovski ogenj, ki je stopnjevan do skrajnosti. Branitelji vršijo nadčloveško delo. — Dosedanji potek bitke ni nribližal Italijanov Trstu prav nič. Stevilni napadi Italijanov podnevu in ponoći so se do-sedaj vsi zlomili innaši branitelji drži i o vedno trdno Komensko planoto, katero želi sovražnik zavojevati, da bi dosege! z nje Trst. Nalkrajšo pot •K) Trsta ob morfu je italijansko vodstvo že zdavnej opustilo, ker tam kljub Itutim bojem ni bilo uspehov in tuđi pndobftev Doberdobske planote ni dala I ta! Hanom ob morju nikake ugodnosti. Tako si i^čejo sedaj zopet s svojhni naasami pot v Trst čez Kras. Komenska planota predstavlja seđaf slavno smer nove ofentive. Ali ob sijajni odporm* moči v dolinah in jarkih jsrole kamenite Kraške planote borečih se avstro-ogrskih oddelkov se raebijajo šunki v o^enj po^nanib Ttalljaflskih divizij. Dan In noč brez prestanka, jurišajo italijanske mno-licc. Posebno ie diviala bitka v ]už-neni odseku zlasti med razvalmami Lokvice in kope južnozapadno Do-berdohskega jezera. Na tem 5 kin ši-rokem frontnom delu. ki križa sote-sko Dol. je vodil sovražnik nepretr-foma nove polke v bof. Ako je bil sestreljen kup jurišajočih čet. so se prikazale nemudorna sveže rezerve. Mestome so motli Ttalijani vdreti v c. in kr. crte, ali vedno so ostati zma-govalcf hranitelfi, med katerimi so se posebno odlikovali Hrvatje 96. pešpoika \7 Karlovca. Težke so iz-imbe napadaJcev. Satno tto kopi \t Vilo sadein pofkov skoro popoinoma poraženih. Vdik napad Italijanov na Komensko planoto ie bfl zasnevan tako, ia bi bil moral že s prvim šunkom princa« uspeh, ktr je Vat arti|er«ski •voaj na vsej fronti do Plavi imcl zakiiti pravo prebitno niesto. Ali presenetijfvi moment ni dal želfencga nspeha, ker smo duli ob vsej fronti in so se takoj prvi i talijanski Juriši razbili ofe naii obrambni crti. ln tako se tnadte daai w dan in ne opoščajo noheaegm Jiiudtlt^ da bi razbili od-porno sfk> Malih čet. slasti razeipajo artttSertfslB oceni 15 do 3S cw lah VSkrm ln ipm alidi se nahaja tuđi edini most čez delenjo Donavo, Crna voda, malo mestece s 3000 prebivalci, je utr-jena kot mostišče ter ima na desnem bregn Donave 7 permanentnih for-tov. Mackensenova annada je pri-čela že v neddjo z napadom na nove sovrainikove pozicije. Posrećilo se ji je že potisniti desno romunsko krilo pri Rasovi ob Donavi nazai in se približati Crni vodi na 12 km. Utrdbe tegra mostišča se torej naha-jajo brezdvomno že pod ognjem te-žkih nemških topov. Ako pade Crna voda, nastane za vso romunsko-ru-sko armado v Dobrudži velekritičen položaj, ker bo ta armada odtrgana od ostale Rorm^ije in ji ne bo pre-ostajalo drugega. kakor da se umak-ne v težavno o«wnlje ob izlivu EK>-nave. Pariška poročila že naznanja-Jo. da se bo romanska armada umak-nila onkraj Konstance, kjer ji priđe baje nova ruska armada na pomoč. Angleški listi Javljalo, da uničujejo Romuni pri svojem umiku vse zalo-ge žrvil, zlasti žita- Preko Stockhol-mt se poroča, da se nahaja v Do-brud^i tuđi mno?ro japotrske artilje-rlte. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 17. septembra. Romunska fronta. Ob Donavi proti Tekiji na obeh straneh slaboten topovski ogenj. V turnseverinskem pristanišču smo potopi! vlačino ladio. Zasledo-vaafe v Dobrndži se nadafluje. So- vrainiik je zasedd utrieno poeipjo pri Cobadinu. Naše čete so v nepo-srednem stiku s sovražniteom. Včeraj je poizlcušaa sovražna brigada protinapad na našo kolo»n» na levem krilu pri vaši Potuccl.a sm« jo odbili s težkimi izgubaml pri čemer nam je pustila več ducatov vict-nikov, 8 municijskih voz, 4 strojne puške in drugega vojnega blaga. S.tc-vilo mrtvih in ranjenih in velika množina na bojišču raztresenega bla-' ga dokazuje, da so bile izgube so-vražnika v bojih 12., 13. in 14. septembra veiikanske. Ob obali Črncga morja vlada mir. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 14. septembra. V Dobrudži silni boji na cell fronti. NemSko ča-sopisje je razširjalo poročfla, ki na}' đokazujejo, da so izvršile rotrtnnslre čete, ki operi rajo v Dobrudži, rrow-vitosti na bolgarskem pr©biva?styu. Nemci zasledujejo samo- namen oćl-vrniti pozornost od grofcovftosti, iz^ vršenih od bolgarskih čet na ranjen-cih in vjetih ter na'romunskih prebf-valcih. Bolgarska armada je navale^ na storiti. kar se ne sme skoriti. Mfe sloves smo končno udefstvili in se 5e izkazal v grozovitostih, katere je zagrešila v zadnjih vojnah in izvršila na Balkanu proti vsem sosedonL 16. septembra. Ob južnt fronti ob Donavi praske. V Do*?ni J?5 ničesar novega. Zmaga v Dobntdžl. Iz Sofije poročajo: Zmaga v Dobrudži je večja kakor ona pri Dobri-ču hi pomembnejša kakor aavojeva-nje Tutrakana In Silistrije. Poraženih je brlo osem so\Tažnih đivizij, ki so v drvjem bega umikajo proti severu. Njih poraz je radi tega katastrofalen, ker so se bitke udeležile nove, na/. brž s severne fronte pokficaiie ro> maske divizrje. Stran 2. ,*UOVEN8K> NAROD-, mm lt. atptcmt** 191*. 214. šie\. Rusko poročilo o docodklk ▼ Do* bruđžl. Iz Petrograda javljalo: Ruski listi poročajo iz Renov: V zadnjih dneh se Je razvila velika bitka v prostoru Dobrič-Ostroj-Muzu bej. Sovražnik je poskusil od Ostroja scm velikopotezno obkolitev roinunsko-ruskih pozicij, katerih skrajno levo krik) se naslanja na obrežjc pri Sa-blL Sovražnik razvija nadmoćne sile ter postopa z brezabzirno energijo. Romunsko-ruske ćete so se morale pri Ostroju prehodno umakniti. izid bitke se še ne da pregledati, vseka-kor pa smatrajo dobro podučeni vo-jašlti krogi, da bi bilo znatno skraj-šanje fronte le koristno. Za defenzivo bi bile najbolj pripravne postojan-ke ob Trajanovih okopih, kjer bi se moglo bolj uveljaviti tuđi mornari-ško oporišče Konstanca. Od tu bi bilo mogoče pričeti zopet z ofenzivo. Pozicije pri Dobriču nimajo že z ozi-rom na izgfubo Tutrakana in Silistrije nobenega večjega potnena. Seveda bo sovražnik raztrobil naše umika-nje na Konstanco kot vetiko zmago. Pokazalo pa se bo brezdvomno, da je to umikanje velikega strategične-#a pomena, zlasti ako se nam po-sreči se spretno odločiti od sovražnika. Iz Petrograda poročajo: Romuni so evakuirali Ćrnovodo in Konstan-co. Begunce spravljajo v Bukarešto in Ploesti. Državne oblasti se selijo v Brailo. Netnški letalci v Dabrudžl. Đerotin, 17. septembra. (Kor. u.) Wo!i?ov urad poroča: Nemška letala so z uspehom napadla 16. t. m. Že-lezniške naprave in sovražne kolone v severni Dobrudži. Sovražno flotilto hidroplanov na morju i^|i Tuzli smo obložili z bombami. Eno letalo je bilo zadeto. Letala so se vrnila* nepo-škodovana. Boji na Sedmosraikem. Ofenzivne operacije naših in nemških čet v smeri iz Hatszega se uspešno nadaljujejo. V nedeljo smo v naskoku osvonli del sovražnikovih utrjenih pozicij ter ugrabili 7 romanskih topov in 5 strojnih pušk. Ro-munski oddeiki, kl sjedilo našim pri Fogarasu se polagoma umikajočim četam so zasedft mestece Kohalom (Reps). Položaj na Sedmograškem se ni konzolidiran. Pričakovati pa sme-mo, da bo sovražnik rudi tu zadel skoraj na crto, preko katere ne bo mbgel z nobeno silo in da bo prišel čas, ko mu bo tudl na Sedinogra-š&em zadonei^nasprott ktic: NaraJ! ROMUNSKO URADNO POROČILO. 1'4. septembra. Na frontah na severu in se.verozapadu smo vzeil pri Negri (med Paloto m Mesterha-zo) v dolini Maroša taborišče In opreme. Naše Čete so prodirale v pokrajini srednje Ahite ter zasedle kraja Barot in Olt Bogat. Južno od Na-gvszebena (Sibinla) smo vpienlii oklopni viak. 16. septembra. Ob severni m severozap»dn! fronti živahno de-lovanje v dolini Sztrfge (Strela) in južno od Sibinja. Poslanik! Iz Romunske. Nemški poslanik v Bukarešti baron von dem Busche le dospel s konzuli in osobjem poslaništva v Ha-parando. Od 8. do 15. septembra so zadržali konzula v Uleaborgu, ker je romunska vlada domnevala, da za-držujejo romunsfce poslanike v Bero-iinu, na Dunaju, v Sofiji in Carigradu. Boji v Makedoniji. Južno Lerina (Florine) so se razvili med boteaFsfciirt !n srbskHni četami srditi bo#. Po svoHh uspehih na Nidži Plenini upajo Srbi izvojeva-gi pot na BUolj ter se polastlft te važne točke makedonske fronte. Njihovi napadi pa sobifc doseđai brez-uspešni. Na ostali fronti postala si-cer pritisk ententaih čet močnejši, prišlo pa ni do nottpnih posebno vajnih dogodkov. AfigteSki poskuši forsirati Strmno so. se ponessftfttji. Sar-railova ofefiziv-a se razvi ja'jako po-časi in splošen utis j#>ta, da si entea-ta ne upa prav udariti % vso silo aa svoje savražnlke v Makedonija. Boii se posledic. Bern« r7. sepf^nbra. (Kor. nr.) Med tem. ko pr^lanjjia v^t ff^teo-sko časopi«fe-ifiiK bofearske «onte v^Makedonijo kot vefik uspdl OSVe-rozveze, piše Hbpv6 V svoji »Vlctr>-ire«: NavaKc tema, da se je cten-ziva-dobro pi&tlft, si ne.sm«qp do-jnnevati, da bp bo)garslra feorta v osmih dittfc'stamlfciML Niti to ni gotovo, ali bodictto prodrli đo Bfto^t, Priprav4jeni moramo biti, da bedb zbrali Bote«i,fckr n*tyH m#o ojb-čenja, v ogrežeiMjia oeqpAa. BOLOARSJCO URADNO POROCILO. 17. septembra. Makedonska fronta. Ccte dasnega krila te bore južno od Florine. Vet dan 16. septembra so na obeh stramb noćno streljali s topovi. \ se noose napade sovražnik a smo odbilL V makedonski nizini je mirno. Na desnem bregu Vardarja mir, na levem bregu topovski boj. Naš ogenj le odbil slabocen sovražni napad zahodno od Doldže-lov vjeli smo več tucatov sovražni-kov in vaJentli 3 strojne puške. Ob Belašici plaiiini mir. V dolini rekc Strume je poskušala sovražna peho-ta po močni pripravi s topovi napasti vaši Komarjan, Osman, Kamila in Džami - Maiale, a jo je vrjrel na§ protinapad na desni breg Strume na-zaj. Ob egejski obali živahno križari sovražno brodovje. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 15. septembra. Na fronti ob Doiransksm jezeru so naši metalci ročnih gianat ubili nad 150 Nemcev. Strojne puške so prizadejale sovraž-niku pri njegovih prcKinapadih težke izdube. ANGLE5KO URADNO POROCn.0. 15 septembra. Na fronti ob Strumi so prekoračile patruije (Rai-din£ deta^hement) reko, na^mdle Džaminah in Kotnajo ter vjeleveč so-\rj?nikov. Na*e Čete na konjih so izvršile napade na va^i ob zgornjem in dclnjem delu reke Oudeli. Na fronti pri Do.iranu artiljerija neprestano obstreljuje sovražne jarke. V Sofiio vrženi letaki sovražnHi letaicev. Sofija. 16. septembra- (Kor. ur.) Pri zadnjem zračnem napasti na So-fijo so metali letake s tako-4e vsebi-no: »Vojaki eritente se ne bojujejo proti mirnim meŠčanom kafror baF-barski Nemci. katerih Zeppelini so ubHi nedolžne ljudi v Bukarešti in Solunu. Napad na Sofijo predstavlja samo represalijo proti napadom Nemcem.« K temu dostavlja oficijoz-na »Narodni Prava«: Taki iažniki! Kdo dru^i je v Dobrudži pobfl na stotine starčev in sežgal nedohine otroke žive? Kdo je končno v neza-varovanem mestu Karlsmh« ubil na stotine otrok z bormbami? Ti nič-vredni lažniki hočeio izvajati se represalije in propovedovati moralo? Ne \if ampak mi se maščajemo za vaša števfma hudDđelstva. kaiti vi ste hotetl zavoje^-ati tu5e 6ežde in ste nevtrahie države obdelaii s silo, vaši zažvali in može pobili na tla. Grške homatije. Novi grSIci kabinet. Kakor porocajo italijanski listi, nima novi grški kabinet prav nobene politične barve. Novi ministri so skoraj neznani možje. Ministrski pred-sednik Kalogeropulos je 60 let star, novi zunanji minister Karapauos je še mlad, bil Je teta 1912. tajnik gr-ške^a po^aništva v Rimu. V kabme-tu ni nobenega odločnega Venizeli^-sta. Ministrstvo je zgol poslovno in odgrovaria torej zahtevam entente. Novo ministrstvo je le prehodno, ki naj napravi nekofiko red in na) se potem umaicne politit^nemu kabinetu. Itafijanski lfsti sicer z novim ministr-skim predsednikom nišo zadovoljni, čeS da Je itatofob, ter pouđarjajo z nova, da se Grška ne srne več pridružiti četverozvezi. Ententa naj si zasigura* da bo ostala trajno nevtral-na in neškodljiva, to je vse. Atene, 17. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Uradno poročilo pravi, da je novi kabinet poli tičen. ker se-stola iz poslancev. Novo ministrstvo akceptira zahteve četverozvezne note z dne 21. funfja v istem zmislu kakor jih je akceptiral Zaimis. Anarhija na Qr§kem. S\icarsfd M-sH poročalo, đa via-da na Grškem por>otna anarfilfn. Na 4otoJdti so fc5t>rukcBTf ncmfri. Tram-M^iski uskr^bend v Atenali sta\^a?o, 'detavci pTo^rjo z g:cneraWTn 5tra]-Ićom. Pošta fti braojav se nahajala v rokali FrancoBov. Vetrizctoti nada-0«Wo s svojo agftacrto. Pretskava fe dognala, da so atctifat m fraocoeko poslaniSvo prwnfztraR Venrartfs*! s pomočjo miifoMflsldh be^uncev. • Ađ AaarMN m OHkem. ' Ententoo Č^sopmie vztrila im tein, da |e krafl IConstantin le vedno naiažie flveun % sovraArtid catenle. Zđi se, ćbt boce feivercevee* m ^»r k& ce0D \atvwA revolucijo trCpOtf kr^fln in sicer s D0mo«o vermeistov, ffitae preteka« so do-smetne, đa hnafo vgutafisl! prjpcavfl^-H6 VBnn tnnoitoe poik hi nmnfoiie. r H«W«i< zasedH Patras. MflM» V. septeulm. OCor. m.) *m* trnkom. ć**>*£iam*mm Pata*. V Juriši pHMnMD vbsk#-ga urtnea Jurfla, kl rre na fronto. Koatrofta ^d grfta poito la Atmm, 16. Mpuoibra. (Kor. ar.) Reuter poroča: Poskađki ailirancev so sporođUi fcrški vladi, da )• čctv#-rozveza »radila kontrolo nad pošto in brzolavom. O napadu aa traacosko poslaoHtvo. Pariz, 16. septembra. (Kor. ur.) Echo de Pariš poroča iz Aten: Antf-▼coiaeUsličai listi poroćajo, da je dognala praiakava glade napada na fraacosko poslaništvo, da je ilo samo za navidagen napad. Neki dr. Staf-fanachi^l>ristaš Venbselosove siran-kijebfl are ti ran. Onenni Mn nnkii u Na severni fronti od Volinije do sodmograŠko - romunske meje tra-jajo veliki boji. Ruski naval proti Kovlu je zadel tuđi v nedeljo na trdo-vratni ocfcpor armade generala Ter-sztyanskc«a, katere artiljerija ie zadubila ruske naskoke povecini že v njih prvem razvoju. Jugozapadno Brzezanov se je za^nal sovražnik na Bothmerjeve čete. Bil je občutno poražen in je moral pustiti 4000 mož v naših rokah. V mogočnem protisunku so mu iztrgale nemSke čete velik đel pri Lipnici dolni Ob Narajovki zavojevanih Jarkov. Tud! pri Zločo-v^u so se razbili ruski napadi. Tam brani naše pozicije armada general-obersta Bohm - Ermollija. Zanimivi in hudi boji se odigravalo v južnem koncu Bukov me. Tam stoiijo jugo^ zapadno Dome Vatre čete skrajnega romunskega desne^a krila, ki se tru-dijo se združiti z levim krilom ruske armade generala Lešickega, ki pritiska od severa iz Fundul Mol dave. Bo^i postajajo tu vedno srditejši, to-da sovražnik ne more doseći nobe-nega uspeha. Dorna Vatra se nahaja trdno v naiHh rokah. Vojni poroče-valcl označujejo vršeče se velike bitke na ruski fronti kot generalni na-skok rusldh armad ter poirđ«riak>, da so ruske izdube tadi tokrat narav-nost ogromne. RUSKO URADNO POROCiLO. 16. septembra. Zapadna fronta, Ničesarr važneea. tlhideoburg o vojnem položaiu. »Berliner Tagblatt« objavila razgovor z generalfeldmaršalom Hindenburgom o vojnem položaju, kj je potn zaupania v bodočnost rzjavifc Moremo, ako moramo. K3«r je volja tam, je tuđi pot. Odločiti se treba zk eno pot in po tej }e treba konsekventno in energično do kraja. Tež-koče so velike, toda ml imamo vo šterro pravico upati. da bođetno zrna-galL Zgodmina se ne razvija v raviri crti, teraveč v sloki. ki gre enkrat gor, enkrat 6tA. Na severu in Jugu, na vzhodu in zapadu stojimo dobro. Kar le enkrat potrebi}«ino, to so monete, kajti za vojno je treba denarja- Trdno sem uverjen, da bo imelo peto vojno posofllo velik uspeh. Rusko železnl&ko posoiHa Ruski ministrski svet je sktenil najeti posojilo 350 milijonov rubljev po 4V2^ za emisijski kurs 739/4 za gradbo želez-nic. Proli ruskim socijalistom na Francoskem, x-A van ti« poroča iz Pariza, da so tamošnje oblasti ustavile glasilo ru-irkih socijjlističnih in vojni sovražnih revolucijonarjev »Naše slovo«. RUSKI VOJNI CILJ. »Aftenposten« poroča, da se je voiiia kadetov Miljukov izrazil na-pram poročevalcu lista takole: Enkrat za vsel ej moramo obračunati z Ncmci. V tem smo si liberalci na Ru-skem ©dini in smo si bili eđini tuđi že lani, ko so stali zelo teumi oblaki nad Rusijo. Romunska bo pospesila našo zmago. Vendar pa smo pripravljeni, da bo vojna trajala še najmanj eno Ieto. Saj je general Brusilov nedavno izjavil, da ne pričakuje miru pred avgustom 1917 in tega mnenja so brez dvoma večidel vsi politiki in vojaški krogi. Kateri so naši vojni cilji, se razlaza dek)Tna iz predzgo-dovine te vojne. Nemčija nas je napadla in naš cilj je torej, da vržemo samo napađalca nazaj. Boj je za nas obramben boj v dobesednem pome-nu. Seveda se stvari lahko zaobrne-]o tako, da nam prineee vojna vres-ničenje san], ki smo iih že dolgo sanjah. Rušila, ima pravico do prostega dostopa eto morja. Zato morajo biti Dardanele ruske in trdno sem prepričan, cki borno to dosegli pri sklepa miru. Če imamo Darđanele, }e našemu stremljenju po deželah zadoŠčeno. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Pisarniški šef ruskega zunanje-ga ministrstva baron šiling Je odsto-pil ter bil imenovan za senatorja fn tafnega svetnika. Na njegovo mesto priđe prvi tajnik ruskeka vdeposla-rrištva v Parizu grof Tati^ev. Sef oddelka za centralno Azijo pl. Kletn je bil imnovan za poshmfka v Madridu. Iz Rotterđama poročajo, da Je novi vrhovni poveijnft ruskega čr-nomorskega brodovja admiral Kols-jolk §e!e 42 let star. Kotetotk je naj-mlajši admiral na svetu. Bitka ob Sommi Zatvorkev angleških in franco-skih pristanišČ pač ni imela samo na« mena prikriti transporte ranjencev in mrtvih, marveč tuđi transporte čet na Francosko. Kljub temu. da so An-gleži brez dvoma postavili na boji-§če nove čete, pa se Jim ni posrečilo doseci novih uspehov. Pač pa so Frarcozi nekoliko napredovati. Kraj Barleux, 4 km jugozapadno od Per-rona so imeli Francozi že 6. Julija na zapadnem koncu zaseden. seda] so kraj in zasirte nemške jarke vzhodno od tega kraja zavzeli. Iz Estreesa so prudrli proti vzhodu ob Rimski cesti 2 km daleč čez vas Bemy en Santer re ter južno od Estreesa 1 km daleč preko vaši Denićcourt. Pri Soyeco-urtu in VermamlovineTSU fronta zopet n! n^ izpremeniena. »Secok* poroča iz Pariza! Na fronto je dnspelo 15 novfh anglešicfh dMzJj. Neprekinjeno nfano delovanje na frontah dokazuje voljo entente, da Se letos izsH! oaločitev na zapadu! fronti. NEMŠKI LETALCI MM) . FLANDRUO. BerolkL. 16. septccnfcra. 0Cor. *.) V*m£k\ Mdiui>l«ui so oMoMI 17. Mp-tenhm opoMbe vrml llosđnko obalo stojeće sArražne pomorske tnoit k-drntoo i boflriMUPt NpoiHH-efino mo ma« w n prami pnppi vi hbv §af adnfeftfekeg* i^abt morntffee. FRANCOSKO UPADNO POROCILO. lt. septembra popol* 4be. Sevcmo od SonHm io otačflf Francozi nove poziciie, Namiki napad aa pokrajbpo vziiodno od dory-Msno zaynA gp uop g#C jo- Južno od Somme je poskusil sovražnik vzhodno od Bernvja napasti, napad pa se je v našem zapomem ognju ponesrečiL Število tekom vče-rajšnjega boja neranjenih vi-etih ]e doseglo 400. K plenu )e prištetl še tri reflektorje. V cnem samem odse-kii nemških jarkov smo na51i 85 mrtvih Nemcev. Povsod drngod je bila noć mirna. 16. septembra zvečer. Na frrnti ob Sommi je potekel dan raz-meroma mirno. Doseli smo nekaj uspehov severno od Bouctevesnesa ter vzfti en }are% severovzhodno od Bcrnyta. Nemški protinapad na naše pozicije med Bellovem en Santerre in Barleuxoin se je ponesrečU v o^njn naših strojnih pušk. Na ostali fronti navađen topovski ogenj. V no-či od 15. t, m. ie izvršila neka naia ol>5tr©8evalna flotilja tale podvx*tla: 60 granat kalibra 12 cm in 6 bomb kalibra 30 cm je vrgla na plavže ▼ UcckingTia, 30 granat po 12 on na plavže v Rombochu, 30 nadaJnjih na cfeUniio* v okolici Monde4lngna, Isto noč sta vtkH 2 naši leta« 14 granat aa žetoeoittci tb* iuinp od Metza in na kolodvor v Đen»đorfR. Na kolodvore v Spinogartu hi Longuyami smo vtstJB kim SD bomb. Pocto rvečer je vrglo nebo netriSko Malo več bomb na ZfrtnM. Dre civftri joaebL med nm «i otrak, sla bOi »fiitl vač đra-gži o»0b te bilo nndaalh. U**«Pttnibra popolđne. g* feria im froott ob Somnii v ođse-Idh r5rnya VcniHmdovtOers aa ccf i kvnS tdkom noOi ttobcneea dosoa-ka, VCct4^pq ^* "ftd nooo&hoB Crtaipt v liRflul Đftebesa sovražno tatifto in . To |e ofmo letalo, katero |e je zbil narednik Porme 15. t hl med Briejem in Ennemainom svoje deseto letalo. V noči na 16. t. m. sta vrgli 2 franeoski letali 15 granat na kolo dvor Kabsheim. V noči na 17. t m. smo vrgli 32 granat na kolodvor in letalske naprave v Tergnieru, 32 na kolodvor v Abancourtu, 72 na kolodvore v Roiselu, Epehvju in Athisu ob železnici iz Saint Ouentina vflam. 17. septembra ivečer, Severeo od Somnie je obstrelievala naša artiljerija čez dan s silo nem-šk pozicije. Južno od Somme so naše čete proti pol 3. popoldne na raznih točkah prešle v napad ter dosegle važne uspehe. Tekom sijainega napada smo vzeli vaši Vermandovtllers in Bernv, od katerih smo imeli zase-dene samo dele. Nekaj skupin hiš se še upira. Po ljutem boju smo zavzeli vso pokrajino med Vermandoviller-som in Denićcourtom na eni in med Deniecourtom in Bernyjem na drugi strani, ki jo brani več sistemov moč-tio izgrajenih jarkov. Med Bernvjem in Barleuxom smo vzeli več Jarkov. Vse od sovražnika pozno zvečer po-skušene protinapade smo zlomili s svojim artiljerijskim ognjem ter pri-zadejali Nemcem težke izgube. Do-slej smo našteli 700 neranjenlh vje-tih, med njimi 15 častnikov. Na ostali fronti navadni artiljerijski boj. Belgijsko poročilo. 17. septembra. Naša artiljerija je uničila sovražno opazovalno postojanko pri Dixmuidnu. Južno od Hetsasa smo uspešno namerili raz-diralen ogenj na sovražne jarke. ANGLEŠKO URADNO POROClLa 16. septembra popoldne. Glavna bitka se ni nič izpremenila. Vplenili smo 4 poljske tope ter vjeli 250 mož. Zavrnili smo 2 kraievna napada. Včeraj smo obdržali zavze-to crto, ki obsega velikevasi Cource-ktte, Martinpuich in Flers. Naše čete so preteklo noč na mnogih točkah vdrle v sovražne jarke, prizadejale sovražniku izgube in pripeljale vjet-nike. 16. septembra zvečer. Jttžno od Ancre smo prodrli od včeraj na fronti 6 milj za 1 do 2 milji. Danes smo vjeli 1700 mož, med njimi 51 častnikov. Celotno število vjetih izza zadnjih 2 dni šteje nad 4000 mož vštevši 116 častnikov. Glasoin dose-danjih poročil smo vplenili 6 topov in vplenili ali razdejali nad 50 strojnih puško. Tuđi mnogo vojnega materijala smo vzeti. Dne 15. t. m. smo unizili 15 r.emških aeroplanov. Šest svojih letal pogrešamo. 17. septembra popoldne. Včeraj zvečer smo razSirili svojo pridobitev v sosedstvu Courceletta na fronti 1000 jardov. V blizini Thiep-vala smo vzeli sovražno utrdbo, znano pod imenom »Don au grab en«, ki se je raztezala na fronti ene milje. Scvražnik je zapustil mnogo pušk in opreme. Vzeli smo tuđi močno utrd-bov pri Mouquetfermi. Število vjet^ rikov narašča. 17. s ep tem. zvečer. Južno od Ancre je izvršil sovražnik čez dan več silnih prorinapadov na naše nove pozicije, ki smo jih vse zavrniH. Zla-sti smo sprejeli sovražne napade v smeri iz Le Boeufsa in iz pokrajine severno od Flersa z zapornim ognjem svoje artiljerije. Sovražnik je hnel zelo velike izgube. Med Flersom in Martinpuichom je zadela sovražna brigada, ki Je bila prešla v napad v smeri na Bois des Foureaux, na od-prtem polju na dva naša bataljona. Prišlo je do bližinskega boja, v kate-reTTi smo dosegli popolen nspeh, raz-pršili sovražnika ter ga vrgli s težki-mi izgubami nazaj. Tuđi severno od Mcnouet ferme smo izboljšali svoio pozicijo. Naša artiljerija je bila zlasti čez dan zopet deiavna. Vsled našega ognja je zopet izbruhnil požar v so-VTažnem municijskem skladišču v Grandcourtu. Danes smo vjeli južno od Ancre 6 Častnikov in 243 mož. Naši letalci so nadalje uspeštio napadali tovražne zvezne crte. UničHi smo še eno sovražno letalo. Tri svoja letala pogrešamo. Boji v zraka pa zapadu. Wolffov urad poroča o bojili v zraku meseca avgusta na zapadni fronti: Angleži in Francozi so izgubi-ff 78 letal. med njimi: 49 od nas vple-nienih in sicer 31 angleških in 18 franeoskih in 28 letal zbitih onstran sovražnih črt. Nemške izgube so znašale isti čas 17 letai pred in za sovražno fronto. ftaiUanske čete na Francoskem. Lugano, 18. septembra. >Corri- S-e della sera« prinaša prvi med ita-anskkni listi v vojaskem razmotri-vanju vest o navzočnosti italijanskih fiet na Francoskem. Kazojeod na fronti. Dva franeoska poslanca sta predložila zakonski nacrt, ki dovo-Ijuje vsakemu kaznjencu, čc je pre- jg^ cfto tr«tiiu9. w>te,ksmkJL& t\A. ttcv. .SLOVENSKI NAKOD-, One 19. septembra t»i*. Stran 8. fglasi za fronto, nakar se nra ostala kazen spremi eda. Barthou o pogojfti miru. Francoski minister Bartho« Je v otvoritveni seji lige Dante Aligrhieri izvajal: »Dokler Nemčija nače vraiti in odškodovati dragih nam orofMUUh m tlačenih provincij, dokler noče popraviti škode, provzročece od njih barbarične besnosti. in dokler noće podati financijalnih in voJaSkih ga-rancij, do katerib ima mir sveta pravico, tako dolgo se morajo za vezni -ške države odpovedati mirovnim po-gaianjem. Boji na morju. Dunai. 17. septembra. (Kor. ur.) Podmorski čolni centralnih držav oziroma mine so v mesecu avgustu potopile 126 sovražnih trgovskih Ia-dij z bmtto - obsegom 170.779 ton. Potopljenih je bilo tuđi 35 nevtralnih trgovskih Iadij z brutto - obsegom 38.568 ton, ker so vozile prepoveda-no blago sovražniku. Korespon-đenčni urad javlja, da Je nemški podmorski čoln potopil španski parnik »Luis Vivesc (2160 ton), dalje so bili potopljeni angleški parnik »Marcel« (1433 ton) in potopili so se norveška parnika »Eiisabeu in >Ete!« ter danski parnik »Hans Thayens<'. London, 17. septembra. ^Kor. u.) Reuter: Llovd - agentura je izdala statistiko o izgubah vseh trgGvskih brodovi] za prve tri mesece letoš-rjega leta. Skupna vsebina angleških Iadij je seđaj znašala 21t274JXHi ton, fzguba pa znaša 341.500 ton. Vsled vojne fe bilo izdubljenih 250.00O ton. Vojne izdube znašajo za An^leško 1 71 cdstotkov, za kolonije 0*47 od-stotkov. Nizozemska je izgubila 229 odstotkov ton. Norveška 1*31 odstot-kov. Nemške izgube znašaio 011 od-stotkov, a v resnici so manjše, ker se nahaja velik del nemškega bro-dovja v nevtralnih pristanih. Reuter-jevo poročilo pravi na koncu: V pri-meri z ogromno velikostjo angleške-ga brodovja so njene izgube malen- i kostne. Nadomestile se bodo z nakupi in novim i zgradbami. Berolia, 18. septembra. (Kor. u.) tVoiffov biro javlja: Ražen v pojas-lilu z dne 16. septembra naznanfenih >ovražnih in nevtralnih trgovskih la-Jij ?o naši podmorski čo!ni potopili f ansrleškem Kanalu od 3. do 13. sep-embra še dalniih 20 sovražnih in ne-/tra'nih trerovskih ladfi. ki so skunaj mele vsebmo 36.900 brutto-ton. Potopljene so bile. ker so vnzile prepo-\ eda?io blago in jih ni bilo mogoče zapjeniti. Skupno je bilo torej od 3. do 13. septembra po naših podmorskih čolnih v angleškem Kanalu in na Atfantfkem oceanu tinicenih 53 Iadij. kf so imele skupno vsebino 74.0SS brutto-ton. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. 17. septembra. Kavkaska f r o n t a. Na desnem krilu Je imel naš poskus izvesti presenetljiv napad, uspeh. Na Ievem krilu smo zavrnili sovražne izvidne patrulje ter :im prizadejali izgube. — E g i p -tovska fronta. Deset od so-raŽnika iz Ariša vržertih bomb ni napravilo nobene škode. Zavmili smo sovražni konieniški oddelek, kl je poskusi! prodreti vzhodno od Sueza. — Druge fronte: Nobenih po-membnih dogodkov. Pritisk entente. Poskušen prehod skozi Šnansko? Iz Kolna poročajo, da je Portugalska postavila ob španski meli čete, ki naj bi bile odšle skozi Špansko na fronto. Španska pa Je prepoveda-ia prehod ter sama postavila čete na mejo. Upori so na Portugalskem na dnevnem redu. Ljudstvo je proti voj-n, Famo vlada drži z Angleži. Stališče Špaoske. Poročevaiec »Az Esta« v Barceloni je imel baje v Barceloni ra2-Rovor z bivšim predsednikom Mau-ro, ki se je izrazil o stalfšču Spanske baje takole: »V deželi je občutiti vedno naraščajoče raz-burjenje. Razne govorice krožijo po deželi.« Mau-ra hujska proti pristašem španske ncvtralnosti ter pravi, da so špansko - franeoske pogodbe iz let 1904 in 1908 se danes v veljavf in da je Spanska po svoji geografični mej! in svojem pismenu navezana na zapadne države. Zdi se, da đela Maiira crorazumno z ministrskim predsed-r kom Romanonesonu Neutemeljene govoric* o Danski. Berolin, 18. septembra. (Kor. u.) »Lokalanzeiger« piše: Z borze se nam poroča, da je pri določitvi kur-zov deviz nekS član drfavnega ban-^nesra ravnatetistv« sooroČU da 90 vznemirjajoč© vesti o sedanjem sta-njn naših odnošajev napram Danski neupracvičene. Ore torej tud! v tem slučaju ta hudobno ra«širjanje lai-nfhrih vesti s stratt! angleškifi agen-tov. Naii odnosa i i napram Danski so sle] kot prej prijateljski in nit! naj-manjšega povoda ni, da bi se v dogi ednem času kaj apremenilo. Vse, kar velja za Dansko, vetja tuđi napram Nizozsmski, o katerem raz-meiiu krozijo todi že neprestano neosnovane vznemirjajoče vesti. Anglija In Skandinavija. Iz Christianije poročajo, da pri-čakujejo tam, da bo pritisk Anglije na SkanđinaviK> vedno hujii. Odkar je stoptla Romunska na stran entente, je samo še na severu vrzel v obroču. To vrzel zamasi ti, je želja angleSke politike, zato se mora se-ver Evrope pripraviti na resne čaše. Kazne politične teli. = Razmeiie med Avstro-Ogrsko In rotnunsko pred vojno bo obsegaJa zbirka diplomatičnih aktov, ki jo bo v kratkeni ixdak> zunanje mini-strstvo. = Nem§ke ladje na Portugalskem. Kakor znano, 1e Portugalska vlada zaplenila 3S nemških parnikov, ki so ob izbruhu vojre pribe?ali v te-daj nevtralne portugalske pristane. Te ladje so zdaj vse popravljene in bodo seveda služile Angležem. = Mehikanskl ropar Vflla. Iz El Pasija v Teksasu poročajo U\ i. in.: \illa je napadel danes s 6 možmi Cihuahou. Vdrl je v del me^ta, a bil z velikimi izgubami zopet prejxxien. Vsi \111ovi pristaši, ki so bili vjeti, so bili usmrčeni. fedl \i pn'nRffli W. Bovška branilnica in posoiilnica se nahaja, ka!:or se nam Doroča, v Modlingu pri Dunaju. Natančnejši naslov pa nam ni znan. Obvestilo. Vsom prijateljem in znancem, s kojimi sem bil v pisme-nem ali osebnem stiku, javljam, da se nahajam z družino od 17. t. m. v Zaričini na Dolenjskem. Pošiljam vsem iskrene in srcne pozdrave! Anton Leban, šolski ravnatelj v pokoju, prej v Komnu na Krasu. Ivan Martinuč, k. k. Landsturm-Wach-Komp. 22. Kalhvang na Gor. Štajerskem, išče družino Martinuč iz Ozrenja, pri Renčah na Goriškem. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči. Med vietnikl poleg seznama iz-gub št. 433 je izkazan Stamsiav Ga-bršček iz Trsta, narednik, enoletni prostovoljec, pešpolka 80., nahaja se v Sadrinsku. Za mrtvega je izkazan Josip Metlikovec, čelto^rodja črn. bat. 157.. iz Primorja. Boleslav Trpin iz Gorice je vjet v Kirsenovu. Umri je v Davosu v Švici gosp. Anton D e 11 e s, predsedrrik c. kr. pomorske oblasti v Trstu. Zaplemba premoženja. Na podlaci sklepa vojne sodnije je zaplenila tržaška deželna sodnija imetje slede-čih oseb rao 2 K 10 v, kavo po 6 K, belo moko no 45 do 60 v, koruzno moko po 34 v, krornpir po 6 K, milo po 2 K 60 v, sladkor po 90 v, fižol po ^0 v; par moćnih škomiev stane 25 K. Na te znižane cene imajo pravico seveda Ie delavci in drugi namescenci rud-n?5ke družbe. Seveda se odđajajo ži-vila Ie v strogo odmorjenlh množi-nah, RudnlSka dm^ia pfačuje vsak mesec ogromne deficite, hna pa pri tem zavest, da Ie na ta način orno-« goči pretirano svojega delavstva, ne da bi moraia zvišati plače, katere bi se, enkrat povi^a^e, po vojni ne dale \pbkn — »ntfati. Koafm ■krarifi. Posestnikn Ja-kelju v Novem mestu sta bila ukraden n dvp koftfa. vredna 4000 kron. Zanril so v Lfnbnem na Oornjem Štajerskem štiri gospode, o katerih pravflo gralld listi, da so velengled-nl Prijel^ so jih zaradi »nakupova- | V costilnali in v kavarnak r Orade« in t socednili okrajih se vsled ukaza Stajtrskega namestni-štva ne dobi va£ kruha. Izletnoma dobe davoljenle dobivati ia prodaiati kruh Ie tiite gostttne, kavane in mlekarne, ki Kh obiskaje izključno delavsko prebivalstvo, a še v teh lo-kaiih ni dovoljeno dajati gostom več kruha, kakor ga je najmanj pred-pisano. Ne obupatl. V hrvatskih listih objavlja finančni svetnik Mikoljl zgo-dovino svojega baje 30. avgusta 1914 padlega sina nadporočnika 96. polka Belizarja Mikolji. V 16. izkazu izgub je naveden nadporočnik Mikolji kot mrtev. Rdeči križ je poslal očetu obvestilo, da je sin pađel. RanjencI so pripovedovali, da so ga videli ležati med dvema Rusoma mrtvega. Voja-ški naredbeni list je objavil, da je ce-sar podelil junaške smrti padlemu poročniku Miholji vojaški zaslužni križ, v oficijelni zbirki »Heldenwerk« je bil objavljen popis nadporočniko-ve junaške smrti in njegova slika. Zalujoči oče se je obrnil še na ruski Rdeči križ, ki je poslal obvestilo, da se nadporočnik M. ne nahaja med vjetniki. In vendar. Te dni se je vr-nil nadporočnik Miholji kot invalid sicer, toda v ostalem zdrav, iz ru-skega vjetništva. Fern Andra. ..Življenje je res-no."—Kino ,,'doai1' predvaja d?nes, v torek 19., sr^do 20., četrtek 21. septembra sledeči učinkoviti spored: 1. Vo.na poročila. Aktualno. 2. Živ-I en|e je resno — Prvi film Fern Andra-serije 1916/17. — Drama iz utnetniškega življenja v 5 dejanjih (dolžina 1700 metrov). Sestavila Fern Andra. V glavni vlogi priljubljena umetnica Fern Andra. — Ta spored mladini ni oristopen. — ? ? I Trilbyl?? „ideal11 - Kino. Aprovizacija, + Oddaja krušnih, sladkornih In kavlnili nakaznic. Nekatere stranke so se silno razvadile, da ob določe-nih dnevih na prihajajo po krušne, sladkorne in kavine nakazirice vsa-ka k svoji komisiji, marveč ?ih ob poljubnih dnevih prihaja ćele množi-ce na magistrat, tako, da jih je tu česče več kakor pri krušnih komi-sijah. Vse to se pa godi večinoma iz komoditete, češ, mi ne bode treba čakati. No, pa SKidenejo narobe. Ker je za izdajanje nakaznic na magistratu ob drugih dnevih v dotičnem ura-du samo ena moč, ki hna poieg tega tuđi drug posel, morajo čakati dlje kakor pa bi čakale pri komisiji. Opo-zarjajo se pa, da na magistratu ob drugih dnevih nihče več ne bode đo-bil nakaznic, ako faktično ne bode dokazal. da je bil na za to določeni dan odsoten iz Ljubljane ter da ni imel ntkogar. ki bi vzel zanj nakaz-nice, ali pa če ga ni zadržal takrat kak res izredno važen slučaj. Občin-stvo naj se vendar navadi tuđi tukaj na red. kdor pa ostane trdovraten, naj bode pa brez nakaznic. + Popis masti. Interesovani obrtniki se opozar}aj^, da morajo dne 21. in 22. na magistratu oddati izpolnjene tiskovine o popisu maščo-be. Oddati jih je dopoldne od 8. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne v mestni posvetovalnicf. Oni gostilni-Čarji, restavraterji in izkuharji, ki ra-bi}o maščobo te za svojo obrt, dol-žnosti naznanila nišo obvezani, pač pa oni, kf z njo kupčufelo. + Draginja z gobaml. Zadnje dni imam^ na trgu precej gob, posebno še tisičk in Jurčkov. Vse je pa tako drago, kakor da bi bilo bogve koliko opraviti z njimi, da zrastejo. Pa }fh je treba Ie potrgati — to je vse đek>. Včasih se jih je dobito za 20 v za malo kosilce, danes pa velja srednji jurček 20 do 30 v. To je vse-kako predrago! + Kal bode s kurivom? Po!e£ obuvala tarejo sedaj, posebno rev-nejše sloje, upravičeno hude skrbi, kaj bode za zimo s kurivom. Prvič je pomanjkanje samo na sebi, a kđor ima srečo. da dobi drva, Jih mora pla-čati, kolikor se žanje zahteva. Za maksimalne cene se ne zmeni nihče, ampak vsakdo navija cene kolikor in kakor jih more. Nek tukajšnfl trgo-vec zahteva n. pr. zalm8 drv 3% K! Kdo jih pa kupf? Oderuštvo ima se-da? res zlato polje, vsralć lahko defa, kar satn hoče. za postavne meje se ne bri^ra mhče! Ali se res rie bi dalo energično napraviti reda? Kazne stvari • ObgJarv}eaa je bila v Beroiinti 13. t. m. frizerka Ivana Ulhnann, ki je 15. marca mnorfla In za 40 mark oropala tovarniško delavko Marto Franzko. • Francoski časopisi so primorani Stediti s papirjem in so vsled tega sklenili, da bodo dvakrat na teden iz-ŠH samo v dveh straneh, drusre dni pa v obfčajnem obseffu. ' * Največfl prekomorski parnik. V St. Nazairu na Francoskem so mi-? nili teden spustili v morje parnik »Pariš«, ki bo vozil v Ameriko. Tai parnik obsega 37.000 ton. * Prva sodna zapisnlkanca. Dne 15. t. m. je bila na Dunaju sodna ob-ravnava, pri kateri je pisala zapisnik — ženska. Stara je 18 let. Izvršila je licej m trgovsko solo ter službuje pri sođišču kot volonterka. * Robert de Lesseps, sin zname-nit^a zgraditelja sueškega kanala in zasnovatelja panamskega kanala, je kot poročnik franeoske armade padel. Njegov mlajši brat Je padel lani. * Na smrt obsoien. Turski major v rezervi, Jakob Djemil-bei, ie bil v Carigradu zaradi nezvestobe v službi in hujskanja na nasilnosti proti sedanji vladi obsojen na smrt in je sodba že izvršena. * Nezvesti uradnikl. Samo V sodnem okraju Arad na Ogrskem sa en dan imeli kazenske obravnavo proti štirim občinskim tajnikom. Eden je vzel iz občinske blagajne več tisoč kron in jih je zapravil, drugi je goljufal pri izplačevanju vojnih pođpor, tretji in četrti sta kradla iz občinske blagajne in pri izplačevanju vojnih podpor. * Na državnem kolodvoru v Zagrebu je biio letos iz vagonov ukra-denega za kakih 20.000 K kave, slad-korja, vina, moke, masti, usnja itd. Zadnji čas so zapazili, da so razni železničarji prodajali podplate. Napravili so pri njih hišne preiskave in našli mnogo podplatov In drugega blaga. Aretirali so sedem železničar-jev in še nekaj drugih oseb. * Novice iz Belgije. Župana v Namuru je dala nemška vojaška oblast aretovati. Obdolžen je, da je belgijski vladi v Le Havru izdal nove nemške nacrte za utrjenje Namu-ra. — V Londonu so Belgijci ustanovili »domoljubno ligo«, katere člani so se zavezali, da pretrgajo po vojni vsak gospodarski in socijalni stik z Nemčijo. * Josć Echegarayt znameniti španski pesnik in matematik, je umri v Madridu v starosti 83. let. Bil ie večkrat finančni in naučni minister, po letu 1874. pa se je posveti! pisa-teljskemu pokliču. Spisal Je blizu 50 dram, izmed katerih ie najslavnejša »Galeotto«, ki je prefcržena že na vse kulturne jezike. Leta 1904. ie bil za svoje pisate-ljsko delc/anje odlikovan z Noblovo nagrado. + Razbojnika družba kraj Ha-liča. Krakovski »Golos Naroda« Jarv-Ija, da ie vdrla razbojniška družba v vas Hispani pri Hallču In napadla dom posestnika Oorskega. Razboj-niki pa so ubili gospodinjo in njene-ga sedemletnega smeka ter težko ranili gospodarja, ki jih je hotel pre-gnati. Ukradli so 36 rubljev denarja, nekaj dragocenostl in nekaf obleke ter utekli. * Nagrade za porode na Franco-skem. Foslanec Bonaze je franeoske-mu parlamentu predloži! zakonski nacrt, ki določa nagrade za porode. Po tem nacrtu naj dobi mati po pr-vem in po drugem porodu po 500 frankov, za tretjega otroka naj dobi 1000 frankov, za vsakega nadaljnega otroka pa po 2000 frankov. Vrh tega naj dobiva oče za vzdržavanje otrok do 15 leta njihove starosti posebno državno podporo. * Belgijska narodna banka. List »Echo de Belgec je priobčtt senza-cijonalno vest, da je nemška vlada zaplenila pri belgijski banki 60 mili-jonov frankov. List je to imenoval največjo tatvino. Wqlffc>v biro po-jasnjuje, da se ni zgodila nikaka za-plemba, nego da je belgijska banka na podlagi sklenjenega dogovora iz-ročila svojo zalogo državnih bankov-cev nemški državni banki, ki jamči za njo tako, kakor za svoje lastne bankovce. Gospodarstvo. — Mestne hranilnice v Ljubljani računski zaključek za leto 1915. iz-kazuje. da ie hranilnica pri teh vojnih posojiiih podpisala 6,050.000 K vojnega posojila, to je 12*4% hranil-nih vlog. Za vojnopodporne namene je izdala, hranilnica 16.414 K 40 vin., dasf znasa njen rezervni zakfad sele 267% hranilnih vlog. Hranilnih vlog je imela hranilnica koncem leta 1915. 48,537.237 K 54 v. Hipotečaa poso-jila so se od 25,295085 K 72 v zni-žala na 24,486.601 K 76 v. Cistega dobička je bilo pri upravnem imet-ju 88.952 K 40 v, končnj uspeh vsega hranHničnega poslovanja V leta 1915. pa je znašal 124.605 K 66 y. Dinafaji list obsega 4 stnnl. Izdajafelj in odgovorni urednik: Valentin Kopito. Lastnina ia tkk »Narodoa flikamt«. Stran 4. .SLOVENSKI NAKOO\ dne 19. teptanbra 1916. 214. Ste wr Amerikanska ^— Jr eenzaoij« ^* o4 22. do 25. septembra v i k kino t S^IDEJIL^/ ¥«ff BllHMroi« št.Zl 11*1 (ex kazaliite Miaenra) fcafoia, po »acvni cani. Zvnante ponudhe je poSitjati istotam na ime: 2466 Gaspari A Parla* tttsr. SST baga ali iva Ttt dijaka iz boljke hišr, *• sprefme na hrano in stanovanje. 2027 Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda". Cnplje ■ Mntte (tepfce) sa kuhaaje, kaai vaako množino. Velažganjarna satf ja H Rosaer I Cl, UiIIIbu. učiteljica IM» aall *ni|lttHm ori boljS drufjni ne glede m plačno. 3922 teiene penodbe pod „Trta aMi/Stt«« am ooramUtro »Slovenskoga Naroda«. Fermač 5 let star, temnorujave barve, fzvrsten za Iot, at proda. sooo Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. ■r Amerikanaka ^_ fTRILBTn i »d M. *o ». Mpto»br« v £ V KINO / fŠOLSKE POTREBŠĆINE M-TiČaf, Ulil I Sv. Petra cesia 23. ---- ■ ---- Selenburgowa nliea 1. ■■■■ ■ ■«*««■ J MJHHIJNIIN ■tm pmlan •bvvttta. AJltOnifa BlcilČ roj. Mrarlia n^zo?nja t svojem in t imenu svojih nedoraslh otrok iTaaa in Sdvarda prežalostno vest vsem sorodnikom. prijateljem in znancam, da je moj nadvse ljubeći soprog, ozirotna skrb ni oie, gospod Ivan Blažič danes ob 2 uri ponoći po dolgi mučni bolemi, previđen s »f. sakramenti za umirajož« mirno v Gospodu zaspat Pogreb dragega pctofirftca se vrši 20. septembra ob 5. ari popoldne iz hi?e žalosti, sv. Petra cesta Št 49. Bodi mu blag sporni a I LJUBLJANA, dtie 19. septembra 1916. 3035 Titfnfm src-r naznanjvno vsem sorodnikom, nrijatoljeni !ti znancem pretresujočo \\ t da je naS nadvse ljubljeni sin, ozif. brat, bratranec svak, gospod Leopold Žlebnik včerai dne 18. t. m ob 4. uri popoline, po daljš-m betehanju v dob! 23 let previđen a sv. zskracnenti £a ureirajerfe za veđno zit*snil oJi. *Pofreb repozabaega pokojnika se vrSi v sredo, dne 20. t m. ob 3. uri popoludne iz h\%t žalosti CeftfvSka cesta St. 22 na pokopaltSČe k Sv. Križu. 3°38 Blag ma spominf Gleboko žahijod ostafi. SPOD. ŠlSKA, dne 19. septembra 1916. Brez poseboegm obvestila. Zahvala. Za vsestranske tople laraze sočistja ob neoadomcstljivi izgubi našega preliubega očeta, gospoda Franca Morala se najiskrenejŠe zahvaljuje)© 3037 Bleb>h> iata|«M MtaH. LJUBLJANA, 18. septembra 1916. Zamahe ! nove in stare. k«pl T«ak» attllfiiM \ tvrdka ^LisMlauka tađutrlja 1 praMi^T* %mmmšMmw J2L4ĆOI * | ato. M«M|Ma. 292S MA IZBIItO pošilja rudi na de2eto: :v asne 2652 U I II I L kHl.f Uftume, III II I I "•^•h«i^.P*- III Hl I "'•■^»•P'«d II L U li ti met*,ftp«rtaftklo- k*k« !n slvsalk«. 7Ho solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ltvkliama, 9*rt trg t. LMtma hite. Fine otroške oblekce i: in krstite oprave, n Pri pnjkaiji iltka! SiU tli mb Ml je aajtotj zdrava ii tiii aajceaejia JZ- tama z* dojenčke. S atetftaefli ■• i Uhkot* odpeeMff« 90- ua^aja »tek> ta «I»d*orj», pri wtj^mml «P«**^> te naaare^ prihrani ta dre tretjmi mlcka m «oa tretjiiM ■iedbria, — O4m«ih prtoaanj to ■—» *na *o«pe Bse ■!• ^■kee«y, takevBeafave Mfvo^e v avejAca 1 Ljubi *r*k t TIu>iii Ti «po-r*fiiti, dm dajemo Elsmcma PMlenia Slttdln tflaeai ta$) ta 4* •« »borno rarrij«, v«l«f Sesar »e SUdia lahko n«)topieia piipwć». Duki M pa lekampu Ti ■>>«■! jm V &!■■> Ijalam aTCvOT fiOTavt urnivno saiftvajfj. Ra nvsjv ▼ kkvuh Tmkocjr: SiHle»rMiMfnHi l*tt Jmcf-stMterstrssse 25, KadetAyp!«ti 4; » Onđca: Sack-struse 4. 2«40 ^ V4ika W ijbera rofavic in rconovrstnih parfemov O. rI}(RA ČB1O PllJihiSHA CSS?A «• ! |Adri]a| irofirija, htiMoifaktin vVHeOT^pVe) aa^a^aB a^k a*« feaMekcflskih prepanrtoT Um LjmI, Lfnfcfi, KrMlta, F«r-■aftk, ftra«n«0Tc |wstit}e, iMiM— MaMi^BilMi fw» IM. M. Velika salofa IteiepakMk petreMiei Ib aparatov. : Strojna in cIHnderska olja : »aftM»t}i# kmko¥6stl dobavlja toćoo la Ba]conolia Specijalna tvrdka za produkte mineralnih olj J. MAITZEN. Ljubljana. 2sčo mm aajBk ■« *a gm gm iz švedske celuloze x« poitno zaval«, s BB H Hl aP^J konopnim medstavkom sa ŠlvanJ© TTe^, ■ I IV VI I I ^^ z Stčnim medstavkom %% pOTezaVO fat- ^M II ■> ■ L ^^ klh zabo]6¥ dobavlja najcenejše in naj- W alm W • ^ ^^ kulantnejše Silvia, nkvniiu Novć Benatky n« Jiz. Vzorci zastoni in franko. TalefOM iter. 18. Frekupcem popust. efvan Sričar -•S: Selenburgotta ulica Štev. 3. {'>- Zaloga i%gotovljenih obleh za 39» :: gospode in dečke* :: Dr. Iga Jane, odvetnik v Radovljici, vljudno naznanja, da uraduje njegov za časa vojne postavljeni substitut g. dr. Anton švigelj, osvetnik v Ljubljani v odvetniški pisarni v Radovljici v niši Poso-jilnice v Radovljici vsak četrtek ob navadnih 3002 uradnih urah 500 razgled nic le K28- 9OO umetaiikih 1OO ljubavnih 1OO ovatH&nUt 2979 1OO vojaftkih ^ razpošilja trfrcea In preknpcom specijalna trgovina razglednic Marija Tičar, Ljubljana. JFm^mmmm flemBeHfl 909O 91 stanovanje » Mihe tekoj kapi vilo z vrtom Učenko sppt^jma mvtfini salon i ■Ml FakMc, Ljnbljana, j ■timatta cesta 6. 3o^4 [ ■r Anaaa^lauiiaSvBB ^Va? W SMizatelj« % TRILBT] c;7 1:2, do SS« soptoMibra w i \ KINO / » ^?-©s ^v e* Oj""^