H SLOVENCEV
Uredništvo v. Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Poštnina plačana v gotovini.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 41 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka I H.
31- štev.	Gornja Radgona, dne S. avgusta 1921.	Ul. leto.
Obmejne prometne težave.
Z ozirom na dolgovezno razmotrivanje in zavijanje v razpravljanju vprašanja glede našega obmejnega prometa v raznih nemških listih, bo umestno, da ravno v času, ko se to vprašanje rešuje v Belemgradu, spregovorimo par besed in to brez kakega pridržka ali pa tudi predsodka. Objektivnost (stvarnost) je predpogoj za vsako važno podjetje, za vsako akcijo. Sedaj so po poročilih iz Beograda ponovna pogajanja za zopetno vspostavitev tranzitnega prometa na progah Špilje — Radgona in Maribor — Celovec zopet v teku. V tem pravnem boju smo izšli batin vajeni Slovenci zopet kot tepeni, „Bauernkommando“, družba od par kretenov ima toliko moči nad nami in vso našo „vplivno“ politiko, da nam je sama ustavila par kilometrov dolgi železniški promet in mi, če hočemo imeti istega zopet v oni obliki, kakor se nam je nekoliko dni pokazal, smemo Nemce prosjačiti za milost. Sicer zatrjuje nemško časopisje, da je v interesu obeh narodnosti odn. držav, da se „der kleine Grenzverkehr“, ki se pri nas krivo tolmači, končno potom pogodbe, ki naj bi bila stalna ali vsaj za določeni čas omejena, zopet vpostavi. „Kleiner Grenzverkehr“ je tisti gordijski vozel in tista čudna točka, katero moramo, ker smo udeleženci, natančno pogledati. To ni nikakor (kakor se je napačno mislilo) le promet proti Ljutomeru in Celovcu, ampak pomeni prosto gibanje v nekaki neutralni coni (kamor bi naše in avstrijsko prebivalstvo prosto in neovirano lahko prihajalo), ki predstavlja nekako ozemlje Apačke kotline s Cmurekom in Radgonsko okolico. V času, ko se še ni meja končno-veljavno odločila, je posebna komisija (menda v Mariboru) določila neutralni pas, v katerem ležijo bodisi to-ali onostran Mure posestva naših ali avstrijskih državljanov, kateri smejo potem neovirano po-
hajati na svoja posestva. Po zahtevi Nemcev, ki so za se dobri politiki, se je določilo ozemlje od širine 15 km za tako neutralno coho in kolikor se spominjam iz takratnih časopisnih vesti, se ni naša delegacija prav nič upirala tej zahtevi, ker so pač takratne razmere tako zahtevale in smo na ta način bili prisiljeni, sprejeti nemški predlog, ki jim je ugajal do končne določitve državnih mej. Seveda niso mogli naši delegatje privoliti v tako koncesijo, osobito, ker ni bilo in ni upati na kako protiuslugo in sedaj, ko so meje končno-veljavno določene —, hočejo Avstrijci ta svoj privilegij uveljaviti i za bodoče in je poverila izvršitev te točke v začetku omenjeni „Bauernkommandi“, ki v obmejnih občinah tako v Purkli, Cmureku in Gozdišču čisto na roparski način preprečuje dogovorjeni promet. Nam se zdi izgovor s Purklo in drugimi sličnimi prikaznimi za Avstrijo kot državo tako značilen, da se sploh čudimo naši diplomaciji, da ne ubere drugih, resnejših strun. Poglejmo zgodovino tega žalostnega prometa! Ker je hotela dr. Kamnikar jeva „Bauerkommando“, zato se je promet ustavil, mi smo ustavili direktni prevoz Gradec — Celovec in kakor medveda z rešetom dražili Radgončane z eno-nočno zaporo radgonskega mostu. To so nekateri imenovali represalije in. danes je uspeh teh „represalij- — tolik, da bi z mikroskopom človek teško dognal njegov „obseg“. Vsaka zapora bodisi da isto povzroča Avstrija ali naša država je dvorezno orožje. Kakor imajo nemški mogotci pri nas obsežna posestva, je onstran Mure (na račun Pravice!) lepo število slovenskih občin in slovenskih posestev, katerih lastniki so naši državljani. Vsakdanje življenje pa je navezano na mesto in to neizpodbitno dejstvo ne odpravi nobena še tako medena in sentimentalna fraza. Tu se neha vsak šovinizem. Naša Gornja Radgona je trg, ki se komaj razvija in predno se bo isti razvil v toliko, da bo zadoščal vsem po-
trebam tukajšnjega prebivalstva, bo mnogo Mure steklo. Strajno zaporo je tudi znatno ogrožen promet s Prekmurjem, ki preživlja teške krize in ki potrebuje nujno stalne in neovirane zveze z našim zaledjem. Pomisliti moramo, da je Prekmurje komaj osvobojena pokrajina, ki je še vsa prežeta madžaronskega mišljenja. In če se na drugi strani vprašamo, ali smo sploh kaj pozitivnega dosegli z zaprtjem proge Gradec — Maribor — Celovec, si moramo prav tiho na uho povedati, da nič, ker Nemci, četudi se malo dalje vozijo skozi nemško ozemlje, ne plačajo po svoji valuti tako visokih voznin, kakoršnih je vajena naša železniška uprava. S tem torej nismo nikomur storili bogvekakega pritiska. — Naši flegmatiki se tolažijo: Kaj zato, saj vozi auto. Kako je s tem avtom, ve samo oni, ki se je ž njim vozil. Tu smo potemtakem na mestu, kjer je svet za nas — „zaplankan“. Kot trezni državljani upamo, da bo avstrijska delegacija sprevidela, da ima večino nemških posestnikov na naši strani posestva in da je še veliko razlogov, ki jim narekujejo, da to vprašanje skoro in v obojestranskem interesu a v doglednem času ugodno rešijo.
Prekmurje.
V	dneh 13., 14. in 15. avgusta 1921 priredijo prekmurski Slovenci velikanske narodne slovesnosti kot spomin druge obletnice osvobo-jenja Prekmurja. Te slavnosti se vrše po sledečem sporedu: V soboto 13. avgusta ob */2 1. uri popoldan na kolodvoru v Dolnji Lendavi slavnosten sprejem gostov iz Slovenije, Hrvatske in Medji-murja. Popoldan izlet k sv. Trojici v Lendavskih goricah. Zvečer ob 7. uri se začne prva slavnost v Dolnji Lendavi z govori, koncertom, na katerem poje nad 180 članov broječ pevski zbor „Ljubljana“ ki je poznan kot najboljši pevski zbor v Sloveniji, sodeluje vojaška godba ter prosta zabava.
V	nedeljo je ob 7. uri odhod v Črenšovce z vozovi, kjer je cb >/2 10. uri predpoldan slovesna sv. maša, po maši govori in pevski nastop ter skupen obed. Popoldan po večernicah se
S. Boreski:
Kak so hodili 3 Prleki na Veko kapo na Pohorji.
(Konec.)
Skoro sen bija veseli, dere sen po dugen cajti zagledna tiiren ribniške cirkve. Prti kunci sen prav pošteno piha v breg. Vroče mi bilo, ko sen priša na vrh, se pa sen že tüdi bija 715 m nad morjon. Najpred sen se oglasa v kaplaniji. Bilo je ob 7ih zvečer. Godovjoka sen najša pr mizi, pa sen mu vošča prav veseli god. Un pa je mene povoba k mizi. Ker sen bija že prece zdelani in votel, sen se ne brona pa sen se čista po domačen naprava in dobrih reči napoka. Večerja me je čokola pri dobren g. fajmeštri. Jej, liišten pa so toti gospod. Takših da bi več bilo. Spa sen ali Uidi vfarofi, pa še dobro in v škofovi hiši. Strašen dež je za menoj priša. Kar kadilo se je po cesti, čeglih bla ne prašna. Jaz sen hoda večkrot gledat na termometer, kak kaj un reče. Koza je zendrügin lepše, viini pa vreme zendriigin grše. V strohi, kak de driigi den z Vekoj kopoj v takšen vremeni sen zospa.
Spa sen prav dobro. Näspa sen se tüdi. Je že bija beli den, dere sen se zbüda v mehki postelci. Ko polükan skoz okno, bi skoro za-jucka od veselja, tak se mi je dobro zdelo, ko zaglednen nad seboj modro nebo in svetlo sunce, ki je glib prilükalo med vrhovi na ribniško planino. Megle so se še vločile po gló-bokih dolinah, pa sunce jih je začelo zdigóvati. Še lepši pogled in nenaveden v pesjih dneh je bil pogled na Črni vrh, Velko kapo, Peco na
Korošken in Golovec na meji med Koroškin in Štajerskin. Meli so bele klobüke. Skoz noč so si jih dali na glavo. To pa se je še celò Ribni-čanon čudno zdelo, saj je 22. juni venda le poleti in ne kda v jesen ali v posti. To van je bilo strašanjsko lepo za gledati, ta snežena polja po bližjih gorah, kak jih je sunce zlatilo. Jaz sen se ne moga naglédnoti, se pa se to tüdi vsakši den ne vidi.
Po zajtrki sva jo s- kaplanon mahnila k 2 vüri oddaleni podružnici Št. Janž, 914 m nad morjon. Oh, da bi vi Müropolci vidli, skoz kakše šume sva midva hodila. Takšega drevja nega gešte. Da se nen zlaga, vida sen bore, vredne na lici mesta par jézer. In keko? Na jézare jih je biló. Da bi jih nekaj stótin jaz meja! Lidje so glih najhhše sišili. Med puton sen jaz večkrot pógledna prti nebi, n'a keren so se začeli obloki. Ba sen se, da bi pa büknolo. Resen je porkrat nekaj zapršalo, a kaj hUšega je ne biló. Spitava sen lidi, kako vreme bo. Rekli so, da lepo. Kaplon pa me je zendriigin straša s takšoj plohoj kako je razsojala snoči. Reka je, če je Je malo zapršalo, z Veko kapo nede gnes nič. Če gnes ne, vütro pa še meje, ker moren jaz oditi. Ko sva prisopila ta k Št. Janži, sen si ógledna cerkvico in razgled. Vse mi je biló zlo všeč. Ne bi si misla, da je takši lep prostor na takšen vrhi.
Opodne sva se že naobedvala. Poglednen že enok na vremenara. Koza je lepo. Zaj pa se Štefan le prpravi, da greva kak najpred. G. župnika sen poprósa za lešpetčr in dugo gorsko palco, poklica sen brata Južeka, te pa smo jo mohnoli prti Črnemi vrhi 1548 m. Dere smo prišli že kakših 1000 m visoko, nas je, mislite
si, doba sneženi metež, da smo bli v par minuta*1 beli kak mlinari. Nan se je to strašno dobr0 zdelo. Najč smo ne hteli iti pod streho, ki bla tüdi že bela. Kričali smo od veselja, da bio kaj.
Lidje so glih kronpire okópali, mi pa smo je duma že davno osipali. Tü pa so še kumaj vün prišli. Črešnje smo v dolini že skoro pojeli, tü pa so še kumaj ocvele. Se pač pozna, da smo. bli tak visoko, da še sneg vidijo kunci junija. Zodja hiša in zodjo pole smo najšli v višini 1100 m, te potli pa smo ne več žive dUše sreli Čin više smo prišli, tem več kamejó je blo po cesti in okoli nos, ten majšo je biló drevje in to bol redko. Pod vrhon smo še k sreči najšli en lep stüdenec z mrzloj vodoj, ki nan je prav prišla v takši vročini.
Okoli treh smo prisopihali na vrh. Kak smo bli na najbolj priličnen mesti, smo si malo odehnili in gledali na vse strani z lešpeteron. Razgled je bija imeniten. Najlepše je biló pa za nos to, da je strašajnsko močen veter že skoro vse obloke razégna. Mogli smo se dobro ogrniti v svoje sükje, da nas je ne zeblo, tak mrzel je bija toti sever. In na kapo smo mogli tüdi pasko meti, da je ne ša ž jimi. Dobro, da nega tü hiš gori, te bi strehe šle. Mi pa smo se totega vetra ne nič strašili. Ko smo si natrgali nekaj pohorskih planink, smosse napotili prti Veki kapi, ki je 4 m nižja kak Črni vrh. Grüntali smo, zakaj je toti vrh črni, če pa najč nič drevja nima. Drevja so ormoki posekali, da zaj bole veter brije. Ker samo drevje neče ali zavolo hüdega vetra in visokega snegó nemre nanovo zrasti, so ga začeli gozdori sami saditi. Pomalen iehko celo planoto na tak način počrnijo. Bog jin daj srečo!
nadaljuje slavnost v Murski Soboti, kjer sodelujejo poleg vojaške godbe in pevskega zbora tudi prekmurski slovenski dijaki, ki prirede isto-tam gledališko igro. Slavnost se vrši v Murski Soboti v parku grofa Szapary-ja.
V pondeljek 15. avgusta pa je največji narodni tabor združen z velikanskimi slovesnostmi v Turnišču, ki bo trajal zjutraj od 9. ure cel dan. In bo do 20.000 Prekmurcev manifestiralo ter celemu svetu pokazalo, da Prekmurec ljubi svojo slovensko domovino, da se zaveda, da je danes lasten gospodar na lastni grudi v svobodni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta manifestacija bo še imela poseben pomen in povdarek za bodočo razmejitev v Prekmurju.
Pripravljalni odbor za prireditev vseh teh slavnosti naproša vse Slovence zelenega Murskega polja in lepih slovenskih goric, da te dni velikega slavlja v Prekmurju osobito v nedeljo popoldan v Murski Soboti in pondeljek v starodavnem trgu Prekmurja v Turnišču v čim največjem število obiščejo brate Prekmurce. Prišel nam je iz nekaterih občin blizu Mure dober predlog, naj bi se bližnje občine udeležile slavnosti v Soboti in Turnišču oficijelno, to je z napisi, narodnimi nošami in moški na konjih.
To bi slavnostim dalo lep sijaj in bi Prekmurcem, kateri so od nekdaj radi zahajali na narodne prireditve na Mursko polje ostalo v živem v spomin, ter jih bodrilo v. ljubezni do naše lepe in skupne domovine. Sinovi in hčere lepe pomurske doline in slovenskih in ljutomerskih goric! Slovensko Prekmurje vas vabi, vas kliče, odzovite se mu kar najčastneje, naj ne bo hiše, ki bi v dneh prekmurskih taborov ne bila tam zastopana. Hvaležnost Prekmurcev Vam ne izostane.
Ai. Neudauer:
Nesramne laži samostojnežev.
(Nadaljevanje.)
Dopisnik očita mehi in g. Jerebiču, da sva imela razun provizije še vsak stalno plačo v znesku 800 K mesečno in povrh še krasno stanovanje, kurjavo in luč prosto. To je tako nesramna laž,'da ji ni primere. Dopisnik kot bivši član načelstva in ravnateljstva zadruge ve prav dobro, da v tistem času nisem imel od zadruge niti vinarja mesečne plače. Da nisem imel nikdar in še danes nimam pri zadrugi sploh nobenega stanovanja, ve vsak otrok. Le zlobni, škodoželjen dopisnik Kmet. lista trobi v svet namenoma neresnične in gorostasne vesti z željo, vzeti mi pred javnostjo ugled in zaupanje. Toda kdor tega sam ne oživa, tudi drugemu ne more vzeti. Približno enako je z g. Jerebičem, kateri je, predno se je poročil, stanoval v slabi podstrešni sobi zadružnega poslopja, kar se vendar ne more imenovati „krasno stanovanje“.
^ „Laž ima kratke noge“ pravi pregovor. To velja posebno za dopisnika Kmet. lista. Kajti njegova laž ima tako kratke noge, da v eni in isti številki ena laž drugo lovi. Na eni strani pravi dopisunče, da je vzel, torej ukradel, Jerebič zadrugi 7 m3 drv, na drugi strani pa mu zavida, da je imel brezplačno kurjavo. Torej „resnicoljubni“ dopisnik, katero je prav? Jaz mislim moja trditev ko pravim, da lažete.
Ako je zadruga gerentu S. v Dolnji Lendavi izplačevala kako nagrado, si je isto tudi zaslužil. Saj je bil on edini, kateri se je brigal za tamošnjo podružnico Gospodarske zadruge in je sploh njegova zasluga, da se je ta podružnica ustanovila. On je bil tudi predsednik nadzorovalnega odbora te podružnice ter imel gotove naloge in dolžnosti. Sploh so bili vsi medsebojni pogoji določeni v posebni pogodbi in je torej slonelo razmerje med zadrugo in njim na pravni podlagi. Ko pa g. S. = Sever dolžnosti naloženih mu v pogodbi, ni več v polni meri izpolnjeval, deloma vsled obilne zaposlenosti drugod, deloma morebiti tudi iz malomarnosti, je zadruga izjavila, da pogodbe več ne priznava in mu je istočasno ustavila tudi vse dohodke.
Da bi prišel koncem meseca maja po „ukazu“ deželne vlade na Gospodarsko zadrugo en vagon moke za ubožne sloje, meni in nikomur pri zadrugi ni znano. In zakaj se ta moka takrat ni razdelila med reveže, bo mogel vedeti g. Jurkovič, saj je bil on takrat v načelstvu zadruge in je tedaj za to soodgovoren. Jaz vem le toliko, da je Gospodarska zadruga menda približno v istem času prejela od odseka za prehrano 63.000 K za ubožno akcijo. S tem in lastnim denarjem je Gospodarska zadruga kupila sporazumno z okrajnim glavarstvom v Ljutomeru dva vagona pšenice ter moko iz te pšenice po razdelniku okrajnega glavarstva in po od njenih znižanih cenah delila med ubožne sloje. Od te moke je dobil svoj pošteni del tudi g. Filip Jurkovič, pri čem pa nastane vprašanje, ali je on res revež in ali je imel pravico do te moke.
Razne afere radi navijanja cen pri galici itd. pa tvorijo posebno, interesantno poglavje,
katero bo morebiti marsikoga neprijetno zadelo, ko ga bom javnosti razkrinkal. Dopisnik pravi, da smo bili radi navijanja cen celo kaznovani od verižniškega urada in da smo končno vse zabašurili.
Kakor znano, dobi vsaka stranka pri zadrugi o vsem blagu, katerega kupi, blok-listek, iz katerega je jasno razvidna cena. Zadruga stori to radi tega, ker ima cene tako nizko nastavljene, da nima vzroka jih skrivati. Pri drugih trgovcih pa ta navada ni vpeljana in ako zahtevaš račun čez nakupljeno blago, bo godrnjal in ti ga nerad izroči.
Tako je spomladi lanskega leta začel gornjeradgonski trgovec Franc Korošec loviti naše odjemalce kar na ulici, jim odvzemal naše blok-listke, ter z vsakim posebej tekel na veriž-niški urad in zahteval, da se mora zadruga zapreti in mene kaznovati, češ, da navijam cene. Kdor pozna Korošca in njegovo trgovsko poslovanje ve, da je to farizejstvo. Enako kakor če tat beži po cesti in sam najhujše vpije „primite ga“. Verižniški komisar me je vsak dan neštetokrat poklical k sebi, me zaslišaval ; dokazovati sem moral na podlagi faktur itd. opravičenost zahtevane cene. Kolikrat je pozvonil telefon, sem že vnaprej vedel, da se moram iti zopet zagovarjat radi navijanja cen. Ko sem se nekega dne že vsega tega naveličal in postal z g. veriž-niškim komisarjem precej robat in glasen ter mu grozil, da se bom radi njegovega očividno pristranskega postopanja pritožil, mi je izjavil, da ve, da zadruga ne navija cen toda on si nemore pomagati, on nima miru pred Koroščem in demokrati, kateri so hodili dnevno po večkrat nad njega, Korošec celo do šestkrat dnevno. Ni jim šlo za to, da morebiti ljudstvo obvarujejo pred navijanjem cen, katerega sploh ni bilo, temveč šlo se je Korošcu v prvi vrsti za to, da bi odpravil njegovo največjo konkurentinjo — zadrugo. Gospodom od demokratske stranke pa za to, da bi bil jaz kot ravnatelj in obenem odgovorni organ zadruge kaznovan radi navijanja cen z zaporom, kar bi me spravilo ob volilno pravico. To so povedali gu. komisarju gg. demokrati sami, on pa meni. Še v gostilni, kamor je zahajal na hrano, mu niso dali miru ter so ga nadlegovali tako, da je bil slednjič primoran, izogibati se njihove družbe in zahajati v drugo gostilno. Takrat so se namreč nameravale vršiti občinske \solitve in kirfalu nato volitve za kon-stituanto. Ker so smatrali v vrstah SLS mene kot najnevarnejšega nasprotnika, so me torej hoteli z vsemi silami spraviti ob volilno pravico.
Med gospodi, kateri so gojili do mene tako lepe želje, so se nahajali najodličnejši pristaši JDS, kateri vsi zasedajo javna mesta oziroma državne službe in ki imajo tako visoko stopnjo olike in demokratizma, da še enega „klerikalca“ v družbi ne marajo, a taka sredstva jim za dosego strankarskega cilja niso bila preumazana. Pritiskali so na verižniškega komisarja s tako silo, da mi je nekoč pri nekem novem slučaju izjavil, da: je prepričan, da nisem kriv, a da me mora kaznovati, ker pred demokrati sicer nima miru in obstanka. Grozili so mu celo, da ga bodo na višjem mestu očrnili, češ, da drži s klerikalci in da bodo zahtevali njegovo premestitev.
Iz obzirnosti do prizadetih gospodov, radi miru in ker smo končno več ali manj navezani na skupno delo, njihovih imen danes nočem dajati v javnost in sem prepričan, da oni sami svoje počenjanje danes obžalujejo in se ga kot nečastnega boja gotovo neradi spominjajo.
Ko je bil pritisk na verižniškega komisarja nekoč že tako hud, da se ga ni mogel več ubraniti, je na neko zopetno ovadbo trgovca Korošca izdal vendarle sodbo, glasom katere bi bila zadruga — ne pa jaz osebno — kriva navijanja cen in bi morala plačati globo 500 K. Jaz sem to sodbo prevzel, šel z njo k našemu zastopniku in napravil priziv. Ob enem sem ta slučaj predložil uradu zoper navijalce cen v Mariboru in Ljubljani v izjavo, odkoder povsod sem dobil odgovor, da tukaj ni bil dan slučaj navijanja cen. Med tem pa sem jaz ost obrnil ter začel zasledovati, kako Korošec blago prodaja in cene navija. In hitro sem ga dobil. Pustil sem kupiti pri njem 1 kg soli in 1 škatljico vžigalic. Pri zadrugi je stala sol takrat 4 K 70 v, pri Korošcu pa 5 K 80 v, torej 1 K 10 v več, vžigalice pa pri zadrugi 70 vin., pri Korošcu pa 1 K 10 v, torej samo pri eni škatljici 40 vin. več. Takoj je torej bil podan slučaj navijanja cen in sicer v prav pošteni meri. Sestavil sem takoj pismeno pvadbo ter zahteval od vodja verižniškega urada, da more z isto doslednostjo in strogostjo kakor prej proti nam, ter nepristransko postopati sedaj proti Korošcu.
Še ni preteklo pol ure, odkor je prejel ovadbo, je že zopet zazvonil telefon ter sem bil zopet poklican k g. komisarju. Medtem je že zaslišal Korošca in se posvetoval z gospodi od demokratske stranke.
Tokrat me je sprejel prijazno in ljubeznivo, medtem ko sem nastopal jaz samozavestno. Sedaj je bil naenkrat konec vsemu navijanju cen ; zadruga nič več ni odirala ljudi in tudi kazni za zadrugo ni bilo več nobene. Prigovarjal me je, naj odstopim od ovadbe proti Korošcu, skliceval se na potrebo, da delamo Slovenci ob narodni meji skupno in se izrazil, da bi mu bilo največje veselje, ako bi me mogel spraviti k skupni mizi s Korošcem, kjer bi naju pri buteljkah in šampanjcu spravil... To seveda je imel naročeno od Korošca, kateri se ie imel resno bati zlih posledic za svojo trgovino, ker je bil že pod Avstrijo radi navijanja cen enkrat obsojen na 4000 K globe, a je potem ob prevratu dosegel, da se je sodba razveljavila, češ, da ga je obsodil nemškutarski sodnik iz golega narodnega sovraštva.
Jaz sem se za prijazno vabilo g. komisarja na šampanjca in buteljke seveda lepo zahvalil ter odstopil od ovadbe pod pogojem da bom imel pred neutemeljenimi in na samem konkurenčnem ter strankarskem sovraštvu slonečimi ovadbami enkrat za vselej mir. In tako se je tudi zgodilo. O oni sodbi, globi po 500 K in prizivu zadruge pa ni bilo več duha ne sluha.
(Dalje prihodnjič.)
Politične ves ti
Komunistični poslanci izročeni sodišču. Ker je preiskava dognala, da so komunistični poslanci sodelovali pri pripravah za atentat na regenta in na Draškoviča, je imunitetni odbor predlagal skupščini za izročitev vseh komunističnih poslancev sodišču. Ista se je na svoji seji dne 2. avgusta, pri kateri so bili prisotni vsi ministri, bavila s tem vprašanjem. Po debati, pri kateri so govorili razni poslanci, je prišlo do glasovanja. Za izročitev je glasovalo 190 poslancev, proti pa 54. Predsednik je nato objavil, da je poročilo imunitetnega odseka sprejeto in da se iz-roče sodišču vsi komunistični poslanci. Tekom popoldneva se je izvršila aretacija vseh komunističnih poslancev. — Nadomestne volitve. V političnih krogih pričakujejo, da bodo nadomestne volitve po končanem razveljavljenju 58 komunističnih mandatov šele začetkom prihodnjega leta. — Aretirani komunistični dijaki. Aretiranih je bilo tudi več beograjskih akademikov, ki se biii organizirani v komunistični stranki. Hišna preiskava je našla pri njih obširno korespondenco z bolgarskimi komunisti. Jasno je tedaj, da so beograjski komunisti imeli zelo tesne zveze s Sofijo.
Meroizkusni urad v Radincih uraduje za sodni okraj Gornja Radgona in politični okraj Murska Sobota od 1. avgusta t. 1. vsaki četrtek in petek od 8. do 14. ure. Do nadaljne višje odredbe se bodo preizkušali samo sodi, čebri, pósode za mleko.
Zgubila se je denarnica v nedeljo 81. t. m.,
v kateri se je nahajalo okoli 260 K. Zgubila se je od Podvinec do Sv. Lovrenca. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi pri g. F. Nemec, podobarju, Sv. Duh.
Silna vročina, ki pritiska na celo zapadno in srednjo Evropo, se bliža svojemu koncu. V Parizu je padla temperatura tekom 24 ur na celih 16 stopinj. Tudi v Monakovern je tempa-ratura že znatno padla. Dunajska meteo^ploška postaja pa prerokuje : Padec temperature in nevihte, nato hladno, spremenljivo vreme in močni zapadni vetrovi.
Suša v Nemčiji. Po poročilih berlinskih listov je tudi Nemčija udarjena s šibo suše. Velika solnčna vročina je vplivala na prerano dozoritev žita. Žetev bo slabo izpadla. Najbolj je prizadeta Bavarska in Porenje. Oves in ječmen sta srednje kakovosti in ni pričakovati dobre žetve. Seno je domala vse uničeno, druge kositve ne pričakujejo. Pridelek na krompirju pa je tako slabv da pomeni za Nemčijo naravnost katastrofo.
Tri žrtve Mure v kratkem času. Mura je zelo hinavska reka. Tiha in navidezno mirna na svoji gladini, potegne v globočini celo veščega plavača. Tako je utonil J. Marič iz Gornje Radgone, dva dni pozneje nek 26 letni fant pri Pe-tanjcih in včeraj so pri Meleh potegnili na suho žensko srednje starosti. Imela je samo ruto na
glavi in se upravičeno sodi, da se je šla sama brez spremstva kopat v Muro, odkoder je ni usoda več pustila. Opozarjamo občinstvo, da je pri zbiranju mest za kopanje previdno ; pristojno (občinsko) oblast pa, da se pobriga za zgradbo primitivnega kopališča, katero bi oskrboval kak invalid. Stroški za tako kopališče bi se v kratkem pokrili.
Prvi grozd. Prošli teden je dozorel v goricah gornjeradgonske okolice prvi grozd — burgundec. Malo prezgodaj prihaja, vendar je ta pojav značilen za sedaj vladajoče vreme. Grozd je našel g. J. Tiirkl v Črešnjevcih.
Ex-cesar Karl bo moral po poročilih tujih listov radi večje varnosti najbrže v Španijo, dasi je bojda sam kalkuliral z naselitvijo v Angliji in smo imeli že sumljivo čast, slišati, da bo interniran v Jugoslaviji. Zadnje vesti pa ponovno zatrjujejo, da ostane vendarle v Švici in da je Anglija brez navedbe vzrokov odklonila njegovo nameravano naselitev na angleškem ozemlju.
Lakota v Rusiji je zavzela tak obseg, da cele trume gladnih prebivalcev beže proti Moskvi in potoma plenijo in ropajo. Najprej Ljenin, komunizem, bratomorna revolucija in sedaj lakota — to je blagoslov komunističnih utopij.
Kolera na Poljskem. Ukrajinski urad objavlja vesti, da je kolera že prešla meje Poljske in je zahtevala že ogromne žrtve med prebivalstvom. Nevarnost nadaljnega razširjanja je tem večja, ker so sanitetne priprave zelo pomanjkljive. Manjka zdravnikov in zdravil. Potrebna je nujna pomoč, da se zajezi ta ogromna bolezen.
Požar vsled suše. Vsled suše in silne vročine se je na več krajih na Češkem vnelo žito na polju. Požari so napravili velikansko škodo.
Tiskarski škrat. V uvodniku naše zadnje številke „Ne ubijaj“ se je vrinila nad vse smešna napaka, ker se imenuje „Sedma božja zapoved“ mesto „peta“, kar naj blagovolijo cen. čitatelji kot dobri kristjani sami popraviti. Neki dlakocepci so nam obljubili, da nas bodo potom „Kmetijskega lista“ naučili vrsto in red 10 božjih zapovedi.
15-letna žena in dva moža. Pred nekim amerikanskim sodiščem se je morala zagovarjati 15-letna Edit Blais radi bigamije (dvomoštva). Hladnokrvno je priznala, da se je v teku 6 mesecev dvakrat poročila. Teden dni po prvi poroki je zbežala od svojega moža. Sodniku je izjavila, da ni ničesar vedela o postavah. Njen drugi mož ji je rekel, da ne bo nobenih sitnosti, nakar sta se kratkomalo poročila.
„Srečni Lovec“. Koračnica zložil za klavir, enoglasno petje in vijolino Ivan Rozman. Cena K 32‘—. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v drugih knjigarnah v Sloveniji. Ta skladba, prva jugoslovanska lovska koračnica, bo v mnogih glasbenih krogih zbudila precej zanimanja, še posebno pri lovcih, katerim je v prvi vrsti namenjena. Dosedaj nismo imeli za lovski šport nobene primerne pesmi, kakor n' pr. drugi narodi. Prav umestno je, da je izdal g. avtor to skladbo, katera se mu je zelo posrečila in se bo vsled melodijoznosti in lahkega sloga pri nas kmalu udomačila, ter postala prava slovenska lovska himna.
Pred Bogom. 14 mašnih pesmi za 4 glasni mešani zbor deloma z orglami zložil dr. Fr. Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani. Part. K 30'—, glasovi po K 8*—. Z izdajo predstoječih napevov je deloma izpolnjena verzel, katera je posebno zadnji čas nastala, vsled pomanjkanja mašnih pesmi; cerkveni pevski zbori bodo gotovo to izdajo z veseljem pozdravili. Napev i se odlikujejo po izvirni melodiji in harmonizaciji, zanimivi so pa še posebno po obliki. Menjava glasov kakor: sopran s tenorjem, alt z basom, dvo- in enoglasni nastopi z veličastnim sprernljevanjem orgelj in zopet 4 glasni stavki; vse to napravi silen učinek in daje skladbi poseben lesk. Napevi so sicer moderni, vendar jih bodo lahko proizvajali tudi mali zbori po deželi. Treba bo le nekoliko truda in dobre volje, vse to bo poplačano z dosego najboljšega uspeha, stoterno. Zbirko teh lepih napevov našega odličnega glasbenika priporočamo najtopleje.
opisi
Gornja Radgona. Glas iz občinstva. Javnost je radovedna, odkod izhaja sladkor, ki je bil 25. p. m. (po sokolskem zletu) na veseličnem prostoru ukraden, da se izognemo vsaki nadaljni javni razpravi. Kvaliteta ukradenega sladkorja spominja na prvovrstni fabrikat 1. 1914. Poročevalec povdarja, da nikakor ne misli, da bi ta sladkor bil ukraden, ampak hoče v imenu javnosti jasnosti radi izvora ukradenega blaga. Toliko za danes.
Radinci. Tu imamo prav čedne razmere in včasih se celo človeku zazdi, da so Radinci postali kljub svojemu narodnemu županu pravcato renegatsko gnezdo. „Murska Straža“ je v tej smeri prinesla že nekaj notic, pa menda ni dosti pomagalo, ker narodnost je merodajnim ljudem le prijetna slaščica, ki ugaja jeziku; narodnost je postala, le lepodoneča fraza, s katero nastopajo razni ljudje ob raznih prilikah, ne store pa ničesar da bi dali narodnostni misli kak temelj ali oporo. Rdeča srajca ne zadostuje, tudi „živijo“ in „zdravo“ in „Bog živi“ itd. je vse premalo, treba je intenzivnega dela zato, da se narodnostnemu čutu zgradi primeren temelj. In tako smo prišli na ono točko narodnostne vzgoje ob meji, za katero nam je svojčas ob priliki polemike zaradi meroizkusnega urada dal g. Zemljič tako dober svet. Hic Rhodus, hic salta! K tem vrsticam nam pišejo iz Radine : V nedeljo je pri koncertu v Maršekovih gostilniških prostorih igrala ciganska godba po naročilu madžarske komade. Prisotni madžaroni so z godbo enoglasno prepevali in s tem izzivali ve-doma slovenske goste kopališča. Ta čudni Madžar Maršek(!) pravi, da se pri njem lahko poje kakor je komu drago, s tem pa hoče reči, da odobrava, da se pri njem enomer čveka madžarsko in nemško. Naravno je povsem, da je vsak pošten rodoljub v očigled takih razmer upravičeno razburjen. — V splošnem se gostje pritožujejo, da ne dobe slovenskih časopisov. — Neki g. O., nastavljenec zdravilišča se je pred pričami izjavil, da bo čez dve leti, če ne prej, zopet vse nemško. In take ljudi imajo naša jugoslovanska podjetja v službi? — Potem pa imamo še dičnega financarja Š., ki je po lastni izjavi baje svoječasno optirai za Nemško Avstrijo pa je kljubtemu nastavljen pri nas in vedno nemški govori, se je istotako pred pričami izjavil, da „moramo tu na meji govoriti le nemško“. — Take gade si redi dobra mati Jugoslavija na svojih prsih. Opisane razmere, ki so pa le boren refleks dejanskega stanja nam kažejo z vso odločnostjo pot k delu za probujo narodnosti. Kako naj nas tujec, naš gost spoštuje, ko se uveri, da prav nič ne damo na sebe. Potem pač ni čudno, če se zdraviliščni gostje obnašajo napram nam v narodnostnem oziru netaktno; kako pa naj bi imeli primeren rešpekt od ljudi, ki javno dokumentirajo, da ne spoštujejo sebe, svojega svobodnega naroda in lepega jezika ljube mamice! Imamo še več sličnih stvari zabeleženih; za danes serviramo te delikatese na krožnik onim, ki dajejo radi nauke o narodnostni vzgoji na meji!
Višek neprevidnosti. V petek zvečer je v Veržeju zgorelo dvoje hiš z gospodarskimi poslopji vred in z vsem inventarjem. Škoda je ogromna. Ogenj je nastal v parmi, kjer so si baje delavci svetili s svečo. Pozno zvečer so še mlatili z mlatilnico, ki je postala tudi žrtev požara. Na pomoč so prihitele vse sosedne požarne brambe, ki so k sreči požar omejile.
Slaptinci. V noči od pondeljka na tork so našli okoli 70 1. starega čudaka Košarja zadavljenega. Vračal se je z dela. Zdravnik je mogel dognati celo, s katero roko je bil zadavljen, tako dobro se poznajo odtisi prstov na žrtvi. Dobil je tudi udar na glavo. Zločincu so za petami.
Križevci. „Tat inska družba“. Na našo notico v predzadnji (29.) številki „Murske Straže“ smo dobili pojasnilo, da fant, o katerem se dopisnik čudi, da je načelnik Sokola, ni nikdar bil načelnik ampak le poskusni član sokol, odseka v Križevcih kar resnici na ljubo radi popravljamo. Odgovornost za take vesti nosi poročevalec sam in je v interesu dobre stvari, katero list zasleduje, da se poroča vedno čista istina in da se način demagaškega natolcevanja opusti, ker se to nikakor ne strinja s programom Slov. Ljudske Stranke.
Ljutomer. Ni dolgo od tega odkar je izšla naredba o pobijantu pijančevanja. Pri nas pa se godi ravno narobe; popiva se pozno1 v noč, ter se naša inteligenca gospe, gospodične in
gospodje šele proti jutru vrača iz gostiln in goric v polni pijanosti. Ti vsega mogočneži pa mislijo, da jim ne more nihče nič zapovedati, rogovilijo in tulijo kakor stekli psi po trgu ter motijo nočni mir, tako, da je večkrat celi trg alarmiran. To pa ne zadošča, ampak povabijo se še sami na dom k tu dobroznanim ponočnjakom na „štamperl žganja“. Tu začne šele ta golazen kruliti in razgrajati — do zore; razidejo pa se šele kakor ščurki, ki zagledajo svetlobo in gredo spat, da bodo prihodnjo noč zopet nadaljevali. — V trgu pa živi mnogo obrtnikov in drugih mirnih ljudi, ki se morajo boriti po dnevu za vsakdanji kruh, ter nimajo časa spati po dnevu, obsojajo strogo to brezsrčno motenje nočnega miru in prosijo pristojno oblast, da prihodnjič s takimi ponočnjaki obračuna.
Boljševici in vzgoja mladine.
Ruski list: „Ruskoje djelo“ prinaša par zanimivih slik iz umirajoče ruske pre-stolice; Petrograda. Članek se posebno peča s šolstvom pod boljševiki. Navzlic šolski obveznosti so šole prav slabo obiskane. Nezadostna hrana in splošna pokvarjenost drži mladino na ulici in v raznih zakotnih brlogih. Učitelji nimajo nobene oblasti in tudi nikakega ugleda in so pod nadzorstvom dijaškega sovjeta. Večkrat izbruhne v šolah prava pravcata revolucija, ki konča s tem, da učitelja vržejo na cesto. Šele njegovo posredovanje pri sovjetski policijski oblasti mu izsili povratek v šolo. Nravnost mladine je globoko padla. Tatvina, vlomi, pretepi in druga podobna dejanja so vsakdanji pojav. V višjih razredih je večina dijakov okužena s spolnimi bolezni. Dekleta prihajajo v šolo v nosečem stanju. Neka petrograjska učiteljica se je glede slednjega obrnila na ženo petrograjskega poglavarja gospo Zinovjevo, ki ji je odgovorila, da se takih pojavov ne da zabraniti, ampak jih moramo molče trpeti, ker se s vsakim otrokom rodi nov — komunist. To poročilo ruskega lista moramo sprejeti z nezaupanjem, toda prepričani smo lahko, da je nravnost mladine, ki odrašča v razmerah, kakor vladajo v sovjetski Rusiji, padla zelo globoko. Spomnimo se, kakšna je bila naša mladina v zadnjih vojnih letih, ne le v velikih mestih, marveč tudi na deželi. Boljševiki ne morejo vzgojiti mladine, ker ne razumejo človeške narave. Kakšen bo zarod, ki bo zrastel v tako strašni moralni propalosti? Komunizem hoče vreči človeštvo celo tisočletja nazaj in ga oropati vsega, kar je v njem človečanskega.
Gospodarstvo
Veliki semenj v Ljubljani 3. do 12. septembra 1921.
Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za „Ljubljanski veliki semenj“ zavlekla v toliko, da ni sigurno, da bi mogla biti gotova do prvotno ddločenega časa. Radi te nepredvidene zapreke, ki nosi značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen prelošiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921.
Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi če bi stavka trajala delj časa, sedaj zasi-gurana. Obenem je s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim željam tako iz krogov razstavi-teljev kakor kupujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Radi podaljšanega roka bo tudi omogočeno postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer radi prekratkega časa ne mogle postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev. K razstavi je priglasilo svoji izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v naslednje oddelke:
lesna, usnjarska, strojna in železna, papirna, kemična, tekstilna, slamnikarska, gradbena, agrarna in keramična industrija.
Blago, ki se ne izdeluje v naši dršavi, bo razstavljeno v bogati izbiri v trgovinskem oddelku, kjer razstavijo trgovci grosist in jugoslovanski zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo
torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. Ob sebi je umevno, da bo skrbljeno za številne zabavne prireditve, da se tako bivanje v našem mestu naredi čim prijetnejše vsem posetnikom semnja. Seveda morajo posetniki združiti svoj poset v Ljubljani z udobnimi in neutrudljivimi ter z malimi stroški združenimi izleti v krasne planinske kraje Slovenije.
Legitimacije za obisk semnja se začno v kratkem prodajati po zastopnikih „Ljubljanskega velikega semnja“ v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter se bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zasigurala.
Posojilnica v Gornji Radgoni.
(Glej inserat na zadnji strani lista,) je razposlala te dni raznim uradom in posameznikom računske zaključke za svoje 29. upravno leto 1920. Razun rač. zaključkov so se poslali tudi reklamni plakati na kartonu, pripravni za javne lokale, kakor pisarne, gostilne itd. Ker ima posojilnica še nekaj reklamnih tablic na razpolago, se lahko iste na zahtevi proti naznanitvi naslova dopošljejo. Rodoljubom, katerim je količkaj ležeče na zdravem razvoju našega narodnega gospodarstva, ki je velikanskega pomena za narodno mejo — bo ta priložnost dobrodošla. Istotako se lahko dobe v reklamne svrhe računski zaključki. Iz poročila načelstva in nadzorstva posnemamo, da se je ta denarni zavod v najtežjih časih razvil v gotovo najmočnejše gospodarsko oporo celega okraja. Iz poročila govore številke, ki svedočijo, kako se je zavod razvijal. Predvsem je zanimiv „Pregled o prometu in uspehu za celi obstanek od 1. 1892 do 31. dec. 1920“. Število članov zadružnikov je naraslo na 809 od 724 prošlega rač. leta. To število pa je v tekočem letu še bolj narasle (1. VIII. 863), kar gotovo priča o neomejenem zaupanju prebivalstva na-pram domačemu zavodu. Še jasnejšo besedo pa govorijo hranilne vloge, ki so od 4 milijonov
(j. 1919) naraslo na 6,360.410 K in so dosegle v času, ko sporočamo to javnosti, višino od nad 7 milijonov kron. Hranilnih knjižic pa se je izdalo do 1. VIII. t. L 5070. Temu primerno je bil zavod v stanu, podeliti v rač. letu 1920 približno za 5 y2 milijonov kron posojil svojim članom (nasproti 3,600.000 K od 1. 1919). Število posojil se je istotako že v tekočem letu zvišalo na dosedanje stanje nad 6 milijonov kron.
Ker ima Posojilnica kot zadruga pred seboj cilj in smernico: gospodarsko pomagati svojim članom in ne stremeti za dosego visokih dobičkov, tudi ni izkazala visokega dobička, ker so istega deležni relativno vsi posojilojemalci in vlagatelji; prvi da dobe posojilo na vknjižbo po 50/0 in 51/2% (kakor v mirnem času!) in na osebni kredit po 6 %, drugi pa ker dobe za svoje vloge 4»/0 brez odbitka rentnega davka, katerega Posojilnica sama plačuje in ne odtegujt vlagateljem.
Doseženi čisti dobiček pa se je zopet razdelil v razne kulturne in gospodarske potrebe okraja. Rezervni fond pa je dosegal višino 100.000 K. Če pomislimo, da je posojilnica odpisala vojna posojila in da ima vse podeljene kredite izvrstno zavarovane, dobimo iz celega lepo sliko o našem obmejnem zavodu. Ne samo obstoj, ampak tudi ntočen razvoj je zagotovljen obmejnemu denarnemu zavodu, ki se je v tridesetem letu svojega obstoja tako lepo razvil in to kljub večkrat nečloveškim in zlobnim hujska-rijam od strani najrazličnejših nasprotnikov. Imena mož, ki so v načelstvu in nadzorstvu zadruge jamčijo za uspešni nadaljni razvoj iste. Posojilnica, ki je osnovana na strogo zadružnih pravilih, je važen narodnoobramben faktor, trdna gospodarska opera obmejnih Slovencev in je zato dolžnost pravega rodoljuba, da razširi delokrog starega denarnega zavoda v poslednjo vas celega okraja. V to svrho se je načelstvo odložilo, izdati reklamne kartone, ki so vsakemu na razpolago. Kdor pa prejme iste po pošti, naj jih na vidnem mestu razobesi in zavod tako vlagateljem kakor posojilojemalcem priporoča. V zadružni vzajemnosti je naša moč, ker tam ni narodno slogo razjedajočega strankarstva.
¥,_	•	»1 je 13-leten fant Loparnik Viktor,
lZgimi majhne postave, kostanjevih las, zelo slabo oblečen na telovsko nedeljo iz Veržeja. Če, kdo ve za njegovo bivališče naj naznani njegovi materi Jožefi Loparnik, Ljutomer.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani
1.	Vsa požarna zavarovanja
2.	Življenska zavarovanja v vseh kombinacijah .v.v.\*
Najugodnejši pogoji.
Sprejema:
r

Josip Kosi
kovaški mojster v Radgoni sprejme dobro iz-vežbanega
pomočnika
za živinsko delo. Plača po dogovoru. Tam se proda tudi dobro ohranjen kovaški meh.
Proda se
pri Mariji Snežni (Gornji Cmurek) dobro idoča pekarija z 6 orali zemljišča, gozd, vinograd, sadonosnik, njive. Lahko se kupi tudi samo hiša s pekarijo in le nekaj zemljišča. Natančneje se izve pri Vinc. Zorman, Sv. Trojica Sl. g. Za pismene odgovore priložite znamko!
Proda se
posestno v Lomanoših
v obsegu okrog 4 in V2 oralov s hišnim in gospodarskim poslopjem in posestvo na Ščavnici v obsegu okrog 15 oralov bodisi skupno, ali pa vsako posebej. Naslov lastnika pove odvetniška pisarna dr. Boezio v Gornji Radgoni.
Jurkovič Franc
gostiln, v Radincih
da naznanje vsem, ki potujejo skozi Radince s konji ali avtom, da ima hlev za konje kakor tudi avtogaražo.
Imam v zalogi
vse vrste blaga po naj-nižiih cenah, torej, kdor hoče po ceni kupiti, naj se oglasi pri trgovcu
Ivanu Bračko, Kapela.
trgovina .\v.v
v Ljutomeru it. 3 podružnica v Veržeju št. 11
na novo odpreto.
zalogo manufakturnega novega blaga po novih nizkih cenah. Vsaki dan nove pošiljke iz prvih čehoslovaških tovarn. — Novi češki barhenti in drugo zimsko blago med potjo. — Špecerijsko blago zmiraj sveže v zalogi. — Vsakemu se izplača, da se ogleda in kupi svoje potrebščine v mojih trgovinah.
I POSOJILNICA 1 V GORNJI '
I
I
0 t
1
Naznanilo !
Naznanjam slavnemu občinstvu iz Gornje Radgone in okolice, da sem z današnjim dnevom v Gornji Radgoni, Glavna cesta št. 23 otvoril podružnico svoje ključavničarske obrti, katera je spojena s kleparsko delavnico gosp. Bènjamin-a Dibelčar.
Prevzamem vsa umetna, strojna in stavbena ključavničarska dela, poniklanje, popravljanje koles (biciklov) motorjev, poljedeljskih strojev itd.
Vso to delo se izvršuje potom autogeničnega varenja najtrpežneje.
Izdelujem tudi pristne in garantirane strelovode z bakreno vrvjo. Imam tudi vedno v zalogi nova in stara kolesa (bicikle), ter posamezne dele istih. Vse po jako ugodnih cenah.
Toraj se priporočam cenj. občinstvu ter zagotavljam, da si bom prizadeval, vsakogar najbolje zadovoljiti
Z odlič. spoštovanjem
loan Kovačič, kllofrn&nko podružnica o Bornji Radgoni
Glavna cesta štev. 23 (Benjamin Dibelčar).
V Gornji Radgoni, dne 1. avgusta 1921.
TMINE
VSEH VRST SPREJEMA
Tiskana Panonija, bnji Radgona
RADGONI
r. z. z n. z.
sprejema
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
4 %
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu ;
daje
= posojila =
nđ vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov;
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut (tujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
I
t
I
I
I
I
I
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593. - Telefon št. 3.
I
I
I
!
I
v«
.j
pZdpavllišče Slatina Eodinci
j oborjeno od I. junija do IS. septembra
Mineralne, naravne ogljičnokis
električne kopelji. —■ Pitna zdn
Dobro oskrbljena zdraviliščna restavracija. — i in druga zabavišča so gostom in izletnikom Prospekte razpošilja in pojasnila daje
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža".
Odgovorni urednik j Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.