5(X 'Štev. Velja v Ljubljani: celo leto ... K 56 — pol leta . . . „ 28-— četrt leta . . . „ 14-— en mesec. . . „ 5-— Velja po pošti: za celo leto naprej K 60‘— « pol leta „ „ 30— četrt leta „ „ 15-- za en mesec „ „ 5-50 Vprašaujens glede ihseratov L dr. se naj priloži odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ?ranfcir«jo. — Rokopisi se ne vračajo. Na pismene naročbe brez pošiljntve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust Uredništvo je us St areni trg« štev. 19. II Izhaja vsak dan zjutraj. Upravtustvo j« aa Marijinem trgu »tev. 8. - I M v. , . esss-s Teteion štev, sep.-71 — Posamezna številka yelja 30 vinarjev. je nastal, oziroma se je razvil tekom vojne. Nimamo sicer nikakih točnih računov avstro-ogrske banke, toda toliko je znano, da znašajo danes zlate zaloge banke samo 200 milijonov, kar znaša komaj 5 odst. v prometu se nahajajočih bankovcev; 95 odst. bankovcev je z zlatom nepokritih. S čim so pokriti ti slednji bankovci? Morda ena četrtina — v najugodnejšem slučaju — s trgovskimi menicami in drugimi sigurnimi lombardi, dočim je najmanje tri četrtine izdanih bankovcev pokritih samo z državnimi menicami bivše Avstrije in Ogrske in lombardi-ranimi vojnimi posojili. Ker je pa usod? vojnih posojil, kakor vojnih dolgov sploh, še popolnoma nesigurna, je umevno, da tudi bankovci avstro-ogrske banke, ki so pokriti samo s temi papirji, ne morajo imeti veljave. Predpogoj zboljšanja valuto je torej, da se reši vprašanje vojnih posojil. Trebaio bi torej, da zastopniki narodnih držav bivše monarhije resno razmotrivajo to vprašanje. Najbolje bi bilo pač, da vsaka država prevzame oni del vojnega posojila, ki so ga podpisali njeni državljani, a vsaki državi naj se prepusti, da stori s prevzetim delom kar hoče: naj plača vse, deloma ali nič. To bi' sicer Nemcem in Madžarom ne bilo po volji, a bila bi edina pravična rešitev. Mi smo tekom vojne trpeli dovolj za nemške in madžarske interese in več kot dovolj je, ako prevzamemo oni del vojnih posojil, ki so jih naši sodržavljani podpisali pod pritiskom sile. Nikakor pa ne bomo prevzeli na-se onih vojnih posojil, ki so jih podpisali Nemci in Madžari v svojem protislovanskem navdušenju. S tem pa seveda ne mislimo, da bi država morala lastnikom vojnih posojil izplačati podpisane zneske. To je zopet vprašanje za-se. Za sedaj gre predvsem za to, da uredimo valuto in razjasnjenje vprašanja vojnih posojil bi bilo že korak bližje k rešitvi. Naravno je, da Nemška Avstrija in Ogrska ne bi mogli niti misliti na to, da bi v smislu našega predloga sprejeta vojna posojila lastnikom tozadevnih papirjev, te papirje tudi izplačali. Treba bo torej gledati predvsem, da se to vprašanje reši tako, da bo vsled posojil banka čimmanje trpela. To bi se dalo najlažje doseči tako, da se konfiscira večji del imetja vojnih dobičkarjev in porabi za pokritje iz direktnih vojnih posojil in njih lornbar-dirovanja izvirajočih dolgov pri avstro-ogrski banki. To bi imelo za posledico, da bi banka dobila vrnjene nepokrite bankovce, ona bi postala aktivna in valuta bi se sama po sebi zboljšala; denar bi zopet dobil svojo veljavo. Mislimo, da nam niti ni potreba, da bi še posebej omenjali, da nam ne gre zato, da rešimo kapitaliste pri avstro-ogrski banki, ampak zato, da bi naš denar zopet dobil svojo veljavo, ker pri sedanjih razmerah trpe predvsem širši ljudski sloji. Jugoslavija. Nova slovenska vlada. Bel grad, 24. febr. (Lj. k. u.) Včeraj dopoldne ob 10. sta položila prisego predsednik in podpredsednik deželne vlade za Slovenijo v roke centralne vlade. Te prisegi sta predsednik dr. Brejc in podpredsednik dr. Žerjav predložila listino svojih poverjenikov, ki bodo v najkrajšem času imenovani. Nova vlada za Slovenijo bo sestavljena nastopno: dr. Brejc (VLS) predsedništvo in poljedelstvo, dr. Žerjav (JDS) podpredsedništvo, narodno gospodarstvo, kakor tudi socializacijo premoženja, dr. Gustav Golja (VLS) — notranje stvari, dr. Vladimir Ravnihar (JDS) — pravosodje, dr. Karol Verstovšek (VLS) — verstvo in šolstvo, Anton Kristan (JSDS) javna dela, Albin Prepeluh (JSDS) — socijalno skrbstvo. Pod italijanskim jarmom. Z ita’ijanske fronte! Med vašimi istinitimi in po;reb-nimi objavami mi je posebno prijalo ^eistXovanje, kako smo v zad-njih 25 letih poneumno zlorabljali svoje duševne talente v klerikalno-liberalne prepire, pri tem pa popolnoma pozabili vzbujati v ljudstvu sveto, živo narodnostno zavest, da smo krepki narod Slovencev, trpinov, a narod poštenjakov in bistroumov. Kako bridko se ta zamuda čuti sedaj na Koroškem, pa tudi ob italijanski demarkacijski črti. Ko so zasedli prvi Italijani Sorico in bližnje vasi, so ljudje začetkom malo plašno gledali, ko so pa Italijani pokazali malo riža in kave, so se jim docela prodali z dušo in telesom. In ko jim je zasvirala še italijanska godba, pa je bil narod nor za italijanskega hinavca. Sosedje nezasedeni smo svarili: „Ne verujte Italijanu, on je prekanjen in zvit, ter povsod začetkoma sladko nastopa, a postaja čimdalje nasilnejši.“ In Soričanje: Oh ne! to so najboljši ljudje, nič žalega ne store, vse dobimo od njih in tako radi so veseli, kako pa ljubijo naše otroke! Oj britka zaslepljenost! Res, da je temu kriva mnogo pomanjkljiva prejšnja aprovizacija, a še več nedo-statek narodnostne zavesti. Da tako daleč je šlo, da so se babe tuleče jokale, ko so se zamenjavale zasedene Čete Sardincev z alpini, pa so jih to-lažjh: Nič ne jokajte, saj pridejo še boljši in tudi mi se še povrnemo in prinesemo vsega v izobilju. Ničesar vam ne bo manjkalo, samo naši bodite! In res dobe te Sorčanke od Italijanov vsakovrstnega blaga in ga vtihotapljajo po selški dolini do Škofje Loke za oderuške cene in za reči, kakor žveplenke, duhan itd. kar Italijanom primanjkuje, pri tem pa snubijo nerazsodni narod, zlasti ženske za Italijane. Zavednim Primorcem, zlasti Podbrdom se to ostudno soriško početje kar gabi, pa tudi nam! S posebnim veseljem smo pozdravili odredbo, da se mora temu početju narediti konec. Sedaj naše orožništvo odjemlje vsakemu tihotapcu blago, ki je namenjeno v ali iz Jugoslavije. A Sorčane je zadelo to v živo, da prisegajo in da se pridušajo: „Raje pod Italijane, kot pod Jugoslovijol" Da, da, „Jugoslavija“, prav imaš. Zamudili smo, neumno zamudili naše Ijud- Valutno vprašanje, avstro-Ogrska banka in vojna posojila. Z žigosanjem bankovcev smo sicer napravili prvi korak za ureditev na§e valute, a vzlic temu še ni nihče na jasnem, kako naj se to vprašanje reši, da ne bo prevelikih pretresijajev za splošno narodno gospodarstvo. Razni načrti, ki se pojavljajo, oziroma ki so se pojavili do sedaj kot mnenje ?dločuj0čjh krogov, tega vprašanja ne bodo rešili bolje, nego bi se rešilo Samo, brez načrta. Pri vseh dosedanjih načrtih se je pozabljajo na onega faktorja, ki bo imel odločilen vpliv Pri končni ureditvi valute, to je, na avstro-ogrsko banko, kateri je bil privilegij podaljšan do konca t. 1. Da avstrijski bankovci danes nimajo skoro nikake veljave, je krivda avstro-ogrske banke, ki je izdala za 35 milijard bankovcev, ne da bi imela zato kritja v zlatu. Teoretično bi moral biti vsak bankovec pokrit z zlatom, ker bi bilo le tako mogoče, da banka zadosti obveznosti, da bankovce zamenja vsak Čas za zlato. No, praktično to ni potreba, ker vsi lastniki bankovcev ne bodo naenkrat zahtevali, da se Jim bankovci zamenjajo za zlato, to že zato ne, ker bo gotova svota bankovcev vedno krožila v prometu. Banka more torej izdati tudi gotovo množino bankovcev, ki niso pokriti z zlatom, in te bankovce bo vsakdo rad sprejel za polno vrednost, dokler ima vero, da bo mogla banka spolniti svojo obveznost. Avstro-ogrSka banka bi na podlagi svojih štatutov morala imeti 60 odst. izdanih bankovcev pokritih v zlatu. Od vseh v prometu se nahajajočih bankovcev sme torej biti 40 odst. takih, ki niso pokriti z zlatom. To v normalnih časih tudi ni nič škodilo in v splošnem ni vplivalo neugodno na valuto, ker so bili vsi ti z zlatom nepokriti bankovci pokriti s prvovrstnimi menicami ali drugimi lombardi, ki so imeli enako jamstvo, kakor čisto zlato. Ves drugačen pa je položaj, ki VLADIMIR LEVSTIK. 31. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Dvakrat sta razdelila karte; srčni as je padel obakrat pred Rožmarina. ,»Blagruj me, pobratim!« je zavrisnil srečnež ter P and sodrugu za vrat, kakor bi bilo že vse doseženo. ben”6 žaiuj>« Je dodal, videč, da se je Rovanu po-11 obraz. »Tudi nesreča v ljubezni je sladka.« krejko je prezirljivo zategnil usta: ‘Reci rajši, da je tudi v ljubezni sreča na strani gospode... Nu, čestitam: le glej, da se izkažeš, rugače mi boš odgovarjal s kožo in kostmi; to drži, eprav ne stoji v pogodbi.« Rožmarin da se ne bi izkazal! Prekipeval je samozavesti, podpiral se v bok in napenjal prsi pred oknom, čeprav je bilo onkraj dvorišča vse tiho in Prazno. Tovariševa hipna otožnost je kmalu izginila; omaj viden smehljaj mu je ugladil črte, kakor od zvite misli, da je v smoli vendar nemara kaj dobrega zanj. Ostre slutnje, ki ga je zdaj prešinila, se je spomnil zlasti živo po mesecih, v važnem in nepričakovanem trenotku svojega življenja. Poet je ohranil manj ravnodušja; sreča mu je bila zmedla še tisto e vece urna, ki ga je imel. Planil je v fantaziranje toL.2 T"* mef * Rovan je kar strmel nad njim, • 0 v duhu Pohlina, grofa in vsakogar, kdor na poti, hkrati pa pijančuje v slikah svojega tra- gičnega pogina ter komaj čaka, da bi »dal zanjo vse«. Vida se hvala Bogu ni pokazala pri oknu-gotovo bi mislila, da je znorel njen sosed, ki jo je s svojim nerazumljivim početjem venomer silil na smeh. Obilnega truda je bilo treba, preden je spustil zatvornico in nejeverno pristal na Rovanovo mnenje, da morata najprej dognati, kdo je magnetični grof, kaj uganja in za Čim iztika pri nas; tako rad bi bil še žlobdril po morju domišljije! Ali podjetnež je smatral dolžnosti pikovega asa za resne ni odnehal; v nameček je zlezlo solnce izza megla, vreme se je zjasnilo in sanjačev zadnji izgovor je splaval po kalni deževnici, ki se je naglo odtekala v kanale. Takoj po kosilu sta se odpravila, prestregla v Gorenjski ulici hišnika Martina in ga podkupila s prgiščem cigar, da jima je opisal grofa, kakor je vedel in znal po Maričkinem pripovedovanju. Rožmarinu je skoraj upadel pogum, ko je slišal toliko hvale: in zdaj ga je trebaio najti, obesiti se mu za pete in slediti, dokler ne pridejo velika odkritja, katerih se je nadejal Rovan. Grofovo bivališče v »Imperialu« je bilo splošno znano; toda zaman sta se klatila okrog hotela, in Drejče, ki se je drznil povprašati vratarja, je zvedel, da ga ni doma. Rožmarin je začel godrnjati; glava ga je bolela, noge so mu odrekale pokorščino, z eno besedo, proza detektivstva »se je upirala njegovi duši«; tako romantično in žlahtno si je bil predstavljal vse! Ko sta škilila že petič v hotelsko vežo, ju je zdajci prehitel vitek gospod v sivi obleki in mehkem klobuku; nič nenavadnega ni bilo v njegovi podobi, kvečjemu da se je držal neprisiljeneje od naših frakarjev ter sukal palico z zlatim ročajem drugače, nego veleva eleganca tukajšnjih promenad. Obraz tega prišelca je prehito šinil mimo, da bi ga bila utegnila zajeti v oči; ali vendar je nekaj streslo Rovana, in grbo-nosa črta profila se mu je zazdela čisto podobna onemu, ki ga je videl poljubljati Vidino roko. »Stoj, kdo je to?« je vzkliknil zamolklo ter pograbil tovariša za rokav. »Gotovo tujec; naši kalini si gladijo perje drugače.« Kakor v potrdilo njegove slutnje se je začul razgovor dveh izvoščkov, ki sta lenarila pred vhodom: »Viš ga? Tak zijaj, dremalo, ko si toliko izpraševal. « »Koga?« »I, grofa vendar; k portirju gre... Je že opravil; viš, viš, tale je naš svetnik!« Izvoščka sta se široko odkrila grofu, ki je stopil na ulico ter krenil brezbrižno mimo vozov. Rožmarin je stal z odprtimi usti, kakor da bi ga bil oplazil blisk; zaveznik ga je dregnil v rebra, veličasten kakor Sherlock Holmes na sledi svoje žrtve, in pokazal z nosom za tujcem, ki je baš zavijal okrog vogala: »Tu ga imaš! . . .« (Dalje.) stvo vzgajati narodno-zavedno, kakor to znajo vsi naši sovragi na vzhodu, severu in zapadu. Narod slovenski! Zavedaj se vendar, da si, če tudi do sedaj sužnik in trpin, odslej naprej prost, narod kreposten, lep, bistroumen, nadarjen narod, ki ga čaka najlepša prihodnost; toda bodi jedin, bratsko požrtvovalen in povsodi, vseskozi „ Slovenec!“ Italijanska zverstva. Železniški uslužbenec, invalid Josip Burjan, je bil na dopustu doma v Kojskem (Brda). Ko mu je dopust potekel, se je hotel zopet vrniti na svoje mesto v Ljubljano. Ko je prišel z vlakom v Sv. Lucijo, iztirali so karabinerji njega, kakor tudi vse ostale moške, ki so hoteli preko demarkacijske črte, iz vozov. V neki baraki so se morali popolnoma sleči; pobrali so jim vse listine in denar. V odgovor na prošnjo, da naj mu pustijo vsaj par kron, ga je neki karabinjer udaril s kopitom v stegno, kjer je imel veliko rano, vsled česar mu je noga močno otekla. Rekli so jim, da so špijoni in jih odtirali spet v vozove, da jih odpeljejo v Italijo. Njemu in še trem drugim se je pa posrečilo ubežati. Toda straža je streljala za njimi, eden je bil ubit, o usodi drugih dveh ni znano. Josip Burjan se je zdravil v deželni bolnici v Ljubljani 40 dni, toda se mora še vedno posluževati palice. Z orožjem širijo svojo kulturo. V Materiji je neki tenente zahteval od učiteljstva, da mora poučevati v šoli tudi italijanščina; ker sta se temu protivila on in tamkajšnji kaplan, nastavil je učitelju tenente revolver na prsa in mu grozil. Kako se je stvar končala, nam ni znano, ampak naj-brže s pregnanstvom. Voditelj goriških Slovencev. Dr. Podgornik, in okrajni glavar goriški Berbuč, sta se javila iz pregnanstva. Na dopisnici, ki je od laške cenzure skoro vsa prečrtana, poročata, da sta zdrava. Državni pravd-nik Zorzi in inž. Podgornik iz Gorice, ki sta v pregnanstvu v južni Italiji, sta poslala obupna poročila. Položaj v Italiji. Zakaj so pretrgali Italijani promet v Logatcu? Ugiblja se na vse strani. Eni trdijo, da je revolucija v Italiji, drugi, da se morajo umakniti do Divače, tretji jih žele celo do Soče in še čez — Bog jim daj srečno pot! Dozdevno pa je stvar sledeča: Amerika je poslala v Trst večje množine živil, namenjene za čehoslovaško republiko, Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Ta živila so se deponirala v javna skladišča in Jugoslavija je dala na razpolago potrebne lokomotive za prevoz blaga. A glej vraga — od deset stiojev stoji devet pokvarjenih in ustavili so promet, ne da bi navedli vzroke. — V Trstu se IVAN TEPTANI: Koroške elegije. II. Stojim v čudoviti dolenjski pokrajini. Ni naša Gorenjska, ki se ji ne morem načuditi nikoli, ko se popeljem v njo, kadar sem najbolj žalosten, najhuje obupan, pa se vrnem utrujen in močan, kakor bi me bil osvežil in pomladil vonj rož v pisanih loncih gojenih od skrbečih dekliških rok in src na oknih kmetskih domov; kakor bi bil pil veselje iz krepkega, ostrega zraka gorenjskih pokrajin; kakor bi mi bila lila po tisočerih nevidnih dotokih iz gorenjskih velikanov v srce in v dušo nova Čilost in moč. Kdo te je kdaj videl, od Boga blagoslovljena zemlja, in te ni vzljubil? — Ni naša Koroška, skoro predivja za umerjeno dušo, a baš s svojo razdrapanostjo osvežujoča, nekako dražeča srce in voljo na delo, na upor in boj... A tesno je tam gori, tu vse razmaknjeno in prostrano, da se še misli, potisnjene po velikih in žalostnih dogodkih zadnjih časov k tlom, spet dvignejo, se govori, da iz Italije ne pošiljajo več nikakršnih živil za zasedena ozemlja češ, da je tam veliko pomanjkanje in da se je baje devet ladij z živili poslalo tjakaj. Kaj že bi bilo vse to blago, ki jo odplulo iz; Trsta, Pulja in lleke last Amerike in namenjeno stradajočemu Dunaju ter cehoslo-vaški republiki? Ali ni to dosti tehten vzrok za devet pokvarjenih lokomotiv in zaprtemu prometu na sever? S tem počenjanjem Italije je povsem dosti jasen dokaz, kako so si zamislili Italijani okupacijo in kako žalostno bi bilo v Evropi, če ostane Trst italijanski. Stavkarsko gibanje v Italiji. Iz rimskih listov z dne 19. t. m. razvidimo, da kmetijski delavci v rimski okolici stavkajo. Iz istih listov razvidimo, da je močno mezdno gibanje med poštnimi in brzojavnimi pomožnimi uslužbenci med pazniki in uslužbenci norišnic. Dalje se pripravlja na stavko „Zveza tekstilnih delavcev", čevljarjev in livarjev. Da je vlada pripravljena na resne dogodke, dokazuje tudi okolnost, da je že odredila odpust letnikov 1885 do 1888, a je to naredbo topot preklicala. Naše severne meje. Brutalno postopanje Nemcev s francoske misijo v Celovcu. Ljubljana, 24. februarja. (Lj. k. u.) Dne 20. t. m. sta prispela v Celovec po naročilu generalnega štaba orijentske armade stotnik Vaulande in dr. Reverdu, da se prepričata o sedanji razmerah na Koroškem. Spremljal ju je dr. Rapoc iz Maribora. Ko so se dopoldne v pisarni dr. Miillerja vršila posvetovanja o prehranjevalnih razmerah med koroškimi Slovenci, je vdrl nenadoma v pisarno celovški re-darstveni svetnik in zahteval v surovem tonu od francoskih gostov pojasnil, kar sta tadva seveda odklonila in protestirala proti takemu postopanju. Ker se je med tem zbrala pred hišo večja mtiožica, ki je divje kričala, sta francoska častnika izjavila, da sta pripravljena sprejeti dva nemška častnika. Ker pa ni bilo navzočega niti enega častnika, sta se odpeljala k poveljniku nemških čet, podpolkovniku Hiilgertu, kjer sta izrazila svoje obžalovanje radi dogodkov. Podpolkovnik se je seveda opravičeval na vse mogoče načine. Podobno se je godilo francoskima častnikoma tudi že na potovanju v Celovec. Opraviti sta imela ponovno s pijanimi vojaškimi tolpami in se osebno prepričala o izredno težkih razmerah, v katerih žive koroški Slovenci. Shod v Libeličah odpovedan. Napovedani shod v Libeličah, ki bi se moral vršiti na pustno nedeljo, 2. marca, je odpovedan. Pač pa se bo vršila istega dne manifestacija v Pliberku. Shod v Libeličah se določi pozneje. razmaknejo in razmahnejo, skoro vesele polete na vse strani, kakor hiti tukaj pogled prost od obzora do ob-zora, v ogromni Širini, brez mej skoro, kakor hite te dolenjske ceste po rava-ni na vse strani, in po cestah sani, kot da se jim hudo mudi — kam, kam? Domov ali v daljni svet? Stojim na polju, in okrog mene žvižga burja, kakor bi stal doli na Krasu. Z našim znojem prepojenem, z našo krvjo, z našimi solzami namočenem, po neprijatelju zdaj zarobljenem, da zavija, joka in tuli burja čezenj še žalostneje nego v nekdanjih dneh. Stojim tu, in žalostne misli m hite tja gori v deželo, ki mi je postala druga domovina, dasi mi je bila če-sto in čestokrat mačeha, do dna srca hladna in ledena. Oh, kako se je zaletavala tam čestokrat v me burja, burja prirode, burja življenja, kako me je pretresavala, kako neusmiljeno me ši-bala! Kako sem prišel od podružnice večkrat ves trd, prezebel do kosti. A sem si rekel:„Le brij, burja! Le bičaj in bij me v lice, v prsi v kosti in v srce. Smejim se ti, močnejši sem od tebe.“ In ko so zabesnele čez Kršenje premirja na Koroškem. Poveljstvo Dravske divizijske oblasti poroča, da so Nemci v dobi od 5. februarja, ko je odšla ameriška misija, do 18. februarja 1.1. 17 krat kršili premirje. Tako n. pr. so streljali dne 17. februarja več ur na celi črti okoli Velikovca in povzročili jugoslovanskim četam izgube. Poveljstvo Dravske divizijske oblasti je brzojavilo 19. febr. vojaškemu poveljstvu v Celovcu, da sklepa iz kršenja priemirja, da vojaško poveljstvo v Celovcu nima več zadostnega vpliva na vojaške čete in prebivalstvo; ako vojaško poveljstvo v Celovcu ne bo imelo dovolj moči, da bi preprečilo zahrbtne napade na naše čete, bo poveljstvo Dravske divizijske oblasti primorano napraviti samo konec tem neznosnim razmeram. Vpadi madžarskih tolp preko Mure. M a r i b o r, 23. februarja. (Lj. k. u.) Madžarske tolpe onkraj Mure v odseku Radencev so zopet začele streljati preko Mure. Streljali so s strojnicami in puškami. Danes je bil ranjen neki kmetski fant na potu v cerkev. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker ni nikdo varen pred krogljami, ki vedno in povsod žvižgajo. Vtihotapljanje živil v Nemško Avstrijo. Maribor, 23. februarja. (Lj. k. u.) Našim obmejnim varnostnim organom se je posrečilo zaslediti obsežno organizirano verižno kupčijo in tihotapljenje naših konj v Nemško Avstrijo. Zasledili so obenem tudi špekulante z živili, ki deloma tudi iz Kranjskega dovažajo živila nemškim prekupčevalcem v Maribor, odkoder se blago vtihotaplja v Gradec. Mirovna, konferenca, Pichon o stanju mirovnih pogajanj. Pariz, 23. februarja. (Lj. k. u.) „Agence Havas" poroča: Minister za zunanje stvari Pichon je sprejel danes zastopnike inozemskih listov. Govoril je pred vsem o ruskem vprašanju, ki 'se je vsled napada na Clemenceauja odgodilo in se bo čimprej zopet obnovilo. Naibrže bo prišlo do sporazuma med zavezniki. Kar se tiče vprašanja poravnave škode, meni Pichon, da je najvažnejši sporazum med zavezniki o celotni vsoti, katera naj se zahteva od Nemčije. Razdelitev te vsote med zavezniki bi bila potem popolnoma enostavna stvar. Glede dolgov bivše avstro-ogrske monarhije je izjavil Pichon, da so nekatere sedanjih narodnih držav, posebno Čeho-slovaki, za udeležitev na dolgovih, ki so nastali pred vojno, drugi pa da zanikujejo vsako udeležitev. Na vprašanje, kdaj bo mirovni dogovor podpisan, je odgovoril Pichon, da je komiteju konference na tem ležeče, pospešiti rešitev glavnih vprašanj. Dodal je, da je Wilson pri odhodu iz Francije omenil, da bo mogoče mirovne preliminarje podpisati že v prvi polovici meseca maja, mogoče pa že prej. me še bolj bodeče in boleče burje življenja, sem si dejal: „Le bijte in gibajte me, ne upognete me, ne zlomite me!“ A vele in besnele so burje ne samo čez me, čez vso deželo, čez ves narod so vele, brile in besnele. In baš ob teh burjah in viharjih sem vzljubil to deželo. Ob dneh trpljenja, ko sem videl deželo in ves narod ovenčan s trnjevim vencem zasramovanja in preganjanja, sem vzljubil ta hladni biser med našimi deželami, vzljubil z veliko, pekočo ljubeznijo, s katero ljubim vse nesrečne in trpeče. A danes — kaj je danes s to nesrečno deželo, kaj z njenimi sinovi ? Burja divja ob meni, dviga sneg, ga vrti v zraku, kakor bi hotela vsega zmleti in uničiti, ga raznaša na vse štiri strani sveta. Tako je usoda zgrabila nas, raznesla in razmetala nas na vse štiri strani sveta. Pred tujimi vrati postajamo in trkamo, če nam odpro. Sedimo pri tujih mizah. Ne pravim: pri mizah tujcev. Ne Bogu čast, mnogi pri mizah prijateljev, pri mizah blagih, Premirje bo najbrže ugotovilo končne vojaške pogoje. Sedaj gre samo za to, da se to premirje z Nemčijo ob* novi. Vojaški strokovnjaki so bili na-prošeni, da proučavajo tudi načrt končnega premirja za Avstrijo. Z vprašanjem potopitve bivše nemške mornarice se konferenca ne bavi, o tem bodo razpravljali mornariški strokovnjaki. Zahteve Grkov. Lyon, 23. febr. (Lj. k. u. brezžično). Grki hočejo pri mirovni konferenci zahtevati, da se jim razen otokov Imbros, Tenedos, Mytilene i» Dodekaneza odstopita tudi vilajeta, Brussa in Aidin. Preračunali so nam* reč, da je v teh dveh vilajetih skup^ 1,393.333 grških prebivalcev. Veniz# stoji na stališču, da bi vsaka dri^ rešitev glede vprašanja Male M nasprotovala Wilsonoviin principom ' *! Političen pregled.> Moskovski sovjet razveljavi I brest-litovsko pogodbo. Rottardatft 22. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Četio-slovankega tisk. urada javlja „D$y Mail“ iz Petrograda: Moskovski sovjet je dne 17. februarja enoglasno sklenili da se razveljavi brestlitovska pogodba. Moskovska vlada se smatra od tega dne v vojnem stanju s silami, ki so podpisale pogodbo. Ali se je začelo svitati? Bivši italijanski minister zunanjih zadev Tittoni je izjavil, da se morajo t|> vsak način v bodočnosti preprečiti vojne. -Teritorijalna vprašanja se m or rajo rešiti tako, da dobe dežele brez morske obali izhod na morje, kar pomenilo znatno zmanjšanje vojne nevarnosti. Tittoni predlaga vse luke 1 etnografsko mešanim zaledjem, med njimi Trst, neke vrste kondono-mija in da se posredno interesirati' narodi stavijo pod nadzor lige narodov. . Na isti način bi se imelo postopati s železniškimi progami, ki vodijo do takih mest. Reka bi mora1* postati takoj kondominij med Jugoslovani, Madžari in Avstrijci. — To je vsaj enkrat en pameten glas iz Italije, o katerem bi se dalo govoriti. Naša delegacija na mirovni konferenci. Iz Pariza javljajo, da so delegati zavezniških držav zaslišali minuli teden srbskega zastopnik* Vesniča, hrvatskega zastopnika Trumbiča in slovenskega zastopnika Žolgerja. Opravičeno vprašuje pri tem „Novo vrijeme“, kdo pravzaprav zastopa državo SHS? Iz svobodne Jugoslavije. Zad* nje Koprive so hotele priobčiti sliko1 Ustavna prava gradjana (državljana) države SHS. Proglašena u Beogradu 30. januarja 1919. Slika pa je bila zaplenjena. Skrajni čas je, da se že sestane državno veče. Mali in veliki. Belgrajska „Prav-da“ priobčuje pod tem naslovom o-ster članek proti načinu, kako velesile | na mirovnem kongresu postopajo < | malimi narodi. Črta, ki deli male na- požrtvovalnih duš; pa se nam vendaf zdi dan na dan, da smo berači. V srce žge to. Mnogi pa ob mizah hladnih src. In ti trpijo dvojno gorje, ka-kor je n?m drugim sladka, blagoslov-Ijena tolažba vsaka dobra, sočutna beseda. In vendar — kadar govorimo if> j kadar se morda smejimo, če govo' ! rimo o naših gorah ali o dolenjski*1 goricah, o svetlih dogodkih davnit1 dni in o oblačnih, temnih sedanji dneh, ali ne mislimo pri vsem nepre-stano le enega: Kaj so storili z naŠ° domovino? Kaj je to, kar mi grize srce, kaf me peče v dušo ves dan od zore do mraka, kar me zaskeli kakor neskončno žgoča rana, kadar se zbudim ponoči iz nemirnega sna in zastrmiš plašen v gluho, nemo noč ter se za-vedam s trudom in z bridkostjo, kje da sem, kaj da sem — kaj je to strašno? Ali ne vprašanje: „Kaj so storili z našo domovino? O Jezus, kaj so storili z njo?“ ______________ (Dalje.) rode od velikih, ki deli njih pravice na večje in manjše, prepuščajoč malim državam samo vse dolžnosti, v »Zvezi narodov*', je vsak dan ostrejša. »Zveza narodov", mesto, da bi bila garancija za splošen in večen mir, bo prisilila svoje člane, da bodo morali imeti neki minimum armade in napram nalogam, ki jih bodo te armade imele, je očividno, da bo Zveza narodov'* uvala le porast militarizma. Francoski general Lakron piše v „Tanu“, da se francoska ne sme nasloniti samo na zaščito ,.Zveze rfarodov" temveč mora ‘meti svojo močno armado. Zato pri-P?r°£a, da se že v ljudskih šolah uči disciplina, da se v vseh šolah goji sP°rt in vojaška vzgoja. A mi vsi Zr|amo, kam je Nemčijo privedla taka Vzgcja v zadnjih 40 letih. A čemu VSa ta militarizacija? Zato, da bodo posamezne velesile sigurne, da jih prežgan sovražnik ne bo nikdar več napadel, in da vsi oni drugi manjši Prijatelji in sovražniki, naj so z reditvijo konferenc zadovoljni ali ne, ne bodo nikdar več poskusili, da premene stanje stvari, ki je bilo ustvarjeno izključno le v smislu interesov velikih sil, ki so spoznale, da brez ogromnih Zftev malih narodov ne bi bile nikdar dosegli zmage. Dopisi. Iz Vrhnike. Mleko prodajajo Vfhniški magnatje po 2 K liter, medeni ko, se dobi v okolici po kroni. Rtasti revne železničarje izkoriščajo ali jim pa sploh ne prodajajo mleka. Kaj fCČe k temu državno pravdništvo, saj je vendar maksimalna cena za liter mleka 50 vinarjev? — Govorilo se je mnogo o maščevanju nad avstrijskimi konfidenti-denuncijanfi, a do danes se nihče ne zmeni za bivšega avstrijskega konfidenta ogrskega nemčurja V. Oroszy-a. In koliko zla je ta napravil ljudem za časa Avstrije vedo najbolje Vrhničani. Med vojno je začel lesno trgovino in seveda ž njo obogatel. Tudi njegova žena mu je pri tem pridno pomagala, na kakšen način ve dobro gospod konfident in vsi domačini. Danes ne bomo več gledali tega Človeka v Jugoslaviji, da bi se še naprej bogatil s slovenskimi groši. Jugoslovanske oblasti naj poizvedo, kakšen človek je to pravzaprav in potem naj hitro potrebno ukrenejo, da se takih gadov iznebimo, ker bo sicer razjarjeno ljudstvo samo poprijelo po uspešnih sredstvih da zginejo takšne kreature kakor kafra iz Jugoslavije. Gospodu K. pa svetujemo, da se ne pajdaši s takšnimi osebami, sicer bo njegova čast zelo trpela! Domžale. Pred kratkim smo dobili pri nas tako težko željeni sladkor, Ker imam v hiši težko bolno osebo, sem se obrnil do trgovca da mi pove, kje de bi dobil kaj več sladkorja, nakar mi je isti odgovoril, da ga imajo v Kamniku večjo množino za bolnike na razpolago. Dobil sem takoj zdravniško izpričevalo in se napotil na glavarstvo, kjer 6e me je kratko-roalo odslovilo, češ, da bolniških izkaznic ni. Kaj mi je storiti sedaj? Ali J|ai hodim vsak dan v dve uri odda-'leni Kamnik izpraševat prijazno gospodo na plavarstvu, če že imajo Laznice? ip„ Jesenice. Gledališko društvo na in CniCa*1 j® vprizorilo v soboto 22. g »v^n.edeljo 23. t. m. pod vodstvom q -^P.icarja sanjsko veseloigro „Niobo“. vse«ifICar nam je, kakor vedno, podal ram zanimiv tip. Poleg njega mo-slo • P°hva'iti g• Špicarjevo v na- i Vn* vlogi, kakor splošno vse druge gfalce, ki z veseljem in vnemo dobro o?P;edujej°. Glavna zasluga, da se g edališko društvo na Jesenicah tako Po razvija, gre seveda njega vodji, s trudom in ljubeznijo prireja postave vses^oz' dobro obiskane pred- Celje. Pod »neverjetno, a vendar esnicno spada tudi sledeča zgodbica, j nam razsvetljuje oni tajni somrak, Ki se plazi v osebi g. Burmanna et y hfi' °k u cin.karne v Celju. Hudiča f,JSCe^Ub0.m ,zganl'ati. baje ni najuspešnejše m pokrižati se pred besedo boljševik, obenem pa dopuščati na tako važnih mestih tako nezaslišno gnilobo, je približno isto. Nedavno je nekdo v SLov. Nar. upravičeno ožigosal imenovanje nemškutarskega birokrata nadsv. Pirnata na velevažno mesto pri deželni vladi. Slavni vladi je menda neznano, da je ta gospod, ki je bil vedno veren Avstrijanec in je ob času razpada Avstrije služboval nekje v Nemški Avstriji — tej državi prisege! zvestobo, a kot jugoslovanski državljan bil odpuščen v Jugoslavijo. Da je g. v svoji stroki na svojem mestu, ne dvomimo, vendar pa bi bilo za vlado samo iz raznih — ne težko umljivih razlogov — marsikdaj in v tem slučaju še posebno potrebno, najprej se informirati o kakovosti človek in potem šele nastaviti ga na odgovorno mesto. Pa to še davno ni vse, najzanimivejše je namreč sledeče: gospod komisar Burmann — zagrizen German in hujskač, ki razširja med nerazsodnimi ljudmi vsestransko ne-dovoljnost in boljševiške ideje. — ta gos. torej, ki je glasom naredbe Narodne vlade z dne 18. decembra 1918 že davno odpuščen in g. Pirnat sta sigurno velika prijatelja. Neumljivo bi bilo namreč sicer, da gos. Burmann za svoje brezdelno postopanje in sistematično hujskanje, še vedno dobiva, sedaj že tretji mesec popolno plačo z vsemi dokladami kot poprej. Pozvan je bil že nekam v nemško Avstrijo v službo, toda neumen bi bil, če bi šel, ko ga Jugoslavija dobro redi in kavalirsko plača (za februar je baje dobil 1200 K), ne da bi on zato le z mezincem mignil. Kaj ko bi se tejle stvari posvetilo malo več pozornosti. G. Pirnat, delavci iz cinkarne vas vprašamo : plačujete vi gos. Burmanna iz lastnega žepa, ali iz dižavne blagajne — in potem s kakšno pravico in na čigav ukaz!? Za danes nam odgovorite na to vprašanje — prihodnjič pridemo še z drugimi dejstvi in „comp“ na dan. Vi vsi pa, ki se prekrižavate pred boljševizmom prečitajte si dvakrat ali pa desetkrat to poročilo, pa boste videli, kdo in kako vzgajajo nezadovoljnost, ki je prvi in glavni predpogoj boljševizma. In če vam je dobrobit domovine tudi pri srcu in ne samo na jeziku, poskrbite, da se to in podobno onemogoči. C __ Iz Celja. Vprašamo vas, gospod upravitelj uslužbencev okrožnega sodišča, kdaj se prične pometanje z železno metlo? Nahajajo se v službah še razne nemške osebe, na pr. jet-niški paznik Glasner, ki niti slovensko ne zna in katerega sin služi kot častnik v nemško avstrijski armadi. Skrajni čas je, da se odpuste takšne osebe, ker je dosti domačinov na razpolago! Cankarjevo proslavo v Celju priredi Celjsko pevsko društvo dne 2. marca ob 3. popoldne v »Narodnem domu". Poleg recitacij izbranih Cankarjevih odstavkov bo predaval naš znani slovstveni zgodovinar g. dr. I. Prijatelj, kustos dunajske dvorne knjižnice, o spominskih impresijah in refleksijah na Cankarja, svojega vrstnika in najožjega prijatelja. Bližnji in daljni okoličani celjski so še posebno vabljeni. Iz Maribora. V prodajalni mestne občine Maribor se še zmiraj nahaja nekaj zapisanih nemških prodajalk, katere še dobro poznamo iz prejšnjih časov. Značilno je, da so te osebe celo ljubljenke sedanjega slovenskega vodja trgovine gos. Š posebno pa njegove žene, in da imajo nekatere tudi večjo plačo, kakor druge, obeh jezikov zmožne slovenske moči. Kako so te „freile“ pri občinstvu priljubljene, je videl pisec teh vrstic sam, ko se je pred kratkim mudil v trgovini. Okoli slovenskih prodajalcev in prodajalk je bilo vse polno ljudi in so morali dolgo čakati predno so prišli na vrsto, medtem ko so zgoraj imenovane gospice stale brez dela. Moral je celo gosp. vodja goniti in siliti ljudi k nemškim prodajalkam in hvaliti njihovo marljivost in vse skupaj ni veliko pomagalo. Gospodje, zakaj se ne nastavijo v službo osebe, ki so zmožne obeh jezikov, drugim pa naj se odprejo vrata v nemško Avstrijo kamor jih tako vleče srce ? Sramota za Savinjsko dolino. Po Savinjski dolini so se pričeli nemškutarji in navidezni Slovenci truditi na vso moč, da obdrže živinozdrav-nika Tischerja iz Celja, ki se je iz Poljaka-žida spremenil v srditega „Stid-inarkovca", Čudno je, da se na ta lim, ki ga kuhajo razni Lenkostni Panerji usedajo drugače zavedeni Savinjčani. V Savinjski dolini bo dovolj preskrbljeno s slovenskimi živinozdravniki in ali veste, kako so Nemci odslovili tri slovenske živinozdravnike? Eden je moral peš iz Gradca v Maribor, drugemu še sedaj ne dovolijo, da bi odpravljal svoje prebivalstvo. Le naj se pobirajo podpisi — bodemo vsaj vedeli in objavili podpise tistih, ki so ž njimi. „Freiwillige Feuerwehr“ v Šoštanju nosi še vedno na svojih čeladah blesteče avstrijske grbe z nemškim napisom. Gospod načelnik je še pri zadnjem pogrebu hčere baronice H. junaško poveljeval v nemščini. Kako morejo šoštanjski Slovenci trpeti takšna izzivanja? Slov. Bistrica. Čitalnica priredi dne 1. sušca v dvorani okrajne hranilnice zaključni plesni venček z vojaško godbo. Prireditev bo tem pomembnejša, ker se bodo iste udeležili tudi srbski in hrvaški častniki tukajšnje vojaške posadke. Dne 8. in 9. sušca t. 1. pa priredi Čitalnica veliko ljudsko igro „Krivoprisežnik“. V kratkem bo začel delovati tudi slovenjebistriški „Sokol“. Iz Guštanja. O našem župniku g. Avgust Križaju bi imeli marsikako pritožbo. Pred kratkim je bil tu pogreb nekega protestanta. K pogrebu je prišel znani Mahnert iz Maribora in naš župnik ga je povabil k sebi, dasi sicer ne vabi niti svojih katoliških stanovskih tovarišev. Tudi v cerkvi oznanja še vedno nemški, dasi v celem Guštanju ni niti pet Nemcev in še ti ne hodijo v cerkev. Želimo g. župniku, da bi se poboljšal! Dnevne vesti. Sobotna »Jugoslavija" kot tednik. Ker prihaja vedno več prošenj in pozivov — zlasti iz delavskih in manj premožnih krogov — naj bi bila sobotna številka »Jugoslavije" tako-rekoč samostojen tednik, je upravništvo sklenilo, da ugodi tej želji, če se oglasi zadostno število naročnikov na sobotno številko ..Jugoslavije". Letna naročnina sobotne številke »Jugoslavije" znaša K 12- , polletna K 6'— in mesečna K 1 *—. Odhod slovenskih poslancev v Belgrad. Poverjeništvo za promet naznanja gg. poslancem, da odhaja ink V- B,e!šrad v sredo dne 26. febr. o «1 !z Mubljane glavni kolodvor ob k ,o?Po!udne‘ V ZaSreb pride vlak •u •* P°P°ldne in odhaja od tam približno ob l.uri dalje. „ i .F£!?ozni stanovanjski odsek -V *i? ve^ strani so prišle pritožbe zoper poslovanje stanovanjskega odseka v Ljubljani. Ugotovljeno je, da so se nekaterim Nemcem, ki so jim bila stanovanja že odpovedana, na podlagi priporočilnega listka od neke strani zopet prepustila. Isti stanovanjski odsek pa je neko goriško begunko z otroci vred, katere mož je od Italijanov konfiniran, neizprosno vrgel na cesto. — Uradniku odseka za miiovno konferenco v Ljubljani je ta stanovanjski odsek tudi odpovedal stanovanje, ker ta« urad baje ni nujno potreben, pač pa je po mnenju našega vladnega odseka v Ljubljani nujno potrebna eksistenca bivšega krvnika slovenske mladine Kalteneggerja, ki se še danes neženirano po Ljubljani sprehaja in Slovencem v pest smeje. Za konec pristavljamo še tole, da so Nemci slovenskemu davčnemu upravitelju G., ki je bil primoran službovati na gornjem Štajerskem, vse mobilije zme tali iz stanovanja na dvorišče in ga c tem lakonično obvestili. Tako delajo Nemci z našimi ljudmi, naše ljubljanske srajce pa Nemcem vse drugače povračujejo, Potem se gospoda čudi, če ljudje zabavljajo; mi se sploh čudimo, da to prenašajo. Stanovanjski odsek vodi popolnoma nesposoben človek. V interesu stvari je nujno potrebno, da se ta posel poveri komu, ki bi napravil tukaj prepotreben red. Koliko časa še? Koliko časa nas bo še Švaba izzival? V soboto popoldne sem se šel brit k svojemu stalnemu brivcu, pa ti sedi nemški poročnik na stolu, govori nemško skozi nos in si odpenja in zapenja plašč, da srno vsi lahko videli na petelinčkovih prsih veliko hrabrostno svetinjo s cesarjevo podobo. Marsikoga je srbela roka, da bi mu prisolil za giz-davo izzivalnost zaušnico, ki ga bi pekla, da bi pomnil. Le mirnosti in razsodnosti nekaterih gostov je pripisovati, da se je napet položaj mirno rešil, toda taki nemški zgagi svetujemo, naj se ne kaže več na cesti v svoji uniformi in naše vojaštvo se opozarja, da napravi enkrat pošten red s takimi zzivači. Sploh se je treba vprašati, kaj take srake delajo v Ljubljani? Sramota za naše oficirje, če puste, da se petelinči tuj, sovražen hajlovec nemoteno po mestu v svoji uniformi. Fantje na vasi bi ga vtaknili v vaško korito, v mestu mu najbrž salutirajo. Več ponosa in več pozornosti na take skrivne bacile, da se ne zgode za hrbtom neprijetne stvari! Ameriški obisk na Gorenjskem. Včeraj ob peti uri pop. je dospel v avtomobilu na Jesenice angleški polkovnik generalnega štaba Backer, da se informira o tamošnjih prehranjevalnih razmerah. Pogovora so se udeležili gg. dr. Pavliček, nadzornik dež. vlade za vsa podjetja kranjske industrijske družbe, dr. Kogoj, okr. zdravnik, župnik Kastelic, jeseniški post3jni častnik, zastopnik jeseniškega postajnega načelstva, kakor tudi zastopniki konzumnih organizacij. — Polkovnik Backer je z zanimanjem poslušal govore pri razpravi ter obljubil pomoč. Kakor na gnojišču, tak smrad vlada po Ljubljani vsled slabega plina. Že davno niso bile očiščene ulice, tako, da se bo treba prav kmalu voziti po ljubljanskih ulicah s čolni, kakor nam to kaže zadnja številka „Kurenta“. Te zanikrnosti, ki mora na vsak način povzročiti kužne bolezni, ker je zrak prenapolnjen z raznimi strupenimi plini in bacili, se ne more na noben način opravičiti. V interesu ljudskega zdravja moramo zato zahtevati odločno in energično, da se očisti blato iz ljubljanskih ulic! Gospodarska autonomija: Kako razumejo Hrvatje naše bratstvo, spričuje tudi dejstvo, da „konfinirajo“ v Bubnjarcih ves živež, kar ga kdo prinese s seboj iz Hrvatske. Slovensko ljudstvo prosi javnega pojasnila, ali se to godi na kak ukaz, ali pa je le posledica „gosp. autonomije" na Hrvatskem. Zloraba pomanjkanja stanovanj. Gdč. Zeschko stanujoča na Erjavčevi cesti 14/1, bi rada oddala eno meblovano sobo z vporabo kuhinje in še drugo mebiovano sobo. Ker poštenim potom ne more oddati, zato inserira. Na podlagi takšnega inserata sem šel, nepoznavajoč razmere, že ob osmih zjutraj k njej, v nadi, da me pač nihče ne prehiti. K sreči sem bil prvi. Gospodično sem našel še v postelji, zato sem moral priti še enkrat ob enajstih. Pogledal sem si sobo in kuhinjo in se na tihem veselil, da sem prvi, Toda moje veselje je trajalo komaj trideset sekund. Povprašam za ceno. Gdčna pove, a meni se sapa zapre. Za prav priprosto meblovano sobo, kjer naj imam še svoje posteljno perilo, in vporabo kuhinje, zahteva ta ženska 200 kron mesečne najemnine. Za samo sobo pa 140 kron. To je pa že odveč. Vrhu vsega je imenovana trda Nemka, ki si je svoje premoženje pridobila s tem, da je izsesavala naš narod. Ta slučaj brezprimernega ode-ruštva sem obenem naznanil poverjeništvu za socijalno skrbstvo in mislim, da ne brezuspešno. Če kdo; potem spada gotovo gdč. Zeschkova na zatožno klop radi navijanja cen in ode-ruštva. A. L. Zločinsko hujskanje ljudstva. Knjigotržec Janko Dijak v Sisku piše „Hrvatuu: K meni prihajajo v knjigarno seljski Hrvati, ki zahtevajo nove koledarje. Vprašam jih zakaj, ko so letošnji koledar že kupili. „1, sedaj je prišel novi koledar, ki so ga nam naredili Srbi, pa treba da vemo, kako pridejo prazniki". Dosti se piše in tudi precej čila, da so Srbi uvedli svoj koledar po našem, a ne našega po srbskem, a ipalc ljudje, zapeljani z zločinskim hujskanjem, verujejo, da so Srbi usilili Hrvatom svoj koledar. Zato priporočamo gg. duhovnikom, ki tega do danes še niso pojasnili vernikom, da jim to pojasnijo, da ne bo nevedno ljudstvo mislilo, da so Srbi nam usilili svoj koledar. Srbi so oni, ki morajo kupiti nove koledarje, a ne Hrvati, ker njih prazniki prihajajo enako z našimi. Nas Korošce boli, če poroča Lj. k. u., da so Nemci med Arlsdotfom in Neudensteinom napadli Velikovec. Če že res ne vedo za slovensko Orličjo vas (Arlsdoif) in za Črni grad (Neu-denstein), naj pokliče lj. k. u. kakega koroškega Slovenca, da mu ta pove slovensko ime. — Preveč komodnosti na gotovih mestih — kakor se nam zdi! Hujskači. Splošno je znano, da je na deželi še nekaj Šusteršičevih pristašev, posebno med župniki, ki hujskajo ljudstvo proti državi in dinastiji. Pred nekaj dnevi je prišla iz Žirov k deželnemu predsedniku deputacija vseh treh strank, ki je zahtevala odstranitev župnika. Kaj je ta deputacija opravila, nam ni znano. Znano pa nam je, da se na piedsedstvu taka stvar rada izgubi ali potlači. Vendar pa ta metoda ne bo držala dolgo. Ljudska volia si bo dala duška na drug način. Znani so nam pa še drugi konkretni sluča i. V Svetem Križu na Dolenjskem župnik hujska ljudstvo zoper državo in dinastijo, trikrat je hujskal celo javno ra/, prižnico. Oružništvo je stvar ovadilo v Ljubljano. Ali bo ta stvar tudi zaspala? Bomo poskrbeli, da se ne bo kar potlačila. Hujska tudi župnik v Št. Jerneju in Kopanju, kamor zahaja znani Laschan, pri katerem imajo Nemci tajne sestanke. To je tisti Laschan, ki je bil baje zopet spreiet v narodno službovanje. Župnik v Kopanju se javno baha, da se njemu tako ne more do živega. To pa niso prazne besede, ampak za to so na razpolago priče. Vlado resno svarimo, naj se čuva, da je ne odnese vihar ljudske nevolje. Zabavljači. Ne vemo, če je kje toliko zabavljačev kakor pri nas. Vse, kar je naše, je za nič. Zadnjič sem sedel v kavarni, neka dama je ogledovala »Jugoslavijo* od vseh strani, nazadnje jo je odložila in je rekla sosedu : „Ah, saj to je trotovo revolver-žurnal." In je vzela „Grazer Tagblatt" v roke in ga je z vso s astjo čitala. Seveda „Grazer Tagblatt" je nemški in izhaja v Gradcu. „Jugoslavija“ pa je — slovenski dnevnik. Drugič sem sedel v gostilni. Neki gospod je pregledoval „Kurenta“. Seveda ga je odložil, češ — saj Slovenci nimamo dovtipa. Ko ga je čital njegov sosed, ga je vprašal, ali naj ga segače, da se bo smejal. Mož je mislil, da dela dovtipe. Mi pa vemo, da je neki Francoz v Zagrebu primerjal humoristične liste jugoslovanske in je priznal, da je „Kurent“ najboljši. Iz ljudi se norčuje neka tvrdka v Ljubljani na Francovem nabrežju, ki inserira v ljubljanskem časopisju, da prodaja „na drobno in na debelo, po zelo nizkih cenah, dobri in točni postrežbi" raznovrstno manufakturno blago, v resnici pa se norčuje iz ljudi, ki bi radi kaj kupil', češ: prodajamo samo na debelo, pridite jutri itd. Na ta način dobijo v roke blago samo trgovci, ki ga potem prodajajo za visoke cene na drobno. Opozarjamo merodajno oblast na take neresnične inserate, za katerimi se večkrat skriva veriženje itd. Podržavljenje deželnih uslužbencev. Vsem deželnim nslužbencem se prizna značaj državnih uslužbencev; za dobo, dokler se ne uvrste v že ob-< stoječe štatute drž. uradnikov, velja zanje še nadalje službena pragmatika za uradnike, pisarniške oficijante in sluge dež. odbora in zavodov, ki so bili doslt j v neposredni dež. upravi. Za uradnike, ki morajo živeti ločeno od svoje družine. Vsled iz-premenjemh državnih razmer je došlo v Slovenijo mnogo uradnikov, ki so doslej službovali v tujini, zlasti na Dunaju in v Gradcu; ker je bilo treba zasesti mnogo uradniških mest v obmejnih krajih s Slovenci, so se tudi uradniki zlasti s Kranjskega zelo premeščali na Štajersko, deloma tudi na Koroško, Mnogo teh uradnikov se pri sedanji stanovanjski bedi ni moglo preseliti s svojo rodbino, s čimer se jim je življenje silno podražilo. Dež. vlada jim je določila primerne prispevke k plači za dobo treh mesecev po nastopu službe na novem službenem mestu. Ta doba se je z naredbo štev. 349 z dne 27. januarja 1919. (Ur. 1. L.) razširila do konca marca 1919. Ker se stanovanjske razmere še niso nič izboljšale, se bodo plačevali ti prispevki še nadaije do konca avgusta 1919 vsem uslužbencem, ki si brez. lastne krivde še niso mogli ustanoviti svojega gospodinjstva. — Z naredbo štev. 349 se je dovolil takim uslužben cem tudi mesečni prispevek stanarini za februar in marec 1919. 'la stana-rinski prispevek se izplača za imenovana dva meseca tudi repatriiranim ali v domovini službeno premeščenim učiteljem. Zmotili so se vsi, ki so mislili, da se ne bomo smejali ta predpust. Že v par dneh izide 3. štev. „Kurenta“. Odkrit umor v Višnji gori. Ko sta šla v soboto dva domačina po opravku v oddaljen gozd, sta zagledala ob potu, da štrlijo iz zmehčane zemlje — lasje. Ko sta začela kopati, sta spoznala, da je zakopano človeško truplo, ki je bilo skoro že popolnoma strohnelo, le glave so se še držali lasje in tudi žensko perilo se je dalo spoznati. V ušesih so ostali uhani, po katerih se je posrečilo dognati identič-. nost umorjenca. Bila je gospa Marija Fatur, posestnica iz Višnje gore, katero so pogrešali od 13. nov. 1918, češ, da se je odpeljala v Gradec, kjer misli kupiti hišo in se tam nastaniti. Komisija ie dognala, da je biia rajnica ubita s topim orodjem, bodisi s kladivom ali sekiro. Osumljence umora, nečakinjo Ano in njenega moža trgovca A. Ferenčaka so zaprli, katera vendar vsako krivdo zanikata. Hišna preiskava pa je našla pri njih v podstrešju skrite in v gnoj zakopane krvave cunje. Preiskava se še nadaljuje. Sprememba voznega reda. S 25. svečanom se na črti Ljubljana— Zagreb spremeni vozni red kakor sledi: Namesto dosedanjega jutranjega osebnega vlaka št. 40—508 bo vozil vlak 36 c — 512, odhod iz Ljubljane ob 8. uri 25 min. zjutraj, prihod v Zagreb ob 12. uri 41 min. popoldne. Namesto osebnega vlaka 5U9 — 43 bo vozil vlak št. 511 — 45, odhod iz Zagreba ob 6. uri 5 min. zvečer, prihod v Ljubljano ob 10. uri 58 min. zvečer. — Z istim dnem se na progi Ljubljana—Maribor opusti vlak št. 30 (odhod iz Ljubljane ob 7 uri zjutraj) in bo vozil osebni vlak št. 36, odhod iz Ljubljane ob 4. uri 43 min. zjutraj, prihod v Maribor gl. kol. ob 9. uri 11 min. predpoldne. Z istim dnem se na progi Maribor—Pragersko—Čako-vac odpravi osebni vlak št. 228 a — 228 in bo mesto tega vozil osebni vlak št. 228 b, odhod iz Čakovca ob 2. uri 20 min. popoldne, prihod v Maribor ob 5. uri 32 min. popoldne. Ta vtak dobi tako na Pragerskem zvezo k vlaku št. 39 na jug (prihod v Ljubljano ob 8. uri 24. min. zvečer.) — Tovorna vlaka št. 813 in 866 prevažata od istega dne med Ponikvo in Celjem potnike in posredujeta osebni promet med Rogatcem—Ponikvo— Celjem. Vlak štv. 813, odhaja iz Ponikve ob 6. uri 48 min. zjutraj in prihaja v Celje ob 7. uri 20 min. zjutraj; vlak št. 866 odhaja iz Celja ob 2. uri 50 min. popoldne prihaja v Ponikvo ob 3. uri 33 min. popoldne. — Ostali vozni red ostane neizpremenjen. Mnogo oseb iz Slovenije se obrača na različna oblastva v Belgra-du, odnosno Srbiji z nekolkovaniml prošnjami. Po pristojbinskem zakonu, ki velja za Srbijo, se prošnje in pisma, za katere ni plačana pristojbina, ne rešujejo, ampak se devljejo nerešene v aihiv. Da se prosilci izognejo neprijetnostim, ker ne dobe rešitve za vložene prošnje, za katere ni bila plačana pristojbina, se opozarja, da je treba plačati za prošnje in vloge, ka tere se pošiljajo iz Slovenijo v Srbijo, pristojbina po tukaj veljavnem zakonu. Vsako vlogo in prošnjo je treba najprej predložiti najbližjemu davčnemu uradu, ki potrdi s podpisom pooblaščenega uradnika in uradnim pečatom, da je pristojbina zadostno plačana, oziroma da je vloga pristojbine prosta. Le tako opremljene vloge se smejo pošiljati uradom v Srbiji. Obupen položaj slov. veterinarjev. V slovenski javnosti se v zadnjem Času mnogo razpravlja o usodi slovenskih visokošolcev, katerim je vzel nemški teror možnost nadaljevanja svojih študij v Nemški Avstriji. Od vseh teh visokošolcev so pa gotovo najhuje prizadeti ravno slovenski veterinarji, prvič ker so isti že od 5. decembra 1918 izključeni iz dunajske živinozdr. vis. šole na kateri se je pozneje določil „numerus clausus" po katerem se morejo inskribirati le državljani Nem. Avstrije in potem Nemci sploh, tako da Slovenci, oz. Jugoslovani sploh na tej šoli ne pridejo v poštev, tudi če bi se v poletnem tečaju anuliral bojkot proti Jugoslovanom. Medtem ko najdejo visokošolci drugih strok vendar zavetja* pri sosednjih slovanskih državah, veterinarji starejših letnjkov tudi te možnosti nimajo, ker so Čehi do sedaj odprli provizosično le prvi in tretji tečaj, Lwovska živino-zdravniška vis. šola je pa demolirana in zaprta. To pojasnilo naj zadostuje, da vzamejo merodajni faktorji nemudoma položaj slovenskih veterinarjev v pretres in čimpreje ukrenejo vse potrebne korake, da se tudi veterinarjem starejših letnikov omogoči nadaljevanje in izvršitev svojih študij. — Slovenski veterinar. Begunec je izgubil na hodniku pred posredovalnico za begunce listnico s približno 300 K denarja ter vojnimi osebnimi listnicami. Posredovalni urad za begunce prosi, da oni, ki je listnico dobil, isto takoj vrne na ..Posredovalnem uradu", Dunajska cesta 33/1. V sirotišnici begunskega taborišča v Strnššču pri Ptuju je šest 14—15 letnih dečkov, ki se žele posvetiti: eden mizarski obrti, eden ključavničarski obrti, eden krojaški ali brivski obrti, dva trgovini z jestvinami ali z drugimi predmeti, eden bi želel priti v opekarno ali slično tovarno. Delodajalci, ki bi bili pripravljeni sprejeti označene deč sprejel ostavke. — Na kolodvoru v Doesu na Ogrskem sta eksplodirala dva. vagona z ekrazitom. 30 oseb je bilo ubitih, 80 težko ranjenih. Narodno gledišče. Dramsko gledališče: V torek 25. februarja ob 3. popoldne dijaška predstava ,,Veseli dan“. V sredo 26. februarja ob pol 8. zveČer „Voznik Henschel“. Abon. C 32. V^četrtek ostane gledišče zaprto. V petek 28. februarja ob pol 8. zvečer „Voznik Henschel“. Abon. A 32. Operno gledališče: V torek 25. februarja ob pol 8. zvečer„Mamzelle Nitouche" Abon. C 31. V sredo 26. februarja ob pol 8. zvečer „Manon“. Abon. B 32. V četrtek 27. februarja ob pol 8. zvečer „Laterna“. Izven abonn. V petek 28. februarja ostane gledališče zaprto. V soboto 1. marca ob pol 8. zvečer „Manon“. Abon. C 33. V nedeljo 2. marca ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta". Izven, abonn. Umetnost. K dopisu g. Strniša pripomnim, da me medsebojno razmerje gledaliških igralcev ne zanima. Priznam pa, kot navaden poznavalec gled. razmer, velike zasluge g. Nučiča, ki jih ima ne le za našo dramo temveč za slov. narodno gledališče sploh. Brez njega bi sploh ne bilo mogoče pričeti. On se je trudil, in v veliki meri je njegova zasluga, da se je naše narodno gledališče povzpelo na tak nivo, kakor je danes in kakor je sploh bilo mogoče pri težavnih razmerah, ko smo gradili vse ta-korekoč iz novega. Vzgojevalna pa je opera tudi in napačno je mnenje g. Str., da je samo drama vzgojevalna. Opera nam je za kulturo baš tako potrebna kakor drama. In ker nimamo za opero dovolj lastnih moči, moramo biti češkim umetnikom le hvaležni, da so nam priskočili na pomoč. Krivično je torej in netaktno nazivati neslovenske umetnike za „tujce“, četudi se navaja beseda „tujci“ med blažujo-čimi ušesci. Na našo letošnjo opero smo pa lahko ponosni, saj jo posedajo ne le Slovenci, temveč tudi ljubljanski Nemci in celo razvajeni Zagrebčani in sodba vseh je, da je opera Mubljani prvovrstna. Sodelujmo vsi v Procvjt slovenske kulture, saj je ona del splošne slovanske kulture! A. P. Kulturen pregled. Sfnfonična orkestra vojaške godbe iz Maribora, dne 22. in 23. *• m. v veliki dvorani „Uniona“ sta pokazala ljubljanskamu občinstvu vso rcioč in ves napredek slovenskaga orkestra izza predvojne dobe. Orkester je čast in ponos generala Maistra, ki .... ovenski kulturni delavec razume gojiti pravo umetnost tudi „inter arma". Kapelnik Ferdo Herzog je mož na svojem mestu zato mu je občinstvo, nri«*.ilap ? ? oba ve2era dvorano, S3S?I zasluzene ovacije. Pozamezne programa, ki so bile izvedene točno po muzikaličnih predpisih, pišejo o veliki, toda neprisiljeni disciplini orkestra. Skladatelj koncertne overture »Jugoslavija", Jan Pešta, že znan goriškim Slovencem, je žel navdušeno priznanje občinstva, ki še ni slišalo podobne koncertne točke na slovenskem programu. Odkrito priznanje je zaslužil tudi skladatelj I. Beran za svoji legendi. Oba koncerta je posetii general Maister z drugimi odličnimi osebami. Občinstvo je bri-redilo oba večera našemu velikemu generalu dolgotrajne, iz srca prihajajoče ovacije. Glasbeni Matici častitamo tudi na uspehih teh koncertov in želimo, da povabi še večkrat naš prvi slovenski vojaški orkester v belo Ljubljano. X. Y Francoska literarna konferenca v Zagrebu. Po posredovanju Društva hrvatskih književnikov se vrši te dni v Zagrebu literarna konferenca francoskih oficirjev — književnikov. Knjige Hrvatske Matice, 111. ratno kolo, so došle in se dobe pri poverjeniku na magistratu vsak dan dopoldne. Zadnje vesti. Dr. Brejc in dr. Žerjav odpotovala iz Belgrada. Bel grad, 24. februarja. (Izv. p.) Dr. Brejc in dr. Žerjav sta zvečer odpotovala od tu. Jutri dospeta v Zagreb kjer ostaneta en dan, nakar se vrneta v Ljubljano. Predlogi za vzpostavitev reda na Koroškem. Ljubljanski kor. urad poroča: Begunski odbor je sklenil, predložiti mirovni konferenci v Parizu nastopno prošnjo: 1. Odstranitev nemških bolj-ševiških čet z vsega etnografskega jugoslovanskega ozemlja na Koroškem, da se preprečijo nadainje nasilnosti in zavaruje vrnitev 309 ubogih beguncev, kakor tudi prevzetje vse uprave po jugoslovanski državi. 2. Določitev nevtralnega pasu zahodno in severno od Podkloštra, severno od Pliberka, Beljaka, Trga, Št. Vida, Djekšrf in Št. Pavla. 3. Razoroženje nemških tolp pod nadzorstvom ententimh komisarjev, da se obvaruje nadainje razširjenje boljševiškega rogoviljenja na Koroškem, oziroma zasedba vse Koroške po srbskih ali francoskih četah. 4. Poravnava škode, ki so jo povzročile nemške tolpe jugoslovanskemu prebivalstvu na Koroškem po povzročiteljih in vseh onih, ki so za to škodo odgovorni. Za slovensko šolstvo v Mariboru. M a r i b o r, 24. februarja. (Lj. k. u.) Na včerajšnjem posvetovanju slovenskih šolnikov in politikov je bilo sklenjeno, predlagati deželni vladi v Ljubljani, naj se odpuste vsi nemški nadučitelji ljudskih in meščanskih šol in odstavijo vsi učitelji in učiteljice, ki so agitirali proti Jugoslaviji. Krvavi napadi na Slovence v mariborskem okraju. Maribor, 24. februarja (Lj. k. u.) Včeraj so Nemci v več krajih uprizorili krvave napade na Slovence. V Ščavnici je imel zadružni revizor Pušenjak shod. Na povratku s shoda so ga Nemci napadli. Oddali so nanj pet strelov, ne da bi ga zadeli. — Večji krvavi dogodki so se vršili v Hočah, kjer so slovenski dijaki uprizorili gledališko predstavo. Nemci so se že ves teden pripravljali na napad. Med večerne predstavo so prišli v gostilno pri Frangešu, kjer je bilo zbranih več slovenskih vojakov in dijakov. Pričeli so izzivati s „Heil und Sieg“. Izzvali so prepir, nakar so prešli v dejanski napad. Medtem, ko so ugasli luči, se je začelo streljanje. Slovenci so napadalce zapodili v beg. Posrečilo se je izslediti šest napadalcev, med njimi: dva brata Kovačiča, Rečnika, kurjača juž. žel. Berdnika, Pfeiferja in Wieserja. Tudi v Teznu pri Mariboru so Nemci v neki gostilni napadli naše vojaštvo. Težko ranjena sta bila dva vojaka tukajšnjega topniškega polka. Vprašanje Banata za nas ugodno rešeno. B e 1 g r a d, 25. februarja. (Izv. por.) Iz Pariza se poroča, da je vprašanje Banata rešeno ugodno za Jugoslavijo. Podrobnosti še niso znane. Komanda dravske divizij, oblasti javlja: Vsled poročil, da se na progi Zagreb—Zemun pripravlja stavka železniškega osobja, je minister za vojno in mornarico odredil, da spadajo od 19. februarja 1919 vsi železniški uslužbenci na vojnem teritoriju pod vojna sodišča za štrajk, ki se bo smatral kot upor v vojski. Na Rumunskem grozi revolucija. Kralj ranjen, kraljica zbežala v Fogaras. Budimpešta, 24. febr. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča iz Arada: Glasom poročil, došlih iz Bukarešte,/ vlada tamkaj veliko razburjenje. Boje se socijalistične revolucije. Kraljica je pobegnila v Fogaras. Na romunskega kralja so streljali. Glasom ene vesti je bil kralj ranjen v obrazu, glasom druge na roki. Erdeljsko je izza 14 dni odrezano od Rumunske. Samo enkrat na | teden vozi ekspresni vlak, katerega se > pa smejo posluževati samo francoski \ častniki. .;-------------------------------------- ) Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B se bo de-i lilo v cerkvi sv. Jožefa v sredo 26. t. m. po-i poldne od 1. do pol 2 štev. 1 do 200, od I pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol I 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. j 601 do 800, oda. do pol 4.štev.801 do 1000, i od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do ; pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. i 1401 do 1600. — V četrtek 27. t. m. dopoldne j od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do ! pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do g. i štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. št. 2201 i do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401. do ; konca. Amerlkanski sladkor in kavino primes ! za I. in II. okraj dobe stranke na izkaznice za krompir pri Muhleisnu na Duuajski cesti ! za osebo po pol kilograma sladkorja in čeit kilograma kavine primesi. Stranke 1, okraja v sredo 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od j 10- do 11. štev. 401 do 500, od 2. do 3. št. 601 do 800, od 8. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. — V četrtek 27. t. m. za stranke II. okraja: dopoldne od 8. do 9. štev. l do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480, od j 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5 štev. štev. 801 do 960. V petek 28 t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 961 do 1120, od 9. do 10. štev. 1121 do 1280, od 10. do 11. štev. 1281 do 1440, od 2. do 3. štev. 1441 do 160U, od 3. do 4. 1601 do 1760, od 4. do 5. štev. 1761 do konca. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. ; Tiska »Zvezna tiskarna** v Ljubljani. I --------------------- Poslano.* ! Na „Javen poziv** profesorskega j zbora kranjske gimnazije v št. 43 Jugoslavije", odgovoriti rr.i je sledeče: uDopis priobčen v št. 37 „ Jugoslavije nikakor ne vsebuje trditve, da so se gotovi dijaki in profesorji naravnost zatekli k policiji in tam denuncirali nekatere dijake zaradi srbofilstva, pač pa pravim, da je ljubljanska policija o stvari zvedela iz dijaških in profesorskih krogov, kar je vendar vse kaj druzega kot to, kar „javni poziv** podtika mojemu dopisu. Če bi bili gotovi dijaki in profesorji, kar so vedeli ali slišali o stvari, za se obdržali, ne pa, kar je po razpravah dokazano, več ali manj skrivnostno spravljali v svet, bi zadeva gotovo ne bila prišla do ušes konfidentov, ki so informo-vali policijsko ravnateljstvo. To pa piše na okrajno glavarstvo dobesedno: „Es wird h. a. konfidenziell ange- zeigt, dass Es sind dies die Schiiler....... Ueber den Vorfall sollen nMheres einige Mitglieder des Lehrkčrpers wissen, darunter der Suplent M...c.“ Sedaj vprašam: Je-li zakrivilo denuncijacijo okrajno glavarstvo? kdo so tisti viri iz kojih je črpala policija, ali da rabim besede svoje Izjave, kdo so tisti krogi, od katerih je zvedela o stvari policija? Zame, ki sem se moral zateči v javnost, ker sem bil javno obdolžen * Uredništvo ne prevzame za „Poslana“ nobene odgovornosti. denuncijacije, je s tem javna razprava zadeve končana. Kdor se zanima za podrobnosti te afere, zlasti tudi za imena prizadetih dijakov in profesorjev, naj vpogleda sodne spise Vr XI 863/14 pri deželnem sodišču v Ljubljani, odnosno tudi zadevne spise predsedništva prejšnega c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je stvar tudi samo zasledovalo in izpolnjevalo poizvedbe okrajnega glavarstva. Kranj, 18. februarja 1919. Schitnik, okrajni glavar. RnnhflnO vsake vrste po zmernih cenah UUllUUilO dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna. 30—22 flphlllp nad. 1000 se proda po zmerni UuUUlG ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale. 468 10—8 Karbidne svetiljkenSfc- debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem. 438 20—11 jUShfinn učen brijačkom poslu, traži bri-Nliauuuj jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku 200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravu novin. ____________________ _ J532 10-6 «n večja rtinožina pšenične in ov-sene slame. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo Jugoslavije" pod geslom ! „Slama 1000“. 540 3—3 1 DuMMegmc SMSSrfcffig na upravništvo pod „Začasno“. 51S 5—5 Proda Vinil iz Hrvatskega Zagorja, tdletno, okoli illiu 500 hektov in više, na mal6 in velikč, ptodaju takoj po umerjenih cenah Ciglas & Komp., trgovina vina. Gornja Stubica, Hrvat-sko Zagorje. 562 Kompletna naprava , prostor 7X8 in 6 in stroj, ki napravi na- enkrat 200 kg ledu. Za hladilnik se rabi približno 30 metrov cevi. Ponudbe sprejme Jakob Baraga, založnik piva, Bled. 566 3—3 ^rOnl/Gr'3 rlonilfa kateri ima veselje do i\lu[Jt\u' opozarjam vdove padlih IVIUUUAO mož, da stare klobuke meni prodajo. Auguštin Pirš, klobučar, v Štorah pri Celju. 602 npnarnira čri?a’ usniata>z nekaj drobižem, Uullal Hibi!) nakaznico za zdrob in prstanom, ^ ki ima vdolbeno ime „Albina4, se je izgubila v nedeljo opoldne v električni železnici ali od Ambrožovega trga do klavnice Ker mi je prstan drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj vrne izgubljeno proti odškodnini na upravništvo „Jugoslavije“ 603 iščem pri večjem lesnem trgovcu UIUlUu ali gozdnemu uradu, kot manipulant oz. gozdar. Večletna praksa. Dopisi pod „Slovan“, na upravo lista. 593 2—1 |6ppm za svoje posestvo 'iO. oralov, za-lOUGIII konsko dvojico brez otrok. Mož se mora razumeti na gospodarstvo, žena pa mora kuhati za družino. Obadva imata 150 kron plače in hrano Mladeniča (22—26 let), ki se razume na krave in konje sprejmem takoj. Plača 70 kron. — Ponudbe na Aleksa Gjurgjevič, Zagreb, Bar. Jelačiča 4. LekarnikaTHIERRVJAvPregradu =-- (Hrvat sko). === = Angleška tr,ocf cudotvorna IIIdol Iliadi, čisti, inehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zastrupljerije krvi in napravlja operacije in amputacije nepotrebne. Vpošllja samo proti predplačilu franko 486 K 8 80 za 1 dozo tvorhlca lekarnarja Thlerry-ja v Pregradil, Hrvaško in glavna zaloga v Ljubljani lekarna R. Sušnik, Marijin« trg štev. 5. Potom javne dražbe se bo v skladišču ,,Balkan", Dunajska cesta 33, v sredo, 5. marca, ob 9. uri dopoldne prodajalo raznovrstno blago za ženske in moške obleke, večje število lepih, okusno izdelanih zimskih sukenj in površnikov ter'raznovrstnih oblek za dečke in moške. Ker je blago dobro, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike si ga poceni nabaviti. 59S ?remogokop dobičoanosen tik Banjaluke je radi nastalih razmer na prodaj. Natančneja pojasnila daje E. LESKOVEC, Ljubljana, Ilirska ulica 29. VINO Pozor! Pozor! Mikakega veriženja več! Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu. Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 5s6 10 2 belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko 1. 1917 nudim po nizkih cenah. MILKO JESIH 546 1 Ljubljana, Florijanska ulica 36. Štev. 335. Razpis. Pri osrednjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je namestiti začasno pisarniškega slugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SHS in dosedanjem službovanja ter zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti do 1. marca 1919. Vojni invalidi imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. nov. 1918, štev. 115. 591 Osrednji urad montanističnih obratov v Ljubljani 20. februarja 1919. Živo apno, partland cement, zidno opeko 470 10-5 v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje Štev. 1. : tehtnice : lastnega izdelka ima v zalogi tvrdka Karol Usar, Maribor n. D. Grajska ulica štev. 28. :: Tovarna vsakovrstnih tehtnic. :: Cene zmerne. — Popravila točno in ceno. 601 Modni salon za dame in gospode F- pOTeČfllK,, Ljubljana Selenburgova ulica 6, I. nadstropje prosi cenj. dame in gospode še pred sezono objaviti naročila, da se potem lažje točneje in hitreje v redu izvršijo. Posebna delavnica za obračanje in moderniziranje kostumov za dame in oblek za gospode. Prenarejanje salonskih suken v najmodernejše jakete. 594 Modni salon MARIJA GOTZL v Ljubljani Židovska ulica 8. Podružnica Židovska ulica 7. priporoča naj novejše damske svilene : klobuke ter čepice v naj večji izberi. : Anončna ekspedicija, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. Linolej že rabljen se kupi. 3 sobe pohištva (popolnoma elegantna oprema s kuhinjsko opravo) se proda. trgovec želi vstopa kot družabnik išče tudi lokal. (30 do 50.000). Pisalni stroj dobro ohranjen se kupi. Lokali v sredini mesta se iščejo. Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo. 66°|0 milo za britje se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja Janko Pintar, Spod. Šiška,« Ljubljana. UniOirBjfi PHJlŠSTI bojr‘e čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, liUiObSlC LCUILC baržun v predpisanih barvah, kokarde za častil r 9 nike v državni barvi "SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rozete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina M. BIDOUC, Maribor, SgTS 551 5 * vagone suhega svinjskega mesi domačega (ne mesarskega) proizvoda z izvoznicami in* spremstvom do Ljubljane nudi 565 D ELI A i HOLUJEVIČ, ZAGREB, ====== Preradovičcva ulica štev. 32. =====..= --=* Pisemski papir najfinejše vrste priporoča Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic 102 13 ga 83 Ne zamudite! svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. poslati v I. Jugoslovansko krznarniec in strojarniec kjer se vse po najnovejši fasoni lepo in po ceni popravi In tudi na željo shrani čez poletje. 5*5 s_j Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, katere izgotovim lepo in po ceni v najkrajšem iasa. Tudi izdelujem častniške čepice po meri ter imam v zalogi prave znake za Ludvik Roth čepice, prave srbske polete, zvezde itd. , , , , . krznarski mojster Franc Jožefova cesta št. 3, I. nadstropje. Čevlji tovarne Fe ter Ko zina & Ko. iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cen^h. Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po 159 14 K 85-— za moške, K 73*— za ženske. Vzalogi Ljubljana Breg. N C/3 r- *^s» .5 oj ^ 0^*5 * 03 N T3 0 1 "'i. Mast, slaninu, suho meso i saiamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima V4kg po K 6'50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4’20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 295 20 18 i CY \ I i tvornlca suhomesnate robe I masti, * ^ * !Lj Nova Gradiška, Slavonija. ■J