n ajvečji slovenski dneraiin v Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 | Z« pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA l^:3loTenskih:deIa^cerrAmerikit TELJBFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 13. — ŠTEV. 13. NEW YORK, SATURDAY, JA NUAKY 16, 1932. — SOBOTA, 16. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. VOJNA SREČA JE ZAENKRAT NA STRANI KITAJCEV - KITAJCI SO PREGNALI JAPONCE IZ VAŽNIH POSTOJANK V JUŽNEM DELU MANDŽURIJE Obe stranki sta imeli v bojih velike izgube. — Japonci bi radi ustanovili neodvifcno mandžudsko-mongolsko vlado. — Japonci niso mogli streti kitajskega odpora v provinci Jehol. — Vojaštvo ki je zapustilo Cinčov je zopet v akciji. — Japon-. ska ne stremi po novem ozemlju v Mandžuriji. TIENTSIN. Kitajska, I 5. januarja. — Kitajsko časopisje poroča, da se je Kitajcem posrečilo pregnati Japonce iz važnega železniškega mesta Ta-hušana, ki leži ob Peking-Mukden železniški progi. Na bojišču je obležalo najmanj sto japonskih vojakov. V jugozapadnem delu Mandžurije so izbruhnili novi boji, in zdi se, da se obrača vojna sreča na kitajsko stran. Japonsko časopisje priznava, da so se morali japonski oddelki umakniti z nekaterih postojank, ki so jih bili zasedli pri prodiranju proti Cinčovu. Izza 9. januarja operira ob železniški progi pet tisoč kitajskih vojakov in četašev. Ta sila je zaustavila japonsko prodiranje v provinco Jehol. Pri mestu Cinsi so obkolili Kitajci močan japonski oddelek ter ga popolnoma uničili. Iz japonskega glavnega stana poročajo o novih bojih, o katerih se pa še ne ve, kako se bodo končali. Na strani Kitajcev je tretja kavalerijska brigada, ki se je po izpraznitvi Cinčova umaknila v južni del province Jehol. SANGHAJ, Kitajska, 15. januarja. — Japonska poročila pravijo, da se poraja neodvisna država, obsegajoča Mandžurijo in Mongolijo. Vlada, ki bo seveda pod japonskim pokroviteljstvom, bo začela poslovati dne 1 !. februarja. >\gitacija za novo državo se je začela kmalu potem, ko jt bilo pregnano vojaštvo maršala Cang Hsue Lianga iz južnega dela Mandžurije. Novo državo bodo tvorile mandžurske province Mukden, Kirin in Heilungkiang ter Mongolija. TSINGTAU, Kitajska, 15. januarja. — Tukajšnje časopisje, inozemsko in kitajsko, je izvedelo iz zanesljivega vira, da nameravajo Japonci napasti uredništvo listov, če bi objavljali Japoncem sovražna poročila. Včeraj je bilo vrženih več bomb v neko kitajsko tiskarno. Povzročile so veliko škodo. Napadalci so pravočasno pobegnili. Oblasti so prepričane, da so atentat vprizorili Japonci. Med mokraci v kongresu vlada sloga V VOJNI SO ODLOČEVALI DOLARJI Debata v kongresu je pojasnila važnost ameriškega dolarja v svetovni. — Velike vojne žrtve. Washington, D. C., 15. jan. — Za zahtevami Anglije, Francije in Italije za odpust inetlzavezniske-ga dolga. stoje trdno zapiski, katerih ni mogoče izbrisati. Amerika je izdala za deset bilijonov dolarjev Liberty bon-dov, toda ne kot svoj prispevek ea skupno stvar, temveč v pomoe ■zaveznikom, da jim pomapa do zmage. Predsednik Wilson je smatral vojno kot borbo za človečanstvo in je priporočal kongresu, da po pomaga do zmage nad Nemci. Ko je odločeval ameriški kongres leta 1018 o posojilu zaveznikom. je rekel senator Kitchen: —Pomnite, da se ho naš denar horril tudi za našo zmago. Kogresnik rekel: Hcnrv Rainey je ■4 —■ —■ HARBIN, Mandžurija, 1 4. januarja. Sem so do-spela poročila o nadaljnih bojih pri Pinhsienu, šestdeset milj vzhodno od tukaj. Bojev z Japonci se pa ne udeležuje redno kitajsko vojaštvo, pac pa de-t asi. LONDON, Anglija, 15. januraja. — Tukajšnji japonski poslanik je rekel angleškemu zunanjemu ministru, da Japonska ne hrepeni po nobenem o-zemlju ter da bo izpolnila vse določbe, ki jih predpisuje pogodba, sklenjena med devetimi silami. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I-— Naročajte ga I — Tega posojila ne damo za dobiček, te«Mveč, da pomagamo k zmagi. Konjrresnik Martin IS. Madden je rekel: — Amerika ni pripravljena za vojno; toda imeli smo priložnost napraviti denar, zato moramo pomagati plačati vojno. Vsakdo ve, da na bojnem polju Se ne bomo imeli vojske v enem letu, toda naša dolžnost je. da pomagamo do zmage. Pokojni senator Albert li. Cummins je rekel: — Več nas ho veljalo, da vzamemo te bonde in jih držimo kot dolg držav, ki bodo po vojni ban-kerotne. kot pa bi nas veljalo, če bi jim dali posojilo velikodušno in iz narodnega čustva, da storimo nekaj, česar ne moremo storiti z našo vojsko in mornarico. Senator lieed Smot je izjavil: — Ako nam ne bo vrnjen uiti en penny, bo denar izdan za našo obrambo, principe, katerih se držimo, v nje verujemo in zaradi katerih smo šli v vojno, da jih vzdrži 1110. Iz vsega tega je jasno videti dvoje. Prvič je bi denar, ki jo bil dan zaveznikom, posojilo, čisto in jasiio. Drugič je kongres razločno pojasnil, da je mobiliziral dolarje, da gredo v .zakope, da poma<-gajo zadrževati Nemce 07,000, mala Helgija 2<>7,000. Srbija 707.000, Romunska 340.000 in Rusija 2,762,000; skupno 6.500,000. Amerika pa je izgubila samo 107,000 vojakov. Poleg tega pa še kažejo, da so potrosili za vojno: Franeija 25 bilijonov dolarjev, Anglija 35 bi- CHICAGO V DENARNIH ZADREGAH Posestniki niso hoteli plačevati davkov. — Dolgujejo 140 miljo-nov dolarjev. — Davki previsoki. Chicago, 111., 15. januarja. — Mesto Chicago je prišlo v banke-rot samo zato, ker so se hišni posestniki uprli plačati davke. Hišni posetniki. trgovci in drugi so protestirali. — Nočemo plačati. — so rekli in niso plačali. Zadnja štiri leta ni bilo plačanih nad 144) milijonov dolarjev davkov. Za leto lf>28 je bilo plačanih samo 8S odstotkov davkov, leta 102!l 65 odstotkov, terjatve za davke za leti 1R30 in 1931 pa leže še v pisarni mestnega blagajnika. Poleg tega pa so še mestni u-radniki poneverjali denar. Chicago Tribune piše o tem: — Volilei so izvolili urednike, ki so kradli javni denar. Da hi pokrili primanjkljaj, ho povišali davke in so kradli še bolj. Tatvina in povišane davkov je rastlo skupaj. Korupeija in padec sta bila dvojčka iz ene zibelke. Ta stavba grnfta se je s prihodom slabih časov morala zrušiti sama ob sebi, ko so se davkoplačevalci postavili po robu. S tem je bilo končano vse. Mesto je ■ s pobiranjem davkov podleglo i' svojim lastnim grehom. In V uiesetu je več stotisoč ljudi ' ki nimajo kaj jesti. URAVNAVA NEMŠKIH FINANC Nemčija hoče skleniti kompromis glede vojnega dolga. — Zdr. države so ključ za dogovor. Berlin, Nemčija, 15. januarja. ] Danes se je izvedelo, da je nem-, ška vlada pripravljena skleniti kompromis glede plačevanja vojnega dolga. Ce tudi je državni "kancler Ueinrich Brueuing izjavil, da Nemčija ni sposobna plačevati dolga, je vendar pripravljena privoliti v podaljšanje moratorija za šest mesecev in sicer rajši kot pa. da bi odpovedala plačilo dolga. Moratorij preneha 1. julija. Zadnja pogajanja so določila, da ima Nemčija plačati na leto llf) milijonov dolarjev v primeri z Youngovim načrtom 47:t milijonov. Francija je bila takoj nasprot-; na Brueningovi izjavi. Italija je izjavila, da bo podpirala Nemčijo v tej zadevi. Angleška pa se ni naravnost izjavila, temveč samo pravi, da se more plačevanje vojnega dolga samo uravnati s sporazumom z Združenimi državami.! ANTISAL0NSKA LIGA SI NI VEČ SVESTA POPOLNE ZMAGE WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Oba mokraška bloka v poslanski zbornici sta danes o-odobrila predlogo, ki sta jo izdelala republikanec Beck in demokrat Linthicum. Cilj predloge je preklic osemnajstega amendmenta. — Mokraci imajo dovolj glasov, da bodo zajamčili njen sprejem v poslanski zbornici. Predloga določa, naj bi imele posamezne države pravico odločevati v okrilju svojih meja o pijači, dočim bi zvezna vlada izvajala kontrolo nad meddržavno trgovino. Spočetka je izgledalo, kot daj zahteva (Nemčija takojšnji izbris, nemškega dolga, toda pozneje se je izvedelo, tla je • Nemčija pri-opravljena plačevati 500 milijonov mark na leto Franciji, kar ji pripade po Youngovem načrtu. FINANČNO STANJE MESTA CHICAGO t Chicago, 111., 15. januarja. — To so »značilni podatki o finančnem stanju mesta Chicago: Prebivalstvo: 3.500,000. Vrednost zemljišč: -M) biljonov dolarjev. Število nezaposlenih : G2f>,0()0, Dobrodelnost jih podpira: 500 tisoč. j Neplačanih davkov: 140 mili-i jonov dolarjev. Neplačanih učiteljev : 14.000. Dolg učiteljem: $20,000,000. ■Neplačanih mestnih uradnikov: ; 30,000 TORNADO JE UBIL i DESET OSEB Trenton, Tenn., 15. januarja. — j Toimado. ki je drvi! preko dveh farmerskih naselbin, je ubil deset oseb družine farmerja D. \V. j Rice, trije drugi pa so bili ranjeni. J Riceova žena. šest njenih otrok 1 in ena vnukinja so bili takoj ubiti. Enega otroka je vihar odnesel . tako daleč, da je vzelo več ur, I predno so ga našli. Riee in en njegov sin sta kmalu po nesreči u-, mrla. 1 i jonov in Rusija 23 bilijonov, 'skupaj nad 80 milijonov dolarjev in Amerika samo 23 bilijonov. To je tedaj položaj glede vojnega dolga, ko se države pogajajo, ali se medsebojni dolg zniža ali pa izbriše. DVA OBSOJENA NA SMRT Sodnik Alb. Cohn je v Bronxu obsodil Franka Mavo, ki je star 27 let, na smrt na električnem stolu, ker je umoril Samuela Friedberga. Ob istem času pa je sodnik James M. Barret obsodil na električni stol Louisa Katoffa zaradi umora Maxa Solingerja, tajnika Orotona Trading Corporation. Beck in LLnthicum sta dobila naročilo, izdelati predlogo, koje cilj bi bil temeljita izprememba Volsteadove postave. Ker bo po-tcklo več let. predno bo v t eni pogledu ustava izpremenjena, hočejo začasno omiliti ostrost suba-ških postav. Republikanski senator Ken-driek je predložil senatu spomenico. ki jo je podpisalo štiriti-soč državljanov v državi Wyoming. Vsi zahtevajo preklie osemnajstega amendmenta. Na zborovanju Antisalonske lige je rekel superintendent F. Seott McBroide. da utegnejo pri prihodnjih volitvah izgubiti suha-či svojo nadvlado v kongresu. Vsledtega je pozival vse suhače k energičnemu delovanju, da bo mogoče vzdr.ati prohibicijo. Za predsednika Lige je bil izvoljen škof Ernest Richardson iz Philadelphije. DOLGO SPANJE Montreal, Canada, 15. jan. — E nu est "Lemay iz Springfield, Mass., star 33 let. bo najbrže zmagal v tekmi za spanje. Zaspal je v soboto zvečer, je spal celo nedeljo in pondeljek. V torek se je zbudil za malo časa, nato zopet zaspal. Prepeljali so ga na policijsko stražnico, nato v bolnišnico in vedno je spal. V sredo je spal ves dan razun nekaj minut. V četrtek je spal cel dan in celo noiL GRŠKA HOČE AMERIŠKO PŠENICO Washington, D. C., 15. jan. — Grška vlada hoče kupiti od ameriškega farmskega odbora en milijon bušljev pšenice. Po Izjavi predsednika farmskega oddelka James C. Stone-ja bi to bila samo pošiljatev za poskušnjo. Sedanja pogajanja imajo namen plačilo v kratkem obroku. Meti pogajanji se omenja naročilo za šest do deset milijonov bušljev. iPredsedik Stone je izjavil, da odbor ne more dovoliti plačila za dolgo časa. — Vse tuje vlade skušajo dobiti dovoljenje za odplačilo na daljši čas. — je rekel Stone. — Mi pa hačemo prodajati na kratke obroke, ker nimamo denarja, da bi mogli dolgo časa čakati na plačila. DEČEK UTONIL V VODNJAKU Stratford, Conn., 15. januarja. Štiri dni je Iskalo vče sto policistov tri leta starega Andreja Yo-baggyja, sina Andreja Yobaggv-ja ill so ga slednjič našli utopljenega v vodnjaku. Nek star meščan se je spomnil, da je bil nekdaj za Yobaggyjevo hi^o.arte-zijski vodnjak, na katerega je o-pozoril policijo. In res so in a šli v vodnjaku otroka utopljenega. IZDELOVALCI CIGAR ZASTAVKAU Havana, Cuba, 15. januarja. — V štirih cigarnih tovarnah je odložilo delo štiri sto izdelovalev cigar, ker jim delodajalci niso dovolili več časa za pomislek o sklepu lastnikov tovarn, da jim znižajo plače. Unijski voditelji pravijo, da bodo zastavkali delavci tndi v drugih tovarnah. PRVI POTRES V 300 LETIH Belfast, Irska, 15. januarja. — Prebivalci tega mesta so čutili potres, ki je bil prvi po 300 letih. POZOR, ROJAKI! Bl&znikove FSATIKE so raz. prodane. Ne naročajte jih več, ker jih ne bomo več dobili. Uprava Glas Naroda. OČE USMRTIL NEOZDRAVLJIVO BOLNEGA SINA Otrok je bil slaboumen. Mati se je mučila ž njim. —Oče ga je usmrtil s kloroformom. — Priznal je umor. Millersburg, Ohio, 15. jan. — Porota ima v rokah odločitev, kaka kazen natj zadene James Stan-liouse iz Killbuck, O.. ki je usmrtil svojega ">ina, ki je bil neozdrav Ijivo bolan. Stanhuuse, rojen Anglež, je bil v svetovni vojni. Po vojni se je poročil in se je izselil v Kanado. Od tam je prišel v Združene države pred devetimi leti in je delal kot kamnosek. Po treh letih se je sam priglasil pri državnem pravdniku in priznal svoj zločin. — Imeli S v 10 tri otroke, — je povedal Stanhouse, — nato pride Daviti Oscar. Nekaj je bilo narobe ž njim. Po več ur je jokal. IV»>-iskali so ga najboljši zdravniki v Cantonu in Clevelandu. Vsi so rekli, da je bil rojen z vnetimi možgani in da je samo vprašanje I časa, kdaj bo umrl, ker je njegova ' bolezen neozdravljiva. Samo le-1 žal je v zibki m neprestano kričal. Ko je bil star že dve leti, ni nikogar poznal. Moja žena otroka ni hotela pustit i. Skrbela je zanj, da je skoraj umrla. Hal sem se, da bo umrla in me bo pustila s štirimi otroci. Pri tej misli sem bil popolnoma zmeden. Otroka sem ljubil ravuo tako, kot druge, toda tega nisem mogel več prenašati. Mislil sem, da bo to ubilo mojo ženo. Xekega cečera, ko je bila žena bolna, je kupil nekaj kloroforma in žganja. — Spočetka sem bil v strahu, ko je otrok prenehal dihati, nato pa sem kadil nekaj cigaret Poklical sem zdravnika. Zdravnik, ki je pričakoval, da bo otrok umrl naravne sinrti, ni videl nič posebnega. Ko je bil otrok pokopan, sem povedal svoji ženi, kaj sem naredil. — Od onega časa moj mož ni več mirno spal, — je izpovedala njegova žena. Ponoči je obiskoval grob svojega sina in neko noč ja celo spal na grobu. — Vedno sem se bal, da bo resnica prišla na dan, zato sem se prijaviL Moja vest je čista. Zdi se me, da sem napravil prav, da sem, usmrtil otroka. Porotniki bodo najbrže predla* gali zdravniško preiskavo za oče« ta. ___. _-_s ______M . _________ . n-j "GLAS H Aft OD A' NEW YORK, SATURDAY, JANUARY. 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. (A Corporation) Ot Ihi corporation and addreeeee of aborc officers: of Mftittan, New Twk City, *. I. "QUI NAIOD4 reeeto) Day Bzcept Bandaja and BoUd&yt Dopisi. Salisbury Center, N. Y. Sa celo leto velja Det aa Ameriko. Za New York sa oelo leto 17.00 In ______$6j00lza pol leta-------------.$3.50 Ca pol leta____za lsosemstro sa celo leto-XI.00 ■a četrt leta .JlJP"Za pol leta Bnbocrlptlon Yearly AdrerUeement on Acreemont. "Olae Naroda" lahaja rsa>l dan larraamU nedelj ln prasnlkor. Dopftrt btm podpisa ln oeetmoetl se ne prtoMoJeJo. Denar naj m blagovoli poMlJatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, trosimo, da as nam tam prejftnje bivališče naamanl, da hitreje najdemo naslovnika. •mu NiKODA", 21« W. ltth Umi, New T«t N I. Telephone: CHetau S—3871 BOOSEVELTOVA POSI*ANICA V nrwyorski zakona ga človek razume. ni treba, da ln bil finančni strokovnjak, tako spretno je sestavljeno in tako lahko u-mljivo. Precej prostora je posvetil potrebi stedenja, ki mora zavladati v državnem gospodarstvu, da b<» r-asu primerno in da se vzdrži kredit države. Nekateri domnevajo, da je treba pri proračunu t rob stotih milijonov dolarjev znižati izči blagor volikev in naj so šole v drugi vrsti brigajo za strankarsko politiko. Prosim uredništvo za malo prostora v cenjenem listu (ilas Naroda. Od vseh strani Amerike se či-tajo dopisi, samo od tukaj, kjer se ja-z nahajam, ni nobenega. Rom pa jaz nekoliko omenil o naši naselbini. Ni dolgo tega. kar sem kupil tukaj v Salisbury Center hišo in nekaj zemlje. Hiša stoji na precej lepem prostoru, zraven je lepa bela eesta. ki je bila lani dovršena. Tukaj v tem mestu ni nobenega Slovenca, razun mene. Dopa-de se in i kraj. posebno v polet-nem r-asu. 'Nedaleč od tukaj je mnogo Slovencev .samo malo pritisnem na gas. zapalrm cigareto, in glej. že sem v mestu Dolge-ville. Zopet pritisnem malo na gas. otrnem pepel od cigarete in glej. ž e se nahajam v Little FaJIsu. To mesto je mnogim znano (posebno Zgagi Ce pa vza-meš c<"«t*o pod noge iz Salisbury do Little Fallsa. moraš pa precej na dolgo in debelo cigaro zapalit. hočeš da boš na Little Falls-skem mostu «"-ik v vodo vrgel. Ko sem tako daleč prišel z m<»-jiin dopisom naravnost v Little Falls, moram omeniti, da smo imeli zadnjo nedeljo večer pri Mr. Jvržichu party. Naredili smo veselico kar nahitro. Sladko vin-ee nam je razgrelo kri. da smo bili dokaj veseli. Ni se v p raid o. znaš plesat ali ne /naš. hočeš ali nočeš, — moraš- Vse se je vrtelo, naj bo staro ali mlado. Tudi v me-ni se je začela pretakati neka mladostna kri. da se nisem več mogel sani vdržati pri mizi. Moral sem tudi poskusiti kakšen jmkI imajo pri Mr. Krzichu. Videl sem. da je precej gladek. Zraven pijače smo imeli tiuli dober prigrizek. Moj tovariš Floyd se je lotil |ieei popcorn, pa mu ni uspelo. Popcorn peči in plesati, ne gre skupaj. Igralce smo imeli neut rudi j i ve, harmonika je pela kar naprej. En čas je igral Mr. Krzieli, en čas pa Herman, tako da se ni ni«"- pretrgalo. l*rišel je pa tudi čas. da se je bilo treba posloviti od naših prijateljev Tako zopet sedemo v'dve kari in jo odrinemo proti domu Salisbury. Vožnja proti domu je bila izvrstna. Vem pa. da Mr. Frank Russ ni pokadil cigare iz Little Fallsa do Dolgeville. pa tudi cigarete ne bi bil mogel pokaditi? Za šoferja smo imeli Mis.s Kržieh. za kar ji čast in hvala. Na mojem domu smo zopet malo zaplesali, a bil sem tako dobre volje, d« bi nič ne dal. če se bi bili tri dni in tri noči veselili. Drugi dan. ko se prebudim, mi pride nekaj na misel, a glava m i je bila nekam težka, ne vem zakaj? Obljubil sem Miss Kržieh. da obiščemo njene starše na farmi, tako se zopet podamo na pot z našim Henrikom. Ko pridemo v Little Falls k Mr. John Cankarju, nas že čaka Miss Kržieh s svojo karo. Ne morem ja vsega opisati, kakšna je bila pot in kod smo se vozili na farmo, ker bi mogoče ujezilo uredništvo Glas Naroda in moj dopis bi zle-tel v koš. Povem samo na kratko. da je bilo vse pra-v izvrstno. Farma Mr. Anton Kržicha je na lepem prostoru, vse lepo izdelano, da lepše ne bi moglo biti. Postregli so nas tudi z jedjo in pijačo, kolikor je kateri hotel jesti in piti. Kadi bi bili dalj časa iui farmi, pa ni dopuščal čas. morali smo zopet nazaj proti domu. Cesta iz farme je malo slaba, naš Henrik si je vse kosti pretresel. to je dobro, da mu ne škodu- 'Nazaj grede se zopet ustavimo pri Mr. Cankarju. Od tam nas tudi niso prej pustili domov, dokler nismo jedli in še zraven pili. Saj pravim, kamor pridem, od tam se ne morem odtrgati; šele po večerji so na spustili domov. Tako pozdravljam vse prijatelje v Little Falls-u in želim, da nit« obiščejo. Pozdravim svaka na Jugu in eije stare šole. bi morda prišli dalj kot so. Komunizem in Rusija, to je dvoje najbolj osovraženih hnert v Ameriki še danes, ter čudež bi bil, da bi se danes zbrala večina, recimo samo majnarjev na to stran, kjer to idejo propagirajo! Združene države še niso zrele in tudi morda še ne bodo tako hitro. da se bodo turo jen i domači-ni nam v roke podali, da jih mi vodim»»! Tujerodci pa. četudi bi bil* prav vsi naturalizirani državljani, ne bomo mnogo opravili proti domačinom. Stavka kot je bila ta pričeta pod N. M. 1'.. je dovoljni barometer delavske izobrazbe v Ameriki. Da je ta izobrazba na višji stopinji. bilo bi lažje upati na delavsko slogo v vsakem boju. Ker pa ta barometer delavske izobrazbe vedno kaže le najnižje stopinje, se tudi sloga razvija v negativno. Ako človek vidi ta današnji boj delavstva za vsakdanji kruh. res ne ve. kako hi rekel ali zapisa da bi ga tovariš razumel. Reci samo malo — tu je črna lista. Kadar ho sloga sužnjev tako močna, da strgajo obroč revolverjev, pnšk. bomb in topov, potem pa bo morda delavno človeštvo res močnejše kot >troj na železnici. Ne tajim, da N. M. I*, nima do- vse prijatelje širom Amerike. (Slasu Narodu želim mnogo na-j ročnikov. Petru Zgagi pa cilinder | brih voditeljev ali namenov. Pa z rdečim peresom. j Amerika je Amerika! V Rusiji jr John Sch\vašnik. j bil en sani ear. tu pa jih je od -"» naročnik. : do lO tisoe Coverdale, Psl Me prav veseli, da mi je rojak NASI V AMERIKI • Los Angeles Record" je objavili daiiAe poročilo o nekem Bogdanu Du&anoviču Roslču lz Jugoslavije (menda 1* Bosne), v katerem so odkrili slikarski talent. Mož je bil porot valeč krolmikov v neki restavraciji, a je izgubil delo, ko je Imel tako mani Jo za slikanje, da je fcotel v kuhinji poslikati Vsak u-(Oden prostor. Doma Je rabil ženine zavese in Unolejske preproge za slike. Končno je izvedel zanj Earl Stmdalil. direktor umetnostne galerije, In razstavil njegove slike, ki so dotoUe precej kupcev. List pri-*ka6a reprodukcije njegovih dveh slik, ki kaleta narodni ples in fcaSduke. * V Somonauk, M. je rojak John Underwood UPodlesx**) pred krat-ujeti ponarejale* pot-A. Coxa. *o- derwooda in zamenjal ponarejen ček, glaseč se na American Express Co. Underwoodori hčeri se je pa mož zdel sumljiv in zapisala si Je številko njegove avtne licence. Čez par dni Je Wl Underwood obveščen, da je ček ponarejen, nakar Je sporočil številko licence in Cox je bil najden ln aretiran v Chicagu. Ko je pred kratkim eksplodirala bomba v Bridge vlile, Pa. v neki italijanski hiši. je eksplozija naredila precej škode Rudolfu Pleter-šku, U ima zraven tiste hiše svojo prodaj alnico. V Farrell, Pa je jeklarna Sheet and Tin Plate Co. ustavila obrat popolnoma am nedoločen Čas dvatisoč ljudi je vrgla sa eteto Vrtina I — ^----- (i. Cherran iz IVrrvsville. Pa pred kratkim posvetil celi dopis Ne briga me. s čim se on bavi tam. Tu na Coverdale št. 8 < rov last Ptgh. Term. t'oal Corp.) sKeba-mo pod va so se oni poslužili diploma- Iz Slovenije. Pretresljiva smrtna nesreča v Mengšu. 1 januarja proti večeru se je smrtno ponesrečila vdova Antonija Cerar v Mengšu. Kajna je bila vdova že od leta 1015 in je /. vso ljubeznijo skrbela za svoje otroke. Vsako leto je šla na ('e-hoslovaško šivat slamnike. Tako je tudi 1. januarja pripravljala *>bleko. da bi odšla v tujino za kruhom. Proti večeru se je odpravila v podstrešje po perilo, kjer se je sušilo. Po nesrečnem naključju je padla iz podstrešja 3 metre globoko in obležala nezavestna. V bližini se je nahajala soseda Trojanšek Metka, ki je ta ropot zaslišala in hitela pogledat, kaj je. tXa&la je sosedo nezavestno na tleh. Jlitro je poklicala svojo sestro. s katero sta ponesrečenko prenesli na ptfsteljo i ti ji nudili prvo pomoč. Vendar se ni več zavedla in je ob S zvečer lynrla. Poklicani zdravnik je ugotovil, da si je ranjka Cerarjev® razbila lobanjo. Antonija (Vrar je bila pridna in skrbna mati in je posvetila Vse svoje živnjenje le za svoja dva o-t roka. Sedaj, ko sta pa etroka že toliko dorastla. da bi s svojim zaslužkom pomagala materi m s»- ji obetalo boljš«' življenje, je v ve-' flanstvo. ki se je do danes vpi-jliko žalost otrok tako n«*sr»'«"-no salo v X. M. I"., je po večini sploh l padla in izdihnila svojo blago ' Hrvat. Slovenec. Poljak, dušo. Slovak. Rus. Peter Zgaga ;Neki urednik je naznanil, da bo začel v svojem listu objavljati reman z naslovom: "Zgmlba najlepšega dekleta". Po preteku par dni je dobil iz vseh delov dežele na tisoče pi*em, ki so imela tako ali podobno vsebino : — Xič nimam proti temu. če st«' napisali roman o meni. Edinole to vas prosim, da me ne imenujete s pravim imenom. * — Poglej — je rekla Ijubeznji-va Jienica svojem možu — ribe sem ti spekla. ALi ne boš jedel.' — Xak, rib pa ne bom — se je branil mož. — I. pa bi vseeno malo jedel. Ni dolgo tega. ko >>eni čitala. da imajo tisti ljudje, ki jedo d>>Mi rib. zelo razvite možgane. — Naj jih imajo, mene ne briga. enkrat za vselej ti rečem, da rib ne bnm jedel in sicer zato n«'. krr je že prepozno. — Kako prepozno? — Zato. ker bi moral jesti rib-j. pred no se poročil s teboj. Lit vin itd., ni pa i Amerika ti cev. Ircev iti Škotov, i kar bi odločevalo, zato pa j*- tudi tako. da mora sit|>erint»*ndent pri jami pri -svojem uradu pribiti na ' kako >o pi-brezobzirne vrata napis: "No men wanted" Pozdrav! Marko Kttpttik Williams River. W. Va. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, i ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA »9 čitm ▼ fail CENE ZA OGLASE SO ZHttB _m "in i'i ■ 'im i=»s=^== Priloženo vam p »št I jam en dolar kot naročrvhio za 11 las Narodu in vas prosim, da priobčite jtar vrstic iz gorate \V. st Virginie. Z»* pree»-j časa -e nahajam v tem gozdu, pa nisem š»* čital dopisa iz teh krajev. Zatorej sent se odlo-«til. da napišem par vrstic, da ne bodo mislili luiuberjacki. da nas ni več tukaj. < 'berry Kiver je ena največjih lesnih družb v West Virginiji, ali zdraj obratuje prav po malem. Največja parna žaga tukaj d«»' samo en dan v tednu. Papirnica je malo boljša tri do štiri dni na teden. V . malnih časih je delalo tukaj v treh campah do sto slovenskih gozdarjev. Odkar so pa campe zaprli. to je od leta 1930, so se pa razpršili na vse štiri vetrove. Nekaj jih je šlo v stari kraj, drugi s« šli pa s trebuhom za kruhom po širni Ameriki. Zdaj nas je tukaj sedem Slovencev pečlarjey, seveda imamo neprostovoljne počitnice. Za enkrat naj zadostuje, se bom pa drugič še kaj oglasil. Pozdrav vsem lumber jackoui širom Amerike in Canade Frank Svet. Steklarna v Hrastniku ustavila obrat. lira-stulška steklarna je s\-oj>-• bratovatij** ustavila na praznik ; Trt-h kralj'-v. IVIalo <♦»■ bo sitni o na »'iti p»*či. m >ieer s.* bo pro. i diteiralo b* finejše st«-kb». Obenem k j»- bila skl»-nj»-iia tudi ^»odpoved | dela v^»-ni steklarjem v tvornieah ! v Hrastniku. \ lii-ir.tški Sl.ttint. \ : L«.jraten nt Paračmu. ki spadaj*« j J* d firtito Zeditljelie tVortliee ste-i kla v Zagrebu. Odpuščenih je bilo pri vseh Saj po/nate ženske, kre in zbadljive. In do skrajnosti. Po par letih sta se srečali nekdanji prijateljici. Po prijaznem pozdravu pravi prva: — Kaj pa je s teboj.' Od leta do leta mi srrša. — No. To tli tako hudo. — «.e je glasil odgovor: — Edino lepa /enska lahko postane grda. (ird.t ženska, kot ^ naprimer t j. pa ne more postati bolj grilit. * l|i>overjeva kandidatura za zopet no izvolitev je bila te dlii «»b-ja v I jena Ne vem. kako 1h> kaj. l|.M»verja b«Mb» volili le t st L Ui s<» prepričani, da je privedbi de- tvornieah okoli 1 :t*X► d« laveev. ko-, želo na f>«»t prosperitetc Ukor jih je bilo po zadnjih reduk-j Takih je pa dandanes pre>neto eijah še zapf>sienih. Z družinami j malo vred je brez kruha nad 4*X>0 ljudi Kolektivna pogodba je odpovedana z veljavnostjo s urvim februarjem. Istotako je odpovetlano tlelo tud? rokodelcem, zaposlenim jro zgorel. i- Tome. po do-iz Radovljice, se je piiM.i . .i naselil v Mokronogu. Bil je kot umen zidarski delavec povsod znan, posebno spreten je bil pri betoniranju vodnjakov. Zapuščeno od svojcev je živel skromno življenje m prenočeval pri nekem tržanu v hlevu, kjer .je ponoči s cigareto v ustih zaspal v slami. Drugo jutro ga je našel gospodar v dimu stokajočega in strašno opečenega. Prvo pemoč je nudil ponesrečencu dr. Sknlj in «m3redil prevoz v bolnico. Stanje Tontco je obupno. ker ima opečeni obe nogi. trebuh in levo roko. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM USTU VSAKI TEDEN Zastopniki tistih Hrvatov, k bi radi imeli lastno hrvatsko državo. -»e mudijo na Dunaju ter snujejo naklepe pt*>»ti jugoslovanski državi. Te dni se je eden t-*h zastopnikov. bivši avstrijski general Sar kotič. rodom Hrvat, pogovarjal z zastopnikom nekega italijanskega lista. liekel mn je. da nnaj« Italijani vso pravico do Dalmacije ter mu je izročil iskreuč pozdrave za Mussolinija. Sedaj menda veste, s kom so oni .Jugoslovani, ki >-o proti Jugoslaviji. * — .laz se svojega prepričanja ne sramujem. Kar mislim, vedno odkrito povem. — je rekel rojak. — Zato vedno tako molčiš! * S Filipinskega otočja prihajajo neprestano poročil*, da hoče biti tamošnje prebivalstvo ncnl-visno in svobodno. Te dni je rekel tajnik Hurley, tla Filipinei niso zreli za samovlado. Zgodovina se ponavlja. Leta 177»! je imel angleški kralj Jurij III., isto mnenje o Ameri-kancih kot ga "una tajnik Hurley o Kilipineih. Nastopili sa čudni časi. Vse je drugače nego je bilo nekoč. Letos naprimer se je. že, vsaj v New Yorku. začelo poletje z mesecem januarjem. * V življenj« skoro vsake ženske je doba de«eobro. vse je v redil — jp kel slednjič. — Opis se strinja. Lahko greste preko meje. O L i S KAKODi" NEW YORK. SATURDAY, JANUARY 16, 1932 RENKO MAURACH: PODKUPNINA V ALEKSANDROVSKU MoJ oče je ceremonialno vtaknil in malo: naposled sem izjavil, da cigareto v ustnik in zadel: , sem pripravljen iti z njim. Vtak- B1L0 je pozimi 1904.-05. in vojna nil sem v žep očesno zrcalce. si zmo-pr ti Japoncem v Mandžuriji. Bil. va oblekel težki, premočeni častni-sem tedaj mlad xdravnlk in vpokli- j škl plašč in sledil obisk:valcu pred can v vojaško službo; vendar me'hotel. Zaprta kočija je stala pri zaenkrat niso poslali v vzhodno Azijo, marveč sem služboval kot četni in naborni zdravnik po raznih nabornih krajih Južne Rusije. Binlo je naporno, ne veselo živije-n jen je. Nekega neprijaznega novembrskega dne — mudil sem se takrat s sv C jo četo v trdnjavi Očakov ob Črnem morju — sem prejel službeno brzojavko. Takoj mi je bilo odriniti v Aleksandrovsk in vstopiti v tamkajšnjo naborno komisijo. Naslednji dan sem sedel na par-nlku, ki se je boril po strugi navzgor proti uiflazanorumenim vodam Dnjepra. Povelja nisem bil vesel. Bilo je skrajno neprijetno vreme. Novembrski dež je pluskal po krovu, na planjavah nas je spremljala siva, gosta megla. Pozno zvečer sem bil v Aleksandre vsku. Mesta nisem poznal. Zdela ce mi je sajasto, umazano tovarniško gnezdo. Sedel sem v d roško in se odpeljal v tako imenovan "najboljši" hotel v mestu. Utrujen sem izpraznil svoj kevčeg. Nameraval sem samo se večerjati in iti nato takoj počivat. A nisem prijel do tega. Komaj sem se umil in uredil svojo zunanjost, je nepo- pravljena. Kočijaž je udaril po konjih in zdrtirali smo po slabem, jamastem tlaku. Dež je bobnal po usnjeni strehi veza. Vožnja se mi je zdela brez konca in kraja. Oba sva molčala. Kočija je zavila na levo in potem zopet na desno pa zopet na levo. Razsvetljene ceste so se menjavale s temnimi ulicami. Tako velikega si mesta nikakor nisem bil predstavljal. Slednjič je voz zdrdral skozi vhod velike hiše in se ustavil. Moj spremljevalec me je vedel j po dvojih stopnicah na neki hodnik in pa njem razsvetljeno sobo. — Trenotek prosim, dokler, sedite. Takoj grem po bolnico. Potem me je pustil samega. Ozrl tovarnah. .. moje ime je Zapornikov.... Razumeli boste.... Razumel sem to in ono. Ime Zapornikov je v krogih južnoruske strojne industrije veliko pomenilo — Ne trudite se, gospod. .. prav nič se ne trudite, razumite.... z menoj ne delajte takih-le poizkusov! Zopet me je zadržal. Njegov pogled se je nekako smehljal; kakor bi dejal: — saj se razumeva. — Doktor, govoriva kratko in po slovno. Jutri dop:ldne oprostite gospoda Zapošnikova ml... Bože, morda ima tudi kako bolezen.... Oprostite ga ... in meni danes ozna čite katerikoli bančni konto.... se veda inozemski, če želite.... popol \ noma naravno. Številke? Teh da sina brez mene oprostite iz vojaških klešč. Obupno se je udaril po čelu. — Saj to je ravne, doktor.... vse sem jih bil že podkupil, vse.... gospoda predsednika naborne komisije. in zdravnika in oba častnika predsednika... saj je bik) vse v najlepšem redu.... tu pa je bil včeraj vaš tovariš zaradi nekaterih podobnih majhnih zadevic iznenada odpoklican in namesto njega pridete v komisijo vi, ravno vi. ki i-mate tako čudne nazore.... Skratka: prosil je. moledoval, mi pričaral pred oči vse mogoče slike bodočnosti, me rotil, jokal. Seveda zaman. Vstal sem. TJbrgi oče se mi je samemu smilil. To in ono IZ VSEH DELOV SVETA — To nima zmisla. dajte mi voz, da se odpeljem nazaj v moj hotel. Spremil me je, pobit do voza. Zopet je šlo po brezkončnih cestah in ulicah, po temi in dežju.... Civilna poroka bo v Grčiji odpravljena Atenska vlada pripravlja zakonski načrt, ki prepoveduje Grkom civilno poroko. Ta absurdum je izdela justični minister Dingas — seveda s podporo cerkvenih krogov. SKESANI TAT Kakšno po vreme leta 1932 Osrednji švedski meterološki zavod je prvič napravil poskus, napovedati vremenske prilike za celo leto naprej na podlagi konstela-cije meteoroloških dejstev. Tajnik 7 a voda dr. Sandstroem izjavlja, da _ In potem naslednji dan na- ^^ v , 1932 v glavnih pole- bor. Bilo je, kakor sem bU že ne-'^ ^ ^^ je ^ j 192g štetokratov doživel. Mcž za možem i Ta wd je utemeljena na je šel mimo mene. Prisluškovali ^skega toka. katerega sem, trkal, preiskoval, jih progla-j na evropsko ^^ je doka_ šal za zdrave ali nesposobne. Me-j ^ p? proučevanju amerikanske ekspedicije. ki jo je organiziral nim, da sem bil strožji nego običajno. Včerajšnja zgodba mi še ni Ines še nočem imenovati.... toda."bila šla iz spomina. In vedno sem j doktor.... ne mislite, da naj bo to) čakal na ime Zapošnikov. I kaka običajna kupčija za dva tisoč sem se po prost: ru. Bila je okusno, odlično opremljena moška soba. Električni lestenec je gorel. Zunaj je pljuskal ob okn; dež. Iznenada ie hil moj obiskovalec zopet v sobi. Pokazal mi je v naslanjač in me potisnil vanj. Branil sem se, da imam malo časa. — Kje je b:lni-ca? — Bolnice ni, doktor, — je dejal. — Ne razumem vas ... — Takoj me boste razumeli, dok-trpežljiv; potrkalo na vrata. Na ter. Prosim poslušajte me.... za moj '•Naprej«" je vstopil lepo oble- | važne stvari gre.... zame, in mer-čen starejši gc>p;d. ki je bil. kakor da tudi za vas.... Tako to vse skupaj se mi je zdelo, precej razburjen. | nič res ni. Nobene hčere nimam. — Doktor, ravnokar sem zvedel, kaj šele bolne na očeh. In o vas da ste slučajno tu. Sam Bog vas je še nisem nikoli nič slišal, doktor, poslal.... Zdravnik za oči ste, kaj Do danes op:ldne. Toda sem nam-ne?.,.. Tu nimamo nikakih specia- reč zvedel, da vstopite namesto to-list^v Z menoj morate, doktor ... variša I. I. v naborno komisijo. .. zelo nevaren slučaj. Moja hči s* je —- A tako. — sem dejal. Sedaj danes po nesreči poškodovala oko ... sem vedel, pri čem sem. Hctel sem Na vsak način morate z menoj ... i vstati. Zadržal me je. Njegove oči M:jo pripombo, da nimam s se- se prosile, boj ne Instrumentov ne obvez in — Nikar vendar, doktor.... poda se mudim v Aleksandrovsku slušajte me ... Moj sin bo stal jutri zgolj službeno, je enostavno pre- pred komisijo. .. Zdrav je. vzeli ga Itšal. Da moram z njim, je ponav- bod:.... a to se ne sme, razumete, ljal, da je prškodba zelo nevarna, doktor, to se ne sme zgoditi.... To da je že sliial o meni. — Kratko Je moj edini dedič.... naslednik v rublje v.... tu se da mnogo več zaslužiti.... če hočete kasneje v Nem- Slednjič so ga poklicali. Medel bled mlad človek, negotovega nastopa. Preiskal sem ga. Dejstvo je či i o — vidim, da ste Nemec — se i ____ . _____ 4 I bilo: srčna napaka. Neposoben za da tudi v Wiesbadenu prijetno ' službo Mož je napravil prostor M veti. ne da bi bilo treba delati.......Predsednik je ravnodušno številka ne prihaja vpoštev. bogve ^^ z glayo ^ napravil svojo da ne. doktor. T; je bil sedaj ne-i .... , . . . . , J . beležko. hlmjen strah, ki je zvenel iz nje- Ta ^ ^ m mQgel ^ Za_ govih besed. Njegov pogled je mo- ^ _ i ledoval i Popoldne naslednjega dne je bilo Obžalovaje sem zganil z rameni., mQje delo končanQ Poča5i sem - Razumem, doktor.... denar vas pohajkoval aleksandrovskih cene mika ... morda imate kako dru-1 ^ Kar naenkrat me je uekdo go častihlepje? Ali hočete ostati v; ^ BU nefc. ^^ ka_ državni službi? Tu bi imel zveze- i ^ me Je poznal E nefcega dru&!_ imenoval je nekaj vplivnih imen— t ga službenega poprišča. Potrkl me mornariški urad. in na podlagi lastnih opažanj sklepa dr. Sandstroem. da bo radi stanja zalivskega toka pomlad precej hladna, poletje deževno in neprijetno, zima pa blaga in ne preveč mrzla. To se da sklepati iz obtoka zalivskega toka južne obale Groenlandske in severno zapadne obale Norveške. Vse to je povsem slično vremenskim razmeram v 1. 1828 in 1929.. ko smo imeli najbolj hladno pomlad v teku zadnjega stoletja. Francoski Usti poročajo: Starinska cerkev sv. Nikolaja v Nancyju na Francoskem je doživela letos na dan svojega patrona 6. decembra izreden dogodek. Pred 26 leti. 6. decembra, je bila cerkev o-ropana. Vlomilci so odnesli več zgodovinskih dragocenosti. Cerkovniki, ki so prišli zgodaj letošnjega 6. decembra v cerkev.da bi pripravili potrebno za svečano mašo. so nepričakovano zagledali vse ukradene predmete na oltarju, kjer so stali nekdaj. Poklicali so kanonika Guil-laumata. Ta ni bil niti najmanj presenečen. Dejal je samo: — Vedel sem že precej dolgo, da bomo dobili naše premoženje nazaj. j Novica se je razširila po mestu in policija se je obrnila na župnijo sv. Nikolaja za pojasnilo. Kanonik je odklonil vsak;> izjavo, češ, da ne sme Lzati, kar je zvedel pri spovedi. — — Zločinci morajo biti vendar' kaznovani! — je vztrajal policijski* nadzornik. OB DESETI OBLETNICI SMR-TI ERNESTA SHACKLETONA v.:-.:__i Na. robu U'notntga otoka Juine Georgij?, pred oblitjon polarnih led«nikov, • • dvig« kam«i>it spomenik. Mogočen križ na pečini naznanja pomoriitkom vsah narodov: Tu sniva eden najdrznejiift po* larnih razi;kovalcev avoj večni t«n, tu počiva eden najzv«at«jiih ljudi — tu leži sir Ernest SchackUton. Tik pred izbruhom svetovne vojne je zapustila southamptonsko pristanišče velika ekspedieija pod vodstvom Ernesta Shackletona. V Polarnem morju je prezimila na ladji, ki je primrznila v ledu. Vendar ladja ni bila kos strašnemu pritisku lednih mas. Ledovje Jo Je dvignilo kvišku in stisnilo. Posadka se je rešila na ledno grudo. Postavili so si koče in se pripravili za dolgo bivanje. Ledna gruda se je začela počasi premikati proti severu La je prišla v toplejše kraje, kjer se je topila in jo je bilo vsak dan manj. 457 dni po uničenju ladje se je letina gruda popolnoma razbila. — Zakaj pa jih niste našli? —j Posadka se je rešila v tri čolne in se je nasmehnil kanonik. — Sve- Po dolgi vožnji je dospela na neob-ti Nikdolaj se je sam zavzel zajijudene Slznove otoke, svojo cerkev in ne mara nobenega Toda tukaj ni bilo pomoči od maščevanja nad skesanim grešni- nikoder. Sila je bila cd dne do dne kom. Le prečitajte njegovo življe-' večja, kajti živeža je bilo vsak dan nje! . maaj. -Mesto Nancy šteje ukradene In i v teni obupnem položaju je sir zdaj v nepoškodovanem stanju po- shackleton sklenil z dvema tovari-vrnjene starine med svoje naj- jema na vsak način priti do lju-večje zgodovinske zaklade. Naj- ^ Majhen čoUiič je prevozil nad večjo vrednost med njimi ima zla- tisoč kilometrov morja, srečno preti. z briljanti posejani svečnik, da-. slai Vie viharje in se prebil skozi rilo Lotarinskega vojvode iz leta mraz šestnajst dni je trajala vo-1635. Omeniti je še srebrno popr=- žnja izčrpani so dosegli Južno je sv. Nikolaja, darilo kralja Lud-1 Gecrgijo. Šele po trudapclnih mar-Pripomniti je. da veljajo te napo- vika XIV ^ dve dragoceni ladji ših čez lednike se jim je posreči-' vedi predvsem za severno in sever- | ^ pozlačenega srebra, umetniške ; lo prtti prve naselbine v Gryt-no-zapadno Evropo. j delo iz XVI st: let j a.Srednjeveški viken_ postajo za kitolovce. ; zlatarji so z brezmejno potrpežiji- Shackleton navzlic popolni one-j vostjo izdelali vse podrobnosti la- m0gicsti :u pozabil na svoje tova- Izobraženi divjaki je po rami in njegove cči so pri - Berlinske univerzitetne oblasti j ^^ sta bm večkrat razstavljeni i jazno pcmežikovale. raziskujejo mučno zadevo, ki se je i y par;zu zelo. zelo znatne zveze, doktor.... Lepo pot navzg:r bi imeli, posebno spričo vaše mržnje do majhnih) _ Tafc> doktor_ ^ ste si že o- j cdigrala malo pred božičem v ana- denarnih kupčij. Mogel bi opozo-j ^^ od vatcVKai9L z droško?, tomskem zavodu. Slušatelj ice med- Ali se radi vozite opolnoči na iz- cine imajo posebno dvorano za prehod?.... vaje v raztelesenju. Pred par dne- — Kaj vam je znano, gospod vi je zagledal sluga v tej dvorani polkovnik? ! onečaščenega mrliča. Neznani sto- dijske opreme: vrvovje. jambore, jadra in vse moštvo na krovu. Ti riti ... —zopet je navedel neko ime — da bi se zanimal za vas! Moral sem se nehote smejati. — Če bi v resnici imeli vse te sijajne zveze moj dragi, bi vam moralo biti pač igrača, da svojega SUHA IN DEBELA LETA rilci so izrezali mrliču Zanimivo opažanje v pretečnem letu Je bilo to. da se je po štirih na prsih d3 šestih tednih zgodilo n. pr. v Za utrujene mišice Nič ne da tako hitre pomoči kot PAIN-EXPELLEE Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA CRA v platno vex....................39 r fino usnje vez ............1JI v naj fine jie usnje vex 1JM v naj fine jie usnje trda ve« ...................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vex. ___________ M v tino usnje »ct ............1 J&t v najfinejše usnje vez 1J4 Comr t'nt o yu ..................................Jtt fini) vezano .................................115 Key of Hfaifn: fin« rman ...............................„35 Mlekarstva v u^nje rezano ................. Mladeničem. I. rv...........................JSQ II- ...............-.......................~5f (Oka skupaj W centov) * i... j rinejo* usnje rexnito I ZA OIlItASI.R, Key of Heaven: T «1'loiurg, Cherbourg marca: IV de Frincf, Havre Herengaria, Cherbourg 9. marca: Bremen, i 'h<-r»»ourg, ISremen 10. marca: Dent.srhlarxl. Hamburg, C|ierl»oiirg 14. marca: Avgust us, i'uhrovnik in Trst 17. marca: New York. Hamburg. Cherbourg Kumpa, - "herlMjui K. Bremen 22. marca: lie de France, Havre 23. marca: Statendam. Boulogne sur Xler. Rotterdam 24. marca: Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cherbourg, Brenmn 28. marca: Mauritania, Cherbourg 29. marca: New Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 31. marca: Hamburg. Hamburg, Cherbourg ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA ti* J V TRETJEM i 4 . RAZREDU (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj teljatna na vseh naših parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hjmmiwo-American Line 39 BftOJtDWAT ... KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajt. In najbolj ugodna pot u potovanj« na oBr*mnih o«r»iiclh: ILE D« FRANCE 30. jan.; 17. feb. (12.05A.M.) (12.05A.M.) PARIS 14. maja; 11. junija (12.05 A. M.) Najkrajta pot po tel*znlcl. Vaakdo J« v posebni kabini s vaeml modernimi •Jdobnoatml. — FijaOa ln aluvna fran -oaka kuhinja, izredno nizke »ena. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE BTRCET NEW YORK. N. Y. POZOR, ROJAKI O. V. P.