LISTJE in CVETJE
Kdo ve:
13. Kaj je »ivje« ali »srež"?
iznašel  je   šivanko?
14. Kdo neki  prvi   iznašel  je e in dom povedi mi natanko.
Ime
Odgovor na vpraganjivzadnjemlistu:
11.  Ako   kdo  iz  večerne zarje na  zahodu sklepa, da  bode nasledni dan lepo vreme, se to ne sme imenovati vedeževanje, ker tako na-povedovanje  lepega vremena  se  naslanja na večletno skušnjo. Vedeževanje se namreč ime-nuje napovedovanje prihodnjili rečij po izmiš-ljenih znamenjih ali s pomočjo hudobnega duha.
12. Priprosli ljudje res mislijo, da rosa ali slana pada izpod neba, kakor dež ali sneg, in v tej napačni misli so še bolj potrjeni, ko vi-dijo, da pod košatimi drevesi ali pod kakoršnim koli krovom ni rose, oziroma  slane;  tudi  ne po rastlinskih Hstih na oni strani, ki je proti tlem obrnjena. Rosa namreC nastane tako-le: Površje zemlje se zvečer in še posebno po nofi ohladi, ker izžarjeva toploto. Zrak pa, ki ima vedno vodeni sopar v sebi, se obladi ob hlad-nern površju in oliJajeni sopar se začne spre-minjati v male kapljice, ki se oprijemljejo hladnih rečij jednako, kakor na steklenici rnrzle vode, ko jo prineseš v gorko sobo. Zato je tudi naj-več rose na takih rečeh, ki hitrejše izžarjevajo gorkoto in se toraj bolj ohladijo; in pa v lakih krajih, kjer je veliko sopaia v zraku — blizo kake vode.   Pod koSatimi  vejami   in   drugimi sličnimi krovi pa se zato ne dela rosa, ker se izžarjevana gorkota ob njih  odbija ali reflek-
tuje in toraj ubraDi, da se povržje ne ohladi tako zolo. Prav zato tudi ni rose, kadar je oblačno. 01) velikem vetru pa zato ne, ker veter hitro odnaša ohlajeni zrak in ga nadomešča z gorkim ter tako sproti ogreva hladtio površje.
— Ako se pa povišje ohladi pod 0°, tedaj na-stane  slana   mesto   rose,   ker   rosne   kapljice sproti zmrzujejo. — Ker pa vendar-le  pribaja rosa in   slana iz zraka, opravičen je kolikor-toliko tudi Jjudski izraz, da rosa in slana >pada<
— jako od blizo.    ______
Nove knjige in listi.
XIII. iu XIV. letuo poročilo dcške 111 e-ščanske šole s kmetijskim tefiajem v KrSkem. 1893/4 in 1894/5. Založilo ravnateljstvo. Tiskal Dr. Hribar v Celju. To letno poročilo nas Se posebno zanima zaradi daljšega spisa (20str.): »Zgodovinske fcrtice nekaterih kranj-skih trgov.« MarJjivi gospod pisatelj sam pravi, da je hotel lukaj podati le nepopolne črtiee o tislih trgih, kateri niso bili še opisani v našem jeziku; a podal natn je dokaj zani-mivega. Želeti bi bilo, da bi kdo hotel žrtvo-vati toliko truda, da bi naši mladini podal te-meljit, a hkrati mikaven opis vseh kranjskih trgov, cekako tako, kakor je storil pokojni P. Florentin o Kranjskih mestih.
Popravek. V pcsini nSpominčica na grob Andreju Pra-protniku" v 8. št. str. 114 sta se v 11. in 12. vrstici nrinili dvc raoteči tisltarski pomoti, bateri blagovoli popraviti tako-lc:
,,Zdsij poglcd v svet ti v zgodbi je odgrinjal
Zdaj V pesmi to ueil in opominjal."
Tndi v 7. it. na str. 105 sta se v 1. vretici v desni kolnnini ntihotiipili dve nepotrel>ni vejici. Brati je takolc : ,,Le imcjte ribcc svoje",
Rebus
,,Vrteo" izhiija 1. dnti vsacega moseca in stoji t prilogo vicd za vse lcto 2 gld. fiO lr., za pol lcta 1 gld  30 kr UpraTništvo ..Vrtčcvo", sv. Tetra cesta št. fi. — Uredništvo sv. I'ctr.l ccsta št. 7«, » Ljnbljani.
Izdajatelj, založnik in nreaaik Ant. Kržii. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljnbljani.