GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški obcan
LETO XXV.
KAMNIK, 10. JUNIJA 1985
• Skupna seja zbora združenega dela in skupščine zdravstvene skupnosti
Zagotoviti več denarja ali zmanjšati pravice v zdravstvenem varstvu?
To vpraianje je prevevalo raz-pravo delegatov zbora združenega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ko so 30. maja na skupni seji obravnavali poročilo o stanju na področju zdravstvenega varstva v občini Kamnik in poročilo o gradnji zdravstvenega doma. Seje so se udeležili tuđi predsednica skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije Tatjana Kosovel in pred-
stavnik! Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana.
V poročilu o problemih zdravstvenega varstva v občini Kamnik, ki ga je na seji povzela predsednica občinske zdravstvene skupnosti Cvetka Cvek, je bilo rečeno, da je odsotnost z dela zaradi bolezni padla s 5,25% v letu 1982 na 4,6% v prvem letoš-njem tromesečju, kar je tuđi re-
Kako smo lani
spodbujali kmetijstvo
Skupština samoupravnega sklada za intervencije v kmctijstvu v občini Kamnik je na scjii sredi maja sprejela program intervencij in finančni nacrt za teto 1984. Prihodki sklada so v letu 1984 znašali 33.489.657,05 din, pri tem prcdstavljajo sredstva prispevka iz OD delavcev 29.860.586,50 din. Zbrana sredstva so bila razporejena v skladu z dogovorom o enotni poliliki in ukrepih pri" pospcScvanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji in usmeritvami iz družbenega plana občine Kamnik, prcdvscm za naslednje namene:
-   Kmctijsko pospeševalna služba: iz sredstev sklada so bili kriti stroški dveh delavcev kmetijske pospeševalne službe.
-   Premija za povećanje števila živine: udeležba sklada je znaSala 8.000 din in je bila izplačana v 75 primerih.
-   Premija za pitanje telet: sklad je zagotavljal dcl premije v visini 16,36 din za kg oddanega mesa, celotna premija pa je znašala 20 din za kg v nižinskem in 30,91 din v višinskem območju. Odkup mesa je v letu 1984 znašal 558.920 kg žive teže.
-   Premija za prvesnice: udeležba sklada je znašala 5.000 din (celotna premija 10.000 v nižinskem in 15.000 din v višinskem pre-delu), izplačana pa je bila v 19 primerih.
-   Premije za mleko: na območju občine je bilo v letu 1984 odkupljenih 3.416.119 1 mleka. Sklad je združeval sredstva za izpla-čilo premij v republiškem skladu za intervencije in sicer glede na stopnjo prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki je osnovni vir prihodkov sklada. Pri stopnji 0,4% je obveznost sklada znašala 29,8%, pri stopnji 0,6% pa 19,9% od priliva iz tega vira. Premija je znašala 0,60 din na liter oddanega mleka za kmete v nizinskih in 2 din za kmete v hribovskih območjih.
-   V občini Kamnik je bilo v letu 1984 prodanih okrog 900 ton mineralnih gnojil. Regres za gnojila je bil določen v programu intervencij glede na količino oddanih kmetijskih pridelkov.
-   Regres pri ceni umetnega osemenjevanja je znašal 50% polnc cene, del sredstev te postavke pa je bil namenjen nabavi 3 plemenskih merjascev.
-   V letu 1984 je pravico do regresa pri nakupu kmetijskih strojev uveljavilo 12 strojnih skupnosti, ki so med drugim nabavile 6 silo-kombajnov, 4 trosilce za hlevski gnoj, 5 traktorskih škropilnic, 2 cisterni za gnojenko, 1 žetveno napravo, itd.
-   V zavaravanje živine je bilo v letu 1984 zajetih 3042 plemenskih krav in telic, 37 kobil in 327 ovac. Sklad je kril stroške zavaro-vanja do zavarovalne vsote 25.000 din pri kravah, 50.000 din pri konjih in 6.000 din pri ovcah.
-   Sredstva namenjena za izvedbo spomladanske  in jesenske setve v letu 1984 so bila uporabljena za regresiranje cene semenske pšenice (7.160 kg - regres je znašal 10 din za kg), za nabavo mineralnih gnojil (samo za pogodbene pridclovalce: 32,60 ha, zne-sek: 4.500 din/ha) in za regresiranje nabavne cene semenske koruze v znesku 152.750 din.
-   V letu 1984 so bila nabavljena 4 žrebeta, ob 40% udeležbi sklada, del sredstev pa je bilo uporabljenih za plačilo zdravstvenih pregledov kobil na območju obćine.
-   Za ureditev skupnih pašnikov so bila uporabljena sredstva v visini 1.092.144 din. Večji del zneska je bil namenjen za nakup mineralnih gnojil (309500 kg), predvsem za skupne pašnikc na območju Menine, del pa za ureditev ograj, za izboljšanje oskrbe z vodo itd.
-   Sredstva Samoupravnega sklada za intervencije so bila v letu 1984 namenjena tuđi za financiranje zemeljskih del pri gradnji kmetijskih objektov, plačilo gradbenih projektov, financiranje manjših hidromelioracij, za izvedbo programa izobraževanja, za prispevek krajevnim skupnostim pri izgradnji vodovodnega omrežja itd.
-   Pri izvedbi melioracije zemljišč na območju KS Križ, KS Moste in KS Komenda je sklad sodeloval z 10% udeležbo (1.834.846) in sredstvi za regresiranje mineralnih gnojil v znesku 390.000 din.
-   Sklad je v letu 1984 najel kratkoročno posojilo v znesku 2.000.000 din pri KZ Emona Domžale, od tega je 1.000.000 din sklad že vrnil, za preostali del pa pri KZ Emona zaprosil za odloži-tev plačila do 30. 6. 1985.
zultat preventivnega zdravstvenega varstva. Tuđi podatki o stroških na zavarovanca kažejo ugodnejšo sliko v primerjavi s poprečjem v regiji. Leta 1983 so znašali stroški 10.987 din (regija 11.365 din), lani prvo polletje 6.376 din (regija 7.353 din). Za-skrbljujoč pa je podatek, da je iztrošenost opreme v Kamniku 95%, v regiji pa 78%. Delež denarja za zdravstvo v družbenem proizvodu je s 5,5% v letu 1981 padel na 3,9% v letu 1984.
Za zdravstveno varstvo dajemo polovico vseh sredstev skupne porabe, če k temu prištejemo Se izobraževanje in otroško varstvo to znaša 91% skupne porabe.
Letos potrebujemo za zdravstveno varstvo okrog 940 milijo-nov din, od tega je treba letos pokriti okrog 90 milijonov din lanskoletnih stroškov.
Delegati so menili, da sedanja stopnja 10,7% (10,45% iz dohodka in 0,25% iz osebnih do-hodkov) ne bo zagotovila potrebnih sredstev. Prerazporedi-tev znotraj skupne porabe bi bila težko izvedljiva, ker tuđi šolstvo in otroško varstvo ništa nič na boljšem. Zato priđe v poštev le zvišanje prispevne stopnje ali pa zmanjšanje pravic zavarovancev. To drugo možnost so nekateri delegati v razpravi zavrnili ob istočasni ugotovitvi, da so tuđi v
samem zdravstvu rezerve že izčr-pane. Torej ostaj a le možnost, da se delavci v združenem delu odločijo, kolikšen del svojega dohodka lahko Se dodatno na-menijo za zdravstveno varstvo. Po sedajih izračunih glede rasti osebnih dohodkov bo sprejeti program zdravstvenega varstva zahteval prispevno stopnjo v visini 11,95%. Zato se bo čez 14 dni po razpravi v združenem delu skupščina občinske zdravstvene skupnosti, znova sestala in ugotovila, če so delavci ta pred-log sprejeli.
Položaj je zelo kritičen, saj se zdravtsvena skupnost zaradi na-glega večanja stroškov bori z ve-likimi težavami. V I. tromesečju ni mogla pokriti za 8,939 milijo-na stroškov.
V razpravi je sodelovala tuđi Tatjana Kosovel, predsednica republičke zdravstvene skupnosti, ki je poudarila da sedanjih težav v zdravstvenem varstvu ne gre prevaliti na pleča zdravstvenih delavcev. Res je, da lani v zdravstvenih organizacijah v SRS ni bilo izgub, vendar za ce-no nizkih osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev, na kar pa ne moremo več pristajati.
Zato lahko izbiramo med reši-tvijo, da damo več denarja za zdravstvo, ali pa moramo pove-dati za koliko in kje zmanjšati sedanjo raven zdravstvenega varstva.
F. S.
GRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA:
Prva A faza 145 namesto 104 milijone din
• Pri gradnji zdravstvenega doma je doslej nastalo za okrog 41 milijonov prekoračitev. Od tega so dodatna dela terjala 22 milijonov, ostalo pa so nanesle podražitve. Med dodatnimi deli velja omeniti komunalne priključke, ki v osnovni pogodbi nišo bili zajeti, spremembo toplotne postaje in vključitcv naprav za komprimiran zrak. Dodatno bodo že v tej fazi dogradili del garderob in s tem izkoristili podstrešne prostore. Povečani so tuđi stroški za notranjo opremo, za izdelavo tehnićne dokumentacije in nadzor.
Sredstva za pokritje prekoračitev so zagotovljena, saj se je do 30. aprila, ko je poteklo zbiranje sredstev iz samoprispevka za zdravstvo, nabralo 133,6 milijona din, razliko pa naj bi pokrili zobrestmi od avansov, sredstvi občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti.
Delegate je zanimalo, kako bo z deležem sredstev medobčinske zdravstvene skupnosti pri gradnji zdravstvenega doma v prihod-njem srednjeročnem obdobju. Predsednik koordinacijskoga odbora medobčinske zdravstvene skupnosti Ferdo Majdič je pojasnil, da je o tem razprava v vseh 18 občinskih zdravstvenih skupnosti o predlogu sprememb temeljev plana MOZS za obdobje 1984-85, v katerih je za kamniški zdravstveni dom predlagana združitev sredstev 75,8 milijona din. V razpravi so tuđi elementi za oblikovanje temeljev plana MOZS za prihodnje srednjeročno obdobje (1986-1990). V njih je opredeljena naloga občinske zdravstvene skupnosti za združevanje sredstev za naložbe v zdravstvu, med katerimi je kot prvi naveden kamniški zdravstveni dom. Na območ-nih posvetih, ki jih je sklicala MOZS so tak način združevanja podprli. Seveda pa bo obseg združenih sredstev odvisen od sploš-nih gospodarskih gibanj v občinah.
Mladinska republiška priznanja
Tuđi letos so bila podeljena republiška priznanja aktivnim na področju mladinske dejavnosti.
Na pobudo komisije za organiziranost, razvoj ter kadrovska vprašanja pri OK ZSMS Kamnik sta zlati znak RK ZSMS za svoje dolgoletno in aktivno delo na področju mladinske organiziranosti dobila Janez Markovič, sedanji sekretar OK SZDL in bivši predsednik OK ZSMS Kamnik, za svoje dolgoletno in aktivno delo v mladinski organizaciji, ter Danica Kuhar za mentorsko delo z mladimi, ki pa je to priznanje odklonila. V naslednji številki vam borno predstavili dobitnika zlatega znaka RK ZSMS.                                                                         Maja
Bogatejsi se za eno generacijo mladincev
Prireditvam v mesecu mladosti se je kot že vsako teto pridru-žil sprejem pionirjev v organizacijo, ki združuje mlade po vsaj Jugoslaviji - Zvezo socialistične mladine. Letos je bilo sprejetih skoraj štiristo pionirjev iz vse občine. Prireditev je bila v dvorani Kino dom Kamnik in lahko rečemo, da je bila precej drugač-na kot so bile podobne priredi-tve v preteklih letih. Izbran program, ki so ga pripravili novopečeni mladinci sami, je zelo pope-stril formalnosti, ki so se vklju-čevale v program. Kot je že navada, je prisotne najprej pozdravila   predsednica   OK   ZSMS
Kamnik Mojca Koretič, ki je v svojem nagovoru posebej poudarila, da smo bogatejsi še za eno generacijo mladincev, ki pa jo moramo takoj tuđi aktivno vključiti v delo mladinske organizacije, saj nam pasivno članstvo pomeni le številko. V nada-Ijevanju so se predstavile vse kamniške sole. Komenda-Moste s šolskim ansamblom, Kamni-škega bataljona z igranjem na razne instrumente, še posebej dobro pa sta se odrezali osnovna šola Frana Albrehta in osnovna šola Toma Brejca z odlomkom iz igre Županova Micka ter s plesno točko v slogu plesne skupine
Krik. Množica mladih je nasto-pajoče nagradila z gromkim aplavzom. Na koncu so člani. predsedstva OK ZSMS na čelu s predsednico in sekretarjem raz-delili že težko pričakovane član-. ske izkaznice, v dokaz, da so postali člani »nove« organizacije. Po tem srečnem trenutku je novopečene mladince čakala še zakuska in ples ob glasbi ansambla Argument, ki ga sestavljajo že malo starejši in prekanjeni mladinci. Tišti dan je .v Kamniku kar vršalo od mladine,' ki se je ponosna s knjižico v roki vračala domov.
D. G.
Shod mladih Kamničanov
Vse mlade po letih in vse tište, ki se počutite mlade, vabimo v petek, 14. junija na shod mladih Kamničanov. Prireditev bo na Trgu prijateljstva, pričela se bo ob 19. uri z nastopom brake dance skupine in skupine za izrazni ples. Na shodu bodo podeljena priznanja OZ ZSMS Kamnik najbolj&im organizacijam in posameznikom ter najbolje uvrščenim ekipam, ki so sodelovale na športnih tek-movanjih za pokal OK ZSMS. Po prireditvi bo sre-čanje, igral bo ansambel Argument. Vabljeni.
Foto D. G.
ŠT. 10
V imenu Občinske konference ZSMS In ostalih DPO je povedala nekaj spodbunih besed Mojca Koretič, predsednica OK ZSMS.
Bogatejsi imo za novo generacijo mladincev
KAMNISKI OBČAN /10. JUNIJA 1985
PTT bo gradila na Bakovniku
Iz programa dela slovenske skupščine
Gradnja poštne stavbe in velike telefonske centrale $ 4000 priključiti na Bakovniku predstavlja eno večjih investicij s po-dročja ■ ptt dejavnosti v nasled-njem srednjoročnom obdobju. Posebno mesto ima tuđi v osnutku samoupravnoga sporazuma o temeljili plana razvoja območne SIS za ptt promet Ljubljana, v katerem so celotna vlaganja na območne SIS za ptt promet Ljubljana, v katerem so celotna vlaganja na območju ljubljanske regije ocenjena na okrog 20 mi-lijard dinarjev (po cenah iz lan-skega leta). Osnutek sporazuma je na 10. zasedanju 16. maja sprejela skupščina območnega sisa in ga kot predlog posredovala v javno razpravo, ki se bo iz-tekla konec julija.
Čeprav na videz velika vsota, je 20 milijard dinarjev mnogo premalo, da bi lahko PTT v na-slednjem srednjeročnem obdobju zadosttla vsem potrebam po ptt zmoglivostih in storitvah. Za ilustracijo povejmo, da borno v Sloveniji v naslednjih petih letih v razvoj ptt prometa vložili 0,39 odstotka družbenega proizvoda, medtem ko je v razvitih državah, kjer imajo ptt omrežje precej bolj razvejano kot pri nas, ta de-lež vsaj desetkrat večji. Pa še ta
finančna sredstva bo možno za-gotoviti le, če bodo uresničene osnovne predpostavke, na kate-rih temelji osnutek oziroma predlog sporazuma in ki se na-našajo predvsem na sistemsko uredite v vprašanj financiranja razširjene reprodukcije v PTT in na usklajeno rast cen za ptt sto-ritve. Cene ptt storitev namreč vedno bolj zaostajajo za cenami drugih storitev in proizvodov, tako da recimo cene za poštne storitve pokrivajo komaj 65 od-stotkov ekonomske cene oziroma enostavne reprodukcije.
Sicer pa je predviđeno, da bo. v naslednjem srednjeročnem obdobju na obmOĆju ljubljanske regije zraslo šest novih post, da bo telegrafska centrala razširjena za 1000 priključkov in da bo zgraje-no javno omrežje za prenos po-datkov. Zmogljivosti v telefonskih centralah naj bi se povećale za 47.000 priključkov, od katerih jih bo 40.000 vključeno v promet. Tako bi konec leta 1990 na 100 prebivalcev prišlo 28 telefonskih naročnikov. Posebna pozornost bo namenjena gradnji ptt zmogljivosti skupnega slo-venskega pomena, nove glavne telefonske centrale v Ljubljani in novega glavnega poštnega centra, ki pogojujejo delovanje ptt
prometa na regionalni ravni.
Skupščina območnega sisa je na minulem zasedanju sprejela tuđi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ki ga je podpisalo 58 odstotkov vseh kra-jevnih skupnosti in organizacij združenega dela z njenega ob-močja. Delegati so menili, da mora akcija za čimvečje število podpisnikov sporazuma potekati naprcj, kaj ti tuđi od tega je od-visno, ali bo zbrano dovolj de-narja za razvoj ptt prometa. Gre namreč za to, da je ustanovitev sisa za ptt promet po zakonu obvezna, članstvo v njem pa ne. Poleg tega je skupščina določila tuđi novo vrednost sorazmerne-ga deleža, ki ga plača vsak novi telefonski naročnik in je name-njen izključno za razvoj ptt dejavnosti. Od 1. julija letos znaša sorazmerni delež od vrednosti gradnje novega telefonskega priključka 40.000 dinarjev (do-slej 28.000 dinarjev).
Ker se je izteklo tuđi štiriletno mandatno obdobje, so delegati skupščine izvolili novo vodstvo skupnosti. Za predsednika skupščine območne interesne skupnosti za ptt promet je bil ponovno izvoljen Tone Kovič, njegov namestnik pa je Zvone Hribar.                             B. Z.
Zbiralna akcija Rdečeaa križa
začetkom akcije so se zbrali aktivisti in šolarji, da se domenijo o poteku zbiranja in se organizirano lotijo tega zahtevnega opravila. Letošnja novost v zbiranju materiala je bila v tem, da so bila določena zbirna mesta za več ulic ali vaši. Od tu so zbrani material vozili z dvema avtomo-biloma v skladišče, kjer so takoj izbrali uporabno in neuporabno. Odziv na letošnjo akcijo je bil kar dober. Glede na ostrejše po-goje življenja in slabšanje mate-rialnih možnosti prebivalstva, bi
Akrivistke RK razvrščajo zbrani material
lahko rekli, da je bila akcija bolj uspešna od pričakovanja. Ljudje so darovali veliko oblek, perila, obutve in drugega materiala, v glavnem že razvrščeno po upo-rabnosti. Zbrane količine so več-je od lanskih. Tuđi kakovost po-darjenega materiala je zelo dobra. Skoraj vsi darovalci so darovano lepo očistili, obleke in perilo zlikali, nekateri pa so obleke prinesli kar na obešalni-kih. Zelo lep odmev je imela akcija v KS Komenda, Moste, Nevlje, Šmartno, pa tuđi v Kam-niku je bilo boljše kot preteklo leto. Skoraj v nobeni krajevni skupnosti kamniške občine zbi-ranje ni bilo slabše od lanskega leta. Po oceni občinske organizacije RK je akcija ponovno pokazala na polno zavest prebivalstva, da vse odvečne obleke, perilo in druge artikle podarijo RK, ki jih bo dal pomoči najbolj potrebnim prebivalcem kamniške občine, ostalo pa bo posre-doval RK Slovenije. Ves neupo-rabni material pa bo odposlan v industrijsko predelavo kot suro-vina, saj je tuđi potrebno v seda-njih zaoštrenih gospodarskih razmerah.
STANE SIMŠIČ
Vsi trije zbori skupščine SR Slovenije bodo na sejah konec junija obravnavali:
PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSPEŠEVANJU SKLADNEJŠEGA         REGI-
ONALNEGA RAZVOJA V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI Z OSNUTKOM ZAKONA
Skupščina SR Slovenije je 3. oktobra 1983 ob obravnavi poro-čila Izvršnega sveta o dosedanjih rezultatih in problemih pospeše-vanja razvoja manj razvitih ob-tnočij v SR Sloveniji v letih 1981, 1982 in v prvih mesecih leta 1983 v svojih sklepih med drugim opredelila, da naj izvršni svet pripravi predlog dopolnitve politike skladnejšega regionalne-ga razvoja v SR Sloveniji z na-menom prilagajanja zaoštrenim razmeram in hkrati prouči mož-nost zmanjšanja teritorialnega obsega manj razvitih območij.
V skladu s temi opredelitvami naj bi s predloženim dokumentom opredelili pogoje za zmanj-šanje teritorialnega obsega manj razvitih območij, hkrati pa zago-tovili, da bi najmanj razvita ob-močja    zadržala    svoj    status. Zmanjšalo naj bi se število manj razvitih občin, večji poudarek pa dal reševanju razvojnih vprašanj na manj razvitih geografskih ob-močjih in manj razvitih obmej-nih območjih.
V celoti naj bi zadržali kriterije in kazalce za opredeljevanje manj razvitih območij, odpravili pa naj bi vse izjeme v zakonu glede   določanja   teritorija   teh območij   (sprememba  3.  člena veljavnega zakona). Zato naj bi odpravili posebno mejno vrednost, izpod katere se šteje obči-na za manj razvito območje v okviru  medobčinske  skupnosti, ki ne presega dveh tretjin pov-prečja SR Slovenije. Na ta način ostaja le osnovna vrednost 50% republiškega   povprečja,   izpod katere se šteje celotna občina kot manj razvita.
Na podlagi predlaganih spre-memb se predvideva da bi ostale kot manj razvito obmčje še občine Lenart, Ormož, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, štiri krajevne skupnosti na Koban-skem, sedanja manj razvita geografska območja in manj razvita obmejna območja, ražen manj razvitega geografskega območja Brkini, manj razvitega obmejne-ga območja v občini Tplmin in Bloška planota.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Soci-alistični republiki Sloveniji je bil objavljen v Poročevalcu, štev. 17 z dne 14. 5. 1985. V isti šte-vilki je bilo objavljeno še Poroči-lo o uresničevanju politike po-
speševanja skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v letu 1984 z oceno za leto 1985.
DODATNE NALOGEZA HIŠNE SVETE
Vsi trije zbori bodo konec junija obravnavali tuđi: OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Predlog za izdajo zakona sta obravnavali in sprejeli Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije 27. 12. 1984 in Skupščina SR Slovenije na sejah zborov 30. 1. 1985.
Predlagane rešitve o osnutku zakona upoštevajo usmeritve skupščinskih sklepov in priporo-čil za nadaljnji razvoj družbeno-ekonomskih odnosov v stano-vanjskem gospodarstvu, kakor tuđi temeljne usmeritve skupščinskih teles ob obravnavi pred-loga za izdajo zakona.
Opozarjamo predvsem na:
-  družbeno usmerjeno stano-vanjsko gradnjo
Družbeno usmerjena stano-vanjska gradnja je tista, ki je opredeljena s planskimi akti sta-novanjske skupnosti in družbe-nopolitične skupnosti. Določba 1. člena osnutka zakona, v poveza vi z zakonom o graditvi objek-tov in drugimi predpisi, ki ureja-jo financiranje, investiranje, opravljanje investitorskih del in nalog pri graditvi objektov, orao-goča, da v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje lahko nastopa kot investitor tuđi izvajalska organizacija združenega dela.
-  lastno udeležbo
Plačila lastne udeležbe naj bi bili oproščeni:
imetnik stanovanjske pravice ob preselitvi iz večjega v manjše stanovanje ne glede na vrednost stanovanja;
oseba, katere dalj časa trajajo-ča življenjska skupnost z imetni-kom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in dru-žinskih razmerjih enake pravne poslcdice kot zakonska zveza;
ožji družinski člani, ki so stanovali z imetnikom stanovanjske pravice do njegove smrti;
delavec, ki je zaradi potreb svoje delovne organizacije razpo-rejen na delo iz enega kraja v drug kraj;
občan, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz stanovanja, na katerem ima sta-novanjsko ali lastninsko pravico, zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe na-membnosti stanovanja v skladu s prostorsko izvedbenimi akti, pre-nove stanovanj in drugih podobnih primerih.
Na novo pa je določen odlog plačila  lastne  udeležbe  za  ne-
predviđene izjemne primere. Upravičenci do odloga oziroma obročnega plačevanja lastne udeležbe in merila ter kriteiije, po katerih je možen odlog, bodo opredeljcni v družbenem dogovoru.
-  sorazmeren    del    stroškov vzdrževanja in upravljanja
ter skupnih funkcionalnih stroškov
Lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hi-šah v družbeni lastnini naj bi te stroške plačevali na podlagi odločbe, ki ima izvršilni naslov. Določeni sta tuđi osnovi za dolo-čitev visine teh stroškov.
-  plačevanje stanarine Stanarina naj bi se določila z
odločbo, ki ima izvršilni naslov. Za reševanje sporov so pristojna redna sodišča, ki o tem odločajo v nepravdnem postopku.
-  naloge hišnega sveta Predlagano je, naj bi hišni svet
opravljal še naslednje naloge: te-koče odvajal sredstva za vzajem-no gospodarjenje v skladu s planskimi akti stanovanjske skupnosti; tekoče obveščal stanovanjsko skupnost o vseh spremembah v posameznih stanovanjih ali sta-novanjski hiši, ki vplivajo na do-ločitev ali spremembo stanarine; najmanj dvakrat letno poslal sta-novanjski skupnosti pregled sta-narin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov.
-  revalorizacijo in amortizacijo stanovanj in
stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
Ker ta vprašanja urejata zvez-na zakona, naj bi se določbe se-danjega zakona crtale.
-  zagotavljanje sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj in gradnjo domov za upokojence naj bi se urejalo na dosedanji način še do leta 1990.
-  del sredstev solidarnosti naj bi se uporabljal tuđi za reševanje stanovanjskih vprašanj gojencev organizacij za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostni-kov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
-  porabo sredstev anuitet od-pravljenega repnbliškega stanovanjskega sklada
Ta sredstva naj bi se tuđi po letu 1985 uporabljala za razisko-valno dejavnost na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Predlagatelj pa ni upošteval predlogov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, naj bi se iz teh sredstev delno financiralo njeno delovanje do leta 1987. Meni namreč, da mo-rajo sredstva za to zagotoviti njeni ustanovitelji.
Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sta-novanjskem gospodarstvu je bil objavljen v Poročevalcu št. 16 z dne 8. 5. 1985.
Desetletnica Doma upokojencev
Kolektiv Doma upokojencev Kamnik je ob svoji 10-letnici 25. maja pripravi! slovesno priredi-tev katere so se poleg delavcev in stanovalcev Doma udeležili tuđi gostje: predstavniki DPO, DPS in SIS občine Kamnik, predstavniki drugih domov, cen-trov za socialno delo, predsed-nik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič in svojci oskr-bovancev. Slavnostna govornica je bila v. d. direktorica Doma Marta Žerko.
V kulturnem programu, ki sta ga pripravili Mojca Rems in Mi-lenka Pire, so sodelovali: skupina recitatorjev - delavcev Doma z recitalom šegavih ljudskih pe-smi iz okolice Kamnika, zbor stanovalcev doma, ki je korajžno zapel venček narodnih ob spremljavi harmonikarja Ludvi-ka Travnika. V kulturnem programu so predstavili tuđi tri pe-smi oskrbovanke Mimi Turšič. Oskrbovanka Marija Lavrič pa je podrobno predstavila stano-valce-jubilante, ki bivajo v Domu že 10 ali 5 let. Ob tej priliki sta jim Marta Žerko in Mojca Rems čestitali in jim podelili pla-kete in darilca. Spomnili so se
tuđi na delavce, zaposlene v domu 10 let. Ti so: Jože Repnik, Marta Pajek, Karei Rogan, Ne-venka Pestotnik, Franc Koncilia in Marica Špende.
V imenu DPO občine Kamnik in v svojem imenu je v kratkem prisrčnem   nagovoru   kolektivu Čestitat ob jubileju, se jim zahva-lil za prijetno prireditev in jim zaželel še mnogo uspehov pri njihovem     odgovornem     delu predsednik     zbora     krajevnih skupnosti     Skupščine     občine Kamnik Tone Žibert.
Za veselo razpoloženje je po-skrbel trio, ki ga sestavljajo: Ludvik Travnik, Ludvik Skubic in Ernest Kvartič.
VERA MEJAČ
• * *
V  domu skušamo organizirati življenje oskrbovancev tako, da ni vsiljene družabnosti, še manj izolacije. Pri organiziranju življenja v domu, pa je treba upošte-vati   tuđi   osebne   specifičnosti, zato je treba s strokovnim delom doseći maksimalno medsebojno sodelovanje, medsebojno pomoč in hkrati tuđi možnost umika »v svoj svet«.
Dom je odprtega tipa, zato oskrbovanci, ki so še sposobni za samostojni izhod, lahko ob vsakem času gredo iz doma in tako nimajo občutka, da so za-vodsko varovani.
Naši oskrbovanci aktivno so-delujejo tuđi v svetu doma, prav tako pa so aktivni tuđi v drugih oblikah življenja in dela v domu.
Pri načrtovanju razvoja Doma upokojencev Kamnik bo treba tuđi v bodoče posvetiti vso pozornost strokovnemu delu, tako, da življenje v domu ne bo podobno izključno zavodskemu varstvu, pač pa bo izpolnjeno s tistimi dejavnostmi, s katerimi se posamezniki ali skupine želijo ukvarjati in jim to daje tuđi trd-nejšo voljo do življenja, ter jih odvraća od misli na tegobe; ki spremljajo to življenjsko obdobje.
Dom upokojencev pa že da-nes, posebno pa še jutri ne bo mogel opravljati svoje družbene vloge v celoti, če bo usmerjen le v skrb za svoje oskrbovance in se ne bo zanimal za življenje sta-rOstnikov v svojem okolju. Zato se bo moral tako zaradi življenj-skih potreb starejših ljudi, kakor
tuđi zaradi svoje usposobljenosti vse bolj spreminjati v center za starejše občane v občini. Postati bo moral center razvoja drugih oblik dela za zadovoljevanje potreb starejših občanov v njihovem življenjskem okolju, ter sre-dišče dogajanja, ki zanima sta-rostnike, tako tište, ki žive v domu, kot tuđi tište, ki prebivajo zunaj njega. Organizirati ga borno morali tako, da se bo pri nas odvijalo tuđi družabno življenje
s kulturnimi, zabavnimi, športni-mi in drugimi prireditvami.
Pri pregledovanju opravljene-ga dela v preteklih desetih letih lahko s ponosom ugotovimo, da je bil dosežen pomemben napre-dek in s em tuđi ustrezna raven zavodskega varstva starejših občanov, da pa nas v prihodnosti caka še vrsta, nalog, ki bodo slo-nele na bolj bogatem strokov-nem delu, še posebej pa na vključevanju   v   širši   družbeni
prostor s postopnim prevzema-njem funkcije centra za starejše občane v občini.
Ob praznovanju našega 10-let-nega jubileja pa ne smemo poza-biti tuđi dela in prizadevanj ce-lotnega kolektiva, ki je kljub težkim pogojem dela vztrajal pri nenehnem razvoju delovne organizacije in zagotavljanju ustrezne ravni oskrbnih storitev. (Iz nagovora Marte Žerko)
2
Akcija, ki je bila tuđi letos v okviru tedna solidarnosti v vsej Sloveniji, je v Kamniku pokazala na pripravljenosti ljudi pomagati človeku, ko se ta znajde v težavah. Akcija je bila v četrtek 23. maja med 17. in 19. uro. V tem času so aktivisti Rdečega križa v sodelovanju s šolsko mladino zbirali obleko, obutev in druge uporabne in neuporabne predmete. Vcs zbrani material so pripeljali na skupno zbirno mesto.
Že precej pred napovedanim
KAMNIŠKI OBČAN / 10. JUNIJA 1985
3
XI. srečanje pionirjev »Titova pot — naša pot« v Lepoglavi
Srečanja »Titova pot - naša pot« se vrstijo že 11 let in letos je bilo v Lepoglavi. Udeležile so se ga delegacije iz mest, v kate-rih je tovariš Tito tako ali druga-če deloval, saj naj bi srečanja obnovila Titovo življenjsko pot. Na njih so se in se bodo sklepala prijateljstva, se nizala spoznanja o enakosti pionirjev in resnič-nem bratstvu in enotnosti v Jugoslaviji.
Pravijo, da smo Slovenci (še posebcj Kranjci in Gorenjci) vaše zaprt narod. Menda res, saj smo v Lepoglavi lahko čutili dobroto in gostoljubnost naših go-stiteljev, ki so nam dali vse, kar so imeli in skrbeli za nas, kot da bi bili njihovi otroci.
Iz Kamnika smo se odpeljali že v soboto zjutraj in se vozili dobrih šest ur do Lepoglave, za katero nihče od nas še ni slišal. Bili smo uradna delegacija OS Tomo Brejc ali: dva Tomaža, to-varišica ter midve, Meta in Ma-teja. V Lepoglavi so nas odpeljali pred šolo in nas hitro razdelili lepoglavskim pionirjem, potem pa smo s svojimi gostitelji odšli na njihove domove. Takoj, ko
smo prišli tja, smo morali jesti in jesti, naj smo še tako zatrjevali, da smo siti, nam hi nič pomagalo.
Se isti dan smo si ogledali slo-vesno otvoritev. Tam smo videli, iz katerih krajev so prišle delegacije. Naj naštejem tiste, ki so mi ostale v spominu: Beograd, Bihač, Foča, Jajce, Kumrovec, Kraljevica, Titov Drvar, Vršac, Petrovaradin, Zagreb, Smede-revska Palanka, Sisak, Lepo-glav, Kamnik... Takoj smo za-Čeli klepetati s sosedi, mi po slovensko, oni po hrvaško, a razu-meli smo se odlično!
Proslava je bila zelo kvalitetna; nastopajoči so govorili brez treme in vse je teklo kot namazano, brez napak. Zvečer smo šli še k tabornem ognju. Tam smo vsi skupaj peliin nas so krstili za »Kamničkane«. Zvečer smo po obilni večerji pošteno utrujeni zaspali.
Drugi dan smo se udeležili polaganja venca na »Spomen groblju«. Bilo je zelo vroče. Popold-ne pa smo si ogledali razstavo o Lepoglavf med vojno in slikah, nastalih sele zdaj pod rokami šo-larjev.
Srečanje mladih tehnikov Gorenjske
Letos je bila OŠ Frana Albfchta gostitclj srečanja mladih tehnikov z gorenjskega območja. Prišlo je precej mladih, ki so sodelovali pri različnih dejavnostih in pokazali svoje izdelke. Tekmovali so v znanju iz fizike, fischer tehnike, računalništva, obdelovanja lesa in fotografiranja. Ta del srečanja se je odvijal na soli. Zelo živahno je bilo tuđi ob ribniku na Križu, kjer so tekmovalci pokazali modele jadralnih letal, čolnov, jadrnic, zmajev in raket.
Otvoritev tekmovanju mladih lehnikov
Treba je omeniti tuđi razstavo fotografij, risb in izdelkov iz lesa, ki smo jo pripravili na soli.
Učenci naše sole so sodelovali pri izvedbi tekmovanj in pri pogo-stitvi. Z veseljem smo sodelovali, saj smo videli, da so takšna srečanja lahko zelo zanimiva in poučna.
Učenci OŠ Frana Albrehta
Tekmovanje za Vegovo priznanje
Tekmovanje iz matematike ima že globoke korenihe na šolah in tuđi letos se je na naši soli prijavilo precej tekmovalcev. Učenci so se na tekmovanje temeljito pripravljali in resili kar lepo število nalog.
Nekateri so se bolj bali aritmetičnih nalog, drugi pa so se tresli pred geometrijo. Na dan tekmovanja učenci, ki so tekmovali, nišo imeli pouka in so lahko v miru nabirali moči za naporno delo. Kasneje so mi sošolci povedali, da ni bilo pretežko, pa tuđi časa za reševanje nalog je bilo dovolj.
Treba je čestitati vsem tištim, ki so se dobro odrezali, pa tuđi vsem tištim, ki so bili manj uspešni, a so se pošteno trudili.
Mojca Omrzu, novinarski
krožek, OŠ Frana Albrehta,
Kamnik
tretja je bila ekipa OŠ Frana Albrehta, četrta pa OŠ ZUIM.
No, na kvizu tuđi ni manjkalo sprostitve po napetih trenutkih. Za to so poskrbeli člani otroške-ga pevskega zbora ZUIM, har-monikarski drkester kamniške glasbene sole ter Nataša in Zrna-ga. Lahko rečemo, da so bile vse ekipe dobro pripravljene, zma-gala pa je pač tista, ki je bila najboljša. Po tekmovanju so vsi tekmovalci dobili knjižne nagrade, ki so si jih s svojim znanjem gotovo zaslužili.
NATAŠA PALMA,
novinarski krožek,
OŠ Frana Albrehta,
Kamnik
V  Lepoglavi je bil in je še za-por. Še pred vojno sta bila tam zaprta   tovariš   Tito   in   tovariš Moša   Pijade.   Po   slednjem  se imenuje  tuđi  lepoglavska  šola. Zapor so leta  1943 osvobodili partizani. Ko pa so se vanj vrnili ustaši, so začeli množično pobijati ljudi. V spomin tem žrtvam je  na  »Spomen  groblju«  velik spomenik.
Ko smo si ogledali razstavo, so nas povabili v »diseo«. Med glasbo, ob kateri smo z veseljem zaplesali, smo gledali zabavne igre, v katerih so nekateri tuđi sodelovali. Plesali smo vse od disca, do kola in rock'n'rolla. Tuđi ta dan smo pozno legli.
V   ponedeljek  je   bilo   treba zgodaj vstati, si pripraviti prtlja-go, se posloviti od svojih gostite-ljev in iti na slovesni zaključek srečanja.
V soli so nas dobro založili z malico in če smo dali zraven še tistp, kar smo dobili pri gostite-ljih, je bilo dovolj vsaj za tri dni. Poiskali smo si mesta v avtobusu in mahali prijateljem zunaj, spravljali in pisali naslove, ko pa je avtobus speljal, nam je šio kar malo na jok. Neka tovarišica je začela peti Jugoslavija in vsi smo ji pritegnili. Do Varaždina smo veselo peli. Tam smo si ogledali pokopališče, si zamenjali še zadnje naslove in se poslovili. Avto-busi so nas odpeljali v različne smeri.
Morda se še kdaj srečamo, morda bodo potovala med nami le pisma, morda ostane le spomin, ki ne bo ugasnil, spomin na prelepe tri dni med prijaznimi in gostoljubnimi Lepoglavčani.
META IN MATEJA OŠ TOMO BREJC
Mnenja o usmerjenem izobraževanju
Učenci menijo, da je usmerjeno izobraževanje zgrešerio. Većina učencev nima posebno dobrega mnenja o sedanjem izobraževanju. Nezadovoljni smo zaradi prenatrpanega programa, pomanjkanja prakse, prepoznega izhajanja učbenikov, zlasti za prvo generacijo »usmerjenčkov«, zaradi premajhnega poudarka na strokovnih predmetih...
Učni program je zelo obsežen in tako so učenci preveč obremenjeni. Učna snov je zgoščena na malo ur in to pov-zroča težave pri težjih predmetih, kjer bi bilo potrebno več časa za utrjevanje snovi. Sedem ur dnevnega sedenja za šol-skimi klopmi te povsem izmuči, in tako ti zmanjka moči in časa za udejstvovanje v raznih interesnih dejavnostih. Opravljanje proizvodnega dela je del učnega programa. Štirinajst dni oziroma tri tedne dela v delovni organizaciji je premalo, da bi človek lahko pridobil določeno delovno prakso. V soli je premalo poudarka na strokovnih predmetih, vse preveč je predmetov, ki ti pri samem pokliču ne koristijo in tako na delovni praksi, ko naj bi teoretično znanje prelili v praktično in si nabrali novih izkušenj, ne pokažemo zadovoljivih rezul-tatov. Nezadovoljstva z usmerjenim izobraževanjem so očitna. Upamo, da bodo s časom odpravljena in borno šolo končali z zadovoljstvom.
Darja
OO ZSMS SŠCRM Kamnik
Kako smo praznovali srednješolci
V SENŠRM (Srednja ekonomska naravoslovna šola Ru-dolf Maister) je letos zavel nov veter. Nova ravnateljica, veliko dijakov; v taki množici res ni bilo lahko pripraviti prireditve, s katero bi obeležili dan mladosti - praznik mladih Jugoslovanov. Prejšnja leta, ko je bila v stavbi le ekonomska in naravoslovna šola, je imcl vsak razred svojo proslavo, ki je trajala 15 ali 20 minut, potem pa se je vsa mno-žica preselila v drug razred in tako vse do takrat, ko je bil na vrsti zadnji razred.
No, letos pa to ni bilo mogo-če, saj se je iz Domžal preselila
še komercialna šola, tako da je sedaj kar 29 razredov. Zato se je šolska skupnost v sodelovanju z osnovno organizacijo mladine in šolskim društvom odločila pripraviti skupno prireditev, v kateri bo sodelovalo čim več dijakov in učiteljev. Za začetek so poslali med dijake anketo, s katero naj bi izvedeli, kako bi po-pestrili šolske prostore, še pose-bej veliko avlo. Pred leti so dija-ki s pomočjo članov likovnoga društva iz Kamnika poslikali je-dilnico in kuhinjo. Podobno so naredili tuđi z veliko avlo. V na-tečaju za izbiro slik, ki krasijo avlo, so bile izbrane štiri, ki so
Praznik KS Moste
Tuđi letos smo v Mostah pripravili vrsto prireditev ob 22. Juliju, prazniku KS MOSTE. Praznovanje želi ohranjati spomin na dogodke in trpljenje druge svetovne vojne, po drugi strani pa odpraviti poletno mrtvilo v KS. Zaradi dopustov ob koncu julija so prireditve, ki letos potekajo v znamenju petletnice Kultur-nega društva Moste, razporejene tuđi v juniju.
PROGRAM PRIREDITEV:
petek, 14. 6., ob 19. uri GASILSKA VESELICA, z ansamblom FRANCA MIHELIČA.
petek, 21. in sobota, 22. 6. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ pod SLIVARJEVIM toplarjem v SUHODOLAH
sobota, 22. 6., ob 20. uri v dvorani sole Moste PROSLAVA PETLETNICE KUD S SREČANJEM PEVSKIH ZBOROV (poleg domačega pevskega zbora sodelujejo še Domžalski oktet, Solidarnost iz Kamnika in pevski zbor iz Griz)
petek, 5. 7., ob 20.30 na trgu v Mostah, v primeru slabega vremena v dvorani. NASTOP DOMAĆIH GODCEV IN PRIKAZ STARIH DOMAĆIH OBRTI. Sledila bo veseloigra L. Novaka LJUBOSUMNOST, v izvedbi dramske sekcije KUD Moste.
sobota, 6. 7., ob 20.30 na trgu v Mostah, v primeru slabega vremena v dvorani REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN. Poleg domaćih dveh skupin sodelujejo še skupine Kamniška Bistrica, Lendava in Mengeš. Sledilo bo družabno srečanje
nedelja, 14. 7., ob 8. uri KOLESARSKI MARATON MOSTE 85, na progi Moste, Stahovica, Šmarca, Prcserje, Mengeš, Vodice, Cerklje, Komenda, Moste.
Vsi občani ste na naše prireditve toplo povabljeni!
DPO KS Moste
Slovo od osnovne sole
Večkrat mislim na svojo pri-hodnost. Nanjo ne gledam skozi rožnata očala, ampak se skušam sprijaznit z resnico. Za poklič sem se že odločila in se vpisala v srednjo šolo, čeprav sem nihala med več poklici. Ali je moja od-ločitev pravilna, se bo izkazalo sele čez nekaj let, ko bom podrobno spoznala svoj poklič. Saj osmošolci, ki smo skoraj še na pol otroci, ne vemo, kam nas lahko zanese življenje. Prav gotovo nam ne bo vse z rožicami postlano, saj našim staršem tuđi ni bilo.
Slovo od osnovne sole bo tež-ko. Ti občutki me že danes prev-zemajo. Ločila se bom od sošol-cev in sošolk - z večino za vedno - s katerimi sem šest let »drgni-la« šolske klopi in od učiteljev, ki so imeli precej težav z nami.
Koliko dogodkov se je spletalo in prepletalo v teh naših letih. Prestopila bom prag srednje sole. Tedaj se bo treba še bolj učiti, saj ne bo popuščanja. Vedno manj bo prostega časa. Ko bom v stiski, se bom spominjala zlatih osnovnošolskih dni. Po srednji soli se nameravam zaposliti in nadaljevati studij ob delu.
Ko se bom zaposlila, si bom ustvarila družino in topel dom. Takrat pa se bo zame pričelo enolično življenje: zjutraj služba, po službi bom hitela domov in skrbela za svojo družino. Upam, da bodo luč mojemu življenju dajali prav otroci, ki se bodo radi zatekali v moje naročje, saj tuđi jaz doživljam toplino svojega doma.
ŠAŠA MEJAČ 8 aOŠ Toma Brejca
jih avtorji tuđi sami prenesli na stene. Toda avle ne krasijo le slike, ampak tuđi cvetlični lonč-ki, ki so jih prinesli učenci. V samo prireditev so bili vključeni tuđi krožki, tako je recitacijski krožek pod vodstvom prof. Romšakove pripravil recital, likovni krožek razstavo likovnih del, fotografski krožek je vneto s fotoaparatom spremljal vso prireditev. Veliko je bilo tuđi športa in izobraževanja. Pomerili so se dijaki in dijakinje SENŠRM in SAŠ (Srednja agroživilska šola) v košarki in. odbojki, tovariši in dijaki v košarki in najboljši strelci v strcljanju z zračno pu-
ško. Dijaki in profesorji so si lahko ogledali tuđi amaterske filme in diase s Himalaje ...
Većina dijakov in učiteljev je bila zadovoljna s prireditvijo, saj so prijetno združili s koristnim. Tov. Jamšek, šolski psiholog in mentor šolske skupnosti pa meni, da bo naslednje leto še bolj-še, saj so bogatejši še za eno iz-kušnjo.
Će vas pot kdaj zanese proti SENŠRM, le vstopite in si oglej-te čudovite slike po stenah jn prijetno, z rožami okrašeno avlo.
D. G.
Izvršni odbor Društva upokojencev Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
1.  vodja okrepčevalnice
2.  2 natakarjev v okrepčevalnici
Pogoji:
-  gostinski delavec s strokovnim izpitom ali diplomo
-  2 leti prakse
-  3-mesečni poskusni rok
Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh po objavi.
Vsi prijavljeni bodo o iziđu obveščeni v 30 dneh po
preteku prijavnega roka.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih del pošljite na naslov Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5.
Podjetje za PTT promet, n. sol. o., Ljubljana,
TOZD PTT Domžale, n. sol. o., Domžale, 61230 Domžale, Ljubljanska 74
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoloćeh čas
dostavljanje PTT pošiljk na PTT enoti Kamnik
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
skrajšan program Ul ali končana osnovna šola Trajanje poskusnega dela je 3 mesece.
Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale.
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše drage mame,
babice, prababice, sestre,  svakinje
in tete
MARIJE ČADONIČ
iz Zg. Stranj 65
se iskreno zahvaljujemo vsem šorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, mamo pa pospremili na zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja. Hvala DO Stol in Društvu upokojencev za spremstvo s praporom in poslovilne besede. Iskrena hvala tuđi duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za petje ob slovesu.
Žalujoči: hčerke z družinami in drugo sorodstvo.
Stranje, Županje njive, Kamnik, Godič, maj 1985
Kviz ob 40-letnici osvoboditve
Člani zgodovinarskih krožkov kamniške občine so pripravili tekmovanje na temo NOB.
Sodelovale so štiri ekipe: OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Komenda-Moste in OŠ ZUIM. Vsaka ekipa je imela pet članov, za pravilen potek tekmovanja pa je skrbela žirija, ki so jo sestavljali učitelji.
Tekmovalci so morali odgovoriti na pet vprašanj, za vsak odgovor pa so si lahko vzeli 30 se-kund°časa za premislek. Na koncu je bil rezultat izenačen, zato so morale ekipe odgovarjati še na dodatna vprašanja - brez pre-misleka. Zmagala je ekipa OŠ Toma Brejca, drugo mesto si je priborila   OS  Komenda-Moste,
KAMNIŠKI OBČAN / 10. JUNIJA 1985
Pevski zbor Svoboda zDuplice
Gotovo petje ponazarja eno izmed najlepiih ilovekovih ob-čutij. V starih časih so ljuđje veliko peli. Tuđi med delovnim odmorom v tovarni, pred delom in ćelo med delom.
Današnji čas in s tem tuđi člo-vek petju ni naklonjen. Življenje se je toliko spremenilo, da skoraj vsakdo prijetne občutke v sebi raje zadrži zase. Noče jih pokazati sodelavcu, ne sosedu in ćelo prijatelju ne.
Pa vendar brez lepega petja ne moremo. Kakšni bi pa bili, če ne bi imeli smisla in časa za lepo besedo, lepo knjigo in glasbo. Ker so te vrednote redkejše, nam morajo biti toliko ljubše in s toliko večjim tekom bi morali segati po njih. S tištim člove-kom, ki mu ni do kulture, gotovo nekaj ni v redu.
Ob izteku preteklega leta in na letošnji kulturni praznik smo lahko prisluhnili petju novega dupliškega mešanega zbora Svoboda, ki ga vodi Stolov delavec v inventurni službi, France Spruk. Za Duplico, Stol in ćelo
kamniško občino je novi zbor velika pridobitev in zelo prijetna poživitev.
Pomenili smo se z niti tpde-setletnim zborovodjem Frahce-tom Sprukom. Zanimalo nas je, kako je sploh prišlo do ideje, da bi zbor nastal, kakšni so bili prvi začetki, kako je bilo potem in kako je danes.
France Spruk ima glasbeno izobrazbo in neizmerno veselje do lepe pesmi. Čeprav se je učil igrati na trobento in klavir, je že več let nosil v sebi željo po do-mačem zboru. Čeprav ima kot amaterski glasbcnik vedno do-volj ponudb za igranje v narod-nozabavnih ansamblih, se takega načina glasbenega udejstvovanja ni oprijel. Ni hotel postati obrtnik, glasbeni delavec za denar, ampak je hotel glasbene želje uresničiti na drug način. S pet-jem, kjer so neštete možnosti lepega in globokoobčutenega do-Življanja.
Pred nekaj leti se je France o novem zboru pogovarjal z Vid-marjevo Rezi, ki je že nekaj časa
Stolova upokojenka. Beseda je dala besedo. Pogovorila sta se-,da je v dupliškem Kulturnem domu harmonij. Mcnda bi se ga dalo uporabiti pri pevskih vajah.
Odločilnejša beseda je padla nekoliko kasneje, ko so se po neki vaji dramske skupine sešli Mavric Kotnik, Franc Pestotnik in France Spruk. Resno so se domenili, da bi poskusili zbrati nov pevski zbor.
Kar so se domenili, so potem tuđi skušali izvesti. Na Stolovih oglasnih deskah in po okolici so se znašla vabila, ki so skušala pritegniti nove pevce.
Prišel je dan prve vaje. Na va-jo je prišlo 12 ljudi. Med njimi je bila tuđi pevka. Na drugo ali tretjo vajo sta prišli dve pevki. Domenili so se, da bi poskušali pridobiti še nekaj pevk in da novi zbor ne bi bil moški, kot je bilo naprej zamišljeno, temveč mešani, ki dopušča še večje iz-razne možnosti in pevske do-sežke.    '
Novi pevci so z novim zborovodjem na prvi vaji štiriglasno zapeli akord, na vsaki naslednji vaji pa je bilo bolje. Gladko se-veda ni šio, posebno ne tištim, ki so mislili, da bo sodelovanje v novem zboru pač nekakšno petje za kratek čas, brez naprezanja za boljšim in čistejšim. Taki pevci so prišli na nekaj vaj in potem od namere odstopili. Svoje me-sto so prepustili resnejšim, tištim, ki so bili pripravljeni krepko delati in doseči temu primer-ne uspehe.
Za potrebe novega zbora je bil nabavljen nov klavir, ki ga je mladi zborovodja pričel takoj uporabljati, pevcem pa je bilo tuđi lažje zadeti pravo noto. Nekaj pevk, ki je prišlo na prvo vajo zbora in nišo do danes še nikoli manjkale in pevke, ki so prej pele pri kamniški Solidarno-
sti, vendar so se kasneje preselile k naši Svobodi, so za seboj potegnile še druge, moške in Ženske in pesmi, ki v začetku ni-kakor nišo šle, so kasneje lepo zapeli.
Vsi skupaj, pevci in zborovodja, so se dobro zavedali, da s povprečnostjo ne bodo prišli da-leč. Bodo pač pevski zbor, ki je nekoč nekaj pel. To skrb imajo še danes in jo bodo imeli tuđi v prihodnje.
Zapeti je potrebno v en glas. Soprani in tenorji morajo imeti pravo svetlost, alti in basi pravo globino.
France Spruk je danes z zborom zelo zadovoljen. Ne še tolo-liko s kvaliteto kot z izredno prizdevnostjo pevcev in tuđi z zelo rednim obiskom na vajah, ki je nekako 90 odstoten.
Pred koncem lanskega leta je bil v dupliškem Kulturnem domu prvi večji koncert našega mešanega pevskega zbora. Er-nest KvartiČ, ki mu ni do ničesar več na svetu kot do glasbe in je bil zborovodja prejšnjih dupli-ških zborov, je novi zbor izredno pohvalil. Po koncertu je rekel, da so pevci in zborovodja izredno prizadevni, zelo se trudijo za pravo izgovorjavo, izredno veliko jim pomeni prava melodika.
Franc Spruk je o stiku z dvorano rekel naslednje: »Na odru pesmi še ne zapojemo tako kot na vaji. Če kvaliteto na vaji oce-nimo z nekako 100, je v dvorani 80-85. Pomembno je, da nas ob-činstvo sprejme. Ne s fizično pri-sotnostjo, ker smo pač domaćini, temveč skozi pesem, ki mora iti v poslušalce. Pevci hitro začu-timo, kdaj nas ljudje sprejmejo. Ko je stik vzpostavljen, je tuđi nam lažje nastopati. Radi imamo kulturne poslušalce. Raje imamo dvajset takih, kot 100 nekulturnih. Ob slednjih tuđi mi
ne moremo peti.«
Kako je tuđi sicer France prišel do želje, da bi vodil pevski zbor? Njegov brat Emil, ki je nekaj let mlajši, igra v Ljubljan-skem radijskem orkestru, ki ga vodi Jože Privšek. Prav Emil, ki je študiral v Avstriji in Amcriki, je Francetu veliko pomagat in svetoval. To dela še danes. Če France ni povsem gotov, kaj naj napavi in kaj bi bilo bolje, vpra-ša brata Emila. Veliko se o tem pogovarjata. Frace skrbno zbira nove pesmi. Zaigra jih na klavir, v ušesih mu zazvone akordi, v mislih pa že sliši skupine svojih pevcev, ki bodo ta in ta del pesmi tako in tako zapeli. Če ne že ta teden, pa prihodnjega. Lepa pesem, narodna ali umetna, ima svojo zgradbo, vrednost in izpo-ved. V tem je veliko lepega.
Zato so novi, mladi pevci v zboru vedno dobrodošli. Čeprav bo leto ali dve njihov glas mlad in ne do kraja ženski ali moški, se bo z drugimi pevci zlil v soz-vočnost, kmalu pa postal tak,
kakršnega si zbor in poslušalci žele.
Će se hoče človek otresti vsakdanjih skrbi in težav in dati duška svoji notranjosti in mu je narava dala pevski posluh, potem bo ob petju užival in pozabil na vse drugo.
Na koncertu mešanega pevskega zbora Svoboda Duplica mi je neka pevka po končanem na stopu v dupliškem Interieru v pomenku rekla, da je ni večje sprostitve, kot je lepo petje.
Dupliški pevci so nas letos, lani in že tuđi predlani razveselili s prijetnimi nastopi. Tako tuđi na reviji pevskih zborov občine Kamnik ob letošnjem sloven-skem kulturnem prazniku. Za pesem, ki nam jo dajejo, morajo trdo delati. Dva večera na teden podarijo petju, pesmi in tuđi nam.
Tuđi z našim priznanjem in obiski na koncertih bo njihovo petje dobilo tišti pomen, za ka-terega se z vso močjo trudijo.
CIRIL SIVEC
i«
Sredi maja je imelo prvo slovensko pevsku društvo Lira, ki ga ie vrsto let vodi prot. Samo Vremšak, svoj redni letni koncert. Zapis o koncertu smo objavili v prejšnji številki Kamniškega občana, zraven pa zaradi tehničnega spodrsljaja objavili napačno fotografijo. Z opraviiilom pevcem in dirigentu Lire in bralcem, posnetek s koncerta objavljamo tokrat. (Foto: V. M.)
Sto let sole v Stranjah
Od tam pa so nas z živinski-mi vagoni odpeljali v kazensko taborišče v zahodni Berlin. Tam je bilo nekaj tisoč otrok. Bolehni otroci so tam kmalu pomrli, nekatere pa so zaprli v posebne sobe in jih tam zadušili s plinom. Njihova trupelca so morali nositi starejši otroci v peči, kjer so jih sežigali. Tako nalogo je imel tuđi moj brat Tone. Jaz sem bila v tem taborišču tri tedne, nakar so me spet odpeljali v Asnhaus, kjer sem ostala do konca vojne.
Spomini na to taborišče so strašni. Vsi otroci smo bili živi okostnjaki. Bili smo tako izčrpa-ni, da smo morali po vojni čakati še šest tednov, da smo lahko od-šli domov.
Proti domu smo se odpeljali z brzovlakom. Dobro se še spominjani, da smo se v Kamnik pri-peljali ob enajstih zvečer, iz Kamnika pa smo odšli proti domu kar peš. Presrečni smo bili, ko smo zagledali dom, pa čeprav požgan.«
Tuđi otrokom, ki so vojno preživeli doma, pri starših, se ni godilo dosti bolje. Tuđi ti otroci so občutili grozote vojne.
Bili so lačni, bosi, poleg tega pa so ves čas trepetali, kdaj jih bo sovražnik odpeljal, jim ubil očeta ali odpeljal mater in jim požgal dom.
Nekateri otroci so ostali ob požganem domu sredi najhujše sovražne vihre popolne sirote. . 15. avgusta 1942 so Nemci iz-selili vse družine talcev in patiza-nov. Pri tem je bilo izseljenih tuđi veliko otrok, ki soobisko-vali nato solo v taborišču.
Veliko žalosti se je nakopičilo. Vsi so želeli, da bi bilo trpljenja že konec. Otroci nišo imeli sole in vse je skrbelo, kako bodo za-mujeno nadoknadili. Le partizanska učiteljica Irena je poleti 1944 poskrbela, da otroci iz Crne le ne bi pozabili vsega.
V vojni ni bilo nikomur priza-nešeno. Med žrtvami so bili tuđi otroci. Pri Dobovškovih v Zaka-lu so Nemci in raztrganci v enem dnevu ubili mamo in dva otroka in jih nato vrgli v ogenj. Strahot-ni prizor je iz gozda nad nišo opazoval 10 letni Dobovškov France, ki je ostal brez doma,
brez matere, brez sestrice in bratca.
Tuđi Rebernikovi trije fantje Zorko, Cvetko in Vinko so bili Še skoraj otroci, ko so izgubili življenja; Nemci so jih obesili pred pošto v Kamniku.
Peter Prelesnik pa je že s 17 leti postal partizan. Za svojo hrabrost ga je med bojem odli-koval komandant Stane... in vse to se je v resnici zgodilo ta-krat, ko so se naši dedki in babice borili za našo lepšo bodoč-nost.
Devetega maja 1945 so tuđi v Stranjah dočakali svobodo. Ljudje so se z vseh strani vračali na svoje domove. Prihajali so izmučeni. Njihovi domovi so bili izro-pani, nekatere hišepožgane. Za hip je tega ali onega obšla žalost, toda brž se mu je zjasnil obraz, saj je spet doma, na svoji zemlji.
Steklo je novo življenje. Treba je bilo začeti misliti o vsem mo-gočem, tuđi o soli.
Pohiteti je bilo treba, saj so otroci v znanju veliko zaostali. Peter Prodnik je dal brezplačno prostor za zasilno solo, oba kra-jevna ljudska odbora (Stranje in Županje njive) pa sta nabavila zasilne klopi, miže in tablo.
Pouk se je začet že 5. junija 1945, na soli pa je bilo 243 učencev.
Na soli so poučevale: Angela Cerar, Ljudmila Casagrande in Štefka Pogačar.
skupino. Z adaptacijo je šola pridobila učilnico na podstrešju in vodovod.
V Sol. letu 1961/62 je biio na soli 251 učencev in 8 učiteljev. Leta 1962 je prišel na solo novi ravnatelj Slavko Šteblaj. Po letu 1963 je prišlo na soli do organizacijskih sprememb. Postopno se je ustavilo odhajanje boljših učencev v višje razrede osnovne sole v Kamnik.
Na višji stopnji so nastali sa-mostojni razredi. Šola je postala popolna osemletka. Tuđi tišti učenci, ki so do leta 1963 obi-skovali solo trikrat tedensko, so morali začeti obiskovati solo vsak dan. S priključitvijo Osnovne sole Gozd je postala Osnovna
šola Stranje centralna šola z eno podružnico.
Šola je zaradi velikega števila učencev delovala v izredno tež-kih prostorskih pogojih. Šolski odbor, učiteljski kolektiv in ravnatelj so si zato veliko let priza-devali za nove šolske prostore. Leta 1971 je bil dograjen novi del sole za kabinetni pouk na višji stopnji. Šola je s tem pridobila 9 učilnic, moderno šolsko kuhinjo, večnamenski prostor, knjižnico, telovadnico, upravne prostore in veliko igrišče. S tem je dobila šola dobre pogoje za delo. Razvile so se številne de-javnosti. Nekatere od njih že veliko let dosegajo lepe uspehe. ZGODOVINSKI KROŽEK OŠ Stranje
Glede izbire učne snovi so bile učiteljice prepuščene same sebi.
Snovi, ki je bila predpisana z začasnim učnim nacrtom, ni bilo mogoče predelati; vrzel v znanju je bila prevelika.
Učiteljice so še dolgo pripove-dovale, da s takim veseljem nikoli nišo učile, kot v tistih dneh.
Otroci so zelo radi hodili v solo, čeprav nekateri bosi, raztrga-ni in lačni.
Želja vseh krajanov je bila, da bi čimprej obnovili požgano solo. Prav vsak je bil pripravljen pomagati po svojih močeh; kmetje so dali les, vozili pesek, ostali so delali udarniško.
Pri obnovitvi požgane sole so
veliko pomagali tuđi pionirji. Nosili so opeko, delali malto, stregti zidarjem in opravljali še druga dela. Na plačilo še pomislili nišo.
Pa kako radi so se takrat imeli. Hinavščine in zavisti takrat nišo poznali. Kos kruha so si morali večkrat tovariško razdeli-ti, saj kruha takrat otroci skoraj poznali nišo.
Pionirji so pomagali tuđi pri obnovitvi porušenih domov in čest. Tuđi v okviru sole so se pionirji udctežili več pionirskih akcij. Pogozdovali so izsekane gozdove v Kamniški Bistrici in okolici. Udeleževali so se tuđi drugih delovnih akcij. Posebno sočutje pa so imeli do pionirjev, ki so med vojno postali sirote. Pionirska organizacija na soli je začela s sistematičnim delom v Sol. letu 1947/48.
Šolski obisk je bil slab. Učitelji so imeli z nekaterimi starši velike težave. Učenci, ki so želeli nadaljevati šolanje, so morali obiskovati pouk od 4. razreda dalje v Kamniku.
Leta 1952 je prišel na solo Vinko Dobnikar, kije bil ravnatelj do leta 1962. Že prvo leto službovanja je razvil številne de-javnosti: dramski, pevski, sa-djarski in vrtnarski, perutninar-ski in gasilski krožek. V nasled-njih letih so na soli ustanovili Šolsko zadrugo, ki je bila ena na-juspešnejših v Sloveniji. Leta 1954 so ustanovili tuđi folklorno
KOZMETIKA, PEDIKURA
IN
FRIZERSKI SALON
»EDITA«
Kamnik, Japljeva 4
Cenjene stranke obveščamo, da od začetka junija nudimo poleg kozmetičnih storitev tuđi frizerske (raznovrstne moderne frizure).
Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda od 13. do 20. ure; četrtek, petek od 6. do 15. ure.
Se priporočamol
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 81. letu
starosti zapustila draga mama,
stara mama in prababica
TEREZIJA VRTAČNIK
iz Srednje vaši 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenim delavcem ZD Kamnik za po-žrtvovalno zdravniško pomoč v času njene bolezni, Gasil-skemu društvu Srednja vas za spremstvo in poslednjo čast, govornici za ganljivc poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljcn pogrebni obred. Šc enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste našo mamo med njeno težko boleznijo obiskovali, ob smrti pa se ji poklonili v spomin.
Žalujoči: sinova Rajko in Vilko, hčerka Ko/ka z družinami ter ostalo sorodstvo
Srednja vas, maj 1985
4
Sprejem v pionirsko organizacijo
KAMNIŠKI OBČAN / 10. JUNIJA 1985
Noči in dnevi gorskih reševalcev
Piše Ferdo Cvetko
Tonetu Štritofu v spomin
Ustavili smo se pred gozdarskim domom na Kopiscih. »Tone, med Kočno in Grintovcem seje zgodila nesreća. Nujno je, zato pohiti.«
Obvestilo je sprejel popolnoma mirno, saj je bil žc vajen takšnih noćnih obiskov. V petindvajsetih letih reševanja je ob vsakem času odhajal v rcšcvalne akcije in dobro je poznal vsa gorska zakotja v Kamniških.
Bil je določen v jurišno skupino reševalcev, ki naj bi čimprej prišla do ponesrečenca. Nikdar, in tuđi danes ni spraševal, kdaj se vr-nemo.
»Gremo fantje,« je kmalu zakli-cal med vrati doma in se nam pri-družil. Bila je nedelja zvečer. V zraku je bilo še vedno čutiti soparo poletnega dne, čeprav se je po po-poldanski nevihti ozračje precej ohladilo.
Tema je bila kot v rogu in ranio je rosilo. Vsak čas se bo ulilo. Nismo imeli izbire in časa tuđi ne za premislek. Morali smo čim prej priti do Kokrskcga sedla, kjcr bi o nesreći izvedeli kaj več. Štirje mož-jc: Mihol, Ccne, Tone in Jancz smo molče hodili po razmočenem kolovozu proti Žagani peči. Zaradi teme smo bolj slutili kot videli drug drugega. Voda je z vsch strani drla na kolovoz in v čevljih smo kmalu začutili vlago.
V Koncu so včasih poletne noči tako lepe in mirne, da je pravi uži-tek preživeti noč na prostem, da-
nes pa je takšen trušč, da se komaj razumemo med seboj.
Tone hodi prvi in nekaj nerazumljivo godrnja. Pelerina mu v vetru frfota okrog telesa in v svet-lobi neprestanih bliskov je izgledal kot netopir.
»Č'navš sam zletu, te bo pa vetr udnesu,« ga je hudomušno zbodel Mihol.
Našeg Toneta smo imeli vsi radi, prav zaradi preprostega humorja. Nikomur ni ostal dolžan in tuđi Mihol je kmalu slišal svoje. »Tebe bo pa od foušarije raznes'v, k'bom est preh na Sed'l.« Prav razpolože-no smo se smejali in za hip pozabi-li, da je nocoj pred nami še dolga pot.
Ko bi vsaj nehalo deževati. Gr-menje je stresalo ozračje, strele pa so upodabljale čudovite splete gro-zečih, svetlečih se kač, med stena-mi Brane, Turske gore in Skute, ko smo že vsi premočeni ubirali stopinje po bukovju in melišču pod Kokrskim sedlom. Dežne kaplje so postajale ledeno mrzle in veter vse močnejši. Tuđi zadnji koščki oblc-ke so postali mokri.
»Prekleti dež! Zakaj v tem nc-mogočem vremenu hodimo po hri-bih in iščemo zadoščenje svojih ču-stev? Zakaj? Kdo je tišti, ki zahte-va, da v takšnem vremenu blodimo po tem kamenju, premočeni do kože, premraženi? Nikogar ni, ki bi nas obrnil nazaj v dolino. Nikogar! Hodimo zato, ker smo sami tako hoteli? Človeška duša je neiz-merljiv prostor, nikdar zadoščena. Ko si zadovoljen, hočeš še več. Naprej možje! Gorski reševalci smo. Poti nazaj ni. Nekje med Kočno in Grintovcem nas caka po-nesrečenec. Njemu je šc težje. Sam je in poškodovan. Pohitimo.«
V steno Kalške gore je silovito treščilo in v trcutnem siju bliska smo mislili, da se nad nami vsc podira.
Ura je polnoč. V koči je bedelo le nekaj planincev, prijateljev po-nesrečenkc. Na tleh so v trenutku nastale štiri luže, odcedek naših premočenih oblek. Okrepčali smo se in prcoblekli mokro perilo, bolj iz navade kot iz koristi.
Izvedeli smo, da ponesrečenka leži nekje pod Dolško škrbino. Po-noči in ob tem vremenu borno do tja hodili gotovo še tri ure. Naložili smo na ramena še dodatno opremo
Tovarna trakov in elastike TRAK Mengeš, p. o., Mengeš, Glavni trg 18
objavlja
prosta dela oz. naloge
več delavk za delo na tkalskih in pletilnlh strojih
Pogoji: končana osnovna šola; prednost pri sprejemu bodo imeli kandidati s končano strokovno Izobrazbo tekstilne smeri Ooločeno je poskusno delo.
Oelo je dvoizmensko In se združuje za nedoločen čas. Delavcem, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen družbeni standard.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo-
jev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov
DO TRAK Mengeš, Glavni trg 18.
0 izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni
izbiri.
in ponovno odšli v noč, na dež, proti Kočni.
Tone si je kot ponavadi, brez besed, prvi utovoril del gorskih no-sil. Nikdar ni hotel biti naslednji. Bil je garač med reševalci. Zanj ni bilo nikdar nič pretežko. Kadar je zakiel, smo vedeli, da ga nihče ne more ustaviti.
Hodimo previdno in v slutnjah iščemo stopinje na stezi, ki smo jo že tolikokrat prehodili ob vsakem času. Baterije gorijo le še toliko, da vidimo drug drugega, koristijo pa nič.
Ura je dve. Spuščamo se po travnati strmini proti Dolcem. Tu je stezi že v lepem vremenu težko slediti, danes pa je noč, dež in veter, na hrbtih pa nam visijo kovinska ogrodja gorskih nosil, ki se za-tikajo ob skale, kjer je najbolj ne-varno.
Ne govorimo veliko, vsak ima s seboj dovolj dela. Kadar kdo za-kolne, ostali prisluhemo, da »svete« besede izpove do konca. Bli-skanje in grmenje ne poneha, vmes pa sodra biča naše obraze. »Možje, ura bo kmalu tri. Po pripovedova-nju mora biti ponesrečenka tu nekje.«
Stojimo na melišču pod Kočno. Veter tuli, da se komaj razumemo. Kličemo in nihče se ne oglasi. Veter se je razdivjal v pravi vihar. Premočene obleke so kot ledeni oklepi viseli na naših telesih. Molče smo iskali vsak v svoji smeri in se znašli na snežišču pod Grintavcem.
»Tu je!« Tone jo je prvi zagle-dal. Imel je izredno bister vid, to nam je mnogokrat dokazal.
Obstali smo. Nismo več čutili mraza. Ob pogledu na negibno tc-lo smo postali pretreseni vojščaki, v boju s časom in vremenom, za življenje človeka, ki je pomoč še potreboval. Mlada Mojca je s hudi-mi poškodbami tu ležala že dva-najst ur. Le kako je preživela mrzlo noč pod milim nebom. Pomagati človeku v takšnih razmerah je izredno težka naloga.
»Danes je vse proti nam,« je za-skrbljeno razmišljal Tone. Hiteli smo, toda dež je vsak kos suhe obleke takoj razmočil. Mojca je bila v težkem stanju, podhlajena. Hotela nam je nekaj povedati, pa ni zmogla. V hudem neurju smo jo naložili na nosila in upali, da bodo drugi reševalci kmalu prišli. Pot v dolino bo dolga več ur, zato smo z nosili krenili proti bivaku pod Kočno.
Medtem se je zdanilo. Garali smo že deset ur. Naše nismo več mislili. Mojca je mirno ležala na nosilih, nas pa je njeno stanje hudo skrbelo.
Bili smo že v blizini bivaka. Počivamo. Sklanjamo se nad nosila in jo tiho kličemo. Odprla je oči in nam vzbudila upanje. Tone je njeno glavo dvignil v svoje naročje in poln upanja rekel:
»Sam d'smo jo r'šil. To je za m'ne največje zaduščejne.«
Bil je srečen, pa mi tuđi.
Toda v tem trenutku je Mojca počasi zaprla oči in Tonetu mirno obležala v naročju.
Vsi smo obnemeli. Tone ni mo-gel skriti svoje velike prizadetosti. Gledali smo drug drugega, med znojem in kapljami dežja pa so se nam skrivale solze. Ljudje smo.
Dež se je konćno izlil in predno smo Mojco prinesli v dolino, so se tuđi obleke na nas posušile,
CENE GRILJC
40-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč
Taborišče »Mauthausen« v Avstriji
Samo nekaj tednov po okupaciji Avstrije leta 1938 si je vodja SS-Himler z visokimi funkcionar-ji ogledal kamnolome v Mautha-usenu z namenom, da tu postavi-jo koncentracijsko taborišče.
Iz Dachaua so pripeljali prve jetnike, ki so začeli graditi osrednje taborišče v takrat zasedeni Avstriji.
Poleg taborišča je tako začel delovati zloglasni kamnolom »Wienergraben« s posebno zna-nimi 186 stopnicami, na katerih se je pod težkim bremenom zru-šilo v smrt na tisoče jetnikov, saj
dni pred osvoboditvijo krenil transport iz Dachaua s 4800 jetni-ki, od katerih je prispelo le še 180 živih.
Mauthausen je imel 42 podruž-nic, najstrašnejše so bile Gusen I in II, Melk, Kalk, Zement in Ljubelj na obeh straneh sedanje-ga predora. 5. maja so taborišče osvobodili Amcričani.
Po razpoložljivih podatkih je šio skozi taborišče okoli 335 tisoč jetnikov, med njimi 30 tisoč Ju-goslovanov. Umrlo je 121.1 dl jetnikov, od tega 12.800 Jugoslo-vanov.
Franz Ziereis, komandant ta-borišča, je na zaslišanju v osvo-bojenem taborišču med drugim izjavil, da je osebno ubil morda
so morali iz tega kamna graditi obzidje in druga upravna poslop-ja taborišča.
V taborišče so pošiljali jetnike iz vse Evrope s pripombo, da je vrnitev nezaželena.  SS-ovci so brutalno   likvidirali   pripadnike rdeče    armade,    jugoslovanske partizane, borce španske držav-Ijanske vojne, Žide in antifašiste drugih narodnosti.
Mauthausen je bilo moško taborišče, sele proti koncu vojne je prišlo vanj nekaj tisoč žensk.
V  neposredni blizini taborišča ob Donavi je bila osrednja bol-nišnica, v kateri je izvajal posku-se z injekcijami zloglasni zdrav-nik Kresbach, kot tuđi v 25 km oddaljenem gradu Hartheim pri Linzu.
Posebnost taborišča je bil »zid tožbe« kjer so jetniki čakali na sodbo in bili ustreljeni po nekaj dneh bivanja v taborišu.
Mauthausen je bilo zadnje taborišče, kamor so se v letu 1945 stekali številni transporti iz drugih evakuiranih taborišč Nemči-je. Nenapovedano so prihajali številni transporti, v katerih je bilo tuđi po več sto mrtvih žensk, otrok in moških. Tako je npr. 8
okoli 4 tisoč ljudi, pošiljajoč jih v takoimenovano »Strafkompa-nie« kjer je vsaka noč umirala množica ljudi. Po nalogu Heiric-ha je bil osebno navzoč ob ekse-kuciji nad 320 Poljaki leta 1940 in često je osebno streljal, ker so »volksdeutscherji« slabo merili. Nekaj tisoč jih je pobil Bachmei-er v Mauthausnu, prav toliko pa tuđi Seidler v Gusnenu. Imel sem nalog da poženem v zrak ves Gusen I in Gusen II v predorih z jetniki vred, zlasti, če bi se pre-več približali Rusi.
Taborišče Mauthausen je danes spominski muzej. Tu so postavljeni spomeniki 15 držav, med njimi tuđi spomenik žrtvam Jugoslavije.
Vsako leto 5. maja so tu spo-minske slovesnosti delegacij teh držav.
Taborišče »Auschvvitz I in Auschvvitz II-Birkenau-Poljska
Okoli 50 km zahodno od mesta Krakov leži mestece Oswiecin -Auschvvitz, kjer je od leta 1941 delovala največja »tovarna mrli-čev« v zgodovini človeštva.
Osrednje taborišče I s podružnico II Brzezinka-Birkenau je začelo delovati 14. junija 1940, ko so prišli prvi jetniki iz Poljske. V okolici je delovalo še 30 manjših podružnic.
Jetniki so bili večinoma poljske narodnosti in Židje iz vseh dežel Evrope. Transporti Židov so začeli prihajati spomladi 1942. Bili so sproti zaplinjeni in sežgani v krematorijih ali na prostem v izkopanih jamah. Zaplinjevanje so izvajali s »cvklonom B« v posebnih prostorih velikosti 200 m2. Strupeni plin je povzročal smrt že po 15 oz. 20 minutah. Za zastru-pitev do 2000 ljudi v eni čelici je zadostovalo 6 do 7 kg tega stru-pa. V plinskih celicah so tako dnevno usmrtili tuđi do 80 tisoč ljudi. Jetniki, imenovani »nebeski odred«, ki so sodelovali pri zastrupljanju in sežiganju trupci, so bili po določeni dobi tuđi zaplinjeni in sežgani v krematoriju.
V osrednjem taborišču je delo-val en krematorij, v taborišču Birkenau pa štirje, v katerih je gorelo po 20 peči za sežiganje trupel.
Po prihodu transportov z jetniki na razkladalno rampo je SS izvajal selekcijo ljudi. Običajno je bilo 70 do 80 odstotkov ljudi poslanih skozi vrata smrti v taborišče II, od koder se nišo več vrnili.
Med najbolj osovraženimi imc-ni in krvniki tega taborišča so bili komandant taborišča Rudolf H6ss, povejnik gestapa Grabner, zdravnika Clauberg, ki je izvajal poskuse sterilizacije na jetnicah in dr. Mengele, ki je izvajal poskuse dednostnih lastnosti pri otrocih dvojčkih, pri pritlikavcih itd.
Prvi jugoslovanski jetniki v letu 1941 so bili Slovenci iz zapo rov Begunje, Celja in Maribora. Po nekaterih podatkih je bilo v Auschvvitzu okoli 24 tisoč Jugo-slovanov, umrlo jih je okoli 4 tisoč.
Pred prihodom Rdeče armade januarja 1945 so nacisti večji del jetnikov evakuirali na dolgo pot v osrednjo Nemčijo, proti drugim taboriščem. Na tisoče jetnikov je bilo na tej poti ustreljenih ali pa so umrli od mraza, utrujenosti in Iakote.
Urbanizem, šola, društveni prostori
Pod tem naslovom sem skušal v predzadnji stevilki Kamniske-ga občana na kratko predstaviti trenutno stanje v KS Moste. Čeprav se mi zdi nelogično, vseeno dajem nekaj pojasnil k temu članku.
Ker sedaj poteka javna raz-prava o dolgoročnem razvoju do leta 2000, sem drugi del članka namenil dolgoročnemu razvoju KS Moste. Mislim, da je tako pravočasno planiranje več kot potrebno, saj prav v Mostah ugotavljamo, da smo edina KS, ki si je sama zgradila solo, gasil-ski dom, zbiralnico mleka... Morda bi s pravočasnim planiranjem lahko dobili več sredstev od tam, kjer se za take namene zbirajo.
Če govorimo o dolgoročnem razvoju Most, ne moremo mimo preskrbe, saj smo že za tekoče
srednjeročno obdobje planirali povećanje trgovine. Istočasno z rezervacijo zemljišča ob soli smo rezervirali tuđi zemljišče za raz-širitev trgovine za oddelek z me-šanim blagom, razširitev bifeja za tople malice in stanovanji v vrhnjem delu. Takrat nam je predstavnik Kočne povedal, da je poslovalnica v Mostah med najbolj prometnimi.            .      s
Trgovina v Mostah je bila zgrajena pred dvajsetimi leti in se bo morala, ne glede na razpo-ložljiva sredstva, do leta 2000 temeljito prenoviti. Zato sem med razmišljanjem o planiranju pod preskrbo dobesedno napisal:
»Sedanja trgovina ne ustreza več svojemu namenu. Kvaliteta postrežbe je slaba, okolica zane-marjeria. Poseben problem predstavlja bife, ker ista trgovka stre-že v bifeju in pri kruhu. Za nor-
malno in kulturno postrežbo je nujna povećava trgovine, kot je bilo to predviđeno že v seda-njem srednjeročnem obdobju. To je povećanje za oddelek z mešanim blagom in za oddelek toplih malic, ker bi bilo z ozirom na ugodno lokacijo trgovine v korist predvsem investitorju.«
Prva dva stavka sem napisal na podlagi kritike, ki sem jo slišal tako na predsedstvu KO SZDL, kot tuđi na svetu KS. Tam so kot na neurejeno okolico, bile izrečene kritike za prazno embalažo, ki se nabira za trgovino. Želja po ureditvi bifeja za tople malice pa je bila izražena s strani nekaterih obrtnikov.
Napisal sem torej brez ovin-kov tisto, kar sem pravzaprav slišal v samoupravnih, organih KS, kamor smo pred dvemi leti vabili tuđi predstavnike trgovi-
ne, pa se našemu vabilu nišo odzvali.
Čeprav razumem zaposlene v trgovini, da so zaradi težav ob-čutljivi na kritiko, pa vseeno ne morem razumeti, da so si izmislili veletrgovino, ki si jo jaz želim. Potrošnike pa pošiljajo va-njo v Kamnik (čeprav je tuđi tam nimajo), Kranj in Ljubljano, kot da potrošniki nimajo družin in drugega dela. Vidim pa veliko sokrajanov, kadar me Zanese pot, v trgovini v Komendi, Du-plici, predvsem pa v Mengešu, Preserjah in Domžalah. Pritožu-jejo se, da promet upada. Zakon ponudbe in povpraševanja je jasen. Če promet upada, moraš povećati ponudbo. Prav zato se trgovci zunaj naših meja tako trudijo, ker so odvisni od ponudbe trgovine oziroma svojega dela.
Pri vsakem delu je, razumljivo, veliko težav, na žalost pa te potrošnika ne zanimajo, komer-cialni odnosi so pač neusmtljeni. Trgovci bi morali poznati pravila pošlo vrij a.
Zdi se mi nenormalno, da so trgovke v Mostah nekako proti razvoju svoje trgovine. Boljša trgovina končno pomeni lažje delo, več prometa, več dohodka, kar se na koncu odraza v več zaposlenih in večjih plaćah, zaradi katerih končno hodijo v službo.
Namen članka ni bil kritiziranje obstoječega stanja, ampak najboljši namen, da bi s planiranjem do leta 2000 v skladu s po-trebami urejevali tuđi preskrbo.
Toliko še o preskrbi Most. V bodoče pa o tem ne mislim več razpravljati, saj je to končno problem potrošniškega sveta in TP Kočna.                       V. O.
Aktiv mladih zadružnikov Kamnik
vabi
na veliko vrtno
veselico
v petek, 21. junija 1985 ob 21. uri na športnem igrišču v Vrhopolju. Igral bo ansambel Fran-ca Miheliča. Caka vas bogat srečolov.
VABUENI!
DO GP PLANIKA Kamnik, Titov trg 4 nudi honorarno delo upoko-jenki 2 uri dnevno. Informacije pisno, ustno ali na tel. 831-451.
VKLJUČITE OTROKE V ALPSKE SOLE SMUČANJA
Vse, ki se želijo vključiti v organizirano vadbo smučanja vabimo, da vpišejo otrokc, stare 7 do 10 let. ki žc samostojno smučajo in so obiskovali vsaj dva smučarska tečaja (začetnikov ne sprejemamo) v alpske smučarske sole v smučarskih klubih in itruštvih v Stranjah, Crni, Nevljah, Komendi in Kamniku. PodrobnejSe informacije prejmejo v društvih.
V Kamniku je zbor in pričetek vad-be alpske sole v petek, 21. junija ob 18. uri na stadionu v Mckinjah.
SK Kamnik
Alpska sekcija
-sm-
5
KAMNIŠKI OBČAN / 10. JUNIJA 1985
Jubilej društva upokojencev
Društvo upokojencev Kamnik je bilo ustanovljeno 2. aprila 1950 kot podružnica in je pokrivalo celotni predel sedanje kam-niške občine. Od tedaj je preteklo že kar 35 let, ko društvo de-luje in se uspešno vključuje v reševanje upokojenske problematike. Ves čas od obstoja dalje, so se organizacijske oblike delovanja društva prilagajale neposrednim nalogam in zahtevam časa, tako da danes društvo upokojencev v Kamniku krepi neposredne vezi med člani in aktivnim družbenim življenjem.
Petintrideset let ni dolga doba, pa vendarle tako dolga, da je mogoče dodobra pugnati koreni-ne v sistemu upokojenske organizacije in njene problematike. Društvo danes v resnici pomeni za mnoge člane organizacije, kjer uresničujejo svoje življenje in potrebe. Nad 3500 upokojencev iz občine Kamnik je danes vključcno v društva pokojencev Kamnik, Komenda in Motnik-Špitalič. Kamnik sam povezuje nad 2000 članov. V vseh dru-štvih je vključeno nad 70% upokojencev, ki tako ali drugače so-delujejo z društvom, se aktivno udeležujejo mnogih organiziranih dejavnosti, mnogi med njimi so prizadevni in marljivi obliko-valci društvenega življenja.
Proslaviti 35. letnico dela in pri tem pokazati na ustvarjalnost in kreativnost upokojencev je bila osrednja naloga prirediteljev tedna upokojencev. Ta naloga je
društvenega življenja. Obisko-valci so s posebno pozornostjo pregledali vse razstavljene slike in druge razstavljene predmete.
Delovni razgovor na temo »in-validsko-pokojninska problematika« je bil polno obiskan. Zani-mivo je bilo slišati osnovne zna-čilnosti veljavne zakonodaje s tega področja, enako zanimiva pa so bila konkretna vprašanja, ki so jih člani društva-upokojenci postavljali predstavnikom SPIZ Slovenije predsedniku Zvezc društev upokojencev Slovenije. Časa je zmanjkovalo, ker je bila neposredno za tem pogovorom že druga prireditev, pa vendarle so na postavljena vprašanja dobivali dokaj jasne in konkretne odgovore. Na nekatera vprašanja ni bilo mogoče takoj odgovoriti, pa je zato SPIZ že v nekaj dneh dal pismeno odgovorilo društvu.
Srečanje z jubilanti, 80,90 in starejšimi člani ter zlatoporočen-ci, je bilo izredno prisrčno in v razgovoru so rekli, da bi taka srečanja prirejali vsako leto. Mnogi med njimi so obujali spo-mine na prva leta delovanja društva, saj so nekateri bili tuđi kre-atorji in odgovorni delavci v društvu upokojencev Kamnik, so doživljali prehojeno pot in se ve-selijo vsakega napredka društva tuđi v sedanjem obdobju.
Literarno srečanje v ponede-ljek, 20. maja, bo marsikomu ostalo v prijetnem spominu. Koliko literarnoga bogastva, koliko čustvenega izražanja avtorjev pi-
Udeleženci spremljajo kulturni program na svečani seji,
bila v celoti izpeljana v skladu s programom teh prireditev. Izvršni odbor društva in koordinacijski odbor v Kamniku sta imela polne roke dela z organizacijo tako številnih po vsebni bogatih prireditev.
Športna srečanja v tednu upokojencev na raličnih športnih po-dročjih (v batinanju, streljanju, šahu in kegljanju) so prinesla društvu kar 7 pokalov. Takih in podobnih srečanj si poleg šport-nikov-upokojencev želijo tuđi drugi člani društva, ki s ponosom spremljajo svoje prijatelje in znance.
Razstava likovno-slikarskih del in starin pomeni za društvo moralno spodbudo za v prihod-nje. Kritične pripombe in misli obiskovalcev, mnogi so jih zapisali v knjigo obiskov, pa pome-nijo potrditev dosedanjega dela in nalagajo društvu nalogo, da s takimi in podobnimi prireditva-mi nadaljuje. Veliko zanimanje je veljalo tuđi delnemu pregledu
sane besede; toliko, da skoraj ne bi mogli verjeti v tako bogato zakladnico lepe slovenske besede vseh nastopajočih. Literarno srečanje je bilo posrečeno, spremljanega s harmonike, glas-beni trio upokojencev, Kati in Štefke in mojstrom citer Vidica. Svoja dela je čitalo skoraj 30 nastopajočih upokojenk in upokojencev ter osnovnošolcev. Prijavljenih je bilo še veliko več del, ki pa jih zaradi časovne stiske ni bilo mogoče uvrstiti v program. V bodoče bi bilo smotrno razmisliti, kako vključiti še druge in kako organizirati podobna srečanja.
Osrednja prireditev je bila slo-vesna seja in družabno srečanje upokojencev. Vrsta nastopajočih z bogatim kulturnim programom je dostojno proslavila 35-letnico društva. Tik pred začetkom proslave je izza oblakov pokukalo sonce in organizatorje ohrabrilo, da so vse obiskovalce, skoraj 200 jih je- bilo, povabili na dvorišče,
kjer je bilo neprimerno več prostora in zraka.
V  začetku je imela kamniška godba   na   pihala   promenadni koncert, ki je vrvež na dvorišču še povečal.  Predsednik društva upokojencev Kamnik Stane Sim-šič je orisal prehojeno pot društva, spomnil na uspehe v dru-štvenem življenju in opozoril na nekatere probleme in težave, ki spremljajo upokojence, nakazal pa je tuđi usmeritve dela z upo-kojenci v naslcdnjem obdobju.
V  kulturnem delu so sodelo-vali;   godba   na   pihala,   ženski zbor, glasbcni trio upokojencev, kamniška ljudska umetnica Kati in   sestra   Štefka   ter   številni drugi.
Nov društveni prapor je s krajšim nagovorom razvil prizadevni društveni delavec, pod-predsednik društva Slavko Šu-štar. Spominski trak občinskega sindikalnega sveta, ki je bil tuđi mentor in pokrovitelj »tedna upokojencev« od 17. do 25. maja je na prapor pripel njegov predsednik Franc Sikošek. V priložnostnem nagovoru je potr-dil pomen upokojenske organizacije, opozoril na velik delež, ki ga upokojenci dajejo na različnih področjih in povdaril, da se družbena skupnost odločneje zavzema za hitrejše reševanje gmotnega položaja upokojencev.
Praporščak društva Tone Mo-dic je nov društveni prapor prev-zel v varstvo in obljubil, da ga bo častno nosil na vseh priredi-tvah. Prispevke za zlate žebljiške je darovalo 29 upokojencev.
Predsednik društev upokojencev Slovenije tov. Batagelj je z veseljem ugotovil, da se društva upokojencev širom po Sloveniji uspešno uveljavljajo, mednje sodi tuđi kamniško drušvo.
Podpredsednik zveze društev upokojencev iz Domžal tov. Ce-rar je prinesel pozdrave kamni-čanom in jim zaželel še velikih uspehov.
V spomin na 35-letnico je društvo posadilo v parku na dvorišču lepo drevo - lipo. Spominsko drevo je posadil Anton Korbar najstarejši   predsednik   društva, ki letos slavi 8/-letnico rojstva.
Ob tej priliki je predsednik društva podelil spominska knjižna darila nekaterim prizadevnim društvenim delavcem in se jim zahvalil za njihov prispevek, ki ga dajejo društvenemu življenju.
Po slovesnosti je bilo družabno srečanje vseh upokojencev in gostov. Veselega razpoloženja ni skalil niti dež, ki je kmalu po koncu svečanosti začel zopet padati.
Sprejema, ki ga je priredit predsednik občinske skupšĆine Anton Ipavic ob zaključku »tedna upokojencev« v petek 24. maja so se udeležili vsi odgovorni predstavniki skupščine, izvrš-nega sveta in družbeno političnih organizacij občine. Sprejem je bil tuđi priložnost za pogovor in za to, da so se predstavniki društva upokojencev zahvalili montorju in pokrovitelju vseh prireditev občinskemu sindikal-nemu svetu, za moralno in mate-rialno pomoč.
St.
Dan lovcev
Kozorog Kamnik in Turi-stična poslovna skupnost Kamnik bosta s sodelova-njem vseh lovskih družin občine Kamnik pripravila v so-boto, 15. 6. 1985 ob 10. uri dopoldne v Kamniški Bistrici pri Jurjevi koči zabavno prireditev »dan lovcev«. Program za vse: lovski krst, tek-movanje v kuhanju srnjako-vega golaža, nagradno stre-ljanje na bežečega fazana in na skrito tarčo, obiskovalci bodo doživeli lovski ropot, na programu bodo tuđi lovske smešnice, ves čas pa bo pri-sothe zabaval zabavni ansam-bel. Prireditev bo zaključila »teden divjačine« v Kamniku v restavraciji Planinka, ki ga organizira Planinka od pone-deljka, 10. 6. do sobote, 15. 6. od 10. do 22. ure vsak dan. Na jedilnem listu so razne lovske specialitete. Vabljeni.
Super
moto
slalom
Osnovna organizacija Moto touring klub Kamnik je organizirat v nedeljo, 26. maja, super moto slalom na odse-ku Steletove ceste od Viatorja do SKG. Moto slalom, po principu vožnje med keglji na čas, je bil posvećen mesecu mladosti, memorialu Mirana Moćnika, 40-lctnici AMD ter 10-let-nici obstoja Moto touring kluba.
Moto slalom je bil po obsegu doslej od vseh prejšnjih najvećji, saj je bilo prijavljenih kar 88 tekmovalcev v šti-rih različnih kategorijah, tako tistih z najlažjimi kot tistih z najtežjimi mo-tornimi kotesi. Tekmovalci so bili iz vseh koncev Slovenije, dva sta prišla tuđi iz sosednje Hrvaške.
Zanimanje ljudi za prireditev je bilo zelo veliko, saj se je ob tekmovalni progi kar trio ljudi, ki so občudovali voznike in njihove atrakcije s polno spretnosti pretkanih trcnutkov v »boju« s keglji za dragocenc sekunde. Gledalcev je bilo okoli 2000. K veliki udeležbi gledalcev je pripomoglo lepo vreme, ptcdvsem pa športni duh Karnničanov, ki jim je ostal še iz ča-sov, ko so bile v Kamniku še prave dirke.
Mladi in ostali člani MTC si priza-devamo, da bi nadaljevali tradicijo moto športa v Kamniku, to pa borno dosegli le s takimi in podobnimi pri-reditvami. Seveda pa borno tako široko zastavljenc cilje speljali le, će bo več posluha za motorizem ter moto šport nasploh s strani AMD Kamnik ter ostalih ustanov, na katere je vezano delovanje moto touring kluba Kamnik.
Rezultati; do 50 cem:
1.  Gregor Gorec AMD Domžale, 2. Rok Gregorc AMD Domžale, 3. Pa-vle Šuštar, AMD Lukovica,
4. Brane PREZELJ MTC Kamnik
od 50 do 250 cem:
t. Bernard Urbanija AMD Lukovica,
2.  Simon Aubelj AMD Brezice, 3. Sandi Spruk AMD Lukovica;
od 250 do 650 cem:
1. Peter Verbič AMD Domžale, 2.
Brane  Rokavec AMD Trebnje,  3.
Janko Štefe MTC Kamnik;
nad 650 cem:
1. Brane Prezelj MTC Kamnik, 2.
Janez Trosenik  AMD' Trebnje,   3.
Metod Marčun AMD Domžale, 5.
Emil Ermen MTC Kamnik;
Ekipno:
1. Domžale, 2. Lukovica, 3. Kamnik/
4. Trebnje, 5. Mengeš
Brane Prezelj
Stari avtomobili in nasadi bodečih než
Ne vem več natančno, kje se je pravzaprav začelo. Menda je bila ena prvih tista stara škoda pred vilo in pekarno na Kranjski cesti. Reva je samevala in samevala, dokler ni ostalo od nje le še nekaj rjastega železja. Mimoidoči so izrabili njeno starost in nemoč in jo po gorenjski umni navadi spremenili v pri-ročni center za nabavo avtomo-bilskih delov znamke škoda... Po številnih prošnjah občanov, naj se vendarle nekaj ukrene, se je je nekdo usmilil in jo zaž-gal! Toda kaj, ko ni hotela v celoti zgoreti, njeni še bolj v nebo vpijoči posmrtni ostanki so še dolgo klicali pod modrino kamniškega turističnega neba.
Zgodba je seveda zanimiva, saj se je pojavilo še nekaj po-
dobnih avto-nabavnh centrov. Dva sta na Kranjski cesti 4c, eden na Bakovniku ob otro-škem vrtcu... seznam pa prav gotovo ni popoln in tuđi ne do-končen.
Možno je, da imajo tisto ko-reto na Bakovniku tovarišice za učni pripomoček pri moderni prometni vzgoji otrok ali pa, da jo bližnji stanovalci bloka upo-rabljajo v turistične namene kot tujske sobe. Ne vem. Jasno pa mi je, da je na Kranjski cesti postalo dvorišče eno veliko smetišče. Rjasti ostanki avto-mobilov so ne le velika nevar-nost za malčke, temveč tuđi za psihofizični higienski minimum stanovalcev, ki sicer redno pla-čujejo vse komunalne dajatve!
Močno se bojim, da bi se ponovila nadvse poučna zgodba o
škodi, ker bi v primeru, da bi se kdo spomnil zažgati ta avto-mobila, lahko zgorelo še kaj drugega..., kup nametanih gnijočih desk in seveda nekaj podganjih gnezd poleg, če sta-novanj in stanovalcev v bloku tik naštete krasote niti ne šte-jemo!
No, možnosti te sorte so sko-rajda ničelne, ker kot vidim nihče ne ukrepa ne tako ne drugače, pa naj se piše, prosi ali opozarja. Naše mesto je tako ali tako vedno bolj umazano, razdrapano in zanemar-jeno.
Otroška igrišča so pa sploh sijajen vzgojni pripomoček za vzgojo ljudi, ki bodo Uveli v teh nemogočih razmerah. Edi-no res urejeno sprehajališče so le še naše Žale! Te so takore-
koč edina res prijetna, vedno pokošena in zasajena zelenića. Tam vidite, dragi občani, borno slej ko prej gledali, če bo to seveda še možno, kako lahko skrbijo tišti, ki so za to odgovorni in pristojni, za naše oko-Ije, ki naj bi bilo delovnega člo-veka vredno. Kdo so ti, ki so pristojni za košenje trave po ze-lenicah, za sušenje luž po blatnih otroških igriščih, za odvaža-nje odsluženih avtomobilov, pokvarjenih gugalnic... in morda tuđi za zasaditev nekaj skromnih cvetic v našem me-stu, pa ne vem. Morda bi jim veljalo predlagati, da bi name-sto tistih nekaj vrtnic letos zasadili kar nekaj bodečih než, kar bi splošnemu izgledu našega mesia še najbolj ustrezalo! meščan Urban
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje na podlagi sklepa seje Odbora za gospodarjenje v stanovanjskem gospodarstvu z dne 29. 5. 1985 naslednjo
javno dražbo
s pisnirtii ponudbami za odprodajo
praznega neobdelanega podstrešja
v stanovanjskem bloku Groharjeva 4 v IV. nadstropju v Kamniku, ki meri z upoštevanjem faktorja mansardnosti 35,90 m2.
Izklicna cena je 436.432.50 din.
Interesenti morajo pred odpiranjem ponudb obvezno položiti kavcijo v visini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Podstrešje se ne da urediti v posebno stanovanjsko enoto.
Kupee mora kupnino poravnati v roku 30 dni po pravno-veljavnosti pogodbe.
Kupee nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »Javni natečaj -odkup podstrešja« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 1. 7. 1985 ob 9.30 v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8. Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o. Kamnik
Delavski svet Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik
objavlja
na podlagi 101. člena statuta DO SKG
javno licitacijo
za prodajo
stroja za zvijanje pločevine
Izklicna cena je 150.000,00 din.
Prometni davek in vse stroške v zvezi s prodajo nosi kupee.
Družbenopravne osebe imajo prednost pri nakupu.
Licitacija bo v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG, p. o. Kamnik, Steletova 8, v petek, 28. 6. 1985, ob 8. uri.
Ogled osnovnega sredstva je vsak dan od 13. do 14. ure ražen sobote in nedelje na sedežu DO.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje in tete
IVANKE LAMPIC
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za nesebično pomoč v času njene težke bolezni. Hvala so-stanovalcem Zupančičeve 6, njenim sosedom iz Žebljarske in Medvedove ulice ter našim prijateljem za podarjeno cvet-je, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci i. družinami in ostalo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, maj 1985
ZAHVALA
V 84-. letu življenja je odšla od nas naša draga mama, babica in prababica
ANA RAKAR
iz Smarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z na-mi,  nam  pomagali,  mami  podarili cvetje in jo spremili k počitku. Pri-srčna zahvala osebju Doma upokojencev Kamnik, šmarskim pevcem in prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira iz Kamnika za lepo zapete žalostinke. Prav lepa hvala tuđi g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Tone, hčerki Marica in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Šmarca, Snovik, Breginj, maj 1985
6
KAMNIŠKI OBĆAN / 10. JUNIJA 1985
Po sklcpu Izvršnega sveta SO Kamnik je bil pravilnik o mcrilih in postopku za dodcljevanje sredslev za odpravo posledic naravnih nesreč in izrednih okoliščin na območju občine Kamnik dan v eno-mesečno javno razpravo. V tem času so bile dane edino pripombe Sekrctariata za občo upravo, katere so bile dclno upoštevane pri oblikovanju piedloga.
Predlog za natančnejšo opredelitev »nalezljive bolezni« (4. člen) se ne upošteva, ker je to natančno opredeljeno v 39. členu zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno-stih.
Prav tako smatramo, da je predlog za natančnejšo določitcv čla-nov komisije neutemeljen, saj 2. odstavek osnutka 16. člena že predvideva sodelovanje pristojnih inšpcktorjev pri delu komisije.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 39. člcna Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Ur. i. SRS, št. 9 /82), na 126. seji dne 28. 5. 1985 sprejel
PRAVILNIK
O MERILIH IN POSTOPKU ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ IN IZREDNIH OKOLIŠČIN NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
I. Splošnc določbe
1.  člen
Ta pravilnik določa merila in postopek za dodelitcv sredstev občanom, ki so zaradi naravne nesreče ali izredne okoliščinc utrpeli na nepremičninah, poljščinah ali nasadih večjo matcrialno Škodo, ki je bistveno ogrozila socialno varnost.
2.  člen
Sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč in izrednih okoliščin (v nad. sredstva) v občini Kamnik se lahko dodelijo, če škoda ne presega ■#$£> družbenega proizvoda v občini, doseženega v pretc-klcm letu in ni možno priznavati pomoči iz sredstev solidarnosti v SR Sloveniji.
3.  člen
Sredstva se odobravajo iz rezerve proračuna občine Kamnik brez obveznosti vračila.
4.  člen
Za naravno nesrečo oz. izredno okoliščino (v nadaljnjern besedilu: naravna nesreča) po tem pravilniku se šteje potres, poplava, suša, vihar, toča, snežni in zemcljski plaz, vgrczanie zemlje, požar, strela, eksplozija, epidemija nalezljivih bolezni in skodljivci. Pojem posa-mezne nesreče je natančneje opredeljen s splošnimi pogoji zavaro-valne skupnosti.
5.  člen
Kot naravna nesreča se ne šteje tista nesreča, ki je posledica posega
6.  člen
ObĆanu se lahko dodelijo sredstva le v primeru, da je storil vse za zmanjšanjc ekonomske škode na objektih in stvareh (kot na primer: zavarovanjc pri zavarovalni skupnosti za objekte, ki jih je možno zavarovati, drugi varnostni ukrepi).
V izrednih primerih, ko bi bila zaradi povzročene škode močno ogrožena socialna varnost oškodovanca, se lahko denarna pomoč dodeli tuđi občanu, ki nima zavarovanega premoženja.
7.  člen
Sredstva za škodo na poljščinah in nasadih dobi lahko le tišti občan, ki ima status kmeta.
II. Postopek za dodelitev sredstev
8.  člen
Oškodovanec vloži pismeni zahtevek za dodelitev sredstev pri komisiji za ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od naravnih nesreč.
Zahtevku mora oškodovanec priložiti mnenje krajevne skupnosti, dokazilo o ustreznem zavarovanju premoženja pri zavarovalni skupnosti ter dokazilo o skupnem dohodku članov družine.
9.  člen
Visina sredstev, ki se lahko dodelijo oškodovancu, je odvisna od skupnih dohodkov na družinskega člana in znaša
-   do 50% povprcčnega mesečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana do 20% ocenjene škode, zmanjšane za priznano zavarovalnino
-   od 50% do 100% povprečnega mesečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana do 15% ocenjene škode, zmanj-Šane za priznano zavarovalnino
-   od 100% do 200% povprečnega mesečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana do 10% ocenjene škode, zmanj-Šane za priznano zavarovalnino.
Skupni mesečni dohodek na družinskega člana se določa po določ-bah samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Dejanska visina sredstev je odvisna tuđi od visine razpoložljivih sredstev za te namene v proračunu občine Kamnik.
Ti kriteriji ne veljajo v primeru odprave posledic naravne nesreče na kmetijskih zcmljiščih ali cestah.
10.  člen
Ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od naravnih nesreč se izvede z ogledom na kraju samem.
Za cenitev škode v kmetijstvu se upOFablja veljavna metodologija cenitve škode od elementarnih nesreč v kmelijstvu, medlem ko se za cenitev ostale škode uporablja metodologija, po kateri ugotavlja škodo zavarovalna skupnost.
11.  člen
Kadar strokovna komisija sama ne more objektivno oceniti nastale škode lahko cenitev napravi izvedenec ustrezne stroke.
12.  člen
Po ocenitvi nastale škode strokovna komisija oblikuje predlog visine sredstev posameznemu oškodovancu ter ga posreduje v dokončno odločitev Izvršnemu svetu SO Kamnik.
V izrednih primerih lahko Izvršni svet na predlog komisije odobri izplačilo akontacije.
13.  člen
Sredstva za odpravo posledic naravne nesreče se nakažejo v gotovini takoj po odobritvi na Izvršncm svetu SO Kamnik.
Pri odpravi posledic naravne nesreče se mora upravičenec obvezno ravnati po danih strokovnih navodilih.
III. Imenovanje in delo komisije za ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od naravnih nesreč
14.  člen
Izvršni svet SO Kamnik imenuje predsednika in 8 članov komisije za ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od naravnih nesreč. Mandat članov komisije traja 4 leta.
15.  člen
Komisija za ugotavljanje in cenitev škod, povzročenih od naravnih nesreč deluje na sejah, katere sklicujc in vodi predsednik komisije.
Komisija lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov.
16.  člen
Komisija iz 14. člena lahko imenuje 3-člansko strokovno komisijo za ocenitcv škode v kmetijstvu ter 3-člansko strokovno komisijo za oceno škode na gradbenih in komunalnih objektih.
Pri delu teh komisij morajo obvezno sodelovati predstavnik pristojne krajevne skupnosti, predstavnik zavarovalne skupnosti ter pristojni inspektor.
17.  člen
Komisija za ugotavljanje in cenitev škode, povzročenih od naravnih nesreč je dolžna spremljati način porabe sredstev rezerve, name-njenih za odpravo posledic ob naravnih nesrečah, ter vsaj enkrat letno o tem poročati
IV. Končne določbe
18.  člen
Določbe tega pravilnika se smisclno uporabljajo tuđi za dodeljeva-nje sredstev krajevnim skupnostim, kadar je zaradi naravnih nesreč nastala večja škoda na objektih oz. zemljišču družbene lastnine, ki so bila dana v uporabo krajevnim skupnostim.
19.  člen
Pristojni inšpektorji spremljajo namensko porabo dodeljehih sredstev za odpravo posledic naravne nesreče ter upoštevanje strokovnih navodil pri izvajanju del.
20. člen
Ta pravilnik prične veljati 8. dan po sprejemu na Izvršncm svetu SO Kamnik in se objavi v Kamniškein občanu. Številka: 402-6/85 Datum:
Predsednik IS
Skupščine občine Kamnik
Jeras Franc, ing.
V soboto, 15. junija ob 9. uri, bo v rekreacijskem centru Ježića v Ljubljani (bivši Štern) 4. tradicionalno sreča-nje brigadirjev - veteranov iz Ljubljane in okolice, ki bo obeležilo tuđi 40-letnico prvih organiziranih mladinskih delovnih brigad. Vabljeni.
Montaža in popravilo TV an-ten. Matija Zibelnik, Za vrti 5, Mengeš, tel 737-194.
Čistilko za dvakrat tedensko čišćenje skupnih prostorov iš-če hišni svet Zikova 2, Kamnik. Informacije in ponudbe HS - Povše, Zikova 2,
Dekle III. letnika veterinarske sole išče s 1. septembrom sobo v Kamniku ali okolici (grem tuđi za sostanovalko, nudim tuđi manjšo pomoč v gospodinjstvu). Koren Marija, Lackova 1, Ptuj.
VINKO PETEK,
Križ 24, a
Proizvodnja in montaža ventilacijske opreme Takoj zaposlim KV kleparja (OD 50.000,00) in fanta za priučitev (OD po dogovoru).
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, starioče in brat
ANTON KOROŠEC
Prvomajska 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ftičarjevi in dežurni sestri za tako hitro zdravniško pomoč, govornikom za občutene poslovilne be-sede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. Vscm še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hči Nada in sin Darko z družinama, brata in sestre
Kamnik, Ljubljana, Podgorje, Stranje, Kostanj, Šmarca, maj 1985
ZAHVALA
V 23. letu nas je mnogo prezgodaj
zapustil naš dragi sin, brat,
zaročenec in stric
JANEZ PIVC
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem so-rodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem našim sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zad-'                             nji poti. Posebna zahvala Gasilske-
mu društvu iz Doba in njegovim sodelavcem DO Obrtnik Mengeš za izrečene besede ob njego-vem grobu. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku iz Šmarce za poslovilni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: ata, mama, brata in sestra, zaročenka Silva in drugo sorodstvo
Duplica, Topole, Trnjava, Vir, Rodica, maja 1985
30. aprila 1985 smo se
na kamniških Žalah poslovili
od naše drage
PEPCE DEMSAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste i jo spremljali na njeni zadnji poti, ji ■ poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala tuđi g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
V maju 1985
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno
zapustil naš dragi mož, ata,
stari ata, brat in stric
JANEZ HACE
iz Potoka v Tuhinju
Iskreno  se  zahvaljujemo  vsem  sd-rodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Svita za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji fjoti. Posebno se zahvaljujemo GD Smartno in, KO ZZB Srednja vas. Iskrena hvala dr.  Stanislavu Sedlaku in patronažnim se-stram za skrbno zdravniško pomoč. Hvala tuđi govorniko-ma za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivanka z družino in Martin z družino ter sestra Rozalija
Potok, Golice, Šmartno, maja 1985
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre
POLDKE SVETIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in tako šte-vilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Ob-činskemu odboru ZZB NOV Kamnik, sodelavcem Skupščine občine Kamnik, družbenopolitičnim organizacijam in svetu krajevne skupnosti Nevlje, DO KIK, internirankam iz Aichacha, njenim sošolkam z ekonomske sole iz Ljubljane, kamniški godbi, pevcem Solidarnosti ter vsem govornikom za poslovilne besede. Vsem prisrčna zahvala.
Žalujoči: družina Svetic
Vrhpoljc, maj 1985           '
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanj-skem gospodarstvu z dne 31. 5. 1985 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči naslednjo
javno dražbo
s pisnimi ponudbami zaradi prodaje
dvosobnega stanovanja
št. 40 v I. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca št. 20 v Kamniku v izmeri 60,45 m2
Izklicna cena je 2,600.736,00 din.
Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v visini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev).
Kupee nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin.
Stanovanje je zasedeno.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Odpiranje ponudb bo 1. 7. 1985, ob 8.30 v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
7
Pa je napočil dolgo pričakovani dan: 14. 6.1985! Petck! Prinaša nam začetck 600 kilomctrov dolge poti, čez drn in strn po lepi slovenski in tuji zemlji, kjer pa vendarle 5c živijo naši ljudje, kjer je se slišati lepo, slovensko bcsedo!
Odhajamo na popotovanje s kolesi, ženske, delavke... Na obisk k za-mejcem... Si lahko zamišljate - ženske same; imamo »zlate« može, ki nas bodo nadomestili za Stedilniki in otroke, ki bodo »zdržali« z začasnimi mamami...
Šalo na stran, a odhajamo čisto za-res: hrabre punce iz »Svilanita«: Nina, Mojca, Mari, Zinka, Vika in Kika in nič maiij hrabre: Katarina iz Mengša, Marta iz Žej, Miša in Alen-ka iz Kamnika, Darinka iz Podgorja
in da ne pozabimo še na Francl'na iz Ljubljane, ki ima vso kirurško kole-sarsko opremo že nared!
Odhajamo; a ne samo zaradi naše vztrajnosti in hrabrosti, temveč tuđi zato, ker ste nam pomagali:
kosec M. in J., Branič J., Šuštar M., Dernič V., Homar M., Jereb F., Jagodic J., Koželj - Kosirnik, Vrhovnik D., Boben V., Krmavnar S., Bevc M., Novak P., Brenčić F., Ko-ritnikL. -V., Dornik A., Homar B., Erna, friz. s., Resnik M., Avguštin M., Plevel P., Komparc H., Stojko-vič D., Homar T., Čadež Ol., Vavpe-tič SI., Zavri M., Kukovi« M., Slapar B., Perne M., Brvar J., Baloh M., Zore L., Potočnik I., Cerar, Plut B., Brinovec B., Steklasa, Marič B., Ža-gar C, Cibašek S., Rovanšek J., Sr-šen S., Tabernik K., Kosec T., Hrlič-ka J., Oregorc F., Košak F., Hrovat Al, Pogačar Š., Mali E., bar »Me-tulj«, Stele N., Stern J. Stefe J., Gre-gorc J., Škrlep M., Zabret J., Rož-man M, Zajc B. in Občinski sindikalni svet, poslovalnica »KOČNA«, »Eta«, »Stol«, »Meso«, »Ideja«, »In-duplati«, »Unitex«, »Jugotekstil«, »Tekstil«, »Universale«, »Fructal« še posebno pa »Svilanit«, DECECCO A. i., »RASICA«, hram ROŽCE, ŠTEBE, Bojan KRIŽAJ in drugi.
O zgodah in prigodah pa čez S dni, ko se vrnemo!
IVANA Skamen
Aprila so bile zadnje tekme republičkih odbojkarskih prvenstev, v ka-terih ao kar v tren konkurencah na-■topali tuđi kamniSkl odbojkarji in odbojkarice.
I. MOŠTVO ČLANOV OK Kamnika je v I. slovenski ligi zasedlo odlično trelje mesto z enakim številom točk,vkot drugouvrščeni Šempeter. To je zelo lep uspeh, saj gre pravza-prav za nastope v slovenski superligi, ki ima vsled stabilizacijske ukinitve 1. B zvezne lige v odbojki pred dvema letoma zaradi tega za en razred višji rang kot npr. 1. slovenska liga tistih športnih iger, ki so to ligo še obdr-žale.
Kamničani so bili ves čas prvenstva na drugem mestu, potem pa so nepri-čakovano v 15. kolu izgubili proti P. Narodni dom iz Ljubljane s 3:1, pa s 3:0 proti Šempetru in nato s 3:0 (13, 16, 13) še proti Turbini (Selnica ob Dravi). V zadnjem 18. kolu je šio ćelo za 3. mesto, vendar pa je pomla-jena ekipa Kamnika, v kateri je po polletnem premoru zopet zaigral tuđi Lojze Drolc, prepričljivo s 3:1 doma ugnala sicer zelo dobro vrsto »Granita« iz Slovenske Bistrice. Trenerju kamniške ekipe Primožu Kajzerju za
Dupliški košarkarski maraton
Vsako leto vsi težko čakamo na mesec maj, kajti ta mcsec je res naj-lepši v letu. Je mesec mladosti, takrat vše cveti, praznujemo dva pomembna praznika in pričakujemo prihod Titove štafete v našo krajevno skupnost. Kot vsi mladinci se tuđi mi zavedamo dneva OF in praznika dela - 1. maja. 27. aprila se spominjamo borcev, ki so se na ta dan odločili, da se s po-močjo OF otresejo in dokončno uni-čijo okupatorja. Bili so zavedni Iju-djc. Tuđi mi smo takšni, čeprav sli-šim kdaj kakšno pikro iz ust starejše-ga človeka, češ, da današnja mladina sploh ne ve, kaj so oni včasih pretr-peli in da nas sploh ne briga kako danes živimo. Mislim, da so take be-sede popolnoma zgrešene, kajti vsak od nas se predobro zaveda, kaj je svoboda in vsak bi se bil pripravljen boriti zanjo in jo tuđi plačati s krvjo. Nato je tu še 1. maj - praznik dela. Spoštujemo vsakega delavca, pa ne le tistega pravega fizičnega delavca, temveč tuđi vsakega šolarja, kajti tuđi učenje je delo.
Mladinci iz KS Duplica v počasti-tev vseh teh praznikov organiziramo 24-urni košarskarski maraton. Lctos je bil to že tretji maraton po vrsti in zdaj nam je postal že tradicija in na-daljevali jo borno, dokler borno mogli.
Ko smo se 28. aprila odločili zopet izvesti maraton, se nam je pojavilo kup težav (od finančnih, vremenskih), vendar nismo obupalt. Borili smo se proti njim z vsemi močmi. V kot smo postavili miže za zapisnikar-je, na drugem delu igrišča je stal to-čilni pult in ko je bilo vsc pripravljeno, je bilo le Še nekaj minut do začetka. Vreme nas je kruto presenetilo, kajti deževalo je kot za stavo. Vendar se igralci nišo vdali. Pripravljeni so bili na vse. Nišo se bali vremena ne težke in dolge noči in na prvi pogled so me spominjali na borce iz NOB. Bili so premočeni od dežja. V trenut-kih, ko so imeli odmor, so premraže-ni sedeli zaviti v odeje in gledali soi-gralce, ki so jih zamenjali in igrali naprej. Moram priznati, da so bili tuđi mladinci požrtvovalni. Tuđi njim
ni bilo lahko biti ves čas z njimi, jim nositi čaj, da so se malo pogreli in seveda brez hrane tuđi ne gre. Kljub slabemu vremenu je bilo tuđi gledal-cev za spodbudo ves čas dovolj in
SMUČARJITEKAČI VABIJO!
Sezona smučarjev tekačev traja praktično vse leto in tako tekači tuđi sedaj ne mirujejo. Tako bo tekaška sekcija pri SK Kamnik vpisovala nove člane, predvscm pionirje in pionirke, ter mladince in mladinke. Vpis in testiranje bo 13. in 14. junija 1985 od 17. do 19. ure na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. K sodelovanju vabimo vse, ki bi se radi aktivno ukvarjali s smučar-skim tekom.
Istočasno obveščamo vse prijatelje smučarskega teka in teka na sploh, da je v okviru tekaške sekcije pričela z delom novoustanovljena komisija za množičnost in rekreacijo. Namen komisije je predvsem organizirana de-javnost rekreativcev v kamniški obči-ni, saj se je doslej vsak znašel kakor je vedel in znal. Ncnazadnje pa tuđi popularizacija smučarskega teka, saj je to eden najbolj zdravih športov. Vse dodatne informacije lahko dobite vsako sredo od 19. do 20. ure v Domu TVD Partizan v Mekinjah.
Tekaška sekcija pri SK Kamnik
COOPERJEVTEST
Za vse, ki bi hoteli preskusiti svoje telesne oziroma tekaške sposobnosti, bo komisija za množičnost pri tekaški sekciji, ki deluje v okviru SK Kamnik, organizirala COOPERJEV TEST.
Preizkušnja (test na 2400 m dolgi progi) bo 13. junija med 17. in 20. uro na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Če bo deževalo test odpade.
Vabljeni vsi ljubitelji rekreacije!
Tekaška sekcija pri SK Kamnik
tuđi oni so si lahko postregli s hrano in pijaco. Končno je bilo konec noči in nato še celega dne. Verjemite, da jim ni bilo lahko, toda odigrali so svoje do konca. Lepo jih je bilo pogledati naslednji dan ob 19. uri, ko je žvižg pisčalke naznanil konec maratona. Iz oči jim je sijala sreća, kajti zopet so dokazali, da to delajo za domovino, da dokažejo svojo borbenost. Rezultat tekme je bil 1425:1380 za dupliške igralce. Najboljši strelec je bil Srečo Hadalin. Vsi smo bili srečni, da smo kljub velikim težavam košarko izpeljali do konca, obenem pa težko čakamo na prihodnje leto, da košarko ponovno organiziramo med ekipama Duplice in Bakovnika. Vabimo vse, ki so prireditev letos zamudili, da se nam pridružijo prihodnje leto. Obenem pa se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, ki so nam pomagale pri organizaciji; te so: Rudnik kaolina in kalcita Ljubljanska banka, Alko, Jata, Stol, Ti-tan, Eta, Žito, Svilanit, Ideja, Meso, Kočna, KIK, Tina bar, Svit.
M. V.
Letni rekreativno tekmovalni kamp
Smučarski klub Kamnik, alpska sekcija, organizira 7-dnevni poletni rekreacijsko tekmovalni kamp v Pre-manturi pri Puli od 26. junija do 3. julija. Cena nočitve, polnega penziona in organizacije je za člane SK Kamnika 1100 din dnevno, za ostale pa 1300 din dnevno. Prevoz, posa-mezni ali skupinski z vlakom ni vra-čunan.
Vabimo vse občane in odrasle, ki si želijo športne rekreacije in organizirane vadbe, da se udeležijo letovanja. Otroke, mlajše kot 9 let ali starejše, ki nišo samostojni, ne sprejemamo. Prijave z vplačilom sprejema tov. Šuštar, Gregorčičeva 2 - Zavarovalnica Triglav, tel. 831-261 do 21. junija 85.
Vabi vas SK Kamnik!
IV. spominska dirka Slavka Jesenovca
V nedeljo, 19. maja 1985 sta Kole-sarsko društvo Kamnik in ZTKO Kamnik - Odbor za množičnost - priredila v počastitev dneva mladosti če-trto kolesarsko dirko v spomin Slavka Jesenovca. Start in cilj je bil pri tovarni Svilanit. Na krožni, dva kilometra dolgi progi, je nastopilo 200 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Proga je bila dobro zavarovna, za kar gre pohvala PM Kamnik in redar-jem. Tuđi organizatorji prireditve so poskrbeli, da je tekma nemoteno po-
tekala. V lepem sončnem vremenu se je to nedeljsko dopoldne zbralo ob progi kar nekaj Ijubiteljev tega športa in bodrilo nastopajoče.
Rezultati: pionirji - pony kolesa (1 krog): 1. Nenad Pilič - Kamnik, 2. Uroš Plahutnik - OŠ FA, 3. Franci Novak - Kamnik; pionirji A (4 kro-gi): 1. Boštjan Škerlj - Grosuplje, 2. Miroslav Cvijetičanin - Sava, 3. Igor Sevčnikar - Branik; pionirji B (2 kro-ga: 1. Dušan Hajdinjak - Pomurje 2. Boštjan Pavli - Rog, 3. Simon Šooš -
Ženska A in B kategorija na  startu pri Svilanitu.
Pomurje; ženske A (5 krogov): 1. Alenka Kajdiž - J. Štucin, 2. Irena Dolhar - J. Stucin, 3. Lidija Golob -Bled: ženske B (5 krogov): 1. Vida Uršič - Jug Dol; mlajsi mladinci (14 krogov): 1. Martin Hvastija - Partizan Dol, 2. Uroš Oven - Astra, 3. Boris Pavšin - Rog, 14. Edo Drolc -KDK, 15. Marjan Kos - KDK, 16. Sandi Štupar - KDK; si. mladinci (16 krogov): 1. Tomaž Teyrovsky - Sava, 2. Robi Posavec - Sava, 3. Branko Mernik - Celje; veterani A (7 krogov): 1. Drago Frelih - Peternel, 2. Janez Gorjanc - Stucin, 3. Stane Je-raj - Integral; veterani B (7 krogov):
1.  Jože Uršič - Jub Dol, 2. Andrej Orel - Grosuplje, 3. Milan Frelih -Stucin, 5. Franc Novak - KDK, 7. Maks Medved - KDK; veterani C (7 krogov): 1. Franc Plestenjak - Sava,
2. Roman Ščurk - Grosuplje, 3. Jože Kastelic - Grosuplje; veterani D (7 krogov): 1. Zvone Omerzel - Grosuplje, 2. Vinko Šink - Štucin; veterani E: 1. Ivan Jošt - Kokrica; veterani F: 1. Henrik Zadel - Bled; re-kreativd: 1. Boštjan Kušar - Srnama gora, 2. Jože Dovžan - Rog Franek,
3.  Ivan Kastelic - Celje, 9. Jože Kle-menc - KDK in 10. Rudi Zajc - Kolesarsko društvo Kamnik.
Vera Mejač
tako lep uspeh lahko samo čestitamo, saj je vrsta skoro ves drugi del prvenstva igrala brez poškodovanih boljših igralcev Aleša Skorjanca in Lojzeta Drolca. Za ekipo so igrali poleg tre-nerja in omenjenih dveh še Marjan Novak, Gorazd Frontini, Gregor in Peter Hribar, Janez Slabajna, Mitja in Marko Matjan ter Franci Obolnar. V prihodnji sezoni bo moštvo precej spremenjeno, saj gre več fantov k vojakom, tako da bodo ekipo dopolnili verjetno z mlajšim Matom Škorjan-cem, Romeom Ungarjem in Mira-nom Mrakom in morda še katerim. Drugo leto se v ligo povrne iz II. ZOL Mežica, ta liga pa bo verjetno povećana na 12 ekip. Letošnji končni vrstni red je bil takle: 1. Salonit 32 točk, 2. Šempeter 30 (43:27), 3. Kamnik 30 (39:30), 4. P. Narodni dom 29, 5. Granit 27, 6. Turbina 26, 7. Bovec 25, 8. Izola 25, 9. Brezovica 24, 10. Črnuče 22. O cianicah, ki so zasedle 3. mesto v II. slovenski ligi — zahod smo že po-ročali. Tu vam navajamo samo še končno lestvico te lige:
1.  OK GORJE
2.  OKJESENICE
3.   OK KAMNIK
4.   OK PARTIZAN ČRNUČE
5.   OK PARTIZAN BELT
6.   OK NOVA GORICA
7.  OK PLAMEN
8.  OKKOPER
9.  OK PIONIR
10. OKLUBNIKEGP
II. moštvo, moiki, ki je igralo pod imenom OK Kamnik II v drugi repu-bliski ligi — zahod, je zasedlo po hu-dih bojih solidno 7. mesto. Ta liga je namreč spričo že omenjene ukinitve 1. B zvezne lige in zmanjšanja udele-žencev (za polovico) v II. zveznih li-gah, izredno močna. Trener Janez Skorjanc je zato moral z ekipo igrati nadvse taktično, saj bi se prav kmalu lahko zgodilo, da bi kot novinci v tej ligi, izpadli.
Res je, da so k temu uspehu predvsem pripomogli nekateri zelo izku-šeni igralci, kot France Štrajhar, Bo-go Logar in Janez Wombergar, ven-
Lestvica po zadnjem 18. kolu:
1.   OKKOČEVJE
2.   OKŽELEZAR
3.  OK BLED ml.,
4.   OKMOKRONOG
5.   OK PLAMEN
6.   OK TRIGLAV
7.  OK KAMNIK II.
8.   OK SALONIT ml.
9.   OKBOHINJ 10. OK PIONIR II
dar pa so ludi zelo uspešno nastopali tuđi mnogi mlajši, kot Mato Škor-janc, Boris Logar, France Korošec, Janez Stele, Romeo Ungar, Pavle Cvirn, Miran Mrak, Matjaž KroSelj, Uroš Andič, Igor Grošelj, Janez Lap...
V zadnjih kolih so naši fantje zaigrali takole: dobili so z drugouvršče-nim Želczarjem 3:2, nato izgubili z Bledom, kjer igra odlični bivši igralec Udrih z mladinci, s 3:0. V Kropi so s sodniško pomočjo izgubili s 3:2 (7, -8, 12, -4, 8) in po velikem boju nato doma dobili z Mokronogom 3:2 (10, -6, 10, -15, 13).
Iz vzhodnega dela II. SOL sta se pri moških in pri ženskah uvrstili v I. SOL vrsti Mislinje, dočim se bodo zadnje uvrštene ekipe II. SOL (pri moških — zahod 2 oz. ćelo tri zadnje-uvrščene ekipe), 8. junija borile z morebitno novo prijavljenimi vrstami za pravico nastopa v II. SOL v sezoni 1985/86.
«**               -AN
Planinski kotiček
Pregled zimske sezone
Letošnja zima je bila dokaj slaba. V začetku je zapadlo malo snega, nato je pritisni] močan mraz, in zelo pogost je bil tuđi hud veter, tako da je bil obisk gora v primejavi s prejš-njimi leti precej slab. In ko je mraz popustil, se je začelo slabo vreme z obilnimi snežnimi padavinami, tako da je po gorah Še vedno veliko snega, ki bo ostal verjetno do poznega po-letja.
V Sloveniji je bilo to zimo nareje-nih nekaj vrhunskih vzponov, od ka-terih izstopata po svoji kvaliteti dva. To sta solo vzpon Toma Česna v Široki peči in pa prva zimska ponovitev Kamniško-zasavskc smeri v Rzeniku, ki jo je od 3. do 5. januarja, v najhuj-šem mrazu naredila kamniška naveza Milan Gladek, Marjan Kregar, Bojan Pollak.
Poleg tega vrhunskega vzpona so kamniški alpinisti naredili še nekaj zelo kvalitetnih vzponov, izmed kate-rih nedvomno najbolj izstopa vzpon Toneta Škarie z Metodom Škarja (AO Mengeš). Ta dva sta že na začetku zime, 23. decembra, preplezala v JZ steni Brane prvenstveno smer Orion, ki je v spodnjem delu ocenje-na s VI, A2, zgoraj pa je bistveno lažja. Istega dne so Bcrčič, Gladek, Kregar, Plevel in Pollak naredili tuđi prvo zimsko ponovitev Levega stebra v Rzeniku z levo izstopno varianto. 3. februarja so Jenkova, Kregar, Markuševa in Lađo Podbevšek prvič pozimi ponovili smer Polžek v Turski gori. 25. februarja so brata Štupar in Pinterič v slabih razmerah preplezali Centralno smer v Kalški gori. Ostali vzponi so bili lažji.
Tako so člani AO Kamnik to zimo naredili 12 turnih smukov in ekstremnih smučarskih spustov, 41 zimskih vzponov na vrhove nad 2000 m, 34, vzponov v zimskih razmerah (19 I. stopnje, 10 II. stopnje, 4 III. stopnje in 1 IV. stopnje) in 82 zimskh vzponov 48 I. stopnje, 12 II. stopnje, 4 III. stopnje, 11 IV. stopnje, 3 V. stopnje in 4 VI. stopnje), torej skupno 169 alpinističnih tur. PAKLENICA '85
Splošni vtis je, da je bilo manj ljudi kot prejšnja leta ob tem času. Ne samo plezalcev in alpinistov, ampak tuđi planincev in turistov, ki so bivali pod šotori. Većina je bila iz Slovenije, veliko jih je bilo iz Hrvatske, pa tuđi iz Bosne, Srbije, Crne gore, Vojvodine, Makedonije. Bili so tuđi iz Avstrije, Nemčije, Italije, menda pa tuđi dva Amerikanca. Pisana množi-ca, pisano opremljena. Veliko pleza-nja z nevarno opremo ali pa brez opreme: brez čeladc, s trakom preko čela, samo s sedežnim pašom ali pa samo s sedežnim delom pasu. Ogromno sreće pri nekaj padcih. Veliko je bilo copatarskih generalov (trenirka s črtami, copate). Največ jih je plezalo v trenirkah, vendar je tuđi tu vedno bolj pomembna moda, tako v kroju kot v barvi (delovne hlače, pajaci, teens, pižame itd, poleg tem-nih barv je posebno izstopala modna bela in živordeča barva). Večina je plezala ali pa vsaj poskušala oziroma si domišljala da pleza prosto. Težišče plezanja, a tuđi občudovanja gledal-cev se je premaknilo z velikih sten na manjše: Steber v Anić kuku (Utopija, Utopija 85 itd. itd.) in Mali čuk (Hi-
drogliser) in se pomika še naprej, kar sta se posebej pokazala Amerikanca, ki v glavnem ne plezata več smeri, ampak samo še detajle, s katerih se, ko jih preplezata, spustila po vrvi pod steno. Dolgo časa je trajalo, da se je iz opice razvil človek. Obratna pot bo verjetno precej hitrejša - to je tu za enkrat še kompliment. V večer-nih urah pa je bila najbolj popularna smer v Rajno (krčmo v Starem gradu), kjer so imeli ćelo Union pivo, V poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah je bil prihod v tabor z obveznim razgrajanjem. Precejšnja je bila tuđi uporaba bolj ali manj razglašenih ki-tar in pa več manj kot pa bolj ubrane-ga kruljenja, ki so ga prizadeti izva-jalci imenovali tuđi petje. O minirani okolici ni vredno izgubljati besed. Skratka, bilo je »baš fino, pravi danonoćni happening« na katerem je bilo v glavnem vse, kar spada k takš-nemu dogajanju, ražen mogoče trave. Med več kot 500 udcleženci tega vsejugoslovanskega alpinistično-ple-zalsko-planinskega srečanja v čudovi-tem okolju narodnega parka Velika Paklenica, je svoj prostor pod son-cem in skalami našlo tuđi 22 članov kamniskega alpinističnega odseka, praktično vsi, ražen Kregarja in Škar-je, ki sta v Himalaji in tistih, ki so v JLA, kateri se aktivno ukvarjajo s plezanjem. Letos ni bilo skupnega odhoda in prihoda, tako da so nekateri bili tam kar 3 tedne, drugi pa samo 3 dni. Tuđi vreme so imeli zelo različno, od toplega sonca do sodre in toče. Naredili so več kot 120 vzponov, med njimi tuđi Raz klina, Vele-bitaško, Šubaro direkt v Anić kuku, Union v Kuku od Zagona itd. Čeprav se kar precej mladih članov AO moćno spogleduje s prostim plezanjem in kar malo preveč uživa v hitrosti, se žal ni nihče, udeležil državnega prvenstva v hitrem plezanju, ki je bilo 2. maja prav tako v Paklenici.
Planlske koče
Planinsko društvo skrbi za dve viso-kogorski postojanki in sicer Kamniški dom na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Letošnjo poletno sezono bo začelo na Kamniškem sedlu, kjer bodo začeli z oskrbo koče 15. junija. Teden dni poznejc pa se bodo odprla tuđi vrata Cojzove koče. Na Kamniškem sedlu bosta skrbeli za kočo in za vse v njej in okoli nje Francka in Marička, na Kokrškem sedlu pa Kropar. Ker je v gorah še obilo snega, priporočamo posebno na začetku sezone primerno opremo in veliko previdnost pri vseh turah nad drevesno mejo.
Trimski planinski pohodi
Alpinistični odsek PD Kamnik sku-paj z ZTKO Kamnik tuđi letos že sedmo leto zapored, nadaljuje s planinskim! trimskimi pohodi. Prvi tak pohod je bil v nedeljo, 2. junija. Več kot 40 pohodnikov se je iz Stahovice povzpelo mimo Sv. Primoža in čez Pasje pećine na Veliko planino in nato sestopilo čez Konjščico in Dol na Ko-pišča.
Drugi pohod bo 4. avgusta z odho-dom ob 8. uri iz Kamniške Bistrice
(7.25 z rednim avtobusm iz Kamnika) in sicer na Kamniško sedlo. Vodil ga bo predvidoma Marjan Kregar.
Tretji pohod bo 22. septembra na Kokrsko sedlo. Odhod bo ob 8. uri iz Kamniške Bistrice (7.25 z rednim av-tobusom iz Kamnika) vodil ga pa bo predvidoma Janez Ažman.
Četrti pohod organizira mladinski odsek PD Kamnik in sicer v sklopu tradicionalnega Pohoda po potch II. Grupe odredov. Ta naj bi bil predvidoma 23. in 24. novembra. Točna smer pohoda bo določena tik pred odhodom, ker je odvisna tuđi od vremenskih razmer. Zato bo ta pohod ponovno najavljen pozneje.
Vabimo občanke in občane, da se udeležijo teh pohodov, saj so name-njeni prav njim. Malo kondicije je sicer potrebno in zaželeno, vendar na teh pohodih ni nobenega pretirava-nja, obenem pa lahko služijo kot priprava za zahtevnejše ture. Torej na-svidenje na planinskih trimskih pohodih!
Odprava Tien-Šan 85
Planinska zveza Slovenije organizira v letu 1985 dve odpravi. Ena se je 27. maja vrnila iz Nepala, kjer ji je uspelo preplezati novo smer v scver-nem ostenju Kangčendzenge na njen zahodni vrh Jalung Kang. V njej sta bila tuđi dva člana kamiškega alpinističnega odseka in sicer Marjan Kregar in Tone Škarja,
Druga odprava pa bo v doslej Jugo-slovanom šc popolnoma neznano po-dročje sovjetskega Ticnšana v Sovjetski socialistični kirgiški republiki. V tem delu vrhovi sicer ne presegajo visine 5000 m, vendar imajo visoke in strme stene, s katerimi naj bi se spo-prijelo 10 izbranih slovenskih alpinistov. Med njimi sta tuđi dva člana AO Kamnik in sicer Ccne Berčič in Bojan Pollak. Odprava bo šla na pot 18. junija, trajala pa bo mesec dni. Ker bo organizirana kot brezdevizna izmenja-va, da bi bilo čim manj stroškov, bo prišlo v avgustu in septembru plezat v naše gore 15 ruskih alpinistov.
BOJČ
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnlcl izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja urednlškl odbor v sestavl: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mlhevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna In odgovorna urednica), Stane Za-rnlk, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesećno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšlćeva 2, telefon 831-311 - tekoci račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov In fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
Na svidenie čez oet dni
Odbojkarji uspešno zaključili prvenstveno sezono
18 18  0 54:11 (945: 570) 36 18 12  6 43:28 (919: 797) 30 18  9  9 36:30 (844: 785) 27 18  9  9 34:34 902: 889) 27 18  9  9 38:40 958:1008  27 18  9  9 35:38 822: 893  27 18  7 11 34:44  883: 977  25 18  7 11 31:42 (842: 932  25 18  6 12 31:41 (875: 935) 24 18  4 14 22:50 (798:1012) 22
18 15  3 49:16 (926:584) 33 18 14  4 45:21 (853:744) 32 18 13  5 46:24 (910:759) 31 18 13  5 43:21 (856:610) 31 18 10  8 38:29 838:749) 28 18 10  8 33:36 787:832) 28 18  6 12 27:41  732:847) 24 18  5 13 18:41  597:751) 23 18  4 14 23:43  680:815) 22 18  0 18  4:54 391:852) 18