—	Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVII november 2021 št. 6
Oljčina Ivgnina Gorita j okolsta 3
Ivančnu Gorita T Ol 7S12100
&
Am brus
A
Sob race
DL® p^mnd^. naMfs.^j-flon
tirna
ScnMd
Aktualno dogajanje v u bei ni. |m]
Vabljeni na internetne strani: i,v wvj. i va nc na ■ go r i ca. si
O
k K k A
Temenica
k
OTetnai
M
ViirtjA Coi.i
D
MLIJMVLI
ZAGRADEC
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
m
Leto se je že prevesilo v jesen in že so pred nami hladnejši in krajši dnevi. Narava se pripravlja na zimo in tudi naš ritem se temu prilagaja. Pred vami je znova Klasje, ki tudi tokrat prinaša številne novice, tako o delu naše občine kot tudi o življenju in dogajanju v občini nasploh. Številni bralci ste nas opozarjali, da že nestrpno pričakujete novo številko Klasja in za zamudo se vam iskreno opravičujemo. Želimo vam veliko dobrega in zanimivega branja, še posebno v teh časih, ki so še vedno močno zaznamovani s koronavirusom.
K sreči so ukrepi in omejitve vsaj za zdaj še vzdržni, vsi pa smo v pričakovanju, kaj bo prinesla zima in čas, ko so različna obolenja in običajni virusi vedno na pohodu. Tudi v tokratnem Klasju se pridružujemo pozivom, da je cepljenje nujno, da ustavimo širjenje okužb in ublažimo posledice ob morebitni bolezni. Leta pa še zdaleč ni konec. Pred nami je praznik spomina na mrtve, ko se še posebej spominjamo svojih najdražjih pokojnih. Še pred tem pa bomo praznovali dan reformacije, ko se zlasti spominjamo pomena slovenske knjige. Njej letos namenjamo veliko pozornosti tudi v naši občini, saj je leto 2021 proglašeno za vseslovensko leto Josipa Jurčiča. Jurčiču je bilo posvečenih že veliko dogodkov in aktivnosti v preteklih mesecih, kar nekaj se jih bo do konca leta še zvrstilo.
Ujemite teh lepih trenutkov v barvah čarobne jeseni čim več in ostanite zdravi.
Matej Šteh, urednik
Vsi SIVI0 ENA GE^'CUA
J, l - | ' m + %
y V^'O v
oj>-.t m
Tradicionalno medgeneracijsko srečanje »Vsi smo ena generacija«
V Ivančni Gorici ob 30-letnici slovenske samostojnosti postavili pomnik spomina na prvo mašo med slovenskimi vojaki
s|ovenskega naroda - g|eda|iška igra na Mu|javi Za nami je pestro investicijsko poletje
2
Občina
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
Virus nas ni ustavil
Jesen, ki se je šele dobro začela, je žal še vedno zaznamovana predvsem z vsakodnevnim spremljanjem razmer, povezanih s širitvijo okužb koronavirusa. V primerjavi z lansko jesenjo imamo letos na voljo bistveno več možnosti za obrambo pred njim. Žal pa se je za cepljenje zaenkrat odločilo premalo ljudi, tako da so še vedno nujno potrebni drugi preventivni ukrepi, ti pa pogosto povzročajo slabo voljo. Kljub vsem naporom se število okuženih povečuje, povečuje se število hudo bolnih na intenzivni negi in žal tudi število umrlih.
V	skladu s smernicami in odloki Vlade RS in s pomočjo zdaj že vsem dobro poznanega pogoja PCT, se zaenkrat življenje v državi zaradi virusa ni zaustavilo. Pri tem tudi sam poudarjam, da na epidemijo in njen razvoj lahko vpliva vsak izmed nas. Zato je nujno spoštovanje predpisov in ukrepov, kajti le tako bomo preprečili nadaljnji razvoj bolezni in dosegli, da se življenje v naši družbi in naše gospodarstvo ne bosta ustavila. Ključni pogoj za doseganje teh ciljev pa je cepljenje proti korona-virusu. Tudi v naši občini Zdravstveni dom Ivančna Gorica pospešeno izvaja cepljenje občank in občanov. Ugotavljamo, da je naša precepljenost primerljiva s slovenskim povprečjem, a to še ne pomeni, da je na zadovoljivi ravni. Zdravstveni dom Ivančna Gorica je pričel tudi s cepljenjem na terenu. Mobilna enota je že obiskala Zagradec, Temenico in Šentvid in odziv občank in občanov je bil kar zadovoljiv. Takšne akcije so še v načrtu, zato spremljajte objave na spletnih straneh in oglasnih deskah. Sicer pa je cepljenje možno tudi v ZD Ivančna Gorica.
Virusu navkljub pa delo in življenje v občini seveda ni zastalo. Ravno nasprotno. Za nami je zelo aktivno poletje, v katerem je bilo izvedenih ali pa začetih kar nekaj velikih projektov. Stekla je gradnja kolesarske steze, ki bo naše občinsko središče povezovala z vzgojno-izobraževalnim centrom oz. Stično in Muljavo. Sočasno pri vzgojno-izobraževalnem centru v Ivančni Gorici nastaja nova prometna ureditev z avtobusno postajo in nadstrešnico. V teku je tudi popolna rekonstrukcija ceste med Šentvidom in Mandrgo (Šentpavel). Intenzivno potekajo tudi asfalterska dela na cestnih odsekih po naših krajevnih skupnostih. Pri tovrstnih delih vedno izkoriščamo tudi možnosti za sočasno obnovo vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave in druge infrastrukture. Uspešno pa so že zaključeni tudi nekateri drugi projekti, kot so obnova športnega igrišča na Muljavi, ureditev parka pri nekdanji cestni bazi v Višnji Gori, ureditev kulturne dvorane na Korinju.
V	čast 30. letnici naše države Slovenije in v spomin na prvo sveto mašo na položajih za pripadnike teritorialne obrambe, ki je bila 4. julija 1991 med Zgornjo Drago in Malim Hudim, smo, skupaj z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske, pri cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici uredili spominski park. Hvala vsem, ki so sodelovali pri ureditvi parka in pri otvoritveni slovesnosti. Priporočam ogled.
Do zaključka leta nas čaka še kar nekaj projektov. Na Muljavi je že v teku obnova kulturnega doma, tik pred začetkom je dokončna ureditev ceste na Obolno. Gradbeno dovoljenje za gradnjo zahodne obvoznice Ivančne Gorice je pravnomočno, v teku je izbira izvajalca, enako pa velja tudi za nadvoz nad železnico na Malem Hudem. Veseli me, da smo kot dobri gospodarji za posamezne investicije uspeli pridobiti tudi sredstva države in Evropske skupnosti. Tudi eden največjih občinskih projektov zadnjih let, Hiša kranjska čebele - Apilab središče inovativnih tehnologij, nastaja z izdatno podporo teh sredstev. Projekt, ki je že ob načrtovanju presegel lokalne okvirje, bo uradno začel z delovanjem v prihodnjih dneh in nadejamo se, da bo hiša postala pomembno središče za razvoj turizma in pospeševanje lokalnega gospodarstva.
Jesen je prinesla tudi začetek novega šolskega leta. V naši občini je bilo pričakovanje veliko, ne samo zaradi številnih vprašanj in dvomov povezanih z novim koronavirusom, ampak tudi zato, ker je s 1. septembrom začela šola v Zagradcu delovati kot samostojna osnovna šola. Dosedanja podružnična šola se je odcepila od matične Osnovne šole Stična, saj je izpolnila vse pogoje glede števila učencev za samostojno šolo. Matična šola je v Zagradcu, podružnici pa ima v Ambrusu in na Krki. Vse to priča o tem, da je naša usmeritev v enakomeren razvoj vseh delov občine pravilna in da se krajevne skupnosti Ambrus, Krka in Zagradec lepo razvijajo in da si mladi tukaj ustvarjajo družine.
V	Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici je pričel z delom prvi zasebni vrtec s koncesijo v občini in nekoliko omilil stisko tistih staršev, ki niso uspeli dobiti prostora za svojega otroka v javnem vrtcu. Vrtcu Pod lipo želim uspešno delo. Ob tem pa naj povem še dobro novico, da priprave na gradnjo novega vrtca v Šentvidu uspešno potekajo in da smo tik pred vlogo za gradbeno dovoljenje.
Leto 2021 je Jurčičevo leto in kljub koronavirusu ta jubilej primerno obeležujemo. Veseli me, da nas pisatelj Jurčič povezuje že vse leto. To so nedavno dokazali tudi naši učenci in člani kulturnih društev, ki so pripravili izjemno gledališko predstavo o Jurčičevem življenju in delu. Med bralce je prišla tudi knjiga pisatelja Ivana Sivca z naslovom Prvi pomladni cvet, ki je posvečena življenju in delu Josipa Jurčiča. Priporočam v branje. Z veseljem pa lahko napovem izid še ene knjige in kar nekaj drugih dogodkov v počastitev slavnega muljavskega rojaka.
Ustvarjalno, športno in družabno življenje torej ponovno dobiva nekdanji obseg, kar dokazujejo tudi naša društva, ki kljub omejitvam uspešno prilagajajo in izvajajo svoje programe, ki jih preko javnih razpisov podpira tudi Občina Ivančna Gorica. Na športnem področju pa se članska ekipa Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica v prvi slovenski rokometni ligi enakovredno kosa z bogatejšimi klubi in častno zastopa našo občino. Kot vsako jesen, smo tudi letos objavili razpis za štipendiranje dijakov in študentov, vsakoletnemu razpisu za razvoj podeželja pa je sledil razpis za izobraževanje na področju kmetijstva.
Z jesenjo so prišla naša zadnja opravila na vrtovih in poljih. Letino je spet krojilo vreme, kar so občutili predvsem naši pridelovalci in kmetje. Sadno drevje je prizadela pomladanska pozeba, suša je škodila krompirju in koruzi, le v naših vinogradih je letos čutiti zadovoljstvo, ki obeta dobro kapljico. Čedalje pogostejši ekstremni vremenski pojavi so odraz našega odnosa do narave, v kateri živimo. Tako kot bi se vedno morali truditi za negovanje človeških odnosov in medsebojni dialog, bi morali skrbeti tudi za naš odnos do narave in okolja, v katerem živimo in od katerega smo odvisni.
V	teh nekoliko negotovih in napetih časih je bil kar nekako pomirjujoč odmev letošnjega festivala Stična mladih. Že štiridesetič se je v septembru slovenska katoliška mladina srečala v naši Stični. Mladostna energija, prežeta s pozitivno energijo, daje upanje, da bo naša domovina Slovenija po 30 letih samostojnosti in demokracije v prihodnosti zaživela bolj složno in mirno. Naj bo to naša iskrena želja in hkrati obveza, da se nikoli ne nehamo truditi za še boljši jutri.
Dušan Strnad, župan
V Ivančni Gorici ob 30-letnici slovenske samostojnosti postavili pomnik spomina na prvo mašo med slovenskimi vojaki
Občina Ivančna Gorica letos obeležuje leto Josipa Jurčiča, več aktivnosti pa je posvečenih tudi obeleževanju 30-letnice samostojnosti Slovenije. Vrhunec praznovanja v naši občini je bila slovesnost, ki je potekala 4. julija 2021 v Ivančni Gorici. Ta dan sta Občina Ivančna Gorica in Vojaški vikariat Slovenske vojske pripravila spominsko svečanost, v trajen spomin na ta zgodovinski dogodek pa je bil slovesno odkrit pomnik na prvo mašo med slovenskimi vojaki.
Slovesnost se je začela z mašo za domovino, ki jo je v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Somaševanju so ob navzočnosti visokih gostov in vernikov, poleg domačega župnika Jurija Zadnika prisostvovali tudi stiški opat Maksimilijan File, upokojeni župnik msgr. Jože Kastelic in prvi vojaški vikar dr. Jože Plut ter drugi duhovniki. Po maši je pred cerkvijo potekala spominska svečanost, kjer sta predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ob navzočnosti predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, prvega slovenskega vojaškega vikarja msgr. Jožeta Pluta in udeležencev prve maše za slovenske vojake v času vojne za Slovenijo, slovesno odkrila spominsko obeležje. Ob pomniku na ta dogodek iz vojne za Slovenijo, ki se je zgodil na območju naše občine, je zaplapolala tudi slovenska zastava, ki jo je slovesno dvignila gardna enota Slovenske vojske. Obeležje in slovensko zastavo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Zore.
Prva maša za takratne pripadnike slovenske Teritorialne obrambe je potekala 4. julija 1991, ko so teritorialci na Malem Hudem pri Ivančni Gorici pripravljali blokado za primer prihoda oklepnih enot jugoslovanske armade iz smeri Novega mesta. Med teritorialci je bil tudi duhovnik Jože Plut, ki so ga v tistih težkih dneh soborci zaprosili za mašo. Maša je potekala na varni lokaciji v gozdu med Zgornjo Drago in Malim Hudim, kot je v svojem nagovoru podrobneje prisotnim orisal Plut, pa so se je udeležili vsi soborci z izjemo tistih, ki so bili na dolžnosti. Za mašo so pripravili improviziran bogoslužni prostor in križ, ki je še danes ohranjen. Pri omenjenem dogodku je šlo za prvo mašo za vojaške pripadnike po drugi svetovni vojni.
Župan Dušan Strnad je v pozdravnem nagovoru povedal, da je ideja o primernem obeležju na ta dogodek iz časa vojne za Slovenijo tlela dalj časa in veseli ga, da je ravno ob 30 - letnici samostojne Slovenije ta želja uresničena. »Ta pomnik bo generacije za nami opominjal, da ni bilo vse tako lahko kot se nekaterim zdi«. Ob tej priložnosti se
je župan zahvalil nekaterim posameznikom, pobudnikom in domačinom, ki so vztrajali s pobudo postavitve obeležja in tudi sodelovali pri pripravah na ta dogodek. Zahvalo je namenil tudi izvajalcem gradbenih del, ki so v kratkem času izvedli postavitev obeležja po načrtih arhitektke Vere Klepej Turnšek. V slavnostnem nagovoru je premier Janez Janša povedal, da se je s prvo mašo za slovenske vojake med osamosvojitveno vojno pisal košček slovenske zgodovine, tisti, ki so dali pobudo zanjo, pa so se dobro zavedali, »da gre za nas vse«. »Zavedali so se, da ne gre samo za to, ali bo preživela država, ki je bila takrat razglašena, ampak tudi za to, ali bomo preživeli kot državljani, brez katerih ni nobene države.«
Maša je bila po oceni Janše izraz dobrega, kar je primerjal tudi s samo osamosvojitvijo. »Z njo smo želeli dobro sebi, nismo pa želeli nič slabega nikomur drugemu,« je dejal. Končni izhod vsakega velikega dejanja je po besedah Janše odvisen od marsičesa, tisto, kar je pri tem najpomembnejše, pa so dobri nameni. Te dobre namene je Slovenija imela, glas o tem se je razširil tudi po takratni skupni državi, kar je na koncu pripomoglo k bolj umirjenim reakcijam nasprotne strani in posledično k manj žrtvam, je v govoru povedal Janša. Vsi dogodki ob 30-letnici samostojne države, po besedah premiera sicer kažejo, »da smo se nekako zavedli tiste Slovenije, ki je takrat nastajala, da ta ni pozabljena in da smo se začeli zavedati, kaj so naše skupne vrednote in vrednote slovenske osamosvojitve«, je še povedal Janša ter svoj nagovor zaključil z be-
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. novembra.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Občina
3
sedami: »Bog živi Slovenijo!« Ob navzočnosti udeležencev vojne za Slovenijo, med katerimi je bil tudi takratni komandir Teritorialne obrambe Grosuplje Milan Draže-novič, so se spominu na dogodek izpred 30 let poklonili tudi nosilci praporjev Vojaškega vikariata Slovenske vojske, Zveze društev policijskih veteranov SEVER, Društva MORIS Kočevska Reka, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve,
Zveze slovenskih častnikov Območnega združenja Domžale, Regijskega štaba Civilne zaščite, Gasilske zveze Ivančna Gorica in Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica.
V kulturnem programu je nastopil sekstet trobil Orkestra Slovenske vojske priznani operni solist Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana in domačin Matej Vovk in domači župnijski pevski
zbor, ki je prepeval že pri maši za domovino.
Po slovesnosti je bila odprta tudi priložnostna razstava z naslovom »Vojna za Slovenijo 1991 - Resnica je v zmagi!«, ki jo je v kletnih prostorih župnijske cerkve postavil avtor in zbiratelj Boštjan Kotar Jakopec. Ob tej priložnosti je dozorela tudi ideja, da bi omenjena razstava našla v naši občini stalni prostor za postavitev.
Kaj predstavlja pomnik v Ivančni Gorici?
Pomnik v obliki križa stoji na kraju z velikim simbolnim pomenom, s pogledom na avtocesto in gozd v daljavi, kjer je potekala prva maša v času vojne za Slovenijo, poleg tega pa se je gradnja cerkve sv. Jožefa začela graditi ravno v letu slovenske osamosvojitve. Pomnik sporoča vsem mimoidočim, vernim in nevernim, Slovencem in tujcem, da je Slovenija svobodna in demokratična dežela in da tu živijo pošteni ljudje. Križ je izdelan iz armiranega betona in je visok 4 metre, razpon
križa meri 2,3 metra. Trakova z svetopisemskimi citati, ki se prepletata na križu, simbolizirata križ, kakršen je bil pripravljen za mašo med pripadniki Teritorialne obrambe v času vojne za Slovenijo. Sestavni del obeležja je tudi desetmetrski drog s slovensko zastavo. Na križu se prepletata dva trakova s svetopisemskima citatoma: »ČE JE KDO ŽEJEN, NAJ PRIDE IN NAJ PIJE« in »IN VIDELO GA BO VSAKO OKO, TUDI TISTI, KI SO GA PREBODLI IN
ZARADI NJEGA SE BODO BILI NA PRSI VSI NARODI NA ZEMLJI« Okoli križa je talno, krožno vklesan napis: »Vletu Gospodovem 2021, v letu sv. Jožefa, zavetnika slovenskega naroda, v zahvalo za 30 let demokracije in samostojnosti Slovenije ter v spomin na prvo sv. mašo za slovenske vojake, sta ta pomnik postavili Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska.«
Matej Šteh, Gašper Stopar
Na Polževem smo čestitali naši domovini Sloveniji za 30 let
Občina Ivančna Gorica se je z osrednjo prireditvijo ob dnevu državnosti pridružila številnim prireditvam po Sloveniji in počastila okrogli jubilej 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Prireditev z naslovom »Vse najboljše domovina« je potekala pri cerkvici sv. Duha na vrhu Polževega.
Slovesno se je začelo že ob 10. uri s tradicionalno mašo za domovino, ki jo je v popolnoma obnovljeni cerkvi sv. Duha daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Kot je povedal tamkajšnji župnik Župnije Krka Dejan Pavlin, je obnova cerkve potekala zadnje tri mesece. Lotili so se celotne obnove, tako notranjosti cerkve kot tudi zunanjosti. Svojo posebno noto cerkvi doda nov križev pot, nov lestenec, obnovljena stranska oltarja, zvonik, ostrešje in fasada. Lično je urejena tudi okolica okrog cerkve. Iskrena hvala Blažu Miklavčiču, ki je bil eden izmed večjih donatorjev in pobudnikov obnove cerkve. Hvala tudi Zavodu za varovanje kulturne dediščine, OE Ljubljana in konservatorki Sabini Ravnikar, ki je poskrbela, da je bila obnova cerkve v skladu s predpisi, in zakoncema Kralj, ki sta v vlogi ključarjev spodbujala va-ščane k obnovi. Zahvala gre tudi številnim obrtnikom in Občini Ivančna Gorica, še posebej županu, ki je s svojimi rednimi obiski in svojimi sodelavci bdel nad obnovo. Zahvalo je župnik Pavlin izrekel tudi krajanom Velikih in Malih Vrhov ter številnim obrtnikom in faranom krške župnije, ki so pripomogli svoj delček k celoti. S tem je ohranjen še en čudovit biser iz bogate zakladnice sakralne dediščine naše občine.
Škof Glavan je vsa obnovitvena dela tudi slovesno blagoslovil.
Praznični nagovor ministra Aleša Hojsa
Osrednja svečanost ob prazniku se je nadaljevala na ploščadi pred cerkvijo, kjer je številne prisotne nagovoril minister za notranje zadeve, Aleš Hojs. Minister Hojs je v svojem govoru povzel 30-letno zgodovino naše domovine Slovenije, od ideje, ki je več stoletij tlela do prelomnih trenutkov osamosvojitve pred 30 leti. Po njegovih besedah je prav, da se spomnimo tistih let in dni, ko smo se odločali za lastno državo. Demokracija je tisto, kar združuje Slovenijo in jo označuje kot posebno. Saj ima veliko narodov svojo lastno državo, demokracije pa žal ne. Po vsem trudu, ki smo ga vložili, je danes res težko poslušati tiste posameznike, ki še danes menijo,
da je bilo nekoč lepše. Spomnil se je tudi tistih, ki so takrat dali svoje življenje za dobro domovine, naše Slovenije. »Kako je trideset let pozneje? Ali je res, da je res vse tako slabo? Ali je res, da je vse tako brezupno, kot nas nekatere medijske hiše nagovarjajo v teh dneh,« se je spraševal Hojs ter nadaljeval: »Ko v zadnjih dneh hodim po Sloveniji, tako kot danes, se ne morem na-čuditi, kje se skriva to nezadovoljstvo, kje je vse tisto slabo. Srečujem vesele ljudi, polne upanja in radosti ob praznovanju, ki so s svojo glavo in delovnimi rokami ter vztrajnostjo, ustvarili to, kar imamo danes.« Ob zaključku je minister Hojs prisotnim zaželel lep praznični dan ter vse prisotne pozval, da se kljub »zeleni
epidemiološki fazi« ne sprostimo preveč in še naprej spoštujemo ukrepe v dobro vseh nas. Gostitelj na Polževem župan Dušan Strnad je zbrane prav tako nagovoril v pozitivnem duhu. Kot je povedal, je ta dan kar precej razlogov za veselje. Prvi je gotovo ta, da se lahko ponovno družimo, saj nam je epidemija več kot eno leto to prepovedovala. Drugi razlog za veselje je prenovljena cerkev Svetega Duha, ki jo občudujejo številni obiskovalci. Tudi sam se je zahvalil dobrotnikom, ki so pristopili k obnovi. Kot tretji razlog pa je izpostavil praznovanje na Polževem, ki s poklonom naši domovini poteka že vse od leta 2003. Praznično vzdušje in ponosno praznovanje rojstnega dne naše domovine Slovenije pa je bilo še posebej svečano ob pesmi Slovenskega okteta, ki je pel pri maši za domovino in v kulturnem programu prireditve. Ob izbranih domovinskih recitacijah je program povezovala Mateja Zupančič.
Gašper Stopar
Tradicionalno medgeneracijsko srečanje »Vsi smo ena generacija«
V petek, 10. septembra, je bilo na ploščadi pred občinsko stavbo ponovno živahno na prireditvi »Vsi smo ena generacija«. Zdaj že tradicionalno medgeneracijsko prireditev sta po lanski odpovedi zaradi epidemije novega koronavirusa ponovno pripravila Občina Ivančna Gorica in Svet župana za starosti prijazno občino.
Dogajanje na Sokolski ulici v Ivančni Gorici se je začelo že uro pred začetkom prireditve, kjer so svoje dejavnosti in aktivnosti predstavila številna lokalna društva, organizacije in posamezniki iz občine Ivančna Gorica. Na stojnicah so se predstavili: Turistično društvo Ivančna Gorica, skupina Ivankine spominčice, Dnevno varstvo za starejše Šentvid pri Stični (DSO Grosuplje), Celostna pomoč na domu in osebna asistenca Petra Ostanek s. p., Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Knjižnica Ivančna Gorica, Strokovni center Višnja Gora, Društvo upokojencev Višnja Gora, Projekt E-oskrba, Projekt »Spoznaj stare poklice in obrti«, Zavod Prijetno domače, Vrtec Ivančna Gorica, Srednja šola Josipa Jurčiča in Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar iz sosednje občine Dobrepolje. Po predstavitvah na stojnicah se je dogajanje začelo na odru ploščadi pred stavbo občine. Z glasbenimi in plesnimi točkami so se predstavili MePZ DU Šentvid pri Stični Sončni žarek, Otroška folklorna skupina Vidovo, Ženski pevski zbor Harmonija, najmlajši iz Vrtca Ivančna Gorica, učenci osnovnih šol Stična, Zagradec, Višnja Gora in Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Plesni klub Guapa.
Prisotne sta nagovorila tako župan Dušan Strnad kot predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur, ki sta skupaj s člani Sveta predstavila aktivnosti na področju starejše populacije v ivanški občini. Predvsem pa se je po besedah župana Strnada potrebno zavedati, »da mladi smo bili vsi, starost pa doživimo, če imamo srečo«. Prireditev so povezovali učenci Osnovne šole Stična, pod mentorstvom učiteljice Urške Petek.
Gašper Stopar
4
Občina
oktober 2021
številka 5

OTttlMj
Priporočila za cepljenje proti covidu-19
V	Sloveniji so trenutno dostopna štiri cepiva proti co-vidu-19, vendar je cepljenje s cepivom Janssen začasno ustavljeno. Osnovno cepljenje proti covidu-19 se le pri cepivu Janssen opravi z enim odmerkom, pri ostalih cepivih pa z dvema odmerkoma. Priporočen presledek med odmerkoma je pri cepivu Comirnaty (Pfizer/BioNTech) tri tedne, pri cepivu Spikevax (Moderna) štiri tedne, pri cepivu Vaxzevria (AstraZeneca) pa 4 -12 tednov.
Cepivi Comirnaty (Pfizer/BionTech) in Spikevax (Moderna) sta za osnovno cepljenje registrirani za osebe, stare 12 let in več, ostali dve cepivi sta registrirani za uporabo pri odraslih, starih 18 let in več. Uporaba cepiva Comirnaty in Spikevax je odobrena tudi za 3. dodatni odmerek za imunsko oslabljene osebe stare 12 let in več; uporaba cepiva Comirnaty pa tudi za 3. poživitveni odmerek za osebe stare 18 let in več. (Poživitveni odmerek je odmerek, ki ga oseba prejme 6 mesecev po osnovni shemi za poživitev in podaljšanje zaščite po cepljenju. Dodatni odmerek pomeni dodatni odmerek osnovne sheme pri težje imunsko oslabljenih osebah, ker je pri njih odziv na osnovno cepljenje slabši.)
Zaradi boljše učinkovitosti in manj resnih zapletov pri mRNA cepivih v primerjavi z vektorskimi cepivi, je priporočljiva uporaba mRNA cepiv; vektorska cepiva se lahko uporabijo le na izrecno željo osebe, ki se cepi (ob tem je treba osebo opozoriti na možnost neželenih učinkov) ali v primeru, ko je uporaba mRNA cepiva kontraindicirana.
Glede na trenutno razpoložljive podatke je, zaradi možnosti nekoliko večjega tveganja za miokarditise/ perikarditise pri mlajših po cepivu Spikevax v primerjavi s cepivom Comirnaty, pri mlajših od 30 let priporočljiva uporaba cepiva Comirnaty.
Cepljenje oseb, ki so prebolele covid-19
Strokovno stališče je, da za zaščito oseb, ki so v zadnjih 9 mesecih dokazano prebolele covid-19 (izvid o pozitivnem PCR testu), zadostuje en odmerek cepiva proti covidu-19 (če oseba želi, lahko prejme tudi polno cepljenje v skladu s SmPC). V takih primerih prebolevnik velja za zaščitenega takoj po cepljenju. Če je minilo več kot 9 mesecev od začetka bolezni in prebolevnik še ni bil cepljen, prejme polno cepljenje. (Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT zaenkrat omogoča izdajo ustreznega DCP le prebolevnikom, ki so bili z enim odmerkom cepljeni največ do 180 dni od pozitivnega PCR testa; če je minilo več kot 180 dni, morajo za DCP prejeti dva odmerka cepiva z dvo-od-merno shemo.)
Imunsko oslabljene osebe-in varovanci v DSO, ki so preboleli covid-19, prejmejo polno cepljenje.
Osebe, ki so dokazano zbolele za covidom-19 po cepljenju s prvim odmerkom, naj prejmejo drugi odmerek do 9 mesecev po začetku bolezni.
Cepljenje mladostnikov
Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za mladostnike stare 12 let in več. Cepljenje mladostnikov se lahko izvaja v cepilnih centrih na enak način kot cepljenje odraslih. Glede privolitve velja enako kot pri drugih cepljenjih: pri otrocih mlajših od 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev, zato je pri cepljenju potrebno spremstvo staršev/skrbnikov ali pisna privolitev staršev/skrbnikov. Pri otrocih starih 15 let in več privolitev staršev ni potrebna.
3. odmerek (poživitveni oz. dodatni odmerek) Uporaba tretjega/poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19 je priporočljiva za:
-	oskrbovance DSO,
-	osebe stare 65 let in več in posebej ranljive kronične bolnike* ne glede na starost.
Za tretji odmerek se praviloma uporabi mRNA cepivo.
V	primeru, ko je uporaba mRNA cepiva kontraindici-rana, se uporabi vektorsko cepivo.
S tretjim/poživitvenim odmerkom s cepivom Comir-naty je možno cepljenje tudi za vse ostale osebe stare 18 let in več. Ker poživitveni odmerek cepiva Spikevax zaenkrat ni registriran za uporabo, naj osebe iz skupin
za katere ni posebej priporočen in ga želijo prejeti na lastno željo, izpolnijo priloženo izjavo.
Priporočen presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim/poživitvenim odmerkom je vsaj 6 mesecev. Osebe, ki so dokazano prebolele covid-19 in so bile polno cepljene, tretjega/poživitvenega odmerka ne potrebujejo.
Težje imunsko oslabljenim osebam se priporoča 3. odmerek cepiva proti covidu-19 kot dodatni odmerek osnovne sheme, ker je pri njih odziv na osnovno cepljenje slabši. Minimalen presledek med osnovnim cepljenjem in tretjim odmerkom naj bo v teh primerih 4 tedne.
Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom.
Kontraindikacije za cepljenje proti covidu-19
Proti covidu-19 se lahko cepijo vsi (za katere je cepivo registrirano), ki nimajo kontraindikacij za cepljenje. Kontraindikacije za cepljenje proti covidu-19:
•	Preobčutljivost (dokumentirana težja alergična reakcija (anafilaksija) ali takojšnja alergična reakcija (ki pomeni vsak znak ali simptom preobčutljivosti, npr. urtikarija, angioedem, težave z dihanjem (piskanje, stridor), anafilaksija, ki se pojavi v 4 urah po prejemu cepiva ali sestavine cepiva)
na predhodni odmerek enakega cepiva ali znana preobčutljivost* na sestavino cepiva. V primeru preobčutljivostne reakcije na prvi odmerek cepiva je možno za drugi odmerek uporabiti drugo vrsto cepiva.
•	Cepljenje s cepivoma Vaxzevria (AstraZeneca) in Janssen se odsvetuje osebam s sindromom kapilarnega prepuščanja v anamnezi.
•	Kontraindikacija za prejem drugega odmerka cepiva Vaxzevria (AstraZeneca) je pojav tromboze s trombocitopenijo po prvem odmerku.
•	Resen neželen učinek (življenje ogrožajoče stanje ali bolezen; stanje, ki zahteva hos-pitalizacijo ali podaljšanje hospitalizacije; trajna okvara; prirojena anomalija; drugo resno (klinično pomembno) stanje in smrt) po predhodnem odmerku istega cepiva (potrebna je individualna presoja o nadaljevanju cepljenja ali cepljenju z drugim cepivom, glede na možnost vzročne povezanosti neželenega učinka s cepljenjem in glede na trenutno epidemiološko situacijo).
O kontraindikacijah za cepljenje pri pacientu presoja izbrani osebni zdravnik oz. lečeči specialist.
Termine cepljenja bomo tedensko objavili na spletni strani zdravstvenega doma, za mesec OKTOBER pa so termini cepljenja naslednji:
TOREK, 19.10.: 13.00- 15.00 (Pfizer) NAROČENI + NENAROČENI
SREDA, 20.10.: 11.00 - 13.00 (Pfizer) NAROČENI + NENAROČENI
ČETRTEK, 21.10.: 7.00 - 11.00 (Pfizer) NAROČENI + NENAROČENI
PONEDELJEK, 25.10.: 7.00-10.00 (Pfizer) NENARO-ČENI
TOREK, 26.10.: 16.30-19.00 (Pfizer) NENAROČENI ČETRTEK, 28.10.: 13.00-14.30 (Pfizer) NENAROČENI
V NOVEMBRU:
TOREK, 7.00 - 10.00 SREDA, 10.30 - 13.00 ČETRTEK, 17.30 - 19.00
Cepljenje se izvaja v steklenem prehodu med zdravstvenim domom in lekarno.
Za vsa dodatna pojasnila in vprašanja lahko pokličete v času cepljenja, na tel. št. 01 620 47 28.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica (vir: NIJZ; 11. 10. 2021)
TESTIRANJE S HITRIMI ANTIGENSKIMI TESTI
Vlada RS z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV2 s 15. 9. 2021 ukinja brezplačno presejalno testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Testi so brezplačni le za osebe, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, kar izkažejo z zdravniškim potrdilom. Za vse druge je hitro testiranje od 15. 9. 2021 plačljivo, cena testiranja je 10,00 EUR, plačilo je možno le z bančno kartico. Osebe, ki nimajo dostopa do portala Zvem, digitalno EU potrdilo o hitrem testiranju prejmejo na mestu testiranja, sicer pa si ga lahko sami izpišejo preko portala zVem. V primeru, da je plačnik testiranja delodajalec, lahko izdamo račun na podjetje, vendar ob testiranju potrebujete potrdilo delodajalca o zaposlitvi, identificirate se z osebno izkaznico. Če ob izvedbi testa ne boste imeli potrdila delodajalca, da je plačnik storitev delodajalec, boste obravnavani kot samoplačniki.
Spremenjen urnik in lokacija hitrega testiranja
Zdravstveni dom Ivančna Gorica bo od 1. novembra dalje izvajal testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi 2-krat tedensko, v STEKLENEM PREHODU MED ZDRAVSTVENIM DOMOM IN LEKARNO in sicer: PONEDELJEK, 7.00 - 11.00 PETEK, 7.00 - 11.00
Prosim, da pri čakanju na testiranje UPOŠTEVATE VARNOSTNO RAZDALJO in OBVEZNO NOSITE ZAŠČITNO MASKO.
TESTIRANJE JE NAMENJENO SAMO OSEBAM, KI NE KAŽEJO ZNAKOV BOLEZNI!!
V	primeru, da kažete znake bolezni okužbe s Covidom-19, POKLIČITE SVOJEGA OSEBNEGA ZDRAVNIKA in se naročite za bris.
Na testiranje se ni potrebno posebej naročiti. S seboj morate imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja;
V	primeru, da v roku dveh ur od odvzema brisa še vedno niste prejeli SMS sporočila o rezultatu testiranja,
lahko pokličete na telefonsko številko 069 711 271.
Klice bomo sprejemali samo v času delovanja vstopne točke.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica
Nov ultrazvočni aparat v Dispanzerju za ženske
Zdravstveni dom Ivančna Gorica je od meseca avgusta bogatejši za nov ultrazvočni aparat, za potrebe dela v Dispanzerju za ženske. Nov UZ aparat je nadomestil prejšnjega, ki je bil že dotrajan in smo ga v celoti financirali iz lastnih sredstev.
Tako imamo sedaj na voljo aparat vodilnega svetovnega proizvajalca ultrazvočnih aparatov. Z novim aparatom nam je omogočena še boljša ultrazvočna diagnostika tako v nosečnosti kot pri ne-nosečih bolnicah. V prihodnje bomo z njim lahko izvajali meritve nu-halne svetline, enega najpomembnejših presejalnih testov v nosečnosti, na voljo pa bo tudi za uporabo pri pediatrični populaciji.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Občina
5
Vrata odprl prvi koncesijski vrtec v občini Ivančna Gorica, zasebni vrtec Pod lipo
V soboto, 28. avgusta, je na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici začel delovati zasebni vrtec Pod lipo, ki sta ga slovesno odprla župan Dušan Strnad in ravnateljica vrtca Sabina Marn.
Na otvoritveni svečanosti je zbrane sprva nagovorila ravnateljica vrtca Sabina Marn, ki ni skrivala navdušenja nad številno udeležbo prisotnih. Po besedah ravnateljice je lipa, ki stoji pri vrtcu in pod katero odmeva otroški smeh, simbol njihovega vrtca. Prenovljeni objekt nudi otrokom varno zavetje, kjer bodo strokovno usposobljeni vzgojitelji in pomočniki nudili vsakemu otroku dovolj vsega, da bodo lahko doživeli občutek, da je v vrtcu lahko tudi »prijetno in domače«. V prostorih vrtca je prostora za dva oddelka otrok prve starostne skupine. Njihovo vodilo oziroma vizija se glasi: »Kar živim, to učim«. Pohvalijo se lahko tudi z nazivom Eko vrtec. Kot je zaključila Marnova, bo vse poplačano, ko bodo starši vpisanih otrok spoznali, da trud ni bil zaman in bodo otroci prihajali in odhajali z vrtca veseli in nasmejani. Zahvalila se je še vsem sodelujočim pri projektu oziroma,
kot sama pravi, zgodbi s srečnim koncem.
Navdušenja ni skrival niti župan Dušan Strnad, ki je ob veselem dogodku povedal, da gre za prvi koncesijski vrtec v občini Ivančna Gorica. To pomeni, da bo del dohodka financiran tudi iz občinskega proračuna. Ob tej priložnosti je župan čestital Marnovi za pogum, da se je podala v dokaj negotovo osebno in po-
slovno pot - varstvo otrok, ki v naši občini nima ravno tradicije. Ob odprtju je župan zaželel vodstvu in zaposlenim vse dobro pri opravljanju njihovega plemenitega poslanstva. Zadovoljstva ob novi pridobitvi za naše najmlajše ni skrival niti lastnik objekta na Mrzlem Polju Milan Medved. Povedal je, da jim je izgradnja vrtca predstavljala velik izziv, tako časovno kot gradbeno. Objekt, ki je bil predhodno namenjen avtomehanični delavnici, je bil zaradi specifičnih zahtev in predpisov potreben celovite prenove, tudi energetske. Ob tem se je zahvalil številnim izvajalcem za opravljena dela, predvsem pa podjetniku Milanu Pušljarju za vso gradbeno in tehnično podporo. Poseben čar dogodku, ki se ga je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole, so s slavnostnim prihodom konjskih vpreg dali konjarji domačije Pr'Anžic in Pr'Špan.
Gašper Stopar
Na Muljavi odprli prenovljeno športno
■ - «V v
igrišče
Pri podružnični šoli na Muljavi je v soboto, 9. oktobra 2021, potekala slovesna otvoritev prenovljenega večnamenskega športnega igrišča. Pridobitve v kraju se veselijo krajani Krajevne skupnosti Muljava, še posebej športno društvo in učenke in učenci Podružnične šole Muljava. s predsednikom Janezom Drobničem na čelu kot tamkajšnje Športno društvo Muljava, ki je ob tej priložnosti gostilo turnir občinske lige v malem nogometu.
Na otvoritveni slovesnosti je župan Dušan Strnad uvodoma zahvalil sodelavcem iz občinske uprave za realizacijo projekta, občinskemu svetu za posluh in nenazadnje izvajalskemu podjetju ElTim, ki je igrišče obnovilo. Prenova športnega parka na Muljavi je obsegala kompletno
prenovo asfaltne površine, podaljšanje igrišča, ureditev novih tribun, zamenjavo zaščitne ograje in športne opreme. Na novo so urejene elektroinštalacije in razsvetljava ter odvodnjavanje. Urejena je tudi okolica igrišča, dostop in dodatna parkirišča za avtomobila in kolesarnica.
Po besedah župana pa pomembna pridobitev ni zgolj za igranje malega nogometa, rokometa in košarke, ampak je na novo zarisano tudi odbojkarsko igrišče z vso pripadajočo opremo. Obnovljeno igrišče je tudi »dom« za šolarje muljavske podružnične šole, kjer se bodo izvajale šolske in prostočasne aktivnosti. Župan je še povedal, da je tovrstna pridobitev tudi v čast muljavskemu rojaku Josipu Jurčiču, kateremu je posvečeno letošnje vseslovensko leto.
Investicijo je financirala občina Ivančna Gorica, ki je del sredstev pridobila tudi na javnem razpisu s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V načrtu ob igrišču je še postavitev manjšega objekta s sanitarijami in skladiščnimi prostori, pripravljen pa je tudi prostor za ureditev otroškega igrišča za najmlajše krajane.
Navzoče sta nagovorila tudi pred-
Cepljenje proti sezonski gripi v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica
Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respira-torno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, majhnih otrocih, nosečnicah in izjemno debelih pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo.
Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem,
zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred to boleznijo.
Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za:
-	osebe s kroničnimi obolenji obtočil, dihal, sečil, sladkorne bolnike, osebe z malignimi obolenji, bolezni, ki slabijo imunski odziv
-	osebe starejše od 65 let,
-	majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti),
-	nosečnice
-	za osebe z izjemno povečano telesno težo (ITM > 40, pri otrocih ITM > 95 percentil glede na starost in spol).
Indikacijo za cepljenje v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.
Cepljenje je priporočljivo tudi za vse druge osebe, predvsem za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.
Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravita sočasno ali s kakršnimkoli časovnim presledkom. Cepivo proti gripi je za vse osebe, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje - brezplačno.
V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica bomo v mesecu oktobru, izvajali cepljenje v naslednjih terminih:
TOREK, 19. 10. SREDA, 20. 10. ČETRTEK, 21. 10. PETEK, 22. 10. PONEDELJEK, 25. 10. TOREK, 26. 10. ČETRTEK, 28. 10. PETEK, 29. 10.
16.00 - 19.00 7.00 - 10.00 11.00 - 13.00 7.00 - 13.00 10.30 - 13.00 15.00 - 19.00 15.00 - 19.00 7.00 - 13.00
Cepljenje se bo izvajalo v steklenem prehodu med zdravstvenim domom in lekarno.
Naročanje na cepljenje ni potrebno, pridete v času, ki je naveden v tabeli.
Na cepljenje lahko pridejo le zdrave osebe, ki v zadnjih 14 dneh niso imele znakov respiratorne okužbe (povišana temperatura, kašelj, bolečine v grlu, žrelu, znaki prehlada, bolečine v mišicah), prav tako pa okužbe niso imele osebe, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu. S seboj morate imeti kartico zdravstvenega zavarovanja.
Pogoja PCT za cepljenje proti gripi, ni treba izpolnjevati. Treba pa je upoštevati vsa navodila za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Cepljenje proti Covidu-19 se izvaja v skladu s trenutnimi priporočili NIJZ in v določenih terminih, ki so objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma; za informacije o cepljenju lahko pokličete na tel. št. 01 781 90 00.
Zdravstveni dom Ivančna Gorica
sednik Krajevne skupnosti Muljava Janez Drobnič in predsednik Športnega društva Muljava Jure Erjavec. Oba sta izrazila zadovoljstvo ob veliki pridobitvi in se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri realizaciji obnove. Upata, da bo športni objekt dobro služil svojemu namenu, čim
širšemu krogu krajank in krajanov. V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali učenci Podružnične šole Muljava z mentorico in Barbara Tekavec iz KD Josipa Jurčiča Muljava.
Gašper Stopar
6
Občina
oktober 2021
številka 5
Ambrus
OTCetnaj
Prvi solski dan v občini Ivančna Gorica z novo samostojno Osnovno šolo Zagradec
V	občini Ivančna Gorica so šolski prag 1. septembra prvič prestopili 203 učenci od skupno 1871 učenk in učencev. Začetek novega šolskega leta pa je bil za ivanško občino še prav poseben in slovesen, saj se je matičnima šolama OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični pridružila nova samostojna Osnovna šola Zagradec. Ta se je zaradi nenehnega povečevanja števila učencev v dolini reke Krke razdružila od matične šole OŠ Stična.
Samostojno OŠ Zagradec sestavljata še podružnični šoli na Krki in Am-brusu. V šolskem letu 2021/22 bo matično šolo v Zagradcu obiskovalo 251 učencev v 14 oddelkih, skupaj s podružničnima šolama Ambrus in Krka pa bo OŠ Zagradec obiskovalo 347 učencev v 21 oddelkih. Skupno pa 32 prvošolcev.
Na sprejemu devetih prvošolčkov v zagraški šoli je župan Dušan Strnad povedal, da je tudi zanj današnji dan poseben dan. Predvsem zaradi tega, ker je Osnovna šola Zagradec postala samostojna osnovna šola. Želja po samostojni šoli je rasla več desetletij, prizadevanja pa je podprla tudi Občina Ivančna Gorica. Vsem učencem je zaželel lep, varen in prijeten začetek novega pomembnega mejnika v življenju. Še posebej naj jim v lepem spominu ostane prvi šolski dan. Staršem pa je zaželel obilo zadovoljstva v življenju in delu ter tudi ob spremljanju napredka njihovih otrok v tej prečudoviti zagraški šoli. Vršilka dolžnosti ravnatelja OŠ Zagradec Barbara Maver je ob pomembnem zgodovinskem dogodku za širše območje Suhe krajine povedala: »Dosežek, da danes pouk poteka v samostojni osnovni šoli in nove pridobitve novih potrebnih prostorov ne bi bil možen brez vas krajanov in podpre Občine Ivančna Gorica. Danes se uresničujejo sanje naših predhodnikov krajanov, pred -vsem pa odpirajo nove priložnosti za vas drage učenke in učenci, ki danes vstopate v šolo.«
V	popoldanskem času se je župan Dušan Strnad udeležil še sprejema prvošolk in prvošolčkov na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. V Šentvidu je prvič šolski prag prestopilo 44 učencev in 11 na podružnici v Temenici. Skupno je v tem šolskem letu vpisanih 446 učencev.
Prvošolce je v šolo pospremil tudi podžupan Tomaž Smole, in sicer se je udeležil sprejema na matični Osnovni šoli Stična (51 prvošolcev) in Podružnični šoli Višnja Gora (31 prvošolcev). Skupno bo Osnovno šolo Stična s podružnicami na Muljavi, Stični in Višnji Gori letos obiskovalo 1078 učencev, od tega 116 prvošolcev. Kot je povedal podžupan Smole, je začetek šolanja pomembna življenjska prelomnica, česar se zaveda tudi Občina Ivanč-na Gorica, zato skuša zagotoviti kar se da dobre pogoje za vzgojo in izobraževanje. Letos je bila prav pri vzgojno-izobraževalnem centru v Ivančni Gorici izvedena nova prometna ureditev, ki bo pripomogla k večji pretočnosti prometa v vsakodnevnih prometnih konicah, zlasti pa zagotavljala večjo prometno varnost. Sočasno se na tej lokaciji ureja tudi del kolesarske steze, ki bo povezovala Ivančno Gorico s Stično in Muljavo.
Sicer pa bodo poleg šolskega osebja v prvih dneh septembra za varen prihod naših najmlajših v šole, na vseh izpostavljenih in prometno ne-
Na podružnični šoli v Temenici
varnih odsekih, nad varnostjo ude- Avto-moto društva Šentvid pri Stič ležencev v prometu, zlasti najmlaj- ni ter predstavniki Policije. ših skrbeli člani Združenja šoferjev
in avtomehanikov Ivančna Gorica in	Gašper Stopar
■
Na podružnični šoli na Muljavi
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Občina
7
Za nami je pestro investicijsko poletje
Nova prometna ureditev pri Vzgojno-izobraže-valnem centru v Ivančni Gorici
Občina Ivančna Gorica je letošnje poletje začela z gradnjo kolesarskih poti, ki bodo naše občinsko središče povezovale z vzgojno-izobraževalnim centrom in Stično oz. Muljavo. V sklopu teh del je še pred začetkom novega šolskega leta potekala nova prometna ureditev na parkirišču pri Vzgojno--izobraževalnem centru v Ivančni Gorici. Nova je dostopna cesta od križišča»Marof« proti šolskemu centru, prav tako je novo obračališče in postajališče za šolske avtobuse in osebni prevoz, urejene pa so tudi nove površine za parkiranje, pešce in kolesarje.
Gradi se kolesarska pot od Stične do Muljave
V	okviru projekta izgradnje kolesarskih poti Stična-Ivančna Gorica-Muljava bo urejenih dobrih devet kilometrov kolesarskih povezav - od tega bo polovico kolesarske povezave potekalo po novo zgrajenih kolesarskih površinah, druga polovica pa po obstoječih javnih cestah. Trenutno gradnja kolesarskih poti poteka v centru Ivančne Gorice in ob regionalni cesti proti Muljavi, ki je pred kratkim že dobila asfaltno podlago. Sledi še ureditev dostopne ceste za kolesarje na odseku proti Oslici in nato do Jurčičeve domačije. Prav tako bo delna preureditev za potrebe kolesarske poti sledila še na odseku lokalne ceste Mleščevo - Malo in Veliko Črnelo.
V	teku je prenova ceste »Goli vrh-Mandrga« v Šentvidu pri Stični
V septembru se je začela rekonstrukcija občinske lokalne ceste na relaciji Šentvid pri Stični - Velike Češnjice, natančneje od tovarne Zmaj, preko Golega vrha do križišča pri Mandrgi. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 450.000 evrov in bo v celoti financirana s strani občinskega proračuna. Občina Ivančna Gorica bo z izgradnjo bistveno izboljšala prometna varnost v tem delu kraja, zlasti pa varnost pešcev. Na javnem naročilu izbrano izvajalsko podjetje Komunalne gradnje Grosuplje je z gradbenimi deli začelo na ravninskem delu od križišča Mandrga proti Golem Vrhu. Obnova 600 metrov ceste obsega utrditev vozišča v širini 5,5 metra, z enostranskim pločnikom za pešce. Na cesti bo sočasno z gradnjo urejeno odvodnjavanje meteornih padavin, izvedena bo cestna javna razsvetljava, postavljena prometna signalizacija ter položeno optično omrežje.
Na območju obnove je vzpostavljena popolna zapora ceste, z možnostjo dostopa krajanov do objektov. Obvoz je urejen po lokalni cesti Šentvid pri Stični - Sveti Rok, po javni poti Goli Vrh - Šentpavel in po javni poti Šentpavel-Grumlof ter obratno.
Na Muljavi poteka obnova zunanjosti kulturnega in zadružnega doma
Občina Ivančna Gorica skupaj s Kmetijsko zadrugo Stična obnavlja zunanjost objekta na Muljavi, v katerem domujeta Kulturni dom Muljava ter trgovina in bar, ki sta v lasti Kmetijske zadruge Stična. Obnova obsega rušitvena dela, zamenjavo stavbnega pohištva za občinski del, izdelavo in montažo ve-
trolova, nadstreška ter fasaderska dela vključno z napuščem. Gradbeno-obrtniška dela na podlagi izvedenega javnega naročila izvaja podjetje PAM gradbeno obrtniški inženiring d. o. o. iz Novega
mesta. Občina krije investicijo v višini dobrih 88.000 EUR in kmetijska zadruga v višini dobrih 55.000 EUR.
Hiša kranjske čebele in Apilab pred odprtjem
Po zaključku gradbenih del na objektu in okolici nekdanje šole v Višnji Gori se zaključujejo tudi notranja ureditvena dela bodoče Hiše kranjske čebele in Apilab središča inovativnih tehnologij. Ko bodo dela zaključena, bo sledilo odprtje in zagon vseh dejavnosti, ki so predvidene v novem objektu. Ta se že kaže v čudoviti prenovljeni podobi, skupaj z obnovljenim starim mestnim jedrom. V Hiši kranjske čebele-Apilab bo turistično-informacijski center, interaktiven muzej, posvečen kranjski čebeli, hostel, kavarna in dejavnost razvoja podjetništva in inovativnih sodobnih tehnologij.
V Višnji Gori namesto cestne baze, urejen park
I
Občina Ivančna Gorica je konec meseca julija uredila območje nekdanje ceste baze v Višnji Gori, ki je vrsto let kazila vstop v starodavno mesto. V skladu z dogovorom z Republiko Slovenijo, ki je zemljišče prenesla v last Občine, je uredila območje z novo zasaditvijo in namestitvijo urbane opreme, ki bo namenjena počitku krajanov in obiskovalcev oziroma kot vstopna točka v Višnjo Goro. Ureditev parkovne površine je v celoti uredilo lokalno podjetje Lotus Art iz Šentvida pri Stični. Občina bo v nadaljevanju uredila še preostale površine za promet in parkiranje.
Zaključena obnova mostu čez Višnjico v Višnji Gori
Občina Ivančna Gorica je na Ciglerjevi ulici v Višnji Gori zaključila s sanacijo del na premostitvenem objektu in vozišču na območju mostu preko potoka Višnjica. V sklopu sanacije je bila izvedeno tudi podaljšanje hodnika za pešce. Prav tako je v teku obnova mostu čez Višnjico pri gostilni Šerek.
Arhitekturno oblikovane talne označbe za varnost otrok pri šoli v Višnji Gori
Občina Ivančna Gorica je v sklopu Evropskega tedna mobilnosti v neposredni bližini Podružnične šole Višnja Gora obstoječe talne označbe in prometno signalizacijo nadgradila z arhitekturnim oblikovanjem prometnih površin z namenom prijaznega opozarjanja voznikom o povečani prisotnosti otrok kot ranljivih udeležencev v prometu.
Na ulici Cesta talcev je poleg brvi, ki vodi do šole, postavljen opozorilni prometni znak K+R (Kiss and Ride - Poljubi me in odpelji) »OD TU DALJE GREM PEŠ«. Slednji skupaj z barvnimi krogi opozarja udeležence v prometu, da je možna povečana prisotnost šolarjev - pešcev.
Parkiranje na javni poti oziroma ob prehodu na brv ni dovoljeno, parkirišča so urejena ob Cesti na Polževo, vozniki pa lahko pričakujejo kratek postanek posameznega vozila, zato naj previdnost ne bo odveč. Na obeh vstopnih točkah na Cesto talcev je bila zamenjana prometna signalizacija, ki že pred cestnimi ovirami opozarja na omejitev hitrosti 40 km/h ter na prisotnost šolarjev - pešcev.
Gre za evropsko pobudo projekta varnih poti, ki sledi cilju, da bi otroci v šolo čim več hodili peš, seveda po varnih poteh.
Občina obnovila 700 metrov dotrajane ceste v Temenici
Pred jesenjo je Občina sanirala del lokalne ceste Temenica - Breg pri Temenici, natančneje od Doma kulture Temenica proti Dolenji vasi, v skupni dolžini 700 metrov, s predhodno ureditvijo odvodnjavanja preko meteorne kanalizacije.
Obnova kanalizacije, vodovoda in ceste na ulici Ob potoku v Ivančni Gorici
V	Ivančni Gorici se že nekaj let obnavlja javno kanalizacijsko omrežje, ki je zasnovano kot pretežno mešano kanalizacijsko omrežje s posameznimi sekundarnimi priključnimi vodi in z dolgim primarnim kolektorjem, ki zbrano komunalno odpadno in padavinsko vodo odvaja na centralno čistilno napravo na Mleščevem. Pred kratkim so delavci Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na območju ulice Ob potoku izvedeli rekonstrukcijo obstoječega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter prizadetih cestnih površin. Skupna dolžina obnovljenega kanalizacijskega omrežja znaša 136,5 m, izvedlo se je 6 novih revizijskih jaškov, obnovilo 8 hišnih kanalizacijskih priključkov ter mreža cestnih požiralnikov za učinkovit odvod meteorne vode iz cestnih površin.
Vzporedno s kanalizacijskim omrežjem se je v dolžini 130 m obnovilo tudi obstoječe dotrajano vodovodno omrežje s priključki, ob tem pa se je vzpostavila tudi ustrezna požarna zaščita z vgradnjo nadzemnega hidranta. V celotnem obsegu se je uredila tudi nova asfaltna površina.
V	Ivančni Gorici se bodo obnovitvena dela nadaljevala z obnovo kanalizacijskega omrežja na Cesti II. grupe odredov ter na Ulici Juša Kozaka in Trubarjevi ulici. Foto: Peter Zakrajšek
Družbeni center Krka ima novo streho
Na Krki je potekala celovita prenova strehe na objektu Družbenega centra Krka. Obnovitvena dela so vključevala zamenjavo dotrajane kritine, ki je bila nujno potrebna zaradi zamakanja v notranjosti objekta. Poleg zamenjave strehe s pločevinasto kritino s posipom so bila izvedena še krovsko - kleparska dela, zamenjana pa je bila tudi toplotna izolacija. Dela je izvedlo podjetje Strehca d. o. o. iz Novega mesta.
__Matej Šteh
^ .
8
Občina
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi 23. člena Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS št. 54/15) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2021 (Uradni list RS, št. 13/21) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva v letu 2021
I.	PREDMET RAZPISA:
Sredstva proračuna za izobraževanje s področja kmetijstva so namenjena dijakom, vpisanim v poklicne in srednješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri, ki so predvideni za naslednike kmetij. Dijaki morajo izpolnjevati razpisne pogoje.
II.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV:
Skupni znesek razpisanih sredstev je 7.000,00 EUR in so planirana na postavki proračuna 19020 - Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva. Sredstva se bodo dodelila posameznemu dijaku največ do višine minimalne plače v letu 2021. V primeru, da bo prijavljenih več prosilcev, se sredstva ustrezno razdelijo v okviru razpisanih proračunskih sredstev. Sredstva so rezervirana na postavki proračuna 19020 -Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva, konto 411999 -Drugi transferi posameznikom in gospodinjstvom.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2021, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
III.	MERILA IN KRITERIJI:
a.	Upravičenci do pomoči:
Za sredstva enkratne pomoči lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Ivančna Gorica,
•	da so vpisani v kmetijski izobraževalni program (poklicni ali srednješolski),
•	da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije.
b.	Splošni pogoji:
a.	Sredstva se lahko dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih alinej.
b.	Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
c.	Dotacije se bodo izplačale kot nepovratna sredstva.
d.	Najvišji znesek iz vseh vrst razpisanih pomoči ne sme presegati zneska minimalne plače v letu 2021.
e.	Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v občini za programsko obdobje 2015 - 2020.
IV.	VSEBINA VLOGE:
K prijavi na javni razpis za dodelitev sredstev mora biti priložena vsa naslednja dokumentacija:
•	izpolnjen prijavni obrazec,
•	izjava, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
•	kopijo zadnjega šolskega spričevala (pozitivno),
•	potrdilo oz. izjava o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema),
•	potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
V.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE:
Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev sredstev za izobraževanje s področja kmetijstva je 12.11.2021 (velja datum žiga pošte).
Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva z vsemi zahtevanimi prilogami po pošti ali osebno v sprejemni pisarni občine na naslovu: OBČINA IVANČNA GORICA, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, v zaprti kuverti in s pripisom: NE ODPIRAJ:» Vloga za razpis - izobraževanje s področja kmetijstva 2021«.
Zavrnjene bodo vloge vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in posebnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije in tiste, ki jih bo imenovana komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neustrezne.
Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge bo 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, bodo zavržene.
VI.	REŠEVANJE VLOG:
Odpiranje vlog ne bo javno.
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloči direktorica občinske uprave s sklepom. Upravičencem se izda sklep o odobreni višini sredstev za sofinanciranje izobraževanja dijakov in jih pozove k podpisu pogodbe, s katero se uredijo medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči. V obrazložitvi sklepa se opredeli namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa, o kateri odloča župan. Odločitev župana je dokončna. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
VII.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE:
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine: www. ivancna-gorica.si in v sprejemni pisarni občine. Vse dodatne informacije lahko dobite na Oddelku za upravno pravne, družbene in gospodarske zadeve, tel.: 01/781 21 12 (Marija Okorn).
Številka: 430-0027/2021-2 Datum: 03.08.2021
OBČINA IVANČNA GORICA Župan: Dušan Strnad
Iz 24. redne seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica
Občinski svet Občine Ivančna Gorica je po več kot letu dni ponovno izpeljal redno sejo v občinski sejni sobi v Ivančni Gorici. V sredo 29. septembra je potekala že 24. redna seja Občinskega sveta v tem mandatu. Na dnevnem redu je bilo 15 točk.
Po sprejetju dnevnega reda ter zapisnika in realizaciji sklepov 23. redne seje, je župan Dušan Strnad podal obširno poročilo o investicijsko - živahnem poletju v občini Ivančna Gorica. Izpostavil je številne gradbene projekte: izgradnja kolesarske povezave med Stično, Ivančno Gorico in Muljavo, začetek prenove ceste Šentvid - Mandrga, prenova športnega igrišča na Muljavi in o skorajšnjem odprtju Središča ino-vativnih tehnologij APILAB - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. V času dopustov je Občina obnovila tudi številne cestne odseke in še izdatno v bližinah šol poskrbela za varnost naših najmljaših. Podrobno je podal tudi poročilo o trenutnih situaciji v povezavi z novim koronavirusom in spodbujanju mobilnega cepljenja
Priklopi uporabnikov na omrežje v polnem teku
Širokopasovno optičnega omrežje RUNE j'e v občini Ivančna Gorica že skoraj' v celoti izgrajeno. V polnem teku so priklopi uporabnikov na omrežje.
Že vse od lanskega novembra v občini Ivančna Gorica poteka gradnja ultra hitre širokopasovne infrastrukture, ki bo občanom občine zagotovila kakovostnejšo, hitrejšo in zanesljivejšo povezljivost z internetom. Dela izvaja zunanji izvajalec podjetja RUNE Enia d. o. o., ki vodi projekt RUNE za Slovenijo, podjetje GPO in konzorcij lokalnih izvajalcev. Ti so v občini Ivančna Gorica omrežje skoraj ali v celoti zaključili v naseljih Znojile, Potok pri Muljavi, Muljava, Bojanji Vrh, Krška vas, Gabrovčec, Višnje, Primča vas, Velike Pece, Artiža vas, Glogovica, Male Dole, Temenica, Pungart, Videm pri Temenici, Zaboršt pri Šentvidu, Boga vas, Škoflje, Radohova vas, Grm pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem in Valična vas.
Skupno je bilo tako v občini Ivančna Gorica do sedaj izgrajenih že 93 kilometrov omrežja, ki povezuje naselja ter 24 km omrežja do uporabnikov. Prav tako v naselju Krka že stoji vozlišče, ki zagotavljaja optične signale uporabnikom v občini in občini Dobrepolje. Nedavno smo začeli tudi z gradnjo uporabniških priključkov in priklopi na omrežje. V drugi polovici septembra jih je bilo izgrajenih 44, vendar se številka hitro veča.
Kako poteka izgradnja optičnega priključka?
Pred izgradnjo optičnega priključka izvajalec pokliče naročnika, da se z njim dogovori o podrobnostih izvedbe. Za izvedbo optičnega priključka se v domu naročnika postavi optična napeljava, optični mrežni terminal in potrebni priklopni kanali. Dovodni optični kabel pa se po vstopu v stavbo vgradi nad ali znotraj zidov.
Nameščeni optični kabel znotraj doma se z optično infrastrukturo RUNE povezuje ali zračno ali zemeljsko, odvisno od obstoječe infrastrukture. Če slednja na zasebni parceli naročnika ni na voljo, mora naročnik do stika z javno površino, kjer bo RUNE zagotovil priklop na omrežje, sam izvesti izkop in položiti cev oziroma se lahko za to proti plačilu dogovori tudi z izvajalcem del.
Kako do priključka?
Če si tudi vi želite svoj optični priključek, ga lahko naročite preko spletne strani RUNE na www.ruralnetwork.eu ali preko Centra za pomoč uporabnikom, ki je na voljo tudi za vsa druga vprašanja. Dosegljivi so vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu. Strošek izgradnje optičnega priključka znaša 150,00 € (z DDV) za fizične in 167,13 € (z DDV) za pravne osebe. V plačilo je vključeno tudi nadaljnje vzdrževanje priključka.
Več informacij je na voljo tudi na spletni strani www.ruralnetwork.eu.
Kako do storitev?
Dostop do širokopasovnih storitev omogoča izbrani ponudnik storitev, s katerim naročnik priključka sklene naročniško pogodbo. Uporabnik lahko izbira med vsemi štirimi večjimi operaterji, ki so v Sloveniji na voljo - Telekom, A1, Telemach in T2. Vsi so tudi že sprejeli odločitev, da lahko na vašo željo in v vašem imenu plačajo strošek izgradnje priključka. Podrobnosti oziroma pogoje za to pa mora naročnik preveriti pri posameznem operaterju.
Več informacij je na voljo na spletnih straneh ponudnikov storitev, kjer so objavljene tudi informacije o paketih, ki so na voljo na omrežju RUNE. Telekom
https://www.telekom.si/zasebni-uporabniki/ponudba/paketi/omrezje-
-rune
A1
https://www.a1.si/internet-paketi T2
https://www.t-2.net/rune Telemach
https://telemach.si/eon-paketi/paketi-izven-omrezja/?nopaper=1
RUNE Enia d. o. o.
občanov po krajevnih skupnostih. Članice in člani Občinskega sveta so v nadaljevanju sprejeli Rebalans Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2021 in potrdili Sklep o vi-
šini cen programov koncesijskemu vrtcu Vrtec pod Lip in ceno oskrbe s pitno vodo Krajevne skupnosti Višnja Gora.
Prav tako so potrdili Sklep o številu
in višini štipendij iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2021/2022 in dva sklepa o lokacijski preveritvi.
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja so sprejeli sklep o imenovanju treh predstavnikov ustanovitelja - Občine Ivančna Gorica v Svet zavoda Osnovna šola Zagradec, imenovali štiri predstavnike ustanovitelja - Občine Ivančna Gorica v Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica, imenovali predstavnika Občine Ivančna Gorica v Svet zavoda CZBO Šentvid pri Stični, imenovali predstavnika v Svet Glasbene šole Grosuplje in podali soglasje k imenovanju Urške
Emeršič za direktorico Mestne knjižnice Grosuplje in soglasje k imenovanju Janeza Zupančiča, dr. med. za direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica.
Seznanili so se z izredno dodelitvijo neprofitnega stanovanja v najem in sprejeli sklepe o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra. Sprejeli pa še so Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ivančna Gorica in Poslovnika Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica ter v javno obravnavo podali Predlog Odloka o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje.
Gašper Stopar
A
Sobrače
(O)

oktober 2021
številka 5
Turizem
9
Na Lučarjevem Kalu že 20. izbirali naj pridelke
Razglasili najlepša krajevna središča v občini
Na Lučarjevem Kalu je na prvo oktobrsko nedeljo potekalo jubilejno 20. občinsko tekmovanje za »Naj pridelek Občine Ivančna Gorica«. Tradicionalno prireditev je že dvajseto leto organiziralo domače Turistično društvo Grča v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Stična. Na prireditvi je poleg razglasitve naj letošnjih pridelkov, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica podelila priznanja najlepše urejenim krajevnim središčem v naši občini. Prireditev je potekala tudi v počastitev Svetovnega dne turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra. Izbor Naj pridelkov občine Ivančna Gorica na Lučarjevem Kalu poteka vse od leta 2001, ko je domačin in pobudnik turističnega društva na Lučarjevem Kalu AndrejAgnič, s sovaščani in KZ Stično zasejal misel, da bi organizirali tovrstno prireditev. Po dvajsetih letih lahko rečemo, da je ideja uspešno skalila, sadove pa organizatorji žanjejo že 20 let. Ideji se je pridružila tudi direktorica KZ Stična Milena Vrhovec, ki je letos povedala, da je izredno ponosna na vse, ki so v teh dvajsetih letih sodelovali pri organizaciji prireditve. Povedala je še, da je v teh težkih časih še posebej pomembno, da tudi manjši kmetijski pridelovalci prispevajo svoj delček k samooskrbi in zdravi prehrani vseh nas. Organizatorjem za dvajseto izvedbo
Sk^^Ž^V///J lil J li L	Gorica Stane Kralj, predsednik oce-
njevalne komisije Pavel Groznik in podžupanja Martina Hrovat. V kategoriji manjših krajevnih središč so mesta od prvega do tretjega zasedli kraji ZAGRADEC, AMBRUS in ME-TNAJ, v kategoriji večjih krajevnih središč pa je slavila KRKA, pred VIŠNJO GORO in IVANČNO GORICO. Za popestritev nedeljskega popoldneva je poskrbela skupina otrok iz Lučarjevega Kala, Moški pevski zbor Prijatelji in domači družinski ansambel zakoncev Kralj.
Gašper Stopar
NAJ PRIDELOVALCI IN PRIDELKI 2021	MARIJA MOSTAR (Velike Češnjice)
TATJANA MEDVED (Lučarjev Kal)	- Najdaljša buča (1,87 m)
- Naj buča hokaido (3,75 kg)	STANKA in JANEZ SADAR (Šentvid pri Stični)
- Naj črna redkev (1,16 kg)	- Naj čebula (0,72 kg)
- Naj paradižniki (0,94 kg, 0,93 kg)	- Naj daljše korenje (0,75 m)
TATJANA MEDVED JE BILA TUDI PREJEMNICA POKA-	- Naj poznavalca in pridelovalca sort buč
LA ZA VSAKOLETNO SODELOVANJE IN ORGANIZACIJO	FELIKS KRALJ (Velike Vrhe)
PRIREDITVE NAJ PRIDELEK.	- Naj vezi čebule (1,5 m) in česna (2 m)
MARINKA BERČON (Lučarjev Kal)	DARJA GLAVAN (Velike Kompolje)
- Naj peteršilj (0,36 kg)	- Naj lubenica (15,5 kg)
- Naj rdeče zelje (2 kg)	JOŽE GLAVAN (Velike Kompolje)
VITA FORTUNA (Lučarjev Kal)	- Naj kumare (1,75 kg)
- Naj manjša buča	RAJKO SINJUR (Radanja vas)
ANICA NOSE (Ivančna Gorica)	- Naj grozd (1,5 kg)
- Naj podolgovata jedilna buča (3,43 kg)	DRAGICA STOPAR (Pokojnica)
- Naj koleraba (1,10 kg)	- 2. naj grozd (1,37 kg)
LUDVIK ZALETELJ (Dečja vas)	LOJZE ČRNIVEC (Kitni Vrh)
- Naj buča (68 kg)	- 3. naj grozd (1,36 kg)
- Naj buča steklenica (4,71 kg)	ANTON PAJK (Petrušnja vas)
ALEX BLATNIK (Zagradec)	- Naj krmna pesa (6,6 kg)
- 2. naj buča (67 kg)	IVANKA URBANČIČ (Tolčane)
MAJA in MARIJA BREGAR (Bojanji Vrh)	- Naj por (0,74 kg)
- 3. naj buča (37 kg)	- 2. naj buča steklenica (4,35 kg)
DRUŽINA ZAVIRŠEK-FORTUNA (Lučarjev Kal)	KRISTINA PEKOLJ (Gorenja Vas)
- Naj buča golica (5,40 kg)	- Naj cvetača (2, 55 kg)
NADA PUŠ (Sušica)	ANTON, JAKOB in ANAMARIJA KASTELIC (Hrastov
- Naj muškatna buča (17,5 kg)	Dol)
- Naj paprike (0,32 kg)	- Naj krmno korenje (1,08 kg)
prireditve in nagrajenim lastnikom naj pridelkov ter predstavnikom najlepše urejenih krajevnih središč je v imenu Občine Ivančna Gorica čestitala podžupanja Martina Hro-vat.
Kljub temu, da je letošnje sušno obdobje prizadelo domala vse pridelke, so bili tudi letos na Lučarjevem Kalu razstavljeni pridelki, ki so bogato obrodili. Od številnih vrst buč (najtežja je tehtala 68 kg), različnih vrst in oblik pese, korenja, paradižnika, cvetače, peteršilja, lično spletenih vezi čebule in česna, zelja, grozdja, skoraj16 kilogramske lubenice, pa do redko videnih inkovskih kumaric. Izjemna je bila tudi podolgovata buča, ki je v dol-
žino merila skoraj dva metra. Letošnja absolutna zmagovalka oziroma prejemnica posebnega pokala za vsakoletno sodelovanje in tudi organizacijo prireditve pa je postala domačinka Tatjana Medved. Najlepše urejena Krka in Zagradec Poleg podelitve priznanj rekordnim pridelkom oz. njihovim pridelovalcem, je Občinska turistična zveza Ivančna Gorica ob tej priložnosti razglasila še najlepše urejene tu-ristično-informacijske točke, ki se nahajajo v vsaki izmed dvanajstih krajevnih skupnosti v naši občini. Ocenjevalna komisija si je letos ogledala tudi okolico krajevnih središč in opazila, da se urejenost krajev izboljšuje iz leta v leto. Priznanja so podelili predsednik OTZ Ivančna
A	■■	■	ViV	■	■ m
Operacija Jurčičev izziv bo na
■	ViV	I	VH	■	I
Jurčičevo domačijo prinesla novo turistično ponudbo
Na Jurčičevi domačiji teče druga faza operacije Jurčičev IZZIV, ki je namenjena razvoju dveh turističnih produktov in novi celostni grafični podobi Jurčičeve domačije.
Na Jurčičevi domačiji mineva leto dni od začetka izvajanja operacije z naslovom Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe skupaj z Jurčičem (krajše: Jurčičev IZZIV), ki jo sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Pri projektu sodelujejo vodilni partner Zavod Prijetno domače ter partnerja Turistično društvo Muljava in Petra Peunik Okorn s. p. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Operacija Jurčičev IZZIV je usmerjena v izrabo lokalnih potencialov in oblikovanje novih turističnih produktov, ki bodo povezali Jurčičevo domačijo z gostinci, ponudniki prenočišč, pridelovalci hrane, starimi obrtmi kot tudi kolesarskimi in pohodniškimi potmi. Oblikovani bodo novi in inovativni produkti z dodano vrednostjo, ki bodo povezali ponudbo lokalnega okolja ter izboljšali prepoznavnost Jurčičeve domačije. Operacija bo potekala v treh fazah in bo zaključena novembra leta 2022.
Po uspešno zaključeni prvi fazi projekta, namenjeni analizi lokalne turistične ponudbe in stanja na Jurčičevi domačiji, se je z mesecem junijem začela druga faza projekta. Projektni partnerji bodo na Jurčičevi domačiji v sodelovanju s podjetjem Nea Culpa d. o. o. razvili dva nova produkta, in sicer animacijsko vodstvo ter 5-zvezdično doživetje za bolj zahtevne goste. S tem namenom poteka intenzivno zbiranje zanimivih in manj poznanih informacij o življenju in delu Josipa Jurčiča ter muzejskih predmetih na domačiji, ki skrivajo številne zgodbe o načinu življenja naših prednikov. Vzpostavljena je bila ožja delovna skupina, ki bo nove produkte redno testirala in izpopolnjevala. Druga faza projekta se bo zaključila s koncem letošnjega leta, ko bosta pripravljeni tudi nova celostna grafična podoba Jurčičeve domačije in vsebinska zasnova tiskovne konference ob lansiranju nove turistične ponudbe.
Stella Cavalleri, vodja projekta Jurčičev IZZIV
Statve na stalni etnografski razstavi Od lanu do platna. Foto: Klemen Ceglar.
Promocija turistične ponudbe občine Ivančna Gorica
V okviru operacije RAST in operacije Jurčičev IZZIV je 30. 6. 2021 potekala promocija celotne turistične ponudbe občine Ivančna Gorica ter obeh projektov. Promocija je potekala v sosednjih občinah, vključenih v območje LAS STIK. Začeli smo v občini Žužemberk, nadaljevali v Dolenjskih Toplicah in končali v občini Trebnje. V sodelovanju s člani Turističnega društva Muljava je bila 17. 7. 2021 izvedena tudi promocija na Trških dnevih v Žužemberku. Obiskovalce sejma smo seznanili s pestro turistično ponudbo desti-nacije Prijetno domače in obenem vzpostavljali stike z drugimi ponudniki območja LAS STIK.
Vodja projekta RAST in projekta Jurčičev IZZIV Katja Klemenčič in Stella Cavalleri
10
Turizem
oktober 2021
številka 5

^etnaf Muljava
Občina Ivancna Gorica bogatejša za 14 lokalnih turističnih vodnikov
Na prvi julijski dan je na Jurčičevi domačiji potekala podelitev priznanj in izkaznic lokalnim turističnim vodnikom. S tem so dokončno postali lokalni turistični vodniki na območju občine Ivančna Gorica in lahko pričnejo z vodenji obiskovalcev. Tečaj je razpisal in organiziral Zavod Prijetno domače Turizem Ivančna Gorica, skupaj z zunanjim izvajalcem in z ostalimi strokovnjaki.
Tečaj strokovne usposobljenosti za opravljanje lokalnega turističnega vodenja na območju občine Ivančna Gorica je opravilo 14 lokalnih turističnih vodnikov. To so postali: Andreja Vesel, Anita Sinjur, Jožica Gliha, Gorazd Hribar Rajterič, Maja Pajk, Maja Marolt, Petra Špehar, Marijeta Lovrič Simoniti, Sara Sever, Tanja Magister, Urša Kutnar, Špela Jerin, Ines Laco in Katja Klemenčič.
Podelitev potrdil o opravljenem strokovnem tečaju sta izvedla župan Dušan Strnad in Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače. Podelitve se je udeležil tudi Stane Kralj, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Po podelitvi je sledilo sproščeno druženje.
Vodnikom želimo veliko uspehov ob vodenju obiskovalcev in se nadejamo uspešnega sodelovanja! Spodaj prilagamo 2. del predstavitev lokalnih turističnih vodnikov (1. del je objavljen v prejšnjem Klasju). Predstavitve vseh vodnikov si lahko ogledate na spletni strani www.prijetnodomace.si.
Lokalni turistični vodniki se Obiskovalcem imamo v občini kaj po- nosti, povezane s turizmom in kulturo
predstavljajo (2. del):
Sem Maja, obožujem ljudi, živali in naravo, saj to je tisto, kar me navdihuje, mi daje energijo in smisel. Pomembno mi je, da se ljudje na izletu po znamenitostih zabavajo in odnesejo s seboj lepe spomine. Da kraj začutijo. Potovanje po občini Ivančna Gorica je lahko razigrano kot naši dolenjski hribčki, osvežujoče kot Krška jama in pa polno globine, kot reka ljubezni - reka Krka (pri nas se boste znova zaljubili, če se sprehodite čez Most ljubezni). Verjamem, da kar DAJEŠ, tudi prej-meš. Verjamem, da delo turističnega vodnika prispeva k osebnemu razvoju, k večji povezanosti med različnimi kulturami in pa k večjemu miru v svetu. Verjamem, da vsak kraj piše svojo zgodbo preko ljudi.
Izobraževanje za lokalnega turističnega vodnika mi je dalo dodatno motivacijo in potrditev, da svoje delo opravljam še z večjim zanosom. Naučila sem se veliko novega o svojem domačem kraju in pa spoznala krasne kolege - sodelavce. Veselim se soustvarjanja!
MARIJETA LOVRIČ SIMONITI
Sem doma na Vrhu pri Višnji Gori in sem se iz Ljubljane na Dolenjsko preselila pred dobrimi tremi leti. Moje navdušenje nad lepoto in bogato kulturno-zgodovinsko dediščino teh krajev me je najprej vodilo do vključitve v Turistično društvo Višnja Gora, kjer sem zdaj tudi predsednica. V društvu smo veseli novih pridobitev v Višnji Gori, Hiše kranjske čebele, muzeja, učnega čebelnjaka itd. Zavedamo se, da bo le s sodelovanjem različnih deležnikov lahko naša skupna, občinska turistična zgodba uspešna. Zato smo iz društva pri izobraževanju za lokalne turistične vodnike sodelovale kar tri članice.
Izobraževanje je bilo izčrpno in nadvse zanimivo.
kazati. Kot destinacija smo primerni tako za vikend izletnike iz prestolnice in drugih krajev Slovenije, ki bi radi preživeli aktiven dan v naravi in kaj dobrega pojedli, kot za turiste, ki bodo našo lokacijo izbrali za svoje dopu-stniške dni. V sodelovanju z lokalnimi ponudniki so v pripravi tudi različni paketi dejavnosti, ki jih bomo obiskovalcem lahko ponudili za doživljajsko izkušnjo naših krajev. Kot lokalna turistična vodnica si želim gostom dati še nekaj več: jim približati naše lokalne zgodbe, jim razkriti, kar na prvi pogled ni vidno, tako iz zgodovine kot iz zdajšnjega utripa življenja pri nas. Želim pripomoči, da bodo gostom naši kraji ostali v lepem spominu, da bodo morda obiskali, preizkusili ali kupili kaj, kar sicer ne bi in predvsem, da se bodo želeli k nam še vrniti.
PETRA ŠPEHAR
v občini, pripomogla k njeni prepoznavnosti in razvoju.
TANJA MAGISTER
	KI*-■ ■ Ir^V:	iff^jMpr
		
jj ' 1		
Mi v		' MJt «fg Mttr (al
Moje ime je Petra Špehar. Po izobrazbi sem etnologinja in kulturna antropologinja. Rada imam dobre zgodbe. Včasih me najdete na lovu za kakšno, saj v prostem času zbiram pripovedke pri ljudeh iz okoliških krajev. V Knjižnici Ivančna Gorica sem nekaj sezon vodila pripovedniške večere za odrasle, pravljice pa so na plano priskakljale tudi iz prav posebnega čarobnega kovčka v okviru pravljičnih uric za otroke. S prečudovito Ljobo Jenče sem sodelovala na mednarodnem simpoziju pripovedovanja Parzival.
Veseli me, da občina Ivančna Gorica ne piše le prijetnih zgodb, temveč tudi medeno obarvane. Čar vsem zgodbam pa dodajo ljudje sami, raznovrstni v svojem značaju, raznoteri v svojih veščinah in vsestranski ter marljivi pri svojem vsakdanjem delu. Navdušenost nad številnimi lokalnimi ponudniki in produkti, ki nastajajo izpod njihovih pridnih rok, veselje nad ustvarjanjem mnogoterih kulturnih ustvarjalcev ter navdušenost nad izredno bogato zgodovino občine Ivančna Gorica me je spodbudila, da sem se prijavila na tečaj za lokalno turistično vodnico. Bodočim obiskovalcem bi rada predstavila našo destinacijo v živopisnih besedah, vanje pa ujela slogan naše občine Prijetno domače.
SARA SEVER
Sem študentka prevajalstva z Muljave. Na tečaj sem se prijavila predvsem iz radovednosti in vesela sem, da sem se. Naučila sem se veliko novega o naših krajih. Mislim, da o domačih krajih pogosto vemo premalo, čeprav je v naši občini veliko zanimivega. Upam, da bom lahko z vključevanjem v dejav-
lim se dneva, ko bom lahko po občini Ivančna Gorica vodila svojo prvo skupino in obiskovalcem pokazala tudi tiste bisere, ki so malo manj znani. In jih seveda navdušila nad poznanimi biseri, ki jim bom dodala dodaten lesk. Prepričana sem, da bomo s kolegi vodniki obiskovalcem ponudili prijetno in domače doživetje v vseh letnih časih.
ŠPELA JERIN
Pred desetimi leti sem se preselila v Ivančno Gorico in bila je ljubezen na prvi pogled :-). Množica pohodnih poti, kjer se človek lahko naužije narave in miru, prijazni ljudje in tržnica, kjer je mogoče kupiti zelenjavo, ki je res zrasla na sosedovi njivi. Kot »turist« sem obiskala kar nekaj bolj ali manj znanih lokalnih znamenitosti, vendar sem želela vedeti več o kraju, ki je postal moj dom. Ko se je pokazala možnost tečaja za vodnika, sem jo tako zgrabila z obema rokama. S tem sem razširila svoja obzorja tako z vidika vodenja kot takega, kot tudi z vidika tega, kaj vse se še skriva (včasih dobesedno :-)) v naši občini. Stkala so se nova prijateljstva in veselim se že, da bom imela možnost vse to deliti s svojimi znanci, kakor tudi drugimi obiskovalci. Skupaj smo močnejši in verjamem, da lahko dobro sodelovanje prinese samo koristi za vse.
URŠA KUTNAR
Prihajam iz Šentvida pri Stični. Že od malih nog sem bila doma vpeta v turizem in gostinstvo. Kasneje sem se odločila, da se vpišem na Fakulteto za turizem v Brežicah in tam sem tudi diplomirala. Tečaj za lokalne turistične vodnike se mi je zdel odlična priložnost za razširitev znanja in pridobitev novih izkušenj, saj je bil tovrsten tečaj zame prvi.
Lahko povem, da so bila moja pričakovanja izpolnjena. Vesela sem, da sem se podala na to pot. Med tečajem sem navezala nove stike in nova prijateljstva, spoznala sebe kot vodnico in ugotovila, na čem moram delati, da bom lahko med vodenjem turistom ustvarila nepozabno doživetje.
INES LACO
srednješolskih let, bolj aktivno pa od leta 2013, ko je bilo ustanovljeno Turistično društvo Ambrus. Turizem me je že od nekdaj privlačil, zato sem se tudi odločila za študij turizma. Vedno se dogaja, vseskozi se pojavljajo novitete in s tem tudi izzivi, veliko je sodelovanja med različnimi deležniki, spoznavaš nove ljudi, nove kraje, mesta, države. Sem predsednica Mladinskega odbora Turistične zveze Slovenije in predsednica Mladinskega odbora Občinske Turistične zveze Ivančna Gorica. Sem vztrajna, optimistična, vedno nasmejana in polna zagona. Ko smo dobili priložnost opravljati izpit za lokalnega turističnega vodnika, sem se brez oklevanja prijavila in ga tudi uspešno opravila. Sem mnenja, da smo turizem ljudje in turizem je treba spodbujati na vseh ravneh, tudi na lokalni, sploh pa v teh časih epidemije. Sama se že veselim skupin turistov in avtobusov, ki se bodo odločili zapeljati po naši občini in si ogledati naše kulturne ter naravne znamenitosti.
KATJA KLEMENČIČ
Moje ime je Ines, prihajam iz Višenj pri Ambrusu. Študirala sem turizem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V turizmu sem aktivna že od svojih
Sem Katja Klemenčič, geografinja in strastna popotnica. Med študijem sem veliko potovala in spoznavala različne kraje, kulture, navade, ljudi. To mi v teh časih res manjka. Delo z ljudmi in stik z ostalim svetom mi daje navdih in me izpopolnjuje, saj obiskovalci vedno prinesejo s seboj tudi delček svoje kulture, zato sem se tudi odločila za izobraževanje za lokalnega vodnika. Želela bi obiskovalcem doživeto predstaviti tudi naš delček Slovenije. Upam, da bomo v prihodnje vse bolj stopili po poti stran od množičnega turizma, saj s tem obiskovalci, s spremstvom lokalnega vodnika, bolj pristno doživijo lepote posameznih krajev.
Moje ime je Urša Kutnar in prihajam z Muljave. Že kot otrok sem opazovala turiste, ki so si na Muljavi ogledovali Jurčičevo domačijo in prihajali na predstave na prostem v gledališče pod zvezdami. Že takrat je v meni začela goreti iskrica po tem, da bi svoj kraj predstavila tudi drugim, ki ga ne poznajo. Sem aktivna članica TD Muljava in KD Josipa Jurčiča Muljava. Lani pa sem začela z vodenjem po Jurčičevi domačiji, in ko se je pokazala priložnost, da bi naredila tečaj za lokalnega vodnika, sem jo hitro zagrabila. Na tečaju sem pridobila znanje o različnih stilih vodenja, kako obiskovalce pritegniti k destinaciji in kako jih prepričati, da ostanejo na destinaciji čim dlje. Poleg tega pa sem pridobila tudi širše znanje o turističnih atrakcijah in zgodovini v občini Ivančna Gorica. Vese-
Nov katalog turistične ponudbe občine Ivančna Gorica
Ponudba na Zavodu za kulturo in turizem, Prijetno domače Ivančna Gorica je bogatejša za NOV KATALOG TURISTIČNE PONUDBE OBČINE IVANČNA GORICA. Nastal je v okviru operacije RAST. Osrednjo vlogo ima pet novih integralnih turističnih paketov (Prijetno domača doživetja), s katerimi smo povezali ponudbo naših turističnih ponudnikov v dnevna doživetja za obiskovalce, vključuje pa tudi 10 top turističnih točk, Prijetno domača doživetja, ostalo turistično ponudbo in spominke občine Ivančna Gorica. Novi turistični paketi so naslednji:
-	Aktivno po sledeh Gospe s Pristave
-	Na sledi za človeško ribico
-	Razišči Temeniško dolino
-	Spoznaj Jurčičevo Muljavo
-	Iz panja na cvet
Nov katalog turistične ponudbe lahko turistični ponudniki prevzamejo v pisarni ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica, na Sokolski ulici 5. Tiskani katalog je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Ravno tako je spletni katalog turistične ponudbe objavljen na strani Prijetno domače (https://prijetnodomace.si/), in sicer v štirih jezikih (poleg slovenščine in angleščine tudi v nemščini in italijanščini). Lahko ga prelistate ali pa si ga naložite na svoj računalnik. Gre torej za prvi turistični katalog v tako obširni vsebini, ki ga bomo v prihodnje zagotovo nagrajevali in dopolnjevali. Z izdajo kataloga se je projekt RAST zaključil. Sledijo pa nadaljnji koraki, v katerih bomo tržili trenutno turistično ponudbo, nadgrajevali že obstoječo, razvijali novo in turizem v občini Ivančna Gorica še bolj izpostavili ter predstavili na slovenskem in tudi na mednarodnem trgu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem ponudnikom za sodelovanje pri projektu RAST in se že veselimo nadaljnjega povezovanja in nadgrajevanja ponudbe.
Katja Klemenčič, vodja projekta RAST
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Razpis
11
Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2021 (Uradni list RS, št. 13/21) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 12/2017 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2021/2022
1.	Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica (v nadaljevanju: Občina Ivančna Gorica).
2.	Skladno z merili in pogoji Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 je štipenditor Občina Ivančna Gorica, štipendist pa izbrani vlagatelj.
3.	Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij dijakom in študentom iz Občine Ivančna Gorica v šolskem letu 2021/2022 skladno s Pravilnikom o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 12/2017-Uradno prečiščeno besedilo--UPB1, v nadaljevanju: Pravilnik).
4.	Okvirna višina sredstev iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2021, ki je predmet razpisa, znaša 30.000,00 EUR.
5.	Vlagatelji za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2021 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imajo status rednega dijaka oziroma študenta,
-	so državljani Republike Slovenije,
-	imajo stalno prebivališče v Občini Ivančna Gorica že najmanj eno leto pred oddajo vloge na ta javni razpis,
-	ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso bili starejši od 18 let oziroma ob vpisu v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje niso bili starejši od 26 let,
-	niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika oziroma samostojnega podjetnika.
6.	Vsi vlagatelji morajo izpolniti vlogo za pridobitev štipendije in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji navedena dokazila:
-	potrdilo o vpisu za tekoče šolsko oziroma študijsko leto (dobite ga na šoli ali fakulteti),
-	dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazilo o uspehu v preteklem šolskem letu (dobite ga na šoli ali fakulteti),
-	morebitna dokazila o uspehih in priznanjih,
-	dohodninsko odločbo staršev oziroma skrbnikov ter drugih članov iz skupnega gospodinjstva za leto 2020, ki so po zakonu o dohodnini dolžni oddati dohodninsko napoved,
-	fotokopija potrdila o državljanstvu vlagatelja, ki uveljavlja pravico (osebna izkaznica vlagatelja, potni list ...),
-	fotokopijo potrdila o davčni številki,
-	fotokopijo bančne številke vlagatelja,
-	fotokopijo potrdila o družinski skupnosti naslovljenega na ime in priimek vlagatelja (dobite ga na Krajevnem uradu Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica) in
-	zadnjo pravnomočno odločbo o otroškem dodatku za vse otroke, ki so člani družine.
Občinski svet Občine Ivančna Gorica bo za šolsko leto 2021/2022, na eni izmed naslednjih sej, s sklepom izdanim na podlagi 5. člena Pravilnika, sprejel število štipendij ter višino sredstev posamezne štipendije. V kolikor sklep o višini štipendije ni sprejet, velja do spremembe višina štipendije iz zadnjega šolskega leta.
7.	Merila za vrednotenje prispelih vlog na podlagi Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 bodo v skladu
z določbami Pravilnika naslednja: a) DOHODEK
dohodkovni povprečni mesečni razred	dohodek na osebo
v % od neto
	povprečne plače	št. točk
1	do 18 %	80
2	nad 18 % do 30 %	70
3	nad 30 % do 36 %	60
4	nad 36 % do 42 %	50
5	nad 42 % do 53 %	40
6	nad 53 % do 64 %	30
7	nad 64 % do 82 %	20
8	nad 82 % do 99 %	10
9	nad 99 %	0
Dokazilo: Odločba o otroškem dodatku in/ oziroma dohodninske odločbe 2020 vseh družinskih članov vlagateljevega gospodinjstva za zahtevano leto. Za družinske člane vlagatelja se po tem pravilniku štejejo osebe opredeljene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
b)	ŠTEVILO VZDRŽEVANIH OTROK V DRUŽINI št. otrok	št. točk
1	otrok	1
2	otroka	2
3	otroci	3
4	otroci	4
5	otrok	5 nad 5 otrok 6
Dokazilo: Izjava o številu vzdrževanih otrok v družini ter njihovem statusu, potrdilo o družinski skupnosti naslovljenega na ime vlagatelja.
c)	USPEH V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU 2020/2021
uspeh	št. točk
dijaki: 2,00-2,50;
študentje: 6,00-7,00	20
dijaki: 2,51-3,50;
študentje: 7,01-8,00	40
dijaki: 3,51-4,50;
študentje: 8,01-9,00	60
dijaki: 4,51-5,00;
študentje: 9,01-9,50	80
študentje: 9,51-10,00	100
Dokazilo: Kopija spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem šolskem letu 2020/2021.
d)	PRIZNANJA
Doseženi uspehi na izven šolskih dejavnostih, kot so izobraževanje, kultura, umetnost, šport, itd., se točkujejo na naslednji način (upošteva se samo preteklo šolsko oziroma študijsko leto):
za vsako doseženo priznanje	št. točk
1.	mesto oz. zlato priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo
12
2.	mesto oz. srebrno priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo
9
3.	mesto oz. bronasto priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju
6
4.	nagrade, priznanja ali drugi javni dosežki in primerljivo
3
Dokazilo: Kopija priznanj ali drugo dokazilo o doseženih uspehih, pridobljenih v preteklem
šolskem letu 2020/2021. Točke se podelijo za vsako doseženo priznanje.
e) LETNIK
letnik	št. točk
1.	2
2.	4
3.	6
4.	ali 1. letnik druge
bolonjske stopnje	8
5.	ali 2. letnik druge
bolonjske stopnje	9
6.	10
Dokazilo: Potrdilo o vpisu v šolsko leto 2021/2022.
F) KRAJ ŠOLANJA
št. točk
Obiskujem šolo v Občini Ivančna Gorica
20
V Občini Ivančna Gorica ni programa šolanja, ki ga obiskujem	20
Dokazilo: Potrdilo o vpisu v šolsko leto 2021/2022.
8.	Rok Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 bo potekal do petka, 12.11.2021 do konca uradnih ur v okviru Občine Ivančna Gorica.
9.	Dostopnost razpisne dokumentacije Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Razpisna dokumentacija Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 je na voljo vsak delovnik v času uradnih ur sprejemne pisarne Občine Ivančna Gorica, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Ivančna Gorica (internetni povezavi: http://www.ivancna-gorica.si/).
10.	Način oddaje vloge na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Posamezna vloga na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 mora biti izpolnjena izključno na obrazcih, št. 1 do 5 iz razpisne dokumentacije in biti oddana v zaprti kuverti z oznako »Vloga na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 - ne odpiraj.«
11.	Vložitev vloge na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Izpolnjena vloga z obveznimi prilogami na podlagi Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 mora biti v roku vložena osebno ali poslana s priporočeno pošiljko na naslov sedeža: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica.
12.	Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani dobijo pri Klavdiji Ka-stelic, na tel. št. (01) 78 12 109 oziroma preko elektronskega naslova: klavdija.kastelic@ ivancna-gorica.si.
13.	Postopek odpiranja vlog na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Postopek odpiranja vlog na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 bo potekal nejavno, predvidoma v ponedeljek, 29.11.2021 ob 8.00 uri v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica.
Komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost posamezne vloge na podlagi besedila Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.
Posamezna vloga ne bo upoštevana v nadalj-
njem ocenjevanju in vrednotenju, če:
-	ne bo poslana v roku tega javnega razpisa in/ali
-	ne bo poslana na način, ki je opredeljen v tem javnem razpisu in/ali
-	bo vlogo oddal neupravičen vlagatelj.
Nepravočasne oziroma neupravičene vloge bodo v nadaljnjem postopku s sklepom zavržene.
Za prejete vloge, ki ne bodo popolne, bo Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega poziva za dopolnitev vloge, sicer se vloga s sklepom zavrže.
14.	Pravna sredstva v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Vlagatelj bo obveščen o višini in o namenu odobrenih finančnih sredstev s sklepom direktorice Občinske uprave. Zoper sklep bo možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan bo o pritožbi zoper sklep o višini in o namenu odobrenih finančnih sredstev odločil z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.
15.	Nadzor nad porabo sredstev v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Nadzor nad izvajanjem Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 in porabo finančnih sredstev izvaja Občinska uprava.
Vlagatelj oziroma štipendist, ki mu bo v postopku tega javnega razpisa priznana štipendija v šolskem letu 2021/2022, je dolžan ob zaključku šolskega leta (za dijake do konca avgusta 2022, za študente do konca oktobra 2022) oziroma takoj, ko lahko dobi zahtevana potrdila in dokazila, predložiti štipenditorju potrdilo o opravljenih izpitih in njihovi oceni oziroma kopijo diplome.
Občinska uprava ali po njej pooblaščeni organ lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev.
16.	Ukrepanje v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Če vlagatelj ravna v nasprotju z določbami Pravilnika oziroma s podpisano pogodbo o štipendiranju v šolskem letu 2021/2022 ali z vsebino tega javnega razpisa in je v postopku nadzora s strani Občinske uprave Občine Ivančna Gorica ugotovljena nenamenska poraba finančnih sredstev, se upoštevajo določbe 15., 16. in 17. člena Pravilnika.
17.	Obveščanje o izidu Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022
Vlagatelji bodo o izidu Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2021/2022 obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi vlagatelji sklenila pogodbe o štipendiranju v šolskem letu 2021/2022, v katerih bodo urejena pravna razmerja med Občino Ivančno Gorico kot štipenditorjem in izbranimi štipendisti.
Številka dokumenta: 430-0028/2021-2
Ivančna Gorica, 03.09.2021
OBČINA IVANČNA GORICA ž u p a n Dušan Strnad
12
Stranke
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
Jesen je tu, zaključujejo se številne investicije!
Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Me-žan, Elizabeta Adamlje, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole je sodelovala na 23. in 24 seji v SŠJJ in v občinski sejni sobi.
23. seja je bila pred začetkom dopustov namenjena urejanju in usklajevanju dokumentov. Tako smo se seznanili z OPPN Grbčev Dovc in sprejeli Sklep o mnenju Očine Ivančna Gorica k osnutkom pokrajinske zakonodaje. V nadaljevanju pa smo sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače (sprememba) ter predlog Spremembe in dopolnitev Statuta in Pravilnika občinskega sveta Občine Ivančna Gorica zaradi uskladitve in prilagoditve novim razmeram.
Na 24. seji v septembru pa smo že delali s polno paro. Po informaciji župana o aktualnih dogajanjih smo se lotili rebalansa proračuna. Potrdili smo cene za koncesijski Vrtec pod lipo, ki smo ga zelo veseli, in sprejeli Elaborat o oblikovanju cen za pitno vodo v KS Višnja gora. Sprejeli smo dva sklepa o lokacijski preveritvi ter sklep o številu in višini štipendije iz proračuna za šolsko leto 2021/22.
S posebnim veseljem smo sprejeli predlog Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje, s katero smo pomembno prispevali k razvoju glasbene šole v Zagradcu. Potrdili smo dopolnjena predloga
Spremembe in dopolnitev Statuta in Pravilnika občinskega sveta Občine Ivančna Gorica na predlog KVIAZ potrdili številna imenovanja v OŠ Zagradec, Zdravstveni dom Ivančan Gorica, CZBO Šentvid pri Stični, Glasbeno šolo Grosuplje in v Mestno knjižnico Grosuplje. Seveda smo se ukvarjali tudi z javnim dobrim in sprejeli dva sklepa o ukinitvi.
V občini Ivančna Gorica so zaključene ali se zaključujejo številne investicije. Urejena je bila cesta in nov režim parkiranja pred OŠ Stična, nadaljuje pa se izgradnja kolesarske steze od Stične do Muljave. Skupaj s športnim parkom naslednje leto bo to krasen športno rekreacijski objekt, ki bo povezal dve zgodovinsko turistični točki. V namen je bilo predano športno igrišče na Muljavi, nadaljuje pa se obnova kulturnega doma v Muljavi. V Višnji Gori se zaključuje APILAB in HKČ, narejen je bil park in urejajo se vodotoki in mostovi. Pridobiva se gradbeno dovoljenje za KUC v Ivančni Gorici in Vrtec v Šentvidu pri Stični, začela se bo izgradnja krožišča pri Krki in sanacija cest po celi občini in še bi lahko naštevali. Bili smo tudi na kar nekaj kulturnih dogodkih in življenje se počasi vrača, seveda skladno
SDS
z omejitvami zaradi epidemije. Na državni ravni pa žal spremljamo divjanje po prestolnici, da bi strmoglavili vlado ne glede na ceno, ki jo plačujemo vsi državljani. Nekateri so zamenjali pravico do mirnih protestov s pravico »mi si lahko dovolimo vse« in skrajni čas je bil, da je policija zaščitila javni red in mir. Tudi mediji so začutili, da vrag šalo jemlje, a šele, ko so bili napadeni sami. Opozicija pa, ah škoda besed. Potem ko se skregali med samo dobro leto nazaj, so sedaj spet prijatelji in so sklenili koalicijo, katera je proti SDS. To pa je bolj ali manj vse od programa, kar imajo skupnega. Na srečo vlada dela dobro in rezultati se kažejo v dobrih makroekonomskih kazalcih in številnih razvojnih projektih.
Tomaž Smole, predsednik 00 SDS
Referendum o vodah 2021
Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) je bil v nedeljo, 11. julija 2021. Prvič je volilna opravila opravljala Okrajna volilna komisija Ivančna Gorica. Z novelo Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (objavljena v Uradnem listu RS 21/2021 dne 1. 3. 2021) se je vzpostavil nov volilni okraj Ivančna Gorica, ki obsega območje občine Ivančna Gorica, razen krajevne skupnosti Sobrače. Državna volilna komisija je določila sedeže Okrajni volilni komisiji Ivančna Gorica, in sicer v Grosupljem, na sedežu upravne enote. Imenovala je predsednika in člane ter njihove namestnike na 4. seji, 15.4. 2021.
Zaradi lažjega opravljanja dela komisije je bil med Občino Ivančna Goric in Državno volilno komisijo dosežen sporazum o uporabi prostora za delovanje okrajne volilne komisije in volišča za izvedbo državnih volitev in referendumom. Občina je v uporabo dala sejno sobo Občine za delovanje komisije ter prostore v Kulturnem domu Ivančna Gorica za volišče, za predčasno glasovanje in glasovanje na volišču OMNIA.
Iz končnega izida glasovanja na letošnjem referendumu za območje našega volilnega okraja je razvidno, da se je glasovalo 5.936 volilnih udeležencev od skupaj 13.077 volilnih upravičencev. ZA je glasovalo 19,16 % (1.132 volilnih udeležen-
cev), PROTI pa 80,84 % (4.775 volilnih udeležencev). V primerjavi s končnim izidom referenduma je mogoče ugotoviti, daje bila udeležba v našem volilnem okraju (45,39 %) nekoliko nižja od udeležbe na državni ravni (46,46 %). ZA je glasovalo v našem volilnem okraju več glasovalcev (19,16 %), kot na državni ravni (13,25 %), posledično pa je glasovalo PROTI manj glasovalcev (80,84 %) kot na državni ravni (86,75 %).
Predčasnega glasovanja se je udeležilo 597 glasovalcev. Od tega jih je ZA glasovalo 35 glasovalcev (5,87 %), PROTI pa 531 (94,13 %). V nedeljo na dan glasovanja, 11. 7. 2021, je na 16 voliščih glasovalo 5.916 glasovalcev (45,24 % vseh vpisanih v volilni imenik). ZA je glasovalo 19,22 %, PROTI pa 80,78 % glasovalcev. Po pošti je glasovalo 20 glasovalcev. Vsi, katerih poštne pošiljke so pravočasno prispele in bile pravilno izpolnjene, so glasovali PROTI. Na OMNIA volišču, to je volišče, na katerem glasujejo volivci, ki so iz drugega kraja, je glasovalo 33 glasovalcev, 1 ZA (3,03 %), 32 PROTI (96,97 %).
Prva naloga nove Okrajne volilne komisije Ivančna Gorica je bila dobro opravljeno, predvsem zaradi velikega truda in prizadevnosti tajnice Marije Vidrih in namestnikov Maruške Sever in Roka Ihana. Poleg rednega dela v zvezi z rednimi opravili za izvedbo referenduma so morali urediti še vse drugo glede no-
voustanovljene komisije. Izjemno delo in organizacijo pa je predstavljalo tudi opravljanje dela komisije izven sedeža, to je v Ivančni Gorici. Prav je, da se vsem trem zahvalim za opravljeno delo. Enako tudi celotni komisiji.
Elizabeta Žgajnar, uni. dipl. iur., predsednica Okrajne volilne komisije Ivančna Gorica
Volilni občni zbor OO SLS Ivančna Gorica
Kmetijstvo v veliki krizi
V	občinskem odboru SLS Ivančna Gorica smo imeli v juniju volilni občni zbor. Na občnem zboru smo v optimističnem vzdušju, ob prisotnosti Darije Jamnik, predsednice Glavnega odbora stranke SLS, sprejeli poročila o delu za leto 2020, finančno poročilo in plan za leto 2021.
Izvedli smo tudi volitve za predsednika, podpredsednika, člane izvršilnega odbora in treh blagajniških nadzornikov. Predsednica občinskega odbora je še naprej Milena Vrhovec, podpredsednik je Jože Gregor Strah, ostali člani IO pa so postali: Jože Anžlovar, Jože Golf, Anton Čebular, Gregor Sever in Ciril Šinkovec.
Blagajniški nadzorniki pa so: Jernej Bregar, Jana Erjavec in Štefan Nose.
Veseli smo mladih članov v naši stranki.
V	občinskem svetu imamo dva svetnika in kar nekaj naših članov deluje tudi v občinskih odborih. Naša stranka se med drugim še posebej zavzema za razvoj in obstoj kmetijstva tudi v naši občini. Razmere so zelo slabe, čedalje več kmetij zapira svoja vrata. Menimo, da bi se moral Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bolj aktivno vključiti v reševanje kmetijske problematike na občinskem nivoju.
Naš občinski odbor sodeluje s stranko tudi na državnem nivoju. V zadnjem času je bilo največ črnila prelitega zaradi strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027. SLS zahteva od vlade bistveno več sredstev za slovenske kmete in s tem za povečanje samooskrbe s slovensko hrano. Če hočemo, da bodo mladi ostali na kmetijah, da bo podeželje ostalo obdelano in poseljeno, je to edini način. Kaj lahko se zgodi, da bo naša lepa Slovenija postala neobdelana in nezanimiva za turizem in brez domače hrane. Naša stranka sicer podpira vlado, a ko gre za kmetijstvo, smo neizprosni. Prav lahko se še zgodi, da bodo meje ponovno dalj časa zaprte in mnogi Slovenci bi bili lačni. Tega si ne smemo dovoliti. Težko razumemo, da se moramo vedno znova boriti za slovenskega kmeta in njegov obstoj, ki prideluje kakovostno hrano, največkrat po sramotno nizkih cenah.
V	občinskem odboru SLS se tudi že pripravljamo na državnozborske in občinske volitve, ki bodo drugo leto. Ponudili bomo dobre, poštene kandidate, s kmečko pametjo. Upamo, da bodo volivci prepoznali njihove vrline in jih podprli.
Javnomnenjske ankete kažejo, da večjo naklonjenost beležijo stranke, naklonjene sodelovanju in povezovanju. Tudi naša stranka je temu naklonjena. Ob tridesetletnici Slovenije, pravi naš predsednik Marjan Podobnik, bi bilo prav, da se spet naredi nekaj povezovalnega in koristnega za našo Slovenijo.
Milena Vrhovec, 10 00 SLS Ivančna Gorica
□s
in podutld o specifični p
th in PMu UK CiUBkovih o«
<Q> HYurmm
Gzcaattl si priCAJ prariM c
Povprečna poraba goiiva: 1,383 - 7,816 i/100 km
emisije CO«: 31,40 - 181 g/km

N4»i ste v

pode« praran* NVMIJB raven «Novosti m «oamiafn trgu. vr imp:f/quoiLcemfSi.ovEMifr-«ziKD78 in rap://qiiaii.o«m/sujVEMiiAaa<MM. n v0|o pri poobliKanii i r lllili vozil HyunU rogOl pnndh in podi« o spncMiri ponU go«M in >mH|ih CO so ni «0|o ni wmJiyu>di
VABLJEN I INI Al TESTNE VOŽNJE V AVTO KAVŠEK, IVAN ČNA GOR ICA, TEL: 051-611-733 , WWW.AVTO-KAVSEK.SI
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Gospodarstvo
13
Svoja vrata odprl Park Cukarca, največji doživljajski park na Dolenjskem
V Dolini pod Kalom, ki je med domačini bolj poznana pod imenom Cukarca, v neposredni bližini Šentvida pri Stični, je v septembru odprl vrata doživljajski park Cukarca. Celotna ureditev tega največjega doživljajskega parka na Dolenjskem, ki se razprostira na 10 hektarjih, je od idejne zasnove do odprtja trajala kar pet let. Park Cukarca je trajnostno usmerjena turistična destinacija s ponudbo, ki prvotno naslavlja družine, namenjena pa je tudi vsem posameznikom, ki si želijo sprostitve, adrenalinskih doživetij in aktivnega preživljanja prostega časa.
Cukarca je v naši občini in tudi širše poznana zlasti po tradiciji motokro-sa, ki jo na tej lokaciji že več kot 40 let razvija in goji Avto-moto društvo Šentvid pri Stični. V letošnjem letu pa se je ponudba te lokacije razširila še na doživljajski park, ki je nastal na pobudo dveh domačinov, Mitje Poljška in Roberta Slane. Sodelovanje z lokalnimi prebivalci in društvi je obrodilo sadove in 10. septembra je potekala slovesna otvoritev parka.
Izgradnja parka je potekala delno z zasebno investicijo, delno pa s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Program razvoja podeželja 2014-2020 do 2022) v okviru Lokalne akcijske skupine LAS STIK. Odprtje parka bo pripomoglo k večji prepoznavnosti turistične destina-cije, promociji lokalne ponudbe ter razvoju podeželskih območij. Podpirata ga tudi Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica in Občina Ivančna Gorica. Na odprtju parka sta svoje vtise strnila pobudnika postavitve parka, ki sta zadovoljna, da je v projektu
uspelo združiti več različnih vsebin, za čim širši spekter obiskovalcev. Tudi župan Dušan Strnad ni skrival navdušenja: »Park Cukarca omogoča športno, zabavno, adrenalinsko in tudi izobraževalno doživetje za otroke in odrasle. Je izjemna pridobitev za naše občane, saj nudi nove možnosti za rekreacijo in vsebine za aktivno preživljanje prostega časa, hkrati pa verjamem, da bo park s svojo atraktivnostjo pritegnil zanimanje iz vseh koncev Slovenije ter
bo tako pomembno vplival tudi na razvoj turizma. Park bo ne le kraj druženja v naravi, ampak tudi prostor za spletanje novih vezi, novih sodelovanj in ob tako motivirani ekipi brez dvoma tudi zgodba o uspehu. Da smo lahko danes priča temu izjemnemu dogodku je bilo potrebnega veliko poslovnega poguma, volje in znanja. Čestitam vsem, ki ste kakorkoli pripomogli. Ekipi želim veliko uspeha, obiskovalcem pa obilo zabave in dobre volje.«
Ob zaključku otvoritve je novo pridobitev blagoslovil domači župnik
Izidor Grošelj, gostje pa so si park lahko ogledali in tudi preizkusili.
Največji umetni plezalni steni v Sloveniji, umeščeni v naravni prostor
V parku se nahajata dve plezalni steni, v obliki valja, ki ponujata skupaj 300 kvadratnih metrov plezalnih površin, segata do višine 10 metrov, skupaj omogočata več kot 50 različnih plezalnih smeri in sta edini umetni steni te velikosti v Sloveniji, ki sta umeščeni v naravni prostor. Najmlajšim obiskovalcem parka je namenjena »Učna pot bobra Bobi-ja«. Na 470 metrov dolgi krožni poti po gozdu bodo obiskovalci lahko srečali 35 lesenih skulptur živali, ki so avtorsko delo domačina, kiparja z motorno žago Dejana Kastelica. Ob njih so predstavitvene table, s pomočjo katerih bodo obiskovalci spoznali osnovne lastnosti, na učni poti pa se nahajajo tudi rekreacijske točke in didaktična igrala, namenjena pridobivanju novih veščin in urjenju spretnosti. Obiskovalcem vseh generacij je namenjen Adrenalinski park, ki obsega kar 50 vaj skupne dolžine 500 metrov, na štirih različnih višinah in je namenjen urjenju različnih spretnosti. Velik del Parka Cukarca pa
zajemajo površine namenjene kolesarjem. Ti lahko preizkusijo svoje spretnosti na dveh progah skupne dolžine dobrega kilometra, ki sta primerni za začetnike in izkušene kolesarje. Del kolesarskega parka je tudi t.i. »Dirt park«, ki se razprostira na več kot 3.000 kvadratnih metrih in ga sestavlja zemeljski pumptrack ter dve liniji skokov. Poslanstvo Parka Cukarca, ki se bo v prihodnje uresničevalo skozi številne delavnice in dogodke z različnimi izobraževalnimi vsebinami, je spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, ozaveščanje o pomenu varovanja okolja, ohranjanja naravne ter kulturne dediščine ter izboljšati družbeno povezanost in socialno vključenost vsega prebivalstva, še posebej ranljivih skupin. In po prvem mesecu obratovanja, se park že lahko pohvali s številnimi zadovoljnimi obiskovalci.
Gašper Stopar
Podjetniški kotiček z Območno obrtno - podjetniško zbornico Grosuplje
NA OOZ GROSUPLJE SMO IZVEDLI REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV. Na OOZ Grosuplje smo letos zaradi omejitvenih ukrepov zaradi koronavirusa, ko je (bilo) dovoljeno zgolj 50 udeležencev v zaprtem prostoru, kar dvakrat organizirali redno usposabljanje voznikov za leto 2021 (koda 95), ki se ga je udeležilo približno 100 voznikov, zaposlenih pri lokalnih avtoprevozni-ških podjetjih, veliko tudi iz občine Ivančna Gorica. Usposabljanje smo izvedli 20. 6. 2021 ter 5. 9. 2021, obakrat na nedeljo in obakrat v veliki dvorani DRUŽBENEGA DOMA
GROSUPLJE. Na ta način smo za vse zainteresirane voznike poskrbeli, da so usposabljanje, ki se ga morajo udeležiti vsako leto, uspešno opravili. Oba dogodka sta seveda bila izvedena v skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, maksimalno 50 udeležencev, vsi udeleženci so morali izpolnjevati PCT pogoj (preboleli, cepljeni, testi-rani), razdalja med stoli 1,5 m, maske obvezne, nič pogostitve, vode. Kljub številnim omejitvam se je bilo dobro po dolgem času spet srečati in poklepetati v živo. Na OOZ Grosuplje verjamemo, da je omenjeni
dogodek prvi od mnogih dogodkov, ki jih bomo ponovno organizirali v živo.
TUDI SAMOZAPOSLENIM NAJ PRIPADA NADOMESTILO V ČASU KARANTENE: Število karantenskih odločb se je v zadnjem času, zlasti zaradi poslabšanja epidemioloških razmer, bistveno povečalo. Povečale pa so se tudi stiske samoza-poslenih, saj jim v času odrejene karantene ali karantene otrok ne pripada nikakršno nadomestilo. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo zato na vlado naslovili prošnjo, da se to krivico nemudoma popravi. Medtem ko so zaposleni v času odrejene karantene in višje sile (karantena otrok) upravičeni do nadomestila plače po ZNUPZ, pa sa-mozaposleni iz tega naslova nimajo nikakršnih pravic. V OZS smo na vlado in pristojna ministrstva naslovili zahtevo, da nemudoma sprejmejo zakon, ki bo samozaposlenim pomagal in preprečil eksistenčne stiske. Predlog zbornice je, da se ponovno uzakoni nadomestilo v obliki
delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v PKP5, in sicer v višini 250 eur za vsako odrejeno karanteno oziroma za čas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile (karantena otrok), vendar ne manj kot 250 eu-rov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov na mesec. STROŠKE TESTIRANJA NAJ KRIJE DRŽAVA: Uvedba pogoja PCT za uporabnike storitev ima negativen vpliv na številne dejavnosti, od storitvenih (frizerji, kozmetiki) do trgovinskih dejavnosti. Tako je od začetka preverjanja pogoja PCT večini gostincev promet upadel od 30 do 50 odstotkov, kar 38 odstotkov pa jih razmišlja o odpuščanju zaposlenih, če jim država ne bo pomagala s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo. To je pokazala anketa, ki jo je med svojimi člani izvedla sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS. UO OOZ Grosuplje je na svoji nedavni dopisni seji sprejel naslednji sklep, ki ga bo naslovil na ustrezne institucije:
»Upravni odbor OOZ Grosuplje zahteva, da naj ob splošnem upoštevanju PCT pogojev vse stroške testiranj, tako stroške hitrega testiranja (HAG) kot stroške samotestiranja, tako za izvajalce dejavnosti in njihove zaposlene kot tudi za uporabnike storitev, v celoti krije država iz proračuna.«
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa možen ob izpolnjevanju PCT pogoja in po predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs. si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS.
Janez Bajt, univ. dipl. oec.
Sekretar OOZ Grosuplje
14
Krajevne skupnosti
oktober 2021
številka 5
Sc
Hïcmoi
Praznični večer v Ambrusu
24. junija se je v Ambrusu na igrišču poleg šole odvijala kulturna prireditev, s katero smo člani Krajevne skupnosti Ambrus obeležili 30-le-tnico krajevnega praznika, hkrati pa proslavili tudi 30-letnico osamosvojitve Slovenije.
V letošnjem letu mineva 30 let, odkar je Slovenija stopila na pot samostojnosti, ko smo dokazali, da znamo stopiti skupaj in nam je resnično mar za svojo domovino in kulturo. Na plebiscitu, ki je potekal 23. decembra 1990, se je namreč velika večina volilnih upravičencev odločila, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država, kar se je uresničilo čez pol leta, 25. junija 1991. Teh prelomnih dogodkov se v Ambrusu vsako leto spomnimo na prireditvi ob našem krajevnem prazniku, ki poteka na predvečer dneva državnosti. Tako je bilo tudi letos.
Prireditev je organizirala Krajevna skupnost Ambrus v sodelovanju s kulturnim društvom, ki tako kot
naša država, v letu 2021 obeležuje 30-letnico obstoja, in ostalimi društvi, ki delujejo v kraju. Dogodek sta vodili Tanja Škufca in Maša Žnidaršič, s svojim nastopom pa so ga obogatili Moški pevski zbor Ambrus, sestri Manca in Monika Hočevar ter otroška dramska skupina. Nekaj besed sta nam namenila
Bili smo na Vačah
Aktivni sodelavci Župnijske Karitas Ivančna Gorica smo že dolgo upali na kakšno romanje ali izobraževalno ekskurzijo. V dolgih treh letih ni bilo priložnosti ali volje, da bi se družili med seboj in kaj lepega doživeli. Te želje so se uresničile 7. julija 2021, ko smo se z avtomobiloma zapeljali proti Vačam. Pričakala sta nas cerkovnik Janez Jurjevec in vaščan Marjan Podbevšek in nas popeljala v cerkev sv. Andreja v kateri je edinstven »božji grob« iz leta 1864. Podobe so sestavljene iz raznobarvnega stekla, brušene pod različnimi koti. Stekla so pritrjena na temno platno, da mojstrovina ob prižigu luči zasije v vsej svoji lepoti. Avtorji te umetnine so Čehi iz Moravske Ostrave. Res je prečudovito, enkratno. V cerkvi so ohra-
njene tudi oljne slike Langusa in v zakristiji si lahko ogledate zvonec iz leta 1645. Prijazni gospod Janez nam je še veliko povedal in če vas zanima, bo tudi vam. Meni je bila všeč recitacija pesmi o vaškem vodnjaku, ki je še vedno, po potrebi, v uporabi. Ogledali smo si tudi situlo iz Vač, ki je bila najdena leta 1982. Situla pomeni vedrica. Ta je iz bronaste pločevine. Je obredna posoda z ročajem in po navadi okrašena z reliefnimi podobami. Plašč je razdeljen na tri pasove z različnimi motivi.
Raziskovalci so ugotovili, da so bile Vače naseljene že pred našim štetjem, 1392 leta je bila ustanovljena župnija Vače, 1490 leta so dobili trške pravice. Seveda ob našem obisku nismo izpustili ogleda Geossa,
Žegnanje v Dobu in 30 let samostojnosti
Žegnanje v soseski sv. Petra v Dobu in državni praznik - dan državnosti sta si datumsko zelo blizu. To pa je bil tudi povod, da smo letos našemu prazniku soseske dodali še državniško držo.
tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, in predsednik am-bruške krajevne skupnosti Stane Tekavčič. Pod odrom so si obiskovalci lahko ogledali razstavo z delavnice Radi imamo kamenčke, ki je pod vodstvom Ustvarjalnih polonic potekala lani. Na njej so udeleženci poustvarjali zgodbo o škratu Ivanu in princeski Ivanki, ki jo je napisala pisateljica in pesnica Dragica Šteh. Po kulturnem programu je sledila tradicionalna pogostitev z golažem, ki so ga pripravili kuharji iz Ambrusa in okoliških vasi.
Praznični večer je bil ena od prvih priložnosti, da smo bili lahko po dolgem času ponovno skupaj ter da smo v živo uživali v kulturnem dogajanju in druženju. Naj bo v letošnjem prazničnem letu takšnih dogodkov še veliko.
Maša Žnidaršič in Špela Zupančič, KD Ambrus
Tako smo po maši ob žegnanju pripravili še manjšo proslavo, v čast 30-te obletnice samostojnosti naše domovine Slovenije. Pri obeh slovesnostih so prepevali moški MoPZ Dob, sodelovali domači recitatorji, spregovoril nam je poslanec v Državnem zboru Janez Moškrič, ki je naš sosed in krajan. Po proslavi smo namenili pozornost še našim gasilskim jubilantom, kar običajno storimo v maju ob Florjanovi maši v Dobu, ki pa je letos zaradi izrednih razmer odpadla. Ob tej priložnosti pa smo blagoslovili tudi obnovitvena dela na naši krajevni »Knjižnici pod vrbami«. Omenjeni bralni kotiček na prostem je dobil nov betonski podstavek, ker so prvotnega - lesenega odnesle poplavne vode.
Tako mašo za sosesko kot blagoslov, je opravil domači župnik in grosupeljski dekan Izidor Grošelj. Tudi tokrat se je izkazalo, da je bilo celotno praznovanje odraz in plod dobrega sodelovanja soseske, gasilcev, krajevne skupnosti in kulturno-športnega društva, skratka vseh povezav in društev, ki delujejo v kraju.
Silvo Škrabec
geometričnega središča Slovenije, ki ga sestavlja obelisk z grbom, ploščo z napisi, lipo, zastavami. To je središče, srce in skupno svetišče vseh Slovencev. Na prednji strani spomenika je Rodoljub Slovenije. To je konjenik s situle z Vač. Njegova posebnost je, da ni oborožen in je nosilec miru.
Marjan nas je popeljal tudi do fosilne morske obale (ostanki), ki so jo odkrili leta 1997 in se nahaja 540 m nadmorske višine. To je približno tri metre navpična stena, dolga približno 20 m. Predstavlja ostanek nekdanje fosilne morske obale. Vidimo luknjice v skali, ki so jih naredile kamnovrtne školjke in svetlečo notranjost nekaterih školjk. Vročini smo se spretno ogibali s postanki in iskali senco. Našli smo jo v vasi Klenik, kjer je povečana kopija situle. Prijazna gospodinja, nekoč Dolenjka, nas je z možem sprejela in okrepčala s pijačo in kavico. Na koncu smo se ohladili na pokriti senčni terasi gostilne Mrva, kjer so nas nahranili in odžejali. Privoščili so nam dober štrudelj in v peči pečen domač kruh.
V kraju dobro deluje turistično društvo, kjer dobite zloženko in informacije za tradicionalne prireditve. Zahvaljujemo se Marjanu in Janezu za nesebično pomoč in organizacijo izobraževalne ekskurzije. Fotografija pa nam bo v pomoč, da ne bomo pozabili tega enkratnega doživetja.
Ema Grunbacher
Domovini so se tradicionalno poklonili tudi na Valični vasi
Vaščani Valične vasi, Društvo Publius Maximius Valična vas, Krajevna skupnost Zagradec, Kulturno društvo Zagradec in Župnija Zagradec so v petek, 25. junija 2021, že tradicionalno na Valični vasi pripravili mašo za domovino in kresovanje, ki je bilo letos posvečeno 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Tradicionalne prireditve sta se udeležili tudi podžupanja Martina Hrovat in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič.
Mašo za domovino je daroval rojak dr. Jože Plut. Pri somaševanju so se mu pridružili domači zagraški župnik Sašo Kovač, župnik Uroš Švarc iz Ambrusa in župnik Dejan Pavlin s Krke. Besede dr. Jožeta Pluta so prisotne napolnile z veseljem, srečo in ponosom - naj bo tako še nadaljnjih 30 let in več.
Domačini so obiskovalcem predstavili tudi kratek kulturni program, v katerem so sodelovali člani Mešanega pevskega zbora Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka. Ko je nastopil mrak na praznični večer, pa je sledilo druženje ob kresovanju.
Gašper Stopar
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Krajevne skupnosti
15
Domovini ob 30-letnici samostojnosti v stiški župniji
Kot v mnogih drugih župnijah po Sloveniji smo tudi v stiški župniji obhajali zahvalno mašo ob 30-ti obletnici samostoj'ne države. Praznovanj'e svete maše za domovino v nedeljo, 20. j'unij'a, je bilo slovesno in obenem prisrčno. Pri pridigi j'e župnik pater Branko Petauer dejal, da smo v preteklosti preživeli kot narod brez svoje države zato, ker so naši dedje in pradedje znali poklekniti na slovensko grudo in moliti, da bi jih Bog ohranil na tem prostoru. Tudi v prihodnje bo odločilna naša zvestoba Bogu. Če ne bomo molili in se trudili za krščanske vrednote, bodo nekoč po naši zemlji hodili drugi ljudje, drugačnega jezika in druge narodnosti.
Po sveti maši smo imeli kratek kulturni program z blagoslovom zastave. Po cerkvi je zadonela slovenska himna in druge domovinske pesmi domačega mešanega pevskega zbora Stična pod taktirko Žige Jernejčiča. Gospod Gregor Ficko, profesor v pokoju, je prazničnemu vzdušju dodal bogato in stvarno razmišljanje o domovini, ki ga v nadaljevanju navajamo v celoti. Srečanje se je zaključilo ob kavi in štrukeljcih zunaj pred cerkvijo. »Spoštovani molivci za našo domovino Slovenijo.
Bodi zdrava domovina, mili moj domači kraj; ti prekrasna, ti edina, k tebi vračam se nazaj.« Tako iz Amerike, Argentine, Avstralije in drugih izseljenskih središč po svetu izražajo svojo gorečo ljubezen do domovine tisti Slovenci, ki so jo morali nekoč zapustiti kot množica preganjanih, da bi si ohranili življenje, in drugi, da bi si zaslužili boljši kruh. Oboji so nam zdaj s svojimi močnimi in zvestimi domovinskimi čustvi zgled spoštljive in hvaležne ljubezni do naše predrage Slovenije, tiste ljubezni, ki je v domovini živeči večinoma v taki meri ne zmoremo.
Danes se s sveto mašo Bogu, Veličini, Stvarniku življenja in popolni Ljubezni najprej iz vsega srca zahvaljujemo, da je nas Slovence, kot nekoč Izraelce v obljubljeno deželo, postavil v ta rajski vrt pod Triglavom. V domovino zelenih polj, travnikov in v vetru valujočih gozdov, bistrih studencev in modrozelenih rek, v deželo poštenih, vernih, delavnih, skromnih, mirnih in prilagodljivih, a tudi trmastih in upornih, ne hlapčevskih prebivalcev; v deželo nadarjenih, bistrih in močno ustvarjalnih ljudi, ki niso nikoli nikogar napadali, ampak so se vedno samo branili pred raznimi napadalci na narodovo ozemlje in slovenske vrednote. Najbolj nadarjeni in uspešni posamezniki slovenskih korenin pa so bili in so v svetu cenjeni in spoštovani ljudje znanosti, kulture, umetnosti in materialne podjetnosti.
Neizmerno smo Bogu tudi hvaležni, da je našo domovino pred tridesetimi leti, ko smo se osamosvajali, čudežno obvaroval dolge in bratomorne vojne, ko je v svoji neskončni pravičnosti upošteval tudi žrtve in trpljenja vseh umrlih in pobitih, že priznanih in še nepriznanih slovenskih svetnikov, potem pa Slovenijo povzdignil v samostojno državo, po kateri so naši predniki dolga stoletja tako močno hrepeneli, narod pa v nacijo. Datum naše osamosvojitve je zapisal s svetimi črkami. Zdaj se naša država enakovredno vključuje med ostale člane združene Evrope in pričevalce evropskih vrednot. V našo domovino in državo, v ta naš skupni dom, je za vedno vtkana vsa zgodovina slovenskega naroda; telesne, duševne in duhovne podobe vseh ljudi, ki so kdaj koli živeli, delali, molili in trpeli, se veselili, žalostili in umirali na tem majhnem, a bogatem in lepem koščku sveta in tudi na tujih tleh. Najmočneje pa so vanjo vtisnjene podobe tistih, ki so za svojo domovino žrtvovali tudi svoja življenja.
Iz znanih in neznanih kraških jam, opuščenih rudnikov in mnogih drugih povojnih morišč naših bratov in sester pa neprestano in močno odmevajo njihove nekoč izrečene in živete besede: »Bog, narod, domovina.« Naša domovina je ena nam vsem dodeljena tudi kot neizmerno bogastvo slovenskega jezika več kot štiridesetih narečij, pestrih narodovih običajev, pristnih ljudskih pesmi, slikovite slovenske krajine, značilne podeželske in mestne arhitekture, predvsem pa visoke duhovne kulture in krščanske vernosti. Znamenja neizmernega zaupanja v Božjo prisotnost in pomoč so tudi na gosto posejane cerkvice po gričih in hribih naše razgibane krajine, kar je edinstvena podoba v Evropi in svetu.
Med mašo za domovino in vse dni v letu pa ponižno prosimo Boga, Svetega Duha, da bi nas varoval tudi hudih duhov naglice, hrupa in nemira, čaščenja le denarja, materialnega blagostanja in potrošništva, ubijajoče tekmovalnosti in strahu le zase, suženjske globalizacije in škodljivih zgledov multikultur-nosti in uvoza ogrožajočih tujih kultur, lažne solidarnosti z ubogimi, širjenja sprevržene drugačnosti in spreminjanja narodovega značaja. Prosimo ga za svoje matere, očete in družine, da se bodo v njihovem ljubečem objemu lahko rojevali zdravi in ljubljeni otroci v domovini svobodnega telesa in duha, v domovini spoštovanja življenja vsakogar, tudi še nerojenih otrok in onemoglih starostnikov, v domovini telesnega, duševnega in duhovnega blagostanja, močnega, kar otroškega zaupanja v smisel življenja in dosegljivost človekove sreče, v odločni obrambi pred vsakršnim zlom in v neomajni veri v Božji izvir življenja.
Prosimo tudi za voditelje našega naroda in domovine, za vse slovenske domoljube in ljudi dobre volje na vseh delovnih mestih in družbenih položajih v domovini, pa tudi v zamejstvu in novih domovih naših izseljencev, da bi se vedno in povsod zavzemali za najvišje narodove vrednote, mir, spravo, resnico, pravičnost, usmiljenje, lepoto, dobroto in vse odrešujočo nesebično ljubezen do bližnjega, ki nam jo je kot edino zapoved življenja, najzanesljivejši napotek za srečo in najboljšo popotnico v večno domovino priporočil in zapovedal tudi naš odrešenik Jezus.
Naj slavnostno odmeva slovenska himna in ponosno vihra slovenska zastava, zdaj ko praznuje naša tridesetletna lepotica in tudi vse dni naših praznikov, da bomo Slovenci stalni pričevalci vseh izročil naših prednikov kot veseli, domovini zvesti in močni graditelji naše slovenske prihodnosti in ljubeči varuhi našega naravnega in duhovnega raja pod Triglavom.
Bodi zdrava naša domovina, lepa, mila kot nebeška vila, s plaščem mira in Ljubezni Božje okrašena, za ljubečo mater proglašena.« (Gregor Ficko)
Karmen Posavec
Dirka po Sloveniji zavila tudi na naše ceste
Prvo junijsko nedeljo se je s peto etapo od Ljubljane do Novega mesta zaključila 27. izvedba mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji. Ta je tudi letos potekala po cestah občine Ivančna Gorica. Kolesarska karavana na čelu s Tadejem Pogačar-jem, ki je bil tudi uradni zmagovalec letošnje dirke po Sloveniji, je našo občino obiskala ravno v zadnji etapi
dirke. V našo občino so tekmovalci zapeljali na Gornjem Brezovem in nato mimo Višnje Gore nadaljevali proti Ivančni Gorici. Številni občani in navijači so se zbrali v središču Ivančne Gorice, med njimi tudi župan Dušan Strnad. Trasa etape se je, po letečem cilju pri podjetju Livar, nadaljevala proti Šentvidu in nato mimo Radohove vasi, nato pa
so tekmovalci zavili v sosednjo, trebanjsko občino. Kolesarska mrzlica je torej zajela tudi našo občino, dirko so prenašali preko televizijskega prenosa TV Slovenija in Eurosporta, kar pa pomeni tudi dobro promocijo naše občine.
Matej Šteh
Priznanja za zaslužne člane in članice ZŠAM Ivančna Gorica
V soboto, 4. septembra, je Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica organiziralo srečanje članic in članov, ob tej priložnosti pa so podelili priznanja zaslužnim posameznikom ob 60-letnici delovanja združenja. Srečanja, ki je potekalo na Polževem, so se udeležili tudi gostje in predstavniki sosednjih združenj.
Epidemija novega koronavirusa je posegala tudi v društveno delovanje ZŠAM Ivančna Gorica, ki bi v letu 2020 moralo obeležiti 60-le-tnico delovanja. Prav zato je bil del tokratnega srečanja namenjen tudi praznovanju, saj so najzaslužnejšim in dolgoletnim članom podelili posebna priznanja.
Po besedah predsednika ZŠAM Ivančna Gorica Franca Bivica delo združenja kljub epidemiji ni zamrlo ali se ustavilo. To potrjuje, kako pomembna je njihova dejavnost in delo prostovoljcev, zlasti na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. »Aktivni smo bili ves čas epidemije, tudi v teh dneh, ko članice in člani vsak dan s prisotnostjo na šolskih poteh skrbijo, da naši najmlajši udeleženci varno preživijo prve šolske dni«.
Zbrane sta nagovorila tudi predsednik ZŠAM Slovenije Aleš Kocijančič in podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki se je zlasti zahvalil za vse, kar so članice in člani dobrega postorili v preteklih obdobjih. Zahvalil se je tudi tistim članom -prostovoljcem, ki v okviru projekta Prostofer izvajajo brezplačne prevoze starejših občanov. Prav tako se je zahvalil članom, ki sodelujejo pri številnih preventivnih akcijah ter usmerjanju prometa za večjo varnost v prometu. Za zaključek je še posebej poudaril, da je ponosen, da je tudi sam član enega najaktivnejših združenj v Sloveniji. Slavnostni del srečanja je bila podelitev priznanj in odlikovanj najzaslužnejšim članicam in članom, s čimer se je združenje zahvalilo vsem članicam in članom, ki so s svojim prostovoljnim in dolgotrajnim požrtvovalnim delom pripomogli k ugle-
Prejemniki posebnih priznanj za dolgoletno aktivno delo v združenju
Prejemniki plaket Zgledni voznik
du in prepoznavnosti združenja. Priznanja sta podelila predsednik ZŠAM Ivančna Gorica Franc Bivic in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Alojz Borštnar. Poseben vrhunec programa pa je bila podelitev plaket Zgledni voznik. Prav ZŠAM Ivančna Gorica si je več let prizadevalo, da se ponovno uvede podelitev priznanj tistim poklic-
nim voznikom, ki se pri opravljanju svojega poklica izkažejo za zgledne in varne voznike. Sedaj je podeljevanje teh priznanjponovno pod okriljem ZŠAM Slovenije. Slovesnost se je zaključila z družabnim srečanjem, za popestritev programa pa je poskrbel harmonikar Jure Omahen.
Gašper Stopar
Krajevne skupnosti
oktober 2021
številka 5
16
Jubilejni 20. pohod Društva prijateljev konj župnišče na Krki Višnja Gora
3e
OTttmii
Društvo prijateljev konj Višnja Gora je v soboto, 21. avgusta, izvedlo 20. jubilejni konjski pohod, ki se ga je udeležilo okrog sto konjarjev, poleg domačih tudi iz vseh slovenskih pokrajin.
Dvaindvajset vpreg in trije jezdeci so prehodili dobrih 26 kilometrov. Pred začetkom pohoda je na domačiji Darje in Miha Skubec na Mali Dobravi zbrane pozdravil podžupan Tomaž Smole. Vsem zbranim je zaželel srečno popotovanje ter da se naužijejo lepot naših krajev in gostoljubnosti prebivalcev - te njegove želje so se tudi uresničile. Pot je bila lepa in zanimiva, udeležence pa so prebivalci vasi, kjer je potekal pohod, z dobrotami zasipavale vse kmetije od prijaznih Skubecovih naprej.
Trasa pohoda je bila naslednja: Mala Dobrava, Velika Dobrava, Sela, Le-skovec, 753 m visok Kucelj, kamor so gasilci z Vrha pripeljali vodo za žejne konje. Od tu se je pohod nadaljeval preko Blečjega Vrha in Police v Višnjo Goro, kjer jih je ponovno pozdravil podžupan Smole, nekaj informacij o zgodovini mesta in skorajšnjem odprtju Hiše kranjske čebele pa je povedal član domačega društva Pavel Groznik. Konjeniki so pot nadaljevali do starodavne kmetije Jeromovih v Polju in se okrog šestih zvečer vrnili brez nezgod in z velikim zadovoljstvom na izhodiščno točko na Malo Dobravo. Eden od udeležencev s Štajerske je rekel, da tako odlično pripravljenega pohoda ni nikjer drugje.
Gašper Stopar
V	Ivančni Gorici dva nova defibrilatorja
V	naši občini je na različnih lokacijah nameščenih že kar nekaj t. i. avtomatskih defibrilatorjev, ki so javno dostopni, to pomeni, da so namenjeni uporabi občanov. Letos je tudi Krajevna skupnost Ivančna Gorica zagotovila namestitev dveh takšnih naprav, in sicer na novem objektu trgovine Pikl v Ivančni Gorici in na objektu gasilskega doma na Malem Hudem. Seveda je
pravilna uporaba naprave pomembna za reševanje človeških življenj, npr. ob zastoju srca, zato lahko z ustreznim znanjem vsak občan pomaga takrat, ko je to potrebno. S tem namenom je KS Ivančna Gorica pred kratkim organizirala za občanke in občane predavanje o pravilni uporabi avtomatskega defibrilatorja. Seveda si želimo, da bi bila uporaba naprave čim manjkrat potrebna oziroma, da bi bila pravilna in uspešna.
Matej Šteh
Blagoslov temeljnega kamna za novo
V nedeljo, 19. 9. 2021, je bil za župnijo Krka prav poseben dan. Po slovesni maši smo dočakali blagoslov temeljnega kamna za novo žu-pnišče. »To je dan, ki ga je naredil Gospod. Veselimo se ga in radujmo se.«
Pred 78-imi leti je bilo v vojni vihri porušeno župnijsko poslopje. Z železno voljo, neutrudnim delom, medsebojno pomočjo in zaupanjem v Boga, so si prebivalci krške doline sezidali nove domove in si uredili življenje. Mesto, kjer je nekoč stalo župnišče, pa je ostalo prazno, kot zevajoča rana in trpek spomin na težke dni preteklosti. Sami začetki in želja po novem župnišču segajo že več kot 15 let nazaj. S pripravami je začel že gospod Marko Burger, ki je svoje delo predal sedanjemu župniku Dejanu Pavlinu. Leta 2017 je gospodarski svet župnije ob vizitaciji škofa Gla-vana razpravljal o gradnji novega župnišča. Kar nekaj let smo pridobivali potrebno dokumentacijo in dovoljenja, zdaj pa je napočil nov čas. Z Božjo pomočjo, Marijinim
varstvom, našo pripravljenostjo in voljo vemo, da nam bo uspelo zgraditi novo župnišče. To bo nudilo vsekakor boljše pogoje za bivanje duhovnika v župniji, za naše otroke, mladino in vse župljane pa prostor za verske dejavnosti in razna druženja in srečevanja. Nov objekt pa bo tudi prispeval k lepšemu videzu kraja.
Po veličastni maši s spremljavo glasbil, orgel in lepega petja, je sledil blagoslov temeljnega kamna, ki ga
je opravil škof Andrej Glavan. Ob tej priložnosti smo se zahvalili gospodu škofu, ki se mu je zaključilo njegovo petnajstletno vodenje škofije Novo mesto, v katero spada tudi naša župnija Krka, za vse obiske in blagoslove, ki jih je opravil v naši župniji. Zaželeli smo mu zdravja in vsega dobrega na njegovi nadaljnji poti. Našemu župniku Dejanu Pavlinu pa veliko potrpežljivosti in poguma na poti gradnje novega župnišča.
Irena Slana
Blagoslov obnovitvenih del cerkve na Kamnem Vrhu
Cerkev sv. Petra je pomemben kulturni spomenik iz obdobja gotike, ki ga baročna doba s prezidavami ni izpovedno okrnila, temveč ga je obogatila z izjemno kakovostno cerkveno opremo. Nastanek te cerkve sega v prvo polovico 15. stoletja. Freske Janeza Ljubljanskega so označene z letnico 1459 in so zadnje znano ter hkrati eno najboljših del tega mojstra pri nas. Glavni oltar, datiran z letnico 1660, je posvečen sv. Petru in je značilen primer zgodnejših zlatih oltarjev. Z letnico 1709 je datiran stranski oltar, ki je posvečen sv. Lovrencu. Z letnico 1710 pa je datirana oljna slika sv. Apolonije. 27. junija letos je potekal na Kamnem Vrhu slovesen blagoslov zadnjih obnovitvenih del. Prva sanacijska dela na tej podružnični cerkvi ambruške župnije, so bila opravljena v letih 1973 in 1974, ko je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zamenjal povsem dotrajano leseno kritino nad ladjo in prezbiterijem in s tem preprečil propadanje arhitekture, poslikave in opreme.
Leta 1987 je bila cerkev ponovno uvrščena med tako imenovane spomeniško varstvene akcije, financirane s strani države in občine. To leto so zamenjali popolnoma uničeno strešno konstrukcijo in kritino baročne kape zvonika.
Med leti od 1989 in 1991 so restavratorji demontirali lesen kasetiran strop, ga v ateljeju restavrirali in ga pritrdili nazaj na novo izdelani leseni pohodni strop. V tem obdobju je bila obnovljena tudi celotna cerkvena zunanjščina. Leta 1992 so bili opravljeni predvsem restavratorski posegi. Obnovili so močno poškodovano fresko sv. Petra in sliko sv. Apolonije. V letu 1993 so se nadaljevali restavratorski posegi na poslikavi Janeza Ljubljanskega. Leta 1994 so delo nadaljevali na posli-kavi in zamenjali okna. Leta 1996 so bili narejeni novi tlaki. Od leta 1997 do 1999 so se končala nekajletna sanacijska dela.
V zapisniku z dne 14. 8. 1990 je župnik Ludvik Kuhar, ki ga je naslovil Nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani zapisal vsa dela na podružni cerkvi Kamni Vrh in omenil, da so bila dela opravljena s prostovoljnim delom in prostovoljnimi denarnimi prispevki. Največ sredstev so darovali rojaki iz Kanade. Kupili so gradbeni material za fasado in skodle, krovci so bili plačani. Poleg prispevkov krajanov sta obnovo delno financirali tudi takratna Krajevna skupnost Ambrus in Občinska skupnost Grosuplje.
Leta 2019 se je župnija Ambrus prijavila na razpis zavoda za kulturo, vendar ji sredstva zaradi tega, ker je bila cerkev umaknjena s seznama spomenikov državnega pomena, niso bila odobrena. Pričelo se je trdo pogajanje z zavodom za kulturno dediščino, da nam je naposled po dolgotrajnih pregovorih in utemeljitvah tudi s strani zakonodaje uspelo doseči, da se cerkev lahko pokrije z bobrovcem. Predračun za skodle je bil namreč več kot trikratna cena kritja z bobrovcem. Leta 2020 pa je bil prekrit še zvonik cerkve, ki je bil pokrit prav tako s skodlami in deloma na vrhu z bakrom. Sedanja kritina je bakrena, nameščeno je novo jabolko in križ na zvoniku. Skupna vrednost obnove strehe in zvonika je bila 35.832 €. Občina je prispevala 19.500 €, darovi vernikov so znašali skupaj v teh dveh letih 5.970 €, razlika slabih 11.000 € pa se je pokrila iz župnijskega denarja.
Zaradi zamakanja skodel je bila cerkev slabi dve leti pokrita s folijo. Zahvaljujemo se gasilcem, ki so to delo opravili večkrat, saj se je folija ob neurjih trgala. Prav tako gre zahvala tudi vsem tistim, ki so čutili skrb za ohranjanje dediščine in so darovali prostovoljne prispevke, saj zbiralne akcije ni bilo. Iskrena zahvala gre tudi Občini Ivančna Gorica, za donirana sredstva.
Leon Mirtič
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Krajevne skupnosti
17
70 let Prostovoljnega gasilskega društva Hrastov Dol
V Hrastovem Dolu, kjer se lahko pohvalijo s priznanjem Turistične zveze Slovenije za enega najlepših vaških jeder gusta, pripravili praznovanje ob 70-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Hrastov Dol. Praznovanje nekdanjo podružnično šolo, nadaljevalo pa na športnem igrišču z gasilsko veselico ob zvokih ansambla Foksnerji.
Prostovoljno gasilsko društvo Hrastov Dol od vsega začetka združuje gasilce iz naselij Hrastovega Dola, Lučarjevega Kala, Malih Pec, Sada in Trnovice. Društvo ves čas ohranja izrazito medgeneracijsko povezovalno vlogo. Združuje ljudi različnih generacij in jih vodi k uresničevanju humanitarnega cilja - pomagati sočloveku v primeru požara ali kakšnih drugih nesrečah. Danes društvo šteje okrog 100 članov. Predsednik društva Toni Oven je v nagovoru povedal, da so ob pregledu zadanih ciljev izpred desetih let ugotovili, da so uspeli uresničiti vse načrte. V zadnjem obdobju so kupili novo gasilsko vozilo GVM-1 Renault Master in ga opremili z novo motorno črpalko. Gasilsko vozilo MAN GVC 16/25 pa so opremili z novim agregatom in s tem zapolnili še zadnjo večjo vrzel v društveni gasilski strojni opremi. Skrbijo tudi za izobraževanje operativne desetine in v svoje gasilske vrste privabijo tudi številne mlade. Ob pomoči Občine Ivančna Gorica so sodelovali tudi pri obnovi nekdanje podružnične
pri nas, so v soboto, 14. av-se je začelo s proslavo pred
šole v večnamenski objekt, ob njem pa so postavili leseno stavbo, ki jim služi kot dodatni prostor za potrebe društva. Predsednik se je ob zaključku usmeril tudi v bližnjo prihodnost. Želja društva je izgradnja novega gasilskega doma ali predelava obstoječega. V načrtu imajo tudi ureditev vaške luže v središču vasi, saj je njej vodostaj iz leta v leto bolj ogrožen.
Med povabljenimi gosti so zbrane
nagovorili še Stanislav Kralj, predsednik Nadzornega odbora Gasilske zveze Ivančna Gorica, Franc Brade-ško, predstavnik Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in župan Dušan Strnad. Slednji je društvu ob 70-letnici v zahvalo in vzpodbudo za nadaljnje delo izročil spominski kovanec Prijetno domače. Spominsko darilo župan podeljuje posameznikom in organizacijam ob jubilejih in posebnih dosežkih, ki pripomorejo
k prepoznavnosti in razvoju občine. Bogat zgodovinski oris društva je zbranim predstavil tudi starosta gasilskega društva, ustanovni član Alojzij Šraj.
Na prireditvi se je društvo s priložnostnim spominskim darilom še posebej zahvalilo najstarejšima in ustanovnima članoma Alojziju Šra-ju in Ivanu Kastelicu. Podelili so tudi priznanja za dolgoletno delo v društvu in republiška gasilska odlikova-
nja I., II. in III. stopnje. Gasilsko odlikovanje I. stopnje sta prejela Ivan Kastelic in Andrej Selan st., odlikovanje II. stopnje so prejeli Marta Gorenc, Tone Oven, Marko Kastelic in Tomaž Grandovec, odlikovanje III. stopnje pa je prejel Aleš Kastelic. Za kulturno točko so poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Prijatelji.
Gašper Stopar
Nova pridobitev nad vhodom v Krško jamo
Kdaj ste si nazadnje ogledali Krško jamo in izvir reke Krke? Če je od ogleda minilo že kar nekaj časa, je sedaj pravi čas, da jamo in izvir blizu naselja Krka obiščete ponovno. Območje je sedaj nadgrajeno z novo pridobitvijo - z leseno človeško ribico pritrjeno nad vhod v jamo. Izdelovalec lesene človeške ribice je Janez Šepec iz Šentlovrenca. Ribica je kar 10-krat večja, kot je v naravnem okolju; dolga je kar 2,8 metra. Ali ste vedeli, da so nedavno raziskovalci podzemnih voda v Krški jami videli med 200 do 300 človeških ribic in da se je raziskovanje človeške ribice na slovenskem ozemlju začelo ravno na območju Občine Ivančna Gorica na Viru pri Stični?
Človeške ribice so na našem območju prvič našli na izviru Virskega potoka, ki predstavlja klasično najdišče. To pomeni, da so bili na Viru najdeni prvi primerki, ki jih je naravovarstvena stroka prepoznala za novo, doslej še neznano živalsko vrsto. Virski studenec je zato zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena in ga uvrščamo tudi v Naturo 2000 (Vir: e-stična). NAMIG ZA IZLET: Podajte se na sled za človeško ribico. - NEDELJA - od 10. do 16. ure, Mogoče pa poleg lesene ribice v Krški jami vidite tudi - med tednom, po predhodnem dogovoru. pravo.	Katja Klemenčič,
Vabljeni k vodenemu ogledu Krške jame:	Zavod za kulturo in turizem,
- SOBOTA - od 10. do 16. ure,	Prijetno domače Ivančna Gorica
Vaški dan na Lučarjevem Kalu
V soboto, 3. 7. 2021, je bilo na Lu-čarjevem Kalu spet živahno. TD Grča je ponovno organiziralo srečanje vaščanov, tako kot v letih pred izbruhom koronavirusa. Vroč poletni dan je privabil k domu TD veliko število vaščanov vseh generacij, kar je v današnjih časih prava vrednota. Druženje je minevalo ob prijetnem klepetu, spretnostnih igrah za otroke in odrasle, med katerimi so se najbolj prilegle prav igre z vodo in vodnimi baloni. Seveda ni manjkalo dobre hrane in pijače. Poleg tradicionalnih mesnih prigrizkov so zadišale tudi palačinke. Med vsemi dejavnostmi pa je bila novost in prava atrakcija napihljiv grad, na katerem so otroci uživali do poznega večera. S prijetnimi mislimi na lepo preživeto soboto smo se poslovili in odšli
vsak svojim poletnim počitnicam naproti. Če bo vse po sreči, se naslednje leto na srečanju vaščanov
spet srečamo.
Zahvala
V ponedeljek, 7. junija 2021, ob 10h je v Brezovem Dolu pogorelo gospodarsko poslopje velikosti 25x15 m. Poleg domačih gasilcev so priskočili na pomoč tudi gasilci sosednjih gasilskih društev. Vsem gasilcem in vsem ljudem, ki so prišli na pomoč, se iskreno zahvaljujemo.
Zahvala tudi vsem, ki ste dali svoj dar, posebno bratom kapucinom. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki nam pomagate pri obnovi.
Hvaležni Maticljevi
V nedeljo 27. 6. je v Bukovici potekal slovesni blagoslov novega znamenja. T. i. »pil« je na novo izdelal domačin Janez Medved, znamenje pa je blagoslovil župnik Izidor Grošelj. Ob tej priložnosti se domačini zahvaljujejo Tonetu Tomažinu iz podjetja Rostom za darovani material in vsem, ki so kakorkoli omogočili postavitev novega znamenja. (Matej Šteh)
Branka Kastelic
Na Kriško-polževski planoti in v TD Polževo se posvečamo tudi športu. Tudi državi praznik, 23. september - Dan slovenskega športa, smo člani in članice Turističnega društva Polževo aktivno proslavili. (Lija Šušteršič)
18
Krajevne skupnosti
oktober 2021
številka 5

OTttlMj
Ptuj naš ponosni, še tisočletja trdno nam stoj
V soboto, 26. 6. 2021, je Občinska turistična zveza organizirala strokovno ekskurzijo za turistična društva iz občine Ivančna Gorica. Z avtobusom smo se odpravili na drug konec naše Slovenije - na Ptuj. Pot je hitro minila, saj smo med drugim prisluhnili besedam g. Pavla Grozni-ka, ki nam je govoril o zanimivostih, ki so se razprostirale po okolici. Najprej smo se pripeljali pod Ptujsko Goro, najbolj poznano kot romarsko središče, na katero nas je vodil Križev pot. Na vrhu smo ugledali mogočno baziliko Marije Zavetnice in prelep razgled iz gore. Vstopili smo v cerkev zgrajeno v gotskem slogu. V njej lahko opazimo tri oltarje - Celjskega, Roženven-skega in Sigismundovega, baročno prižnico, visoka gotska okna ter svete podobe, od katerih še posebej izstopa Marija Zavetnica s plaščem. Pod njim je upodobljenih 82 oseb; kar predstavlja zbirko portretov ljudi tistega časa.
Po ogledu bazilike smo se malce razpršili; nekateri so bili pri maši, drugi pa smo prisluhnili predstavitvi zgodovine Ptujske Gore in pomena le-te.
Mnogi si bomo zapomnili legendo o tem, kako je cerkev, na Ptujski Gori nastala. O njej priča že kip deklice na krožišču, preden se pripelješ pod Ptujsko goro. Legenda gre nekako tako: grofje iz Vurberškega gradu so imeli hčer edinko, ki je bila od rojstva slepa. Nekega večera, ko je deklica v mraku molila svojo večerno molitev v čast Mariji Zavetnici, naj bi spregledala in zagledala svetlobo v smeri ptujskogorskega hriba. Njeni starši so v zahvalo za ta čudež začeli graditi cerkev na Ptujski Gori. Polni zanimivih zgodb, legend in vtisov svetega kraja smo se po okrep-čilu odpeljali do samega centra Ptuja. Po tlakovani cesti in stopnicah smo se sprehodili do Ptujskega gradu, s katerega seže pogled na najstarejše slovensko mesto.
Vodič nam je razkazal grad in nas popeljal v čase graščakov, kraljic in takratne gospode. Ogledali smo si razstavo portretov, tapiserij, slik s turškimi, nabožnimi in krajinskimi motivi, razstavo pohištva ter kiparskih umetnin iz gotskega obdobja. Na ogled imajo razstavo strelnega, lovskega in športnega orožja in zbirko glasbil, ki je ena najbogatejših v Sloveniji, pravijo.
Po končanem ogledu gradu smo imeli kosilo v gostilni Ribič, ki stoji ob reki Dravi, kar dodatno obogati njen ambient in zaradi katere je vzdušje še bolj sproščeno. Ne morem prehvaliti njihovo hrano in osebje, saj je bilo vse, kar smo okusili zelo dobro in hrana dovršeno pripravljena na krožniku. V popoldanskih urah smo Ptuj zapustili. Zdaj ga gotovo ne poznamo več le kot najstarejše mesto v Sloveniji, bolj znano po Kurentih, ampak smo si obzorja razširili z njegovo zgodovino, arhitekturo, svetimi
nauki ...
Doživetje izleta na Ptujlahko zaključimo, kot prepeva ansambel Petovia:«Ptuj naš ponosni, še tisočletja trdno nam stoj,« saj je, kljub temu da se nam zdi malce oddaljeno, to naše slovensko mesto, za katerega so se borili naši predniki. Pred odhodom domov smo se ustavili še v Žalcu pri fontani piva in
nazdravili na zaključek naše ekskurzije. Vreme nam je bilo naklonjeno, dobre energije pa pri Dolenjcih nikoli ne manjka. In kakor je lepo raziskovati kraje, tako na tujem kot v Sloveniji, se je vedno lepo vrniti domov, kjer je prijetno domače!
Tjaša Zajc
Uspelo nam je
Nepozabna doživetja z Debelega Rtiča
Protikoronski ukrepi, predvsem pa skrb za varnost in zdravje naših članov, nam je vseskozi preprečevala organizacijo rednega letnega zbora. Prav tako so nam bile onemogočene nekatere druge aktivnosti' našega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje. Še posebej smo se bali, da ne bomo mogli dostojno obeležiti spomina na dogodke izpred trideset let. Takrat smo z orožjem v roki stopili na branik domovine. S trdno vojaško odločenostjo ter razumom politike smo uresničili stoletne sanje Slovencev po samostojnosti ter hkrati dosegli, da človeških žrtev za dosego tega cilja ni bilo še več. Čeprav na srečo človeških žrtev v naši osamosvojitveni vojni ni bilo veliko, je kot pravimo, vsaka človeška žrtev ena preveč. Teh naših sobor-cev, ki so na oltarju domovine darovali največ, kar lahko človek da, to je svoje življenje, smo se še posebej spomnili na svečanosti, ki smo jo v počastitev 30. obletnice slovenske osamosvojitve in osamosvojitvene vojne organizirali v mesecu juniju.
Poletje je čas počitnic, sonca, morja in spoznavanja novih prijateljev. Nestrpno smo čakali na 24. julij, ko se je 149 otrok in 17 spremljevalcev s 3 avtobusi za 8 dni odpravilo proti Debelemu Rtiču. Otroci so prihajali iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, letovanje pa je že petindvajsetič organiziralo in izvedlo Območno združenje Rdečega križa Grosuplje.
Osemdnevno zdravstveno letovanje in kolonijo smo preživeli na najlepšem koščku slovenske obale - v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Mladinska domova Rakovica in Morska zvezda sta postala naš počitniški dom. Razdeljeni smo bili v 15 skupin, ki so jih vodili skrbni voditelji prostovoljci. Poskrbeli so, da smo se zabavali, se veliko gibali, ustvarjali in imeli aktivne
počitnice. Veliko časa smo preživeli v morju in v zunanjem bazenu z morsko vodo. Čas največje vročine smo preživljali v prijetnem zavetju naših mladinskih domov, kjer smo se družili, pogovarjali, igrali družabne igre, brali knjige, se pomerili v namiznem nogometu in ustvarjali. Med drugim smo izdelovali razglednice za svoje bližnje, se naučili plesti zapestnice iz volne, ustvarjali s papirjem, izdelovali cofke, reševali zanke in uganke, ustvarili okvirje za slike in porisali spominske majice. Naravni park v zdravilišču je omogočal, da smo lahko raziskovali okolico, se igrali z naravnimi materiali, preizkusili čutno pot, uporabljali številna igrala, se pomerili v skupinskih športih na igriščih in celo imeli piknik v gozdičku.
Spoznavali pa smo tudi okolico. Kar
peš smo se podali do Ankarana, kjer smo bili še posebej navdušeni nad školjčiščem. Prav posebno doživetje pa je bil izlet z ladjico v Koper, kjer smo se sprehodili po mestu in se sladkali z odličnim sladoledom. Najbolj smo se veselili večerov, saj se je v amfiteatru na plaži vsak večer odvijala animacija za celo zdravilišče. Razgibali smo se ob plesnih koreografijah, se zabavali ob odštekanih stilih, pokazali svoje talente, iskali zaklad in našemili svoje vzgojitelje. Ja ... res nam ni bilo dolgčas. Domov smo se vrnili polni doživetij, nepozabnih spominov in novih prijateljstev. Komaj čakamo naslednje poletje. Hvala vsem, ki ste nam omogočili, da smo lahko preživeli brezskrbne in razgibane počitnice.
Otroci in Vesna Pregelj s pedagoško ekipo
Izkoristili smo sproščanje protikoronskih ukrepov ter svečanost organizirali v naravnost idiličnem okolju pred lovsko kočo LD Grosuplje na Ilovi Gori. Svečanost so začeli pohodniki, ki so na okoli 10 km dolgo pot odšli že v jutranjih urah. Pohodnike, med katerimi je bilo tudi nekaj gostov iz okoliških OZVVS, je pot peljala po gozdnih poteh okoli Ilove Gore, od koder je čudovit razgled na celotno Grosupeljsko kotlino ter njen naravni biser Radensko polje. Korak jim je zastal pri nekaterih spominskih obeležjih, kjer so obudili spomin na dogodke iz polpretekle zgodovine. Po njihovi vrnitvi na izhodišče pred lovsko kočo pa smo nadaljevali s kulturnim programom.
Program smo začeli, kot se za takšno slovesnost spodobi, s slovensko himno. Nadaljevali pa sta ga mladi pevki Iva in Maja Režek ter učenec OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja Liam Zrimec, ki je predstavil svoja razmišljanja o domovini. Vsi prisotni smo si bili enotni v prepričanju, da dokler najmlajši rod na tak način razmišlja o svoji domovini, se nam ni treba bati za njeno prihodnost. Predsednik OZVVS Grosuplje Alojz Potočnik pa nas je v svojem slavnostnem nagovoru kljub vsemu spomnil na nekatera dejstva iz relativno trde sedanjosti, o katerih leta 1991 prav gotovo nismo sanjali in si jih nismo želeli. Vendar nam za vse, kar smo takratstorili , ni bilo nikoli žal. Saj nam ostaja upanje, da kot je zapisal pesnik »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Po končanem kulturnem programu smo začeli z rednim letnim zborom OZVVS Grosuplje za leto 2021. Na zboru, ki smo ga tudi tokrat začeli s svečanim veteranskim dejanjem, smo sprejeli poročilo o delu in finančno poročilo OZVVS Grosuplje za leto 2020 ter program dela in finančni načrt za leto 2021. Podelili smo tudi priznanja in zahvale za prizadevno delo in sodelovanje z OZVVS Grosuplje.
Na koncu je za dobro voljo poskrbel naš soborec Ivan Zavržen, ki nam je zapel eno od pesmi iz svojega bogatega repertoarja. V sproščeno druženje pa nas je z nekaj čudovito odpetimi pesmimi popeljala pesnica in pevka Mirjana Šernek.
Sledil je še odličen »veteranski golaž« ter sproščeno druženje, soborcev v vojni in prijateljev v miru, tja do poznih popoldanskih ur.
Franci Zorko
Novička iz DU Stična
V lepem četrtkovem dopoldnevu, 9. 9. 2021, se je družba stiških upokojencev odpeljala na štiridnevno potepanje po Pohorju. Vsi cepljeni ali testirani z željo, da izkoristimo podarjene bone za utrditev našega zdravja in dobrega počutja.
Zaradi znanih razlogov in omejitev smo morali kar dvakrat vabiti naše člane na potepanje. V drugo nam je uspelo in pred vami je kratek pregled našega bivanja na Pohorju.
Avtobus nas je čakal na parkirnem prostoru pred samostanom Stična. Prijazen voznik je 37 udeležencev odpeljal proti Pohorju. V hotelu Bellevue so poskrbeli za našo nastavitvijo po sobah. Tudi kosilo nas je že čakalo. Prosti čas do večerje smo izkoristili za sprehod, bolj pogumni pa so odšli z gondolo v dolino na kavico.
Naslednje jutro smo se odpravili na voden ogled samostana v Olimju, nato v čokoladnico in nadaljevali pot na kosilo v Rogaško Slatino, v hotel Donat. Majhna vasica Olimje leži v območju Kozjanskega parka.
Veličino ji daje grad (spremenjen v samostan), kjer prebivajo bratje sv. Frančiška, minoriti. Ogledali smo si tudi zeliščni vrt, cerkev Marijinega Vnebovzetja, staro lekarno s freskami.
V	Rogaški Slatini so nas prijazno sprejeli v hotelu Do-nat in nas postregli s kosilom. V steklarni smo si skupaj z vodnico ogledali, kako ustvarjajo vrhunske kristalne izdelke. Seveda smo morali upoštevati stroge varnostne ukrepe.
V	soboto smo se peljali na turistično kmetijo Uranjek. Prijazen sprejem nas je po »neštetih« ostrih ovinkih spravil v dobro voljo. Ogledali smo si lepo urejeno kmetijo, kjer so nas postregli z domačimi pridelki.
Z veseljem smo na predvečer odhoda domov čestitali in zapeli udeleženki Mariji Eržen za praznovanje osebnega praznika.
Prepričani smo, da se bodo vsi udeleženci z veseljem spominjali veselega druženja in vseh zanimivosti, ki smo jih na izletu videli.
Vera Benčan
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Krajevne skupnosti
19
Ivankine Spominčice
Kaj je prostovoljstvo?
Je prostovoljno delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja finančnih in materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.
Kdo je lahko prostovoljec Spominčice?
Prostovoljno delo v Spominčici lahko opravljajo posamezniki različnih starosti (od 18 do 99 let), znanj in izkušenj. Kot pri vseh drugih oblikah del je pomembno, da so prostovoljci odgovorni. Poleg tega pa je pomembno, da so empatični in imajo občutek za delo z ljudmi, ter so primerno usposobljeni za prostovoljno delo, ki ga opravljajo. Spominčica nudi vsem prostovoljcem usposabljanje o demenci. Usposabljanje "Ne pozabi me" je sklop več predavanj, ki jih vodijo strokovnjaki s področja demence iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Usposabljanje poteka dvakrat letno, v pomladanskem in jesenskem terminu.
Kako se opravlja prostovoljno delo v Spominčici?
Prostovoljno delo se v Spominčici opravlja na formalen način, s prostovoljskim dogovorom. Spominčica sklene s prostovoljcem dogovor, s katerim se določi, katero prostovoljno delo bi prostovoljec rad opravljal. Prostovoljec ima v Spominčici mentorja, s katerim se dogovarjata o prostovoljnem delu v Spominčici, ter je vedno pripravljen prostovoljcu nuditi pomoč in podporo pri prostovoljnem delu.
Katera prostovoljska dela se lahko opravljajo?
•	Družabništvo
•	Aktivnost pri delavnicah in dogodkih
•	Aktivno ozaveščanje
•	Strokovna pomoč
•	Pomoč pri delovanju Spominčice in njenih Podružnic
Med organizirano prostovoljsko delo NE SPADAJO NASLEDNJE OBLIKE brezplačnega dela:
•	Delo, ki ga opravljamo v okviru družine in je običajno v sorodstvenih in prijateljskih odnosih,
•	Volontersko pripravništvo,
•	Opravljanje družbeno koristnega dela na podlagi sodne odločbe,
•	Delo, ki ga opravijo zaposleni v okviru neplačanih nadur,
•	Pridobivanje delovnih izkušenj v okviru tržnega sektorja. Področje organiziranega prostovoljstva v Sloveniji ureja Zakon o pro-stovoljstvu.
Kako postati prostovoljec Spominčice?
Lahko se osebno oglasite v Spominčici, na Luize Pesjakove 9 v Ljubljani, nas pokličete na telefonsko številko 01 25 65 111 ali pa pišete na info@ spomincica.si.
Kako dolgo je potrebno biti prostovoljec v Spominčici?
Potreba po prostovoljcih v Spominčici je velika, saj osebe z demenco in njihovi svojci potrebujejo čim več podpore in različnih možnosti pomoči. Koliko prostovoljnega dela in do kdaj ga lahko prostovoljec opravlja, pa pove najprej prostovoljec sam, kakšne so njegove zmožnosti, nato pa se z mentorjem dogovorita o terminu prostovoljskega dela. Prostovoljski dogovor se navadno sklene po nekaj opravljenih prostovoljskih urah, ko prostovoljec in mentor vidita, da to delo prostovoljcu ustreza. Termin prostovoljskega dogovora se začne z datumom podpisa, zaključek pa je po dogovoru. Lahko se napiše določen termin - vsaj eno leto, določen datum ali pa do preklica. Želja je po rednem in daljšem obdobju prostovoljskega dela.
Za vodenje evidence prostovoljskega dela pa je treba opraviti vsaj 24 ur letno.
Vedno so možne tudi druge aktivnosti in različne naloge po predhodnem dogovoru s Spominčico.
Torej, nikar ne oklevajte, zagotovo boste hitro našli odgovor na vprašanje »Kaj lahko dobrega pripomorem v Spominčici?«. NE POZABITE PRITI v Spominčico, da se spoznamo in pogovorimo.
Skupaj lahko naredimo še več dobrega. Dobro pa se z dobrim vrača.
Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice Vir: www.spomincica.si
Tudi v Ivančni Gorici je že nekaj prostovoljcev, ki se družijo z osebami z demenco in na ta način razbremenijo svojce.
Te veseli delo s starejšimi ljudmi in bi del svojega dragocenega časa podaril osebi z demenco ter ji s tem polepšal dan? Pridruži se nam! Informacije: tel.: 031 670 337 (Anja) oz. mail naslov: ivankinespomin-cice@gmail.com
Zveza društev Diabetikov Slovenije
Slovenian Diabetes Assoda t h
DRUŠTVO DIABETIKOV IVANČNA GORICA
Cesta II. grupe odredov 16, 1295 IVANČNA GORICA
GSM 031 585-333
Sladkorna bolezen se tiče vsake družine
Niste sami - skupaj jo bomo lažje obvladovali
Eden od od desetih ali vsaki deseti človek na svetu ima sladkorno bolezen. 80 % sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo ali odložimo z zdravim načinom življenja. Kako se nam pokaže povišan krvni sladkor:
•	izrazita žeja in pogosto pitje tekočine,
•	lakota,
•	glavobol,
•	pogosto uriniranje,
•	motnje vida,
•	utrujenost in izčrpanost,
•	okužbe sečil in spolovil,
•	suha koža,
•	počasno celjenje ran,
•	hujšanje,
•	slabost in bruhanje.
PRIDRUŽITE SE NAM V DRUŠTVU DIABETIKOV
Združujemo osebe, ki imajo sladkorno bolezen, njihove svojce in vse, ki so njim blizu Ozaveščamo o pomenu zdravega načina življenja Spodbujamo k redni telesni aktivnosti organiziramo (tudi večdnevna) srečanja s predavanji in z rekreacijo
Organiziramo strokovna izobraževanja in delavnice o življenju s sladkorno boleznijo Omogočamo dostop do številnih informacij
KAJ PRIDOBITE S ČLANSTVOM
Prejemate glasilo Sladkorna bolezen: vsako leto izide 4-5 številk
Prejmete člansko izkaznico, s katero lahko uveljavljate različne popuste
Imate možnost cenejšega nakupa knjig, ki jih izdaja zveza
Prejemate informacije o delu in delovanju društva Seznanjeni ste z vsemi novostmi na področju zdravljenja sladkorne bolezni Izmenjujete izkušnje o sladkorni bolezni Prejemate vabila na predavanja, rekreacijo in druženja in izlete
• Lažje dosegate cilje na zdravstvenem, pravnem in socialnem področju Naj nas druži geslo mednarodne diabetične zveze (IDF):
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI!
Nikolaj Erjavec, predsednik
Okrevali smo v Radencih
Člani Društva diabetikov Ivančna Gorica smo na začetku septembra šest dni preživeli v Hotelu Radin v Radencih. Bivanje je bilo namenjeno okrevanju, izobraževanju in druženju. Z nami je bilo tudi nekaj podpornih članov društva, skupaj nas je bilo 24, nekaj tudi iz občine Grosuplje. Zavidljiva udeležba za prvič. Brez strahu, da nam bo tudi tu načrte prekrižal koronavirus seveda ni šlo, toda konec je bil srečen in v soboto, 5. septembra, smo se znašli pred Hotelom Radin.
Z velikim angažiranjem organizacijske in zdraviliške ekipe smo oblikovali program aktivnosti v času bivanja. Ker je bilo za nas prvič, smo se aktivno posvetili sladkorni bolezni, pravilnemu merjenju sladkorja v krvi, pomenu zdrave prehrane in telesne aktivnosti ter vplivu le-te na sladkor.
Poslušali smo predavanja o zdravi prehrani, vplivu stročnic in vitaminov na telo ter predavanje o pomenu gibanja in padcih v starosti. Redno smo vsako jutro merili sladkor v krvi in telovadili.
Program je bil pester. Jutranja telovadba, zajtrk, telovadba v vodi, kosilo, sprehod, fitnes v vodi, razne kopeli, masaže in nato večerja. To, da smo v hotelu s štirimi zvezdicami, je bilo najbolj razvidno v ponudbi restavracije, ki je bila resnično vrhunska. Težko se je bilo
upreti pestri ponudbi in krožniki so bili hitro (pre)polni. Sladkorni bolniki sicer načeloma lahko jemo vse, le na količine je treba paziti. Toda kdo bi se lahko uprl tolikšnemu številu sladic! Ja, sladkorni bolniki, ki so imeli na razpolago vedno kaj dobrega, pa ne preveč sladkega. Po večerji pa veselo druženje, sprehodi, kartanje, ženski čvek in še kaj bi se našlo. Kljub številnim aktivnostim nam ni zmanjkalo časa za obisk znanega vinarja in ogled vinske kleti. Preživeli smo teden v odličnem vzdušju, pridobili nekaj novega znanja, sklenili nova poznanstva in prijateljstva, napolnili baterije in vse skupaj na poti domov zaokrožili s prijetnim kosilom v Trnovski vasi v gostišču Siva čaplja.
Takšno okrevanje pa bi lahko postalo tradicionalno. Smola bo verjetno le v tem, da boni, ki smo jih to pot polno koristili, ne bodo tradicionalni ... Ko smo se zadovoljni razšli, smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo, da nadaljujemo z aktivnostmi in vsak pripelje v društvo še enega novega člana. Kot vedno, tudi tokrat: vabimo vse in vsakogar, ki se ga sladkorna dotika, naj se nam pridruži, da bo tako lažje in boljše obvladoval težave, ki jih ta bolezen prinaša. Vedno smo dosegljivi na GSM: 031 585 333 in 031 619 856. Vabimo bralce, naj se nam pridružijo, da bi o sladkorni bolezni zvedeli še več in bi težave, lažje in bolje obvladovali.
Joža Železnikar
V Brdih je bilo kljub slabi letini vsaj nekaj češenj
Diabetiki smo sedli v avtobus in se 3. junija odpeljali proti Primorski. Vreme je bilo lepo, ne še prevroče, v Ajdovščini nam je Metka pripravila kavico in okrepčilo. Razpoloženje je bilo kar v redu, nekaj šal in že smo bili pri Solkanskem mostu. Potem nas je pot vodila po »brdski« magistralki in ko smo prepeljali italijansko ozemlje, so se pred nami odprla Brda. V Šmartnem smo se prepustili lokalni vodički. Ko je sonce dobro pritisnilo, smo bili že v senci. Pripravili so nam, za diabetike primeren, prigrizek in kozarec domačega vina. Ko je bila »duša privezana«, smo se lotili spoznavanja in prepoznavanja oljk in oljčnega olja. Zelo zanimivi predstavitvi je sledila še sama vaja prepoznavanja pra-
vega, čistega oljčnega olja. Nato smo preizkusili še njihovo olje, ki se ponaša z visokim priznanjem iz New Yorka. Nekaj korakov proč smo z lepe razgledne točke pogledali še naokrog po Brdih.
Ko smo prišli nazaj na trg, so nas že čakale nabrane češnje, primerno debele in zrele, lepo pakirane po 2 kg. Saj bi jih še več, pa jih letos res ni bilo veliko. Na poti domov smo se ustavili še v Lokavcu in pojedli pravo primorsko joto, v zgodnjih večernih urah pa smo bili že doma. Smo se vozili, smo hodili, se izobraževali in se družili.
Nikolaj Erjavec
20
Krajevne skupnosti
oktober 2021
številka 5

OTttlMj
Večer odprtih src -petič
Po dveh letih premora smo Krajevna skupnost (KS) Zagradec, Župnija Zagradec, Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Zagradec in Društvo upokojencev (DU) Ivančna Gorica, spet z roko v roki, pripravili srečanje starejših krajanov naše KS pod naslovom »Večer odprtih src«. Povabili smo vse od 75 let navzgor. Prav te, ki so celo življenje ustvarjali Zagradec in okoliške vasi.
Prireditev smo v preteklosti tradicionalno pripravljali zadnji petek v avgustu, tokrat pa smo poskusili s prvim petkom v septembru in imeli srečo z vremenom. Program se je začel ob petih popoldne s sveto mašo v zagraški župnijski cerkvi Marije brezmadežne, se slabo uro kasneje nadaljeval z nastopom Mladinskega pevskega zbora Zagradec pod taktirko Vanje Erjavec Strmec, nagovori predsednice KS Zagradec, gospe Bilja -ne Gartner, zagraškega župnika, gospoda Saša Kovača, ter predsednika DU Ivančna Gorica in Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Matjaža Marinčka, ki sem srečanje tudi povezoval. Marljive, prijazne in ustrežljive prostovoljke so udeležencem postregle s telečjo obaro iz Gostišča »Na Pajčni«, ter pijačo in sladkimi dobrotami, ki so jih prispevale članice zagraškega župnijskega pastoralnega sveta in prostovoljke. Udeležba je bila skromnejša kot prejšnja leta, kar gre seveda v veliki meri pripisati epidemiološki situaciji in previdnosti, je bilo pa zato vzdušje prisotnih zelo veselo in sproščeno.
Prireditelji se zahvaljujemo članom PGD Zagradec za posojene komplete gasilskih miz in klopi ter za vso pomoč pri razvozu in postavitvi.
Matjaž Marinček
Prvi sprostitveni izlet pohodnikov DU Višnja Gora, Debenec pri Mirni, 547 m
V torek, 29. 6. 2021 smo se pohodniki DU Višnja Gora zbrali in odpeljali na prvi pohodniški izlet na Debenec pri Mirni.
Debenec je razloženo naselje na vinorodnih pobočjih istoimenskega vrha med hribi Dolenjskega podolja. Nahaja se južno od reke Mirne nad potokom Zabrščica. Kljub visoki temperaturi se nas je zbralo 29 pohodnikov pod skrbnim vodstvom izkušenega vodnika Janeza Čebularja, Daše Habjan in Francija Bašarja, ter našega varnega prevoznika Nikota. Z avtobusom smo se odpeljali skozi Trebnje do Mirne, kjer smo se ustavili na kavi. Odpeljali smo se naprej do izhodiščne točke na Debenec, od koder se podali z nahrbtniki in pohodniško opremo na planinski pohod, skozi gozd in se povzpeli na vrh, do planinske koče Plaz na Debencu, kjer so nas pričakali prijazni gostitelji.
Na vrhu pri koči smo si privoščili nekaj časa za osvežitev, malico iz nahrbtnika in v prijetni senci dreves uživali v prelepi naravi. Tam je nastala tudi naša spominska fotografija.
Zadovoljni smo se napotili proti dolini. Prehodili smo 11,5 km. Na Mirni smo se ob povratku ustavili na dobrem kosilu v gostilni pri Francki. Hvaležni za lep pohod in dobro vodstvo naših vodnikov in organiziranega pohoda, ter varnega prevoza, smo se veseli, zdravi in zadovoljni, v popoldanskih urah vrnili v Višnjo Goro, z upanjem na ponovitev, če nam bo čas naklonjen.
Napisala pohodnica Fani Kovač
Konec dober, vse dobro ...
Tako smo rekli člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica (UTŽO), ko smo se po več kot letu dni v torek, 8. junija, srečali pri Lavričevi koči na Gradišču. Tam smo zaključili študijsko leto 2021/2021, ki ga je sicer krojil covid-19 in nas namesto v predavalnice potisnil za računalnike.
Zbranim 34 članom društva se je pridružilo 12 pevk Ženskega pevskega zbora Harmonija. Te so nas najprej ob spremljavi harmonike s štirimi pesmimi spomnile na Avsenika in nas popeljale med rože in gozdove. Kaj se je dogajalo v društvu v študijskem letu 2020/21, je povzela njegova predsednica Jožica Lampret. Že začetek oktobra lani ni bil obetaven, saj smo se namesto običajnega skupinskega srečanja vpisovali posamično, zato je bilo tudi nekaj manj prijav. Nekaj časa smo čakali, ali nam bo epidemija dovolila normalno delo in se, ko je bilo jasno, da s tem ne bo nič, začeli prilagajati razmeram.
To je pomenilo, da smo se tudi mi, s predavatelji vred, preselili na Zoom in za računalniške ekrane. Ni bilo čisto enostavno, toda zmogli smo in temu smo prilagodili program. Ta je bil pester in odvisen tudi od ponudbe. Tako smo se srečali z znano stand-up komičarko Lucijo Cirovic, poslušali smo o bontonu, potovali po svetu, poslušali o Slovencih v Ameriki in kako se nam je godilo pod Marijo Terezijo, vrtnarili smo in se na koncu prek ekranov pogovarjali z Vido Žabot. Vsi dogodki so podrobno opisani na spletni strani društva. Pa nismo bili samo gledalci in poslušalci! Matjaž Marinček je pripravil virtualno silvestrovanje, kulturni praznik pa smo proslavili z recitalom, ki ga je pripravil krožek »Umetnost branja in pripovedovanja«. V povprečju se je vsakega dogodka udeležilo po dvajset članov, kar je glede na, za nas, zahtevno novost zadovoljivo. V januarju so se na Zoom preselili tudi krožki, angleščina in nemščina, pa računalniško-fotografski krožek, krožek »Umetnost branja in pripovedovanja« in domoznanski krožek. Ta bo dokončal zgodbo o kaščah, rezultat pa bo tudi posebna monografija. Urjenje spomina se je prek računalnikov odvijalo že od jeseni.
Veseli smo, da smo se po vsem tem končno lahko srečali v živo, pod drevesi na Gradišču. Dokončno smo študijsko leto končali 24. junija, ko smo na stopnišču pred društvenimi prostori odprli razstavo računalniško-foto-grafskega krožka. Ker je letos Jurčičevo leto, so bile razstavljene fotografije z Jurčičevine, opremljene s citati iz časopisa Slovenski narod, ki ga je Jurčič urejal deset let. Matjaž Marinček, urednik Utrinkov, je prisotne povabil k sodelovanju v društvenem glasilu Utrinki, ki ga bomo prav tako izdali že v tem letu, nato pa smo člani krožka »Umetnost branja in pripovedovanja« interpretirali odlomek iz Jurčičeve povesti »Kozlovska sodba v Višnji Gori«. Pronicljiva pripoved je povsem aktualna tudi v današnjem času, tako da se človek vpraša, kaj se je od Jurčičevih časov do danes sploh spremenilo. Prisotne je na koncu nagovoril še podžupan Tomaž Smole. Poudaril je, da nobena tehnologija ne more nadomestiti osebnih stikov, vseživljenjsko učenje pa je naša pravica in dolžnost obenem. Pri tem nam je zaželel še mnogo uspehov.
Po končanem programu je bil čas za malico, osebna srečanja in pogovor. Poslovili smo se v upanju, da bo študijsko leto 2021/22 potekalo bolj normalno, da bomo lahko šli tudi na kakšno ekskurzijo, predvsem pa v sejne sobe in predavalnice. Če temu ne bo tako, se bomo pač prilagodili, tako kot smo se morali lani in letos!
Joža Železnikar
Planinci po Poti dveh slapov
Sončno soboto jutro smo planinci PD Višnja Gora, z vodnikom Janezom Čebularjem in vzgojiteljico Tanjo Gabrijel izkoristili za pohod po »Poti dveh slapov«. Avtomobile smo zapustili v Dednem Dolu in se peš odpravili na prijetno pot. Malo po asfaltu, malo več po gozdnih cestah in kolovozih, še največ pa po mehkih gozdnih potkah z manjšimi vzponi in spusti smo se potikali po dolinah dveh potokov, stopili na dva hribčka - Kucelj (748 m) in Gradišče (706 m) in obredli nekaj vasi. Na začetku nam je precejšnji del poti družbo delal potok Višnjica, v drugem delu potok Kosca. Slednji na svoji poti ustvari najvišji slap na lehnjakovi podlagi v Sloveniji. Oba slapa sta bila vodnata in sta nas očarala s svojimi slikovitimi slapiči in brzicami in vzbudila predstavo. Pridno smo izkoristili tudi prijetne kotičke za počitek, tako, da nam je krožna pot še prehitro minila. Pot je pripravilo in ustrezno označilo Pla-
ninsko društvo Polž iz Višnje Gore, zanjo pa redno skrbi in jo vzdržuje tudi naš vodnik Janez. Potepanje po njej je eno krasno doživetje, ki ga poleg vseh lepot in zanimivosti bogatita še odmaknjenost in tišina, v katero se potopimo takoj, ko avtocestni hrup zamre.
Po prihodu nazaj v Dedni Dol pa so nas naš vodnik Janez in njegova družina presenetili še z okusnimi palačinkami in pijačo, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Pa lep planinski pozdrav, do prihodnjič ...
Lucija Marolt
Na Vrhtrebnje
Bil je vroč junijski dan, ko smo se podali na zaključek naših skupnih pohodov s planinskima vodnikoma Janezom in Boštjanom. Parkirali smo na Odrgi, si nadeli nahrbtnike in začeli našo pot. Ta nas je vodila skozi prijeten gozd mimo trebanjskega gradu, po stopnicah nad avtocesto in po lepo označeni poti. Po nekaj ovinkih smo prispeli vse do vrha, ki leži na 581 metrih nadmorske višine. Tam smo ciciplaninci prejeli sladke nagrade in čudovite lesene medalje v obliki polža, saj smo del Planinskega društva Polž. Te nam je priskrbel vodnik Boštjan, za katerega upamo, da se bo tudi v naslednjem letu udeleževal naših skupnih podvigov in nas še naprej tako spodbujal. Za nameček, čisto na koncu, smo si na železniški postaji v Trebnjem privoščili slasten sladoled, s katerim smo sami sebi čestitali za vse osvojene vrhove in prehojene kilometre. Se vidimo tudi v novem šolskem letu!
Danijela Zupančič
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Šolstvo
21
Slovo devetosolcev OS Stična
Zaključek devetletnega šolanja z valeto je za vsakega učenca prelomen in nepozaben dogodek. To velja tudi za učence generacije 2005/2006, ki so v torek, 15. junija 2021, zaključili z osnovnošolskim izobraževanjem in se podali novim zmagam naproti.
Tudi v tem šolskem letu so se naši devetošolci in devetošolke zaradi razglašene pandemije koronavirusa soočali s številnimi dilemami. Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj je bilo, ali bodo sploh lahko imeli valeto. Želja po slavnostni prireditvi, na kateri bi svojim staršem in učiteljem razkrili svoje talente ter jim pokazali, kaj vse so se naučili v devetih letih šolanja, se je na njihovo veliko srečo naposled le uresničila. Ko smo jim razredničarke v drugi polovici maja povedale, da valeta bo, so učenke in učenci brž zavihali rokave ter se polni idej in elana lotili obsežnih priprav na ta slavnostni dogodek. Izbrali so pesmi in koreografijo za skupinski ples, pripravili predstavitve razredov, glasbene točke in skeče ter napisali vezni tekst. Na tehniškem dnevu so izdelali sceno in darilca za učitelje ter pričeli z intenzivnimi vajami za valeto.
Tako kot lani je valeta potekala v skladu s priporočili NIJZ, vendar niti omejeno število gledalcev niti maske na obrazih niso okrnile prazničnega vzdušja, ki je vladalo v športnih dvoranah na matični šoli in Podružnični šoli Zagradec ter v avli Podružnične šole Višnja Gora. Devetošolke in devetošolci so za nas pripravili tri nepozabne valete in nam s tem odločno pokazali, da so zares pripravljeni vstopiti v svet odraslosti.
Valeta, 9. b matične šole z razredničarko
Valeta, 9. a Podružnične šole Zagradec z razredničarko
Valeta, skupinska fotografija učencev 9. razreda PS Višnja Gora
V ponedeljek, 14. junija 2021, so svojo prireditev ob slovesu od osnovne šole naprej izpeljali devetošolci in devetošolke 9. razreda Podružnične šole Višnja Gora. Učenci so pripravili zanimiv program in s tem poskrbeli za nepozaben dan. Vse prisotne je na začetku nagovorila razredničarka Petra Rus Mušič, kasneje pa jih je še ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar. Podeljena so bila naslednja priznanja in pohvale:
Zlati bralci (vseh devet let šolanja so opravili bralno značko): Zala Žerovnik, Nika Zupančič, Pia Pirnat, Pia Lebar, Žiga Brčan, Matic Garbas, Tian Koražija Terglav, Timotej Martini, Nejc Zajc; Športniki: najuspešnejši športnik 9. razreda v Višnji Gori je Maj Lebar, najuspešnejša športnica pa njegova sestra Pia Lebar; Delo v oddelku: priznanje za večletno prizadevno delo v oddelku je dobila Zala Žerovnik;
Priznanja iz znanj so prejeli: Maj Lebar (srebrno iz biologije, kemije in zgodovine), Matic Garbas in Zala Žerovnik (oba srebrno iz zgodovine) ter Nastja Zupančič (srebrno iz sladkorne bolezni); Maj Lebar je postal najuspešnejši učenec naravoslovnega področja 9. razreda na PŠ Višnja Gora.
Razredničarka 9. V Petra Rus Mušič je svojim učencem na prireditvi povedala:
»17 različnih karakterjev. Vsak malo drugačen, vsak po svoje poseben, vsak unikaten, vsak čudovit. Sedaj boste odšli vsak po svoje, kot balone vas bo neslo na različne strani. Upam in verjamem, da bo vsak izmed vas našel svoj košček neba. Zelo sem ponosna na vas in vesela, da sem bila vaša razredničarka.«
Še isti dan je na matični šoli potekala zaključna prireditev z naslovom Življenje je lepo, s katero so se devetošolke in devetošolci poslovili od osnovnošolskih dni. Kljub trenutni situaciji jim je valeto uspelo izpeljati s prisotnostjo staršev in učiteljev. Učenci so znova dokazali, da v sebi nosijo mnogo talentov, znanja in
Valeta, 9. a matične šole z razredničarko
Valeta, 9. c matične šole z razredničarko
spretnosti. Pokazali so, da se v njih skrivajo glasbeniki, plesalci, umetniki in voditelji. Svečano prireditev so začeli s slovensko in evropsko himno ter pesmijo Alenke Godec Življenje je lepo. Program so popestrili z odličnimi plesnimi točkami ter navdušili z zanimivimi predstavitvami razreda. Povezovalci programa so se v vlogi voditeljev odlično znašli. Tudi letos so oblekli svoje razredne majice in s tem bili videti še bolj povezani in enotni. Poleg rednega pouka so se učenci pridno udeleževali športnih tekmovanj in tekmovanj iz znanj, na katerih so bili zelo uspešni. Veliko učencev in učenk je prejelo pohvale in priznanja, ki jih je slavnostno podelil ravnatelj Marjan Potokar. Zlati bralci so tako v 9. a postali Ela Kamenšek, Enej Lesjak, Žiga Mestnik, Teo Plevnik, Jon Rijavec in Tonja Smole, v 9. b Matija Adamlje, Miklavž Bitenc, Lenart Kek, Nina Kek Rosshaupel, Eva Omerzo, Tjaša Kužnik, Ema Žnidaršič in Jaša Mežek, v 9. c pa Lana Prijatelj Boršnar, Tija Kuhelj Blatnik, Matija Miklavčič in Ana Oblak.
Za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti so bila priznanja podeljena Tonji Smole in Jovani Majkic iz 9. a, Lenartu Keku in Tjaši Kužnik iz 9. b ter Urošu Valiču in Maji Ostanek iz 9. c.
Najuspešnejša športnika 9. razredov na matični šoli sta postala Andraž Grbac iz 9. a in Mina Zajc iz 9. b.
Za dosežke na tekmovanjih iz znanj sta priznanje prejela Matija Adamlje iz 9. b (srebrno priznanje iz fizike za Stefanovo priznanje) ter Dunja Kostic iz 9. c za srebrno priznanje iz angleščine. Za odlične dosežke na tekmovanjih iz znanj pa so šla priznanja v roke Tonji Smole, Žigi Mestniku in Miklavžu Bitencu. V letošnjem šolskem letu je učenka Tonja Smole iz 9. a prejela 2 srebrni priznanji, in sicer na tekmovanju iz biologije za Prote-usovo priznanje ter na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Poleg srebrnih priznanj je osvojila še zlato priznanje iz angleščine. Žiga Mestnik iz 9. a je v letošnjem šolskem letu osvojil zlato priznanje na tekmovanju iz fizike za Stefanovo priznanje.
Najuspešnejši učenec naravoslovnega področja na matični šoli za šolsko leto 2020/21 je postal Miklavž Bitenc iz 9. b. Razredničarke 9. razredov na matični šoli Tanja Hribar, Tina Finc in Branka Strnad so se od svojih učencev poslovile z naslednjimi besedami:
»Dragi učenci, 60 vas je, 60 različnih značajev. Vsak izmed vas je unikaten ... vsak je malo drugačen ... vsak je po svoje poseben ... Pa vendar se vam je uspelo med seboj povezati in med vami so se spletle prav posebne prijateljske vezi. V štirih letih ste pred nami odrasli. Razredničarke smo na vas izjemno ponosne. Vesele smo, da ste prav vsi uspešno zaključili 9. razred ter s tem izpolnili osnovnošolsko obveznost.
Dragi naši devetošolci in devetošolke, na vaših novih poteh vam želimo vse dobro. Verjemite vase in v svoje sposobnosti. S trdim delom, trudom in vztrajnostjo boste dosegli prav vse. Med samo valeto ste večkrat rekli, da je življenje lepo. Naj vas ta misel spremlja tudi v prihodnje. Srečno!«
V torek, 15. junija, so se od sošolcev, učiteljic in učiteljev poslovili še učenci 9. a in 9. b razreda Podružnične šole Zagradec. Kljub maskam na obrazu in omejenemu številu gledalcev v športni dvorani so pripravili nepozabno valeto. Po uvodni predstavitvi obeh razredov so najprej obujali spomine na otroška leta, nato pa vsi skupaj zaplesali ob ritmih skrbno izbrane glas-
Valeta, 9. b Podružnične šole Zagradec z razredničarko be in koreografije, ki so jo v celoti sestavili sami. Zatem so nas B-jevci do solz nasmejali z omizjem na temo Šolanje na daljavo, A-jevci pa so se prelevili v prave rokerje in nam ob spremljavi sintetizatorja, električne kitare ter električnih bobnov zapeli znano pesem Ne bom pozabil na stare čase. Za prijetno vzdušje v dvorani sta s svojima harmonikama poskrbela še učenca Gašper Mojškerc iz 9. aZ in Matija Kastelic iz 9. bZ. Tudi zagraške devetošolke in devetošolci so v devetih letih osnovnošolskega izobraževanja pridno brali ter se udeleževali športnih tekmovanj in tekmovanj iz znanja. Najuspešnejšim de-vetošolcem je priznanja podelil gospod ravnatelj Marjan Potokar. Lepe besede in popotnico za naprej pa jim je namenila tudi vodja PŠ Zagradec gospa Darja Strah.
Zlati bralci so tako v 9. aZ postali Mark Hren, Tone Hočevar in Črt Peterlin Šimec, v 9. bZ pa Vanja Fink, Nejc Koselj, Peter Plevel in Matija Kastelic.
Za večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti so bila priznanja podeljena Nataliji Ferlin, Nejcu Hrovatu in Ani Urbančič Novak iz 9. aZ, v 9. bZ pa Inji Amon, Jerneji Bregar, Vanji Fink in Tari Strajnar Zupanc.
Najuspešnejša športnika 9. razredov na Podružnični šoli Zagradec sta postala Maja Škufca in David Perko iz 9. aZ. Za odlične dosežke na tekmovanjih iz znanj je zlato priznanje iz Vesele šole in srebrno Proteusovo priznanje iz znanja biologije prejel Nejc Koselj iz 9. bZ.
Najuspešnejši učenec naravoslovnega področja na Podružnični šoli Zagradec za šolsko leto 2020/21 je postal Nejc Koselj iz 9. bZ.
Zagraško valeto so devetošolci sklenili s pesmijo z naslovom Vsak po svoje, nato pa so se po poslovilnem govoru obeh razredničark z malho znanja, spominov in modrosti poslovili od hrama učenosti.
Razredničarka 9. aZ Nataša Rebec Lukšič sem ob slovesu svojim učencem naklonila sledeče misli:
»Moji dragi fantje in dekleta! Prišli smo do konca, pa vendar do začetka. Naša šolska ladja je po devetih letih plovbe varno prispela v pristan. Pot je bila dolga, morje pa mnogokrat razburkano, a mi se nismo vdali. Pogumno smo jadrali proti zastavljenemu cilju in si nabirali novih življenjskih izkušenj. V letih, ki sem jih preživela z vami, sem se veliko naučila, za kar sem vam iz srca hvaležna. Pogumno stopajte prihodnosti naproti, vsak po svoji srčni poti. Sprejmite vse izzive, ki vam jih bo ponudilo življenje, in ostanite zvesti sebi, svojim vrednotam!« Razredničarka 9. bZ Suzana Klopčič pa se je od svojih varovancev poslovila z naslednjimi besedami:
»Dragi 9. bZ, hvaležna sem, da sem postala vaša razredničarka. Vedite, da ste edinstveni, iznajdljivi, med seboj zelo različni. V vaš razred je bilo vedno prijetno stopiti. Velikokrat ste pogovor zapeljali v drugo smer in v očeh sem videla vašo igrivost, ker vam je uspelo ... Ostanite polni življenja, idej in igrivosti in pojdite tja, kamor vas vodi srce. In dragi moji otroci, sledite svojim sanjam, dovolite staršem, da vam povedo svoje mnenje, in se povzpnite tja, kamor si želite. Življenje vas pričakuje. Srečno, pojdite vi po svoje ...«
Zbrala: Nataša Rebec Lukšič, prof.
22
Šolstvo
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
Kozlovsko sodbo so brali tudi na ameriški soli
Alina (na sredini) z igralci filma In search of Josip Jurčič
Praznovanje Jurčičevega leta smo v šolski knjižnici počastili z mednarodnim povezovanjem.
Šolska knjižnica OŠ Stična se že leta povezuje s šolami v tujini in izvaja skupne projekte. Običajno organizira srečanja učencev naše šole in njihovih vrstnikov s celega sveta preko spletnih aplikacij, izmenjavo izdelkov in predstavitve naše kulture, avtorjev, tradicije. Leto 2021 je posvečeno slovenskemu pisatelju Josipu Jurčiču, zato je bilo primerno, da mednarodno sodelovanje okrepimo in pokažemo svetu, kdo je bil Josip Jurčič in kakšen pečat je pustil v tej deželi.
Jurčičevo delo Kozlovska sodba v Višnji Gori je prevedeno v veliko jezikov, med drugim tudi v angleščino. V Rastoči knjigi na OŠ Stična imamo vsaj po en izvod večine prevodov v svetovne jezike, zato se nam je porodilo vprašanje, ali so te knjige prišle tudi do ljudi v drugih državah, za kar so bile namenjene. Ker se nam je zdelo, da to književno delo potrebuje dodatno promocijo v Jurčičevem letu 2021, in ker bi ga radi približali učencem po svetu, smo se odločili, da navežemo stik s šolo v ZDA in jim podarimo angleške prevode. Povezali smo se s šolo St. Junipero Serra Catholic School, ki jo obiskuje Alina Hernandez, Američanka slovenskih korenin, ter jim poslali knjige za vse učence v njenem razredu. Alina živi v Kaliforniji, a pride junija vsako leto v Ivančno Gorico, kjer dočaka konec šolskega leta s svojimi vrstniki v 4. a na OŠ Stična. Njen razrednik v ameriški šoli, gospod Brian Allison, je bil nad idejo navdušen, zato je poskrbel, da so knjigo takoj prebrali v razredu. Sodeč po likovnih izdelkih, ki so nam jih poslali učenci, je bila zgodba zelo všeč tudi njim. Potrudili so se in v svoje izdelke vključili tudi slovenščino. Pri tem jim je pomagala Alina, ki je odigrala vlogo posrednice med našimi in ameriškimi učenci. Ko je Alina junija prišla
Vtisi ameriških učencev ob branju Kozlovske sodbe v Višnji Gori
v Slovenijo, je učencem v svojem slovenskem razredu izročila likovne izdelke vrstnikov iz šole St. Junipero Serra Catholic School. V teh izdelkih so učenci opisovali zgodbo, ki jim jo je prebral učitelj Brian, se zahvalili, obljubili so, da bodo zgodbo prebrali tudi doma s starši. Povedali so, da so se naučili nekaj slovenskih besed, da je zgodba poučna, da si želijo priti na obisk v Evropo itd. Da bi učenci iz tujine spoznali tudi avtorja Josipa Jurčiča, pa so učenci 7. a OŠ Stična Arsa Shatri, Karoli-
Sodobni spomini na deda
Zvezane krave
Moja stara mama je imela veliko dogodivščin, a ta je bila ena najljubših zame. Začelo se je pri njej doma. Mama je bila stara 8 let, ko je morala doma začeti delati. Pasla je krave. Enkrat sta s prijateljico zavezali repe krav skupaj. Nista vedeli, da se bo zgodilo to, kar se je. Krave so začele vleči vsaka v eno smer. Eni se je rep poškodoval. Zelo hitro sta odvezali repe in nikomur nista povedali. To je bila njuna skrivnost. Norčije na drevesu
Moji stari starši (in moja mama) so šli na morje na Hrvaško. Bilo je pozno popoldne. Moja mami in nekaj njenih prijateljev je bilo na morju. Ko so bili na plaži, so pomislili, da bi lahko bližnjemu kmetu ukradli nekaj sočnih češenj. Šli so proti drevesu, ampak so videli, da jih ljudje opazujejo. Kljub temu so začeli plezati. Niso bili visoko in komaj so odtrgali prvo češnjo, že jih je zalotil kmet.
Moj dedi, mamin oči, je poznal tega gospoda (kmeta). Vsi, razen moje mame in njene prijateljice, so ušli. Kmet je prišel do njiju in jima zaklical, da če ne prideta dol, ju bo sam postavil z drevesa. Mami mu je zagrozila, da bo poklicala očeta (mojega deda).
Ta gospod je vedel, da je bil moj ded takrat zelo drzen, zato
OŠ Stična.
Ta projekt ne bi bil mogoč brez pomoči Zavoda Prijetno domače na čelu z direktorico Majo Lampret, ki je velikodušno podarila 25 knjig A Goat Trial in Višnja Gora za učence šole St. Junipero Serra Catholic School ter omogočila snemanje filma na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
Sodelujoči se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri povezovanju OŠ Stična in šole St. Junipero Serra Catholic School ter pri realizaciji filma In search of Josip Jurčič.
Kristijan Rešetič, knjižničar na OŠ Stična
na Genorio, Timotej Hribar Rajte-rič, Tinkara Kastelic in Žan Janežič, posneli kratek film z naslovom In search of Josip Jurčič. Film, ki je v celoti posnet v angleščini, popelje gledalca od OŠ Stična do Muljave, rojstnega kraja Josipa Jurčiča, gledalec pa spozna pisatelja in njegovo življenje. Film, ki so si ga ogledali tudi učenci na šoli St. Junipero Serra Catholic School, ima presenetljiv konec, ki obljublja nadaljevanje zgodbe. Za kaj več pa si boste morali film ogledati na spletni strani
Na naši šoli se še kako zavedamo, kar že ptiči čivkajo: da je letošnje leto za našo občino prav posebno leto. Razlog za to gotovo poznate. Učiteljice slovenščine na OŠ Stična smo se odločile, da tudi učence in učenke ozaveščamo o pomenu našega rojaka. Hkrati želimo, da sami prispevajo k pomembnosti obeležja, kot je Jurčičevo leto. Šestošol-ci in šestošolke so za domače branje morali prebrati Spomine na deda. Nato pa so sledile dejavnosti, in sicer zbiranje ljudskega gradiva. Tako kot je Jurčičev ded pripovedoval malemu Jurčiču zgodbe, tako učenci zbirajo zgodbe svojih staršev, starih staršev, sosedov in drugih starejših ljudi. Zadovoljni smo bili že, da so le hoteli kaj povedati. Anekdot in zanimivih prigod se je nabralo kar nekaj. Vsi učenci, katerih zgodbe smo objavili, so obiskovali 6. razred v šolskem letu 2020/2021. Spomine na deda so zbirali: Hana Grabrijan, Maks Moretti, Nika Lampret, Lejla Smaj-lovic, Timon Glavan, Nika Orel, Neja Grabnar, Lija Pečjak Kavšek, Marko Rak, Hana Horvat Miklič, Ana Miklavčič, Špela Kastelic in Luka Ratajec, Anja Volkar, Nastja Vodušek Lavrič, Nejc Gomišček, Nick Kos, Zoja Smodič Grilj, Gaja Gregoršanec in Vid Magolič Smolej). Kratke zgodbe bomo objavljali tudi v naslednjih številkah.
Andreja Robek Perpar, prof.
je v tistem trenutku postal zelo prijazen. Mama in prijateljica sta nabrali češnje, splezali dol z drevesa in hitro zbežali. V bolnišnico
Bil je sončen dan. Moj oče in njegovi prijatelji so se odpravili v gozd. Moj očka je takrat živel na Hrvaškem. Raziskovali so gozd. Plezali so po drevesih, se lovili in opazovali naravo. Radi so plezali na star hrast, ki je bil sredi jase. Ko so plezali, so vedno prišli do vrha, ampak eden od njih je šel predaleč. Prišel je do najvišje veje na drevesu, ampak se je zelo majala. Bila je zelo gnila, strohnela. Zaslišalo se je pokanje. Moj oče, ki je bil takrat pod njim, ga je vprašal, kaj se dogaja. Slišalo se je samo še več pokanja in začeli so plezati z drevesa. Nekateri so bili hudo počasni. Ena večjih vej se je zlomila, na tej veji pa so bili trije otroci. Padla je na tla, skupaj z njo pa 2 otroka, tretji pa se je držal za drugo vejo, ki je visela. Nikakor ni mogel dol, če bi že padel, bi padel na otroka spodaj. Tista dva sta bila kar poškodovana, eden je imel zlomljeno stegnenico, drugi pa dve rebri. Ko sta padla, sta kričala kot piščanca na ražnju. Slišali so ju neznanci, ki so pritekli na pomoč. Medtem je ta tretji otrok le nekako splezal dol, nato pa so neznanci otroka odnesli domov. Starši so ju odpeljali na urgenco.
Naravoslovni tabor -Temenica 2021
Včasih se nam na poti do cilja pojavijo prepreke, ki nam poskušajo spreminjati začrtano pot. Številni ukrepi, ki se jih je treba držati v »korona« obdobju in slaba vremenska napoved bi lahko prestrašila Ferdove naravoslovce, ki smo od 17. do 19. 9. 2021 ponovno načrtovali naravoslovni tabor. A mi smo se odločili, da gremo ... Da gremo raziskovat in predvsem, da se gremo zabavat. V petek se je tako 36 najbolj navdušenih naravoslovcev v spremstvu treh učiteljev (Karle, Marcela in Sabine) odpravilo v Temenico na tridnevni aktivni vikend. Naš hotel je postala kar POŠ Temenica, ki nam je velikodušno odprla svoja vrata. Kuharica Slavka je poskrbela, da nismo bili lačni, postelje pa smo si »naredili« kar sami. Izjemna izkušnja, ki je gotovo ne bomo nikoli pozabili. V Temenici smo se začeli zbirati v petek, ob 15. uri. Močno deževje ni pokvarilo veselja ob srečanju s prijatelji. Polni pričakovanja smo poslušali navodila učiteljev in se jih nato tudi natančno držali. Ob 16. uri so se nam pridružile naše medicinske sestre iz ZD Ivančna Gorica. Bernarda, Beti in Ana so nam povedale veliko pomembnih stvari, ki se jih moramo držati, da ostanemo zdravi. Naredili smo si tudi zelo zdrave namaze (humusovega, skutinega s korenčkom in jabolkom ter avokadovega), ki so bili odlična popoldanska malica. Kar nismo mogli verjeti, da so res tako dobri.
Pred večerjo smo s pogovorom spletali še trdnejša prijateljstva, zasnovali naš naravoslovni dnevnik, ki je nastajal tekom tabora, ter se pripravljali na obisk Ranča Prebil. Na ranču smo res uživali. Po začetnem spoznavanju s konji nam je gospod Jure omogočil tudi jahanje le-teh. Pod budnim očesom Veronike in Anje smo jahali skoraj vsi in pri tem neizmerno uživali. Ob prihodu v šolo smo si pripravili udobna ležišča, namesto pravljice za lahko noč pa spoznavali življenje Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je bil del našega sobotnega raziskovanja.
Tudi letos smo sobotni dan začeli z jutranjo telovadbo. Le da tokrat ni bila na obali, ampak kar na šolskem igrišču. Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili na dom zeliščarke Jožice Bajc Pivec, ki ima na svojem vrtu posajene tudi rastline, o katerih je pisal že Valvazor. Na njenem posestvu smo si poleg tega ogledali tudi čmrljak, ribnik in številne druge zanimivosti. Skupaj smo se nato odpravili po zeliščarski poti do gradu
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Šolstvo
23
Bogenšperk, med potjo pa spoznavali zdravilna zelišča in njihov pomen za naše zdravje. Ob pogledu na grad Bogenšperk smo začeli razmišljati o njegovih skrivnostih. Komaj smo čakali, da jih vsaj nekaj odkrijemo. Po malici smo razdeljeni v dve skupini začeli raziskovati. Eni smo se najprej podali na ogled gradu, drugi pa smo iskali zaklad v njegovi okolici. Skupini sta se nato tudi zamenjali. Prav vsem je uspelo najti zaklad, ki se je skrival v okolici gradu, ter si zapomniti pomembne stvari, ki se nanašajo na našega velikega polihistorja Valvazorja. Da nismo bili lačni, je poskrbelo prijetno osebje Krčme na gradu, posladkali pa smo se še s sladoledom in odličnimi torticami. Prosti čas, ki smo ga imeli po kosilu, smo izkoristili za sprehod, opazovanje poročnega slavja, ki je prav tisti čas potekalo na gradu in predvsem za druženje s prijatelji. Posijalo je celo sonce, ki nas je spremljalo še celo popoldne. Sledil je pohod po trim stezi Bogenšperk. S pomočjo vaj, ki smo jih našli na 12-ih postajah, in poučnega delovnega lista smo se razgibali ter raziskali številne posebnosti rastlinstva in živalstva gozdnega ekosistema. S tem pa se sobotno popoldne še ni končalo. Čakalo nas je posebno doživetje v »hiši nad oblaki«. Z navdušenjem smo poslušali Davida, ki je eden izmed petih lastnikov tukanov v Evropi, ko nam je pripovedoval značilnosti in posebnosti eksotičnih ptic (v lasti ima trenutno 60 različnih vrst), predvsem papig. Najbolj navdušeni smo bili nad Čarlijem, inteligentnim govorečim kakadujem, ki izgovarja slovenske in celo nemške besede in je zelo rad v središču pozornosti. Naučili smo se, kaj lahko papige jedo in sodelovali celo pri pripravi obrokov in hranjenju le-teh. Zelo navdušeni smo bili tudi nad delavnico Rokovanje z živaljo, kjer nam je Jan podrobno predstavil kopenske želve, žabe, kuščarje in celo kačo. Živali smo ogledovali, spoznavali njihove značilnosti in premagovali različne strahove, ki so povezani z njimi. Pravo presenečenje pa je sledilo, ko nam je Jan podaril avstralskega paličnjaka, ki smo ga kasneje poimenovali Temi in je tako postal del našega tabora.
Prijetno utrujeni smo se nato z avtobusom odpeljali v Temenico, v naš začasni dom. Po večerji je sledilo druženje. Nekateri učenci so se zabavali znotraj šole, spet drugi pa so na mivki igrali odbojko in tako počastili naše odbojkarje, ki se ravno v tem času borijo za odlično uvrstitev. Razmišljanje o čudovitem dnevu nas je počasi zazibalo v prijetno spanje.
V nedeljo smo po jutranji telovadbi, rojstnodnevnem presenečenju, obveznem skupinskem slikanju ter zajtrku dokončali osebne dnevnike, ki jih bomo s ponosom pokazali svojim staršem, prijateljem ... Pospravili smo stvari ter izkoristili čas za igranje odbojke in ples, za katerega nam je na tem taboru skoraj zmanjkalo časa. Po prijetnem zaključku, kjer smo se zahvalili drug drugemu, pa so nas zunaj že čakali starši, ki so nas radovedno opazovali in komaj čakali, da izvedo, kaj vse smo doživeli. Ja, bilo je zanimivo, enkratno in neponovljivo ... Le kaj nas čaka drugo leto?
Vodja tabora Sabina Rozina
KLIMATSKE NAPRAVE BLATNIK d.o.o
Klim;i Uhiliuk d.o.o Videm 7<)a
1312 Videm - Dobrepolje
m~>
3
PRODAJA MONTAŽA SERVIS VZDR2E VANJE
KLIMATSKIH NAPRAV IN TOPLOTNIH
Črpalk
V puUjttjii Klim i Rhilnik d.o.o.
ZAPOSLIMO
Zaradi povečanega obsega tlela, /a posli m o monterja kllmat$ldb naprav ter toplotnih črpalk
Pogoji;
-	sndnjii strokovna i/ob razbit smer dektro t strojništvo /a/elotu' ao ročne spretosti
-	zaželene izkušn je pri enakih ali podobnih delili
Piijave z življenjepisom sprejemamo na
enmil:	GSM:
ldima.Satnlk@yahoo.com	031 / 394 - 694
Na splošni maturi 2021 100-odstotni uspeh in več kot 10 odstotkov zlatih maturantov
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča je bil ponedeljek, 12. 7. 2021, spet dan veselja, dan bogate žetve, ki je naravni zaključek naše bogate štiriletne setve. Na svečani prireditvi smo podelili maturitetna spričevala 67. generaciji gimnazijskih maturantov. Spet se nam je lepo izšlo, dosegli smo vrhunski rezultat! K maturi je v maju pristopilo 29 kandidatov in vsi so bili uspešni. Uspeh na SPLOŠNI MATURI V JUNIJSKEM ROKU 2021 je na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica tako spet 100-od-stoten, enako kot že več let po vrsti!
67. generacija maturantov 2021
Imamo tudi tri zlate maturantke, kar je 10,3 %! Izjemen uspeh na maturi 2021 - maturitetno spri-
čevalo s pohvalo (to je doseženih 30 ali več točk) - so letos dosegle: Manca Kepa, 4. b, Nataša Lukič, 4. a, in Anja Pajek, 4. a.
Zlate maturantke
Splošni uspeh kandidatov, ki so prvič opravljali splošno maturo po končanem četrtem letniku gimnazije in jo opravili, je v povprečju 22,04 točke, kar je za dobro točko več, kot je slovensko povprečje. Na prijetni slavnostni prireditvi, ki so jo sooblikovali glasbeniki, maturanti Brina, Jure in Mark, smo na začetku podelili najvišja šolska Jurčičeva priznanja in nagrade ter nato maturitetna spričevala. Ravnatelj se je v govoru zahvalil vsem, najprej maturantom za vestno delo in odličen dosežek na
maturi, učiteljem za odlično opravljeno poslanstvo in staršem, ker so nam zaupali svoje otroke, da smo jih lahko izobraževali in vzgajali. Za sklep pa je ravnatelj ponosno dodal:
"Vsem želim še naprej lep današnji dan, maturantom lepe, dolge in sproščujoče počitnice ter vsekakor dolgo, srečno in uspešno življenje! Naredite nov svet, še boljšega, kot je današnji! Zaupam v vas in vas podpiram! Srečno, 67. generacija »Jurčičevih« maturantov!" Prijetno druženje v šoli se je nadaljevalo še dolgo potem, ko je bila prireditev končana. Šola je bila tudi tejgeneraciji maturantov očitno drugi dom, zato dokončno slovo od nje ni bilo lahko!
Milan Jevnikar
Slovesen konec pouka na Jurčiču
V četrtek, 24. junija 2021, smo slovesno zaključili že drugo koronsko šolsko leto s prireditvijo v amfite-atru pred šolo. Pred prireditvijo so nam študentje iz študentskega kluba GROŠ pripravili mini zajjtrk z jagodami, sladoledom, medom in kruhom!
Slovesno zaključno prireditev smo začeli s prazničnim nagovorom predsednice dijaške skupnosti Mete Kovačič, ki nas je spomnila na pomemben praznik, dan državnosti, in na 30. obletnico naše samostojne države. RavnateljMilan Jevnikar pa se je v svojem nagovoru posvetil šolskim zadevam, poglejmo le nekaj najbolj bistvenih poudarkov:
»Prišlo je težko pričakovano poletje in z njim konec pouka. Letos žal pouka ni bilo veliko, a kljub temu vročina ni primerna za obiskovanje šole, zato jo bomo za dva meseca zaprli. Za dijake se začenja najlepši čas, čas počitnic.
Vsi ste se trudili po svojih najboljših močeh, zato čisto vsem izrekam iskrene čestitke za uspeh, kakršnega ste dosegli. Uspeh vsakega izmed vas je vaš, je uspeh, za katerega ste se trudili in zato si zanj zaslužite pohvalo in čestitke. Če ste s svojim letošnjim uspehom zadovoljni, ga drugo leto ponovite, če niste naj-
bolj, ga lahko drugo leto tudi izboljšate.
Med 257 dijaki, kolikor nas je »dočakalo konec leta«, je kar 69 odlič-njakov (lani 52). Na celi šoli je le en dijak dosegel samo zadostni uspeh, vsi ostali so dobri, prav dobri ali odlični! Uspeh šole je pred popravnimi izpiti 92-odstoten, le peščica (6) dijakov ima še nekaj obveznosti za preteklo leto in dva bosta morala ponavljati letnik.
67. generacija maturantov naše šole, ki je najmanjša zadnjih nekaj desetletij, saj šteje le 29 dijakinj in dijakov, je zaključila z maturitetnimi izpiti. Pričakujemo lepe rezultate! Še več kot sam uspeh pa mi kot ravnatelju pomeni to, da ste vsi lepo
vzgojeni, kultivirani mladi ljudje, da ste med seboj prijatelji, da na šoli nimamo nasilja in večjih vzgojnih prestopkov, da živimo v oazi miru, spoštovanja in lepih medsebojnih odnosov.«
Po podelitvi Jurčičevih nagrad in priznanj, odličnih spričeval in pohval so nam dijaki v priložnostnem ansamblu (Luka Plevnik, Gašper Kastelic, Trina Bizjak in Urška Stra-hinič) pripravili pravi mali koncert. Ravnatelj je na koncu vsem zaželel veliko sprostitve in počitniškega veselja ter jih povabil, da se v sredo, 1. septembra, vsi zdravi in veseli vrnejo nazaj v šolo!
Milan Jevnikar
24
Šolstvo
oktober 2021
številka 5

OTttlMj
Vsak po svoji poti hodimo
V letu, ko obeležujemo 30 let samostojnosti Slovenije, se je tudi šola Zagra-dec odcepila od matične OŠ Stična in stopila na samostojno pot. Kakor otrok, ki je ravno shodil, bo nekaj časa še potrebovala roko »očeta in mame« OŠ Stična, a tega bo vedno manj. Na uvodni konferenci OŠ Stična, ki je letos potekala 25. in 26. avgusta v Portorožu, se je tako simbolično ločil učiteljski zbor, ki je pred ločitvijo štel kar 154 strokovnih delavcev. Tja smo sicer odpotovali skupaj, tudi nekaj učiteljev bo še vedno poučevalo na obeh šolah, a konferenci učiteljskega zbora sta potekali ločeno, v dveh ločenih dvoranah Turistice - fakultete za turistične študije. Ob uvodu so nas učitelji, ki bodo poučevali na šoli v Zagradcu, presenetili z doživeto odpeto pesmijo o odhodu v Zagradec. Gre za priredbo pesmi Jamajka, avtorja Tomaža Domicelja. Pesem so pospremili še z videospotom. V vseh teh letih so se med sodelavci stkala številna prijateljstva, ki bodo kljub ločitvi zagotovo ostala. Naši poti sta se torej razšli, kar bo organizacijsko nekatere stvari zagotovo olajšalo. Matična šola OŠ Stična je še v minulem šolskem letu imela kar 7 podružničnih šol, od tega dve devetletni: PŠ Zagradec in PŠ Višnja Gora. Po podatkih iz Publikacije OŠ Stična 2020/21 je OŠ Stična z vsemi podružnicami obiskovalo kar 1378 učencev, kar jo je uvrščalo med največje šole v Sloveniji. Kdor je obiskoval podružnično šolo ali imel priložnost poučevati na manjših šolah, se bo gotovo strinjal, da delujejo prijetno, domače, učitelji poznajo praktično vse učence, kar je za slednje gotovo prednost. Je pa res, da so učitelji sploh v trenutni situaciji še bolj obremenjeni z raznimi dodatnimi nalogami zaradi razmer, povezanih z epidemijo. Matična šola kljub »izgubi« treh podružnic (samostojni zagraški šoli sta se pridružili podružnici Ambrus in Krka) raste in poka po šivih. Petošolci še vedno gostujejo na sosednji Srednji šoli Josipa Jurčiča, na matični šoli pa komajda najdemo kakšno prosto učilnico. Lani smo imeli na matični šoli 27 oddelkov, letos še enega več. To šolsko leto smo pričeli precej negotovo, saj še tik pred zdajci nismo vedeli, kako in kaj. Naposled je pouk stekel po modelu B, kar pomeni, da večina pouka tudi na predmetni stopnji poteka v matičnih učilnicah. Mesec september smo izkoristili za dneve dejavnosti. Lepo poletno vreme je kar vabilo na prosto, po drugi strani pa se bojimo, da bi utegnil pouk spet potekati na daljavo. Učenci so živahni, kot bi hoteli nadoknaditi zamujene mesece, ko se niso mogli in smeli družiti z vrstniki. Seveda so prisotne tudi stiske, ki jih po svojih najboljših močeh rešujemo vsi vpleteni. Trenutno ni videti, da bi imeli kakšne dolgoročne posledice zaradi dolgih mesecev šolanja na daljavo, a to še ne pomeni, da jih ni. Še najmanj se je bati, da bi jim manjkalo znanja, saj so večinoma dovolj vedoželjni in polni energije, da jim bo uspelo nadoknaditi vrzeli, ki so se morda pojavile v preteklih letih epidemije. Nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da ti dve leti v življenju naših mladih pomenijo pri 10-le-tnikih kar 20 odstotkov njihovega življenja, pri mlajših pa še večji del njihovega življenja. Besedna zveza »nova realnost« ima za njih povsem drugačen pomen kot za nas odrasle, saj mlajši učenci prejšnje realnosti praktično ne poznajo oziroma se je ne spominjajo prav dobro.
Razklanost v družbi se odraža tudi v šoli, ukrepi so včasih res neživljenjski. Zdi se, da ob vseh mogočih predpisih vse bolj pozabljamo na dobro, staro, zdravo pamet. No, morda pa tudi njo počasi načenja korona. A mi se ne bomo vdali. Čeprav smo se razdelili, si v prihodnje obetamo veliko sodelovanja, saj vendarle ostajamo v skupni občini. Upam si trditi, da je stvari, ki nas povezujejo, bistveno več kakor tistih, ki nas ločujejo.
Lucija Medimurec
Jezikovni izlet v Novem mestu
^m	m	m	m	■ ■	■■	■ ■
Zaupaj vase in vztrajaj na svoji poti
Poti naših življenj so zelo različne. Najprej nas vodijo po vseh štirih do naročja mame, očeta. Poti vodijo naprej, do soseda, vrtca, šole in še in še naprej. Lahko so gladke, naporne, vesele, poskočne, jezne, besne ... Poti je toliko, kot je ljudi, vsak si gradi svojo in hodi po njej. Včasih se nam na tem potovanju pridružijo drugi, da ga prehodimo skupaj. Dragi moji učenci in učenke devetega razreda. Tudi mi smo skupaj prehodili kos poti, učitelji, vi, vaši starši, sošolke in sošolci. Morda se vam je zdelo, da naša pot traja celo večnost, a sedaj je ta del poti za vami. In če za hip pomislite, da je konec, se zavedate, kako hitro je vse v resnici minilo. Vsak po svoje je hodil od prvega razreda naprej, a vendar skupaj z vsemi nami. Ko je bilo treba, smo vam pokazali smer, da niste preveč zašli. Ampak tudi vi ste nam včasih odkrili kakšno novo pot. Nikoli dolgočasno, vedno polno presenečenj in celo kakšen padec se je vmes zgodil. Niste pokazali ne žalosti in ne razočaranja. Nasprotno. Postali ste uspešni, ker ste vztrajali na svoji poti in se niste vdali. Vztrajali ste ob branju, pisanju, reševanju, v razmišljanju, pogovarjanju in prišli do konca tega dela osnovnošolske poti. Uspelo vam je, tu ste, na cilju. Čestitam vam in upam, da ste izbrali novo smer, novo pot, ki bo kljub morebitnim oviram tekla gladko in uspešno, kajti osnove sedaj poznate. Novi cilji so pomembni, a ne pozabite, vi se odločate zanj, vi si ga zastavite. Pri tem zaupajte vase in gotovo se boste odločili prav. Kaj pa, če se bo zataknilo? Če bo problem hud? Če boste padli? Saj veste, katere modrosti ste se naučili že kot malčki; poberete se in pogumno naprej. Morda bo malce bolelo, morda bo
pritekla solza, a ne vdajte se, vztrajajte, podajte se naprej v svet. Konec koncev je vaš, kot je vaša pot do njega.
Želimo vam obilice uspeha in dobrega pogleda naprej. Bomo pa veseli, če kdaj pogledate tudi nazaj, na našo hišo in nas, ter se spomnite na majhen košček poti, ki smo ga prehodili skupaj.
V torek, 15. 6. 2021, vas je bilo kar 41 devetošolcev, ki ste zaključili osnovnošolsko izobraževanje na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Dan pred tem ste uspešno predali šolski ključ naslednji generaciji, tokrat učencem 8. b razreda. Kljub vsem prilagoditvam, omejitvam in priporočilom, ker je letošnje šolsko leto ponovno krojila epidemija koronavirusa, ste se na zaključni dogodek pripravljali odgovorno, a zato nič manj intenzivno. Prireditev je potekala v prijetno pripravljeni šolski avli, kjer ste v uradnem delu Valete 2021 prejeli spričevala, razredna in šolska priznanja. Najuspešnejši pa ste se vpisali tudi v Knjigo dosežkov in Zlato knjigo.
Dovolite, da zaključim s spodbudno
popotnico modrih besed, ki jih je o skrivnosti življenja izrekel znani ustvarjalec animiranih filmov: Deček je rekel starcu: »Slišal sem, da si moder človek. Povej mi, kaj je skrivnost življenja.« Starec je pogledal fantiča in mu odgovoril:
»Skrivnost življenja bi lahko strnil v štiri besede.
Prva je - RAZMIŠLJAJ. Razmišljaj o vrednotah, po katerih želiš živeti svoje življenje.
Druga je - ZAUPAJ VASE. Verjemi vase, saj veš, po katerih vrednotah hočeš živeti.
Tretja je - SANJAJ. Sanjaj o stvareh, ki se lahko zgodijo, sajverjameš vase in v vrednote, po katerih boš živel.
Zadnja je - UPAJ SI. Upaj si uresničiti svoje sanje in vztrajaj na svoji poti.«
Torej - dragi devetošolci: razmišljajte ... verjemite ... sanjajte ... in ... upajte si. Pogumno in odločno na vseh poteh, predvsem pa ... SREČNO!
Angelca Mohorič, ravnateljica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
V	četrtek, 23. 9. 2021, na evropski dan jezikov, smo se učenci in učenke osmih razredov OŠ Stična in PŠ Višnja Gora odpravili na jezikovni izlet v Novo mesto. Naša naloga je bila, da opišemo mestne znamenitosti v tujih jezikih. Nekaj dni pred odhodom smo v šoli imeli še delavnice, na katerih smo se najprej razdelili v skupine, nato pa so nam učitelji razdelili znamenitosti, ki smo jih s svojimi sposobnostmi znanja tujega jezika in tablic tudi opisali. Večina jih je opisala v angleščini, nekateri v nemščini.
V	četrtek smo se dobili na železniški postaji, kjer smo se najprej vsi prešteli. Vsi veseli in z velikimi pričakovanji smo stopili na vlak in se nato veselo pogovarjali vso pot do Novega mesta. Po kratkem sprehodu do Mestnega trga smo se tam ustavili. Učitelji so nam razdelili zemljevide ter nam dali še nekaj navodil za delo. V skupinah smo se sprehajali po Novem mestu in posneli svoje opise znamenitosti v angleščini. Naša naloga je bila tudi, da naključne turiste vprašamo po njihovem mnenju o mestu in Sloveniji. Po končanem delu smo si naročili pico in se posladkali s kakšnim kosom torte in sladoledom. Bil je zelo zanimiv dan. Naučili smo se veliko novega in se zabavali.
Anastasija Vranješ in Tara Moretti, 8. c
Pozdravljena Osnovna šola Zagradec!
1. september 2021 je bil v naši občini prav poseben, zgodovinski dan. Tega dne je na samostojno pot stopila nova Osnovna šola Zagradec.
Šolanje v dolini reke Krke sega v leto 1852, ko je v Zagradcu začela delovati cerkvena enorazrednica. Leta 1873 so prostore v takratni mežnariji preuredili v šolsko poslopje in v njej je pouk potekal vse do leta 1968, ko je bila zgrajena nova šolska stavba. Šola v Zagradcu je med leti 1962 do 1965 spadala pod šolo v Ambrusu, leta 1964 pa je postala podružnična šola Osnovne šole Stična. V šolskem letu 1967/68 so se učenci razveselili pouka v novi šolski zgradbi, ki je svojemu poslanstvu služila vse do leta 2013. Takrat so dozorele ideje in želje po novi šolski stavbi v Zagradcu in maja naslednje leto je bil položen temeljni kamen za novo devetletno osnovno šolo, slovesno odprtje nove šole pa se je ob prisotnosti številnih gostov in krajanov zgodilo 5. junija 2015. Pouk v novi šoli se je začel 1. septembra istega leta.
Število prebivalcev v dolini reke Krke se nenehno povečuje in s tem tudi število učencev. Za primerjavo, v šolskem letu 2015/16 je skupaj šolo v Zagradcu, Ambrusu in na Krki obiskovalo 292 učencev, v šolskem letu 2021/22 pa šolo z obema podružničnima šolama obiskuje skupaj že 347 učencev. Tudi želja po samostojni osnovni šoli je rasla več desetletij, prizadevanja pa je podprla tudi Občina
Ivančna Gorica, ki je s tem namenom ustanovila posebno delovno skupino pod vodstvom podžupanje Martine Hrovat. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je 21. decembra 2020 sprejel odlok o ustanovitvi javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda Osnovne šole Zagradec, ki je stopil v veljavo s 15. 1. 2021. Nato so se kljub obdobju epidemije nadaljevali vsi potrebni postopki za razdružitev od Osnovne šole Stična in začetek samostojnega delovanja Osnovne šole Zagradec. V zadnjih počitniških tednih je Občina Ivančna Gorica na šoli zagotovila še potrebno prostorsko preureditev, da se je 1. septembra lahko začelo prvo šolsko leto v samostojni matični Osnovni šoli Zagradec. Skupaj je v šolskem letu 2021/22 v šolo v Zagradcu vpisanih 251 učencev v 14 oddelkih, skupaj s podružničnima šolama Am-brus in Krka pa bo OŠ Zagradec obiskovalo 347 učencev v 21 oddelkih. »Izgradnja nove šole v Zagradcu s
telovadnico in športnim igriščem je bil eden največjih projektov Občine Ivančna Gorica, vreden več kot 5,5 milijona evrov. Odločitev za novo šolo je bila pravilna, poleg tega pa je prinesla tudi nove možnosti za razvoj družbenega življenja v kraju,« je ob začetku šolskega leta povedal župan Dušan Strnad.
Ob tem pomembnim in zgodovinskim dnem za Zagradec in širše območje Suhe krajine je v. d. ravnateljice Barbara Maver povedala: »Želim si, da bi nova samostojna šola še dolgo vrtela mline znanja, kot jih poganja zelena lepotica Krka, da bi mladi in kraj dobili priložnost, da bi uresničili sanje našim predhodnikom. Brez vas, draga Osnovna šola Stična, ideja o samostojni šoli v Zagradcu ne bi postala resničnost. Verjamem, da bodo stkane zgodbe med nami ostale trdne in se vedno znova in znova prepletale z novimi zgodbami jutrišnjega dne.«
Matej Šteh
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Šolstvo
25
Zlate maturantke in zlate Jurčičeve nagrajenke
Srebrna Jurčičeva nagrajenka
Najvišja priznanja in nagrade na Srednji soli Josipa Jurčiča
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica vsako leto svojim dijakom podeli najvišja priznanja in nagrade za izjemne dosežke na različnih tekmovanjih, ki se seveda imenujejo po Jurčiču. Kljub res posebnemu šolskemu letu in dejstvu, da je skorajda pol leta potekalo šolanje na daljavo, odpovedanih pa je bilo tudi veliko tekmovanjznanja, je bila tudi letos bera dosežkov izjemna. Komisija je na svoji seji 17. junija letos obravnavala predloge razrednikov in mentorjev, ki so vse leto pozorno spremljali delo in dosežke svojih dijakov. Sklenila je, da najvišja priznanja in nagrade podeli naslednjim dijakom. Najprej zapis o prejemnikih Jurčičevih priznanj, ki jih po pravilniku prejmejo dijaki prvih letnikov ali tisti, ki so se uspešno udeležili različnih tekmovanj. Letos je priznanje prejelo devet dijakov, in sicer: Ines Glavan, Benjamin Kutnar, Vanja Pevc, Milica Sekulic, Damjana Omejec, Jakob Suhadolc, Daša Ro-geljin maturanta Hana Omahen in Jure Malovrh. Ines je dosegla srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz biologije, Benjamin enakega na tekmovanju iz logike, Vanja zlato iz angleščine, Milica iz matematike, Damjana iz španščine, Jakob je prejel srebrno Stefanovo priznanje, Daša je članica sveta šole in dijaške skupnosti, Anja pa je prejemnica dveh bronastih priznanj. Hana je prejela srebrno priznanje iz razvedrilne matematike, Jure pa je bil imenovan kot mladi pisatelj zgodbe s posebno vrednostjo, na razpisu Pionirskega doma. Vsi sodelujejo pri različnih dejavnostih v šoli in izven nje in so ravno tako odlični
dijaki.
Bronasto Jurčičevo nagrado sta prejeli Ana Adamlje in Žana Škerjanc, dijakinji 2. letnika. Ana je dosegla zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine ter bronasta priznanja iz razvedrilne matematike, biologije, logike in priznanji za bralno značko iz angleščine in ruščine. Ana je odlična in zelo prizadevna dijakinja, ki jo zanima mnogo stvari. Žana pa je dosegla zlato priznanje in 6. mesto na državnem tekmovanju iz logike ter bronasti priznanji iz logike in matematike. Žana rada pomaga sošolcem, zanimajo jo vsa področja, izstopa pa seveda naravoslovje.
Srebrno Jurčičevo nagrado sta prejeli dijakinji Zoja Peteh in maturantka Breda Kastelic. Zoja je izjemna dijakinja, prejela je zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in zlato Preglovo plaketo, poleg tega pa še bronasto Cankarjevo priznanje in bronasto priznanje iz
logike. Zelo rada tudi bere, dosegla je zlati priznanji na tekmovanju iz angleške in nemške bralne značke. Zoja je izjemno vedoželjna in razgledana, znanje pa je zanjo vrednota. Maturantka Breda Kastelic pa je prejemnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz matematike, srebrnega priznanja iz razvedrilne matematike ter dveh bronastih, iz biologije in na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Breda je na pogled skromno dekle, a vedno pripravljena pomagati sošolcem. Zlato Jurčičevo nagrado prejmejo zlati maturanti, torej tisti, ki na maturi dosežejo izjemen uspeh -spričevalo s pohvalo. Letos so to Nataša Lukič, Anja Pajek in Manca Kepa. Nataša in Anja sta že pred tako odličnim rezultatom za različne dosežke na tekmovanjih prejeli Jurčičevo priznanje, temu pa se je pridružil še odličen uspeh na maturi, Manca pa je bila odlična dijakinja vsa štiri leta in to potrdila tudi z uspehom na maturi.
Prejemnika Jurčičevih priznanj Nagrade in priznanja so dijaki nižjih letnikov prejeli na podelitvi spričeval 24. junija, maturantke pa na prireditvi ob podelitvi maturitetnih spričeval 12. julija. Vsi smo bili veseli 100-odstotnega uspeha dijakov na maturi.
Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da so vsi dobitniki priznanj
in nagrad tudi zgledni dijaki, vedno pripravljeni pomagati drugim in sodelovati pri različnih dejavnostih, predvsem pa so odlični ljudje na poti do svojega cilja. Čestitamo in uspešno pot še naprej!
Za komisijo: Vesna Celarc, prof.
Na »Jurčiču« navdušeno v novo šolsko leto Anima sana in corpore
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivanč-na Gorica smo slovesno in z velikim veseljem sprejeli novo generacijo treh oddelkov gimnazijcev in enega oddelka ekonomskih tehnikov, skupaj kar 118 novih dijakinj in dijakov. Šolsko leto smo zaključili z 257 in začeli novega s skoraj 340 dijaki. Resnično čudovit »prirastek«, ki nam zagotavlja, da ne bomo samo obstali, ampak se tudi primerno razširili.
Amfiteater pred šolo je v prijaznem jutru, v katerem so sončni žarki izza oblakov že naznanjali lep sončen dan, po skoraj dvomesečnem zatišju zaživel z množico dijakov in dijakinj. Višješolci so se odpravili naprej k pouku, prvošolci pa so se posedli po stopnicah in tako počakali na začetek dela v novem šolskem letu. Po kratkem pozdravu ravnatelja je prvošolcem izrekel dobrodošlico v občini Ivančna Gorica Tomaž Smole, podžupan občine. Izrazil je veselje, da se bodo dijaki, ki prihajajo od Ljubljane do Šentruperta, šolali v naši prijazni in prijetno domači občini, v odlični šoli, ki slovi po dobrih uspehih in prav tako po prijaznosti in domačnosti. Z dijaki se je veselil nove prometne ureditve v okolici šole, ki bo dijakom omogočala boljše pogoje za prihod v šolo in odhod iz nje, za čakanje na avtobus. Napovedal pa je že tudi ureditev športnega parka poleg obeh šol, za osnovno in srednjo šolo, kar občina načrtuje v prihodnjem letu. Ravnatelj pa je dijakom nato še na
1.b z razredničarko
kratko predstavil šolo, ki jo bo v tem šolskem letu obiskovalo skoraj 100
sano
Prva malica v srednji šoli in značilna oznaka F na prvošolcu
dijakov več kot lani. Predstavil jim je osnovne zahteve varnega življenja in dela v šoli zaradi epidemije koronavirusa, nujnost izpolnjevanja higienskih zahtev NIJZ, da bomo letos v šoli ostali do konca pouka, da bi se izognili delu na daljavo ... Nato je dijake »predal« njihovim razrednikom, ki so jih odpeljali v matične učilnice.
Po dveh urah izmenjave informacij z razredniki je že sledila malica, ponudila se je tudi priložnost za srečanja z višješolci, ki niso zamudili priložnosti, da bi svoje "nove" sošolce tradicionalno označili s črko F ... Lep dan je bil danes, prijazen in vesel. Verjamem, da bodo taki tudi vsi naslednji in da bodo tudi prvošolci »Jurčiča« čim prej vzeli za svojega!
Milan Jevnikar
V	programu ekonomski tehnik imamo tudi »predmet«, ki se med nami imenuje kar »učno podjetje«. Z dijaki 3. letnika ustanovimo podjetje, v katerem se ukvarjamo z enakimi dejavnostmi kot v pravem podjetju. Dijaki so v minulem šolskem letu pod strokovnim vodstvom učiteljev Antona Br-čana in Igorja Grudna uspešno poslovali v dveh učnih podjetjih, eno se je ukvarjalo s fitnesom, drugo pa z oddajo električnih avtomobilov in koles.
V	aprilu in maju vedno izvedemo cel kup medpredmetnih povezav (psihologija, slovenščina, angleščina, športna vzgoja, računovodstvo ...). Med drugim se tako bolje spoznamo s psihološkimi vidiki zaposlovanja in dela, izdelamo Europass življenjepis v slovenščini in angleščini ter še marsikaj drugega. Ob koncu smo na vse kriplje lovili dobro vreme, da bi izvedli med-predmetno povezavo tudi s športno vzgojo, kjer poudarimo in praktično izvedemo rekreacijo v podjetju, ki je za zdrav duh v zdravem telesu še kako pomembna.
Čisto ob koncu maja, sicer menda najlepšega meseca v letu, nam je končno uspelo izvesti tudi ta mini projekt. Na zunanjem igrišču so dijakinje in dijaki oddelka 3. d po krajših organizacijskih pripravah in obvezni motivaciji odtekli 70 krogov (no, za dobro mero jih bilo res nekaj več). S tem smo dodali še en majhen kamenček v mozaik praznovanja 70. obletnice naše šole.
Igor Gruden
Del tekaške ekipe: Danijel M. Klemenčič, Anastasija Jovanovič, Matevž Kek, Igor Gruden, Janoš Butara, Žiga Vesel, Nejc Perme, Franci Pajk
26
Šolstvo
oktober 2021
številka 5

ebpriSenMdiO
3Retnaj Muljava
Strokovna ekskurzija ekonomistov na Primorsko
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča vsako leto organiziramo vsaj eno strokovno ekskurzijo za vse dijake, ki obiskujejo program ekonomski tehnik. V lanskem šolskem letu jih je bilo 55, šolskem letu 2021/22 pa imamo ponovno štiri oddelke programa ekonomski tehnik in v povprečju v vsakem oddelku po 20 dijakov.
V	četrtek, 3. junija 2021, smo se vsi dijaki programa ekonomski tehnik in trije profesorji spremljevalci odpeljali proti Primorski. Dijaki so dobili zadolžitev, da pripravijo opis poti, podjetij, naravnih znamenitosti, krajev itd. S predstavitvami tem smo začeli že malo pred Ljubljano, dijaki so najprej predstavili gradnjo slovenskih avtocest in Ljubljansko barje. Tako smo do prvega cilja, Luke Koper, slišali skoraj vse predstavitve in izvedeli veliko novega ter ponovili že znano.
V	Luki Koper je k nam prisedel vodič Igor, ki nam je v avtobusnem ogledu Luke najprej povedal, da je bilo podjetje ustanovljeno leta 1957 kot Pristanišče Koper, leta 1996 pa se je privatiziralo in preoblikovalo v Luko Koper, d. d. Razložil nam je, kako vlačilci potegnejo veliko ladjo do pristanišča, vse načine raztovarjanja in natovarjanja, vrste in načine skladiščenja tovora. Videli smo skoraj vse terminale. Povedal nam je, kako poteka pretovarjanje razsutega tovora in naftnih derivatov. Najbolj opazna pa so seveda dvigala, predvsem najnovejša, ki so vedno večja in prilagojena novim ladjam. Po ogledu Luke Koper smo si na Belvederu privoščili malico in uživali v pogledu na Izolo in morje. Sledil je vodeni ogled Krajinskega parka Sečo-veljske soline, kjer nas je sonce kar lepo grelo, vendar smo ob pogledu na solinarja na to pozabili. Ura in pol na solinah je hitro minila, saj je bilo poučno in zanimivo.
Utrujeni od sonca in hoje smo se odpeljali nazaj v Koper, si ogledali mesto in uživali uro in pol v prostem času. Morje, lepo mesto, veter v laseh, sladoled in družba. Prijetno je bilo opazovati mlade ljudi, ki so vsaj za nekaj časa odložili mobitele, se pogovarjali in iskrivo spogledovali ... Odlično je bilo. Še bomo šli. Drugo leto, kot kaže, z dvema avtobusoma. S to ekskurzijo smo popestrili zadnje dni pouka, predvsem pa smo se družili, družili, družili ..., kar smo v zadnjem času res zelo pogrešali.
Dragica Eržen
Ciciplaninci na Debencu
Tokrat smo se mali in veliki pohodniki pod vodstvom planinskega vodnika PD Polž iz Višnje Gore odpravili v bližnjo okolico, in sicer na Debenec nad Mirno. Petkov popoldan smo združili s prijetno koristnim ter se v precejšnjem številu medsebojno tudi pohodniško družili.
Debenec je naselje na vinorodnih pobočjih istoimenskega vrha. Na vrhu (547 m) je bil nekoč razgledni stop. Danes na njem najdemo obnovljen planinski dom (Koča Plaz Debenec). Naša pot se je začela pri lepi zidanici v Stari Gori, kjer smo tudi pustili svoje avtomobile. Samo pot smo nadaljevali v naravi in le ta poteka nekaj po makadamski poti, večinoma pa po asfaltni cesti, kjer smo srečali le redke avtomobile.
Pri planinskem domu smo se okrepčali, se poigrali na zunanjih igralih, prijazna oskrbnica doma pa je vsem otrokom razdelila tudi sladko presenečenje.
Sončno petkovo popoldne se je prevesilo že v večer in zadovoljni ter veseli, da smo ponovno naredili nekaj sproščenih korakov ter razvedrili svoje možgančke, smo se pogumno odpravili v dolino, kjer so nas čakali naši avtomobili.
Lep planinski pozdrav!
Lucija Marolt
Čebelarska pravljica v Zagradcu
Groševo poletje 2021
.GROS
Jesen je čas za inventuro poletja. In kaj lahko rečemo o Groševem poletju? To, da je bilo polno, pestro, zabavno, družabno, nasmejano ... Skratka pozitivno.
Kaj vse se je dogajalo pod okriljem Študentskega kluba GROŠ? No, naj obudimo spomine na pestro poletno dogajanje. Začeli smo že junija, ko smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Go- ^k rici organizirali Grošev zajtrk, ki je potekal v sodelovanju z Zvezo Škis. Dijakom, študentom in ostalim mimoidočim smo na stojnici ponudili zdrave oblike zajtrkov, ki so bili sestavljeni iz izdelkov	.r^- — _: T" lokalnih pridelovalcev. Za tkanje prijateljskih vezi smo v začetku julija priredili heng na verandi. Seveda pa to ni bil edini dogodek,
na katerem smo širili poznanstva. Družili smo se na nekaterih že znanih projektih, kot so karting tekmovanje, pohod na Veliko planino ter kopanje na reki Kolpi. Poleg tradicionalnih srečanj pa se lahko pohvalimo z nekaterimi svežimi dogodki, tako smo v okviru projekta šapice na izletu, peljali svoje ko-smatinčke na izlet do izvira reke Krke. Nismo pozabili niti na športno obarvane dogodke, tako je bila ena izmed avgustovskih nedelj namenjena turnirju odbojke na mivki, aktivni smo bili tudi pri igri paintballa. Ker smo dijaki in študentje vedno željni znanja, smo se izobraževali na
VHF tečaju in Photoshop delavnici. Mesec september je bil namenjen tudi za Groševo umetniško razstavo, pri kateri je pet mladih na ogled postavilo svoja umetniška dela, ki si jih je bilo mogoče ogledati od 6. - 10. 9. v naših klubskih prostorih. Ustvarjalni smo bili tudi znotraj Groševe ekipe in tako smo za novo študijsko leto pripravila težko pričakovan merch. Seveda pa nadaljujemo niz dogodkov tudi v prihodnje. Oktober bo prav gotovo pika na i Groševemu poletju 2021.
Dijaki, študentje POZOR! Novo študijsko leto pomeni tudi ponoven vpis v študentski klub. Vpis je možen v času uradnih ur, ki se še vedno odvijajo v enakih terminih. V Grosuplju smo vam na voljo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Bo pa kar nekaj priložnosti za vpis izven urnika uradnih ur. O vseh možnostih boste obveščeni preko socialnih omrežjih: Facebook (GROŠ študentski klub) in Instagram (@sk.gros) profil ter spletne strani www. klub-gros.si. Seveda tam najde še mnogo aktualnih novic in dogodkov ter podatke o delovanju kluba. Jeseni prihaja druga izdaja našega študentskega glasila ŠODR. Zato vas člane vabimo, da nam ga pomagate soustvariti z oddajo vaših člankov, kratkih zgodb, fotografij, poezij, revizij, razmišljanj, strokovnih besedil ali s kakšnim drugim delom izpod vaših rok. Svoje stvaritve oddajte na elektronski naslov: glasilo@klub-gros.com. Groševcu ni nikoli dolgčas!
Tjaša Bregar, SK GROS
Ob reki Krki, v majhni vasi Zagradec, smo 20. maja 2021 vrtec Sonček in podružnična šola Zagradec združili moči kreativnosti, domišljije in spretnosti svojih prstov. V okviru praznovanja Svetovnega dne čebel in sodelovanja s čebelarji Čebelarskega društva Krka - Zagradec smo obeležili pomen čebel in drugih opraševalcev, ki igrajo pomembno vlogo pri varnosti s prehransko preskrbo.
Praznik čebel je slovesno zaživel ob prstni igri Panj in plesni igri Nagajiva pomlad (Romana Kranjčan) naših najmlajših iz vrtca Sonček. Za prijetno vzdušje so poskrbele tri čebelice, ki so se zbudile na topel in sončen pomladni dan ter predstavile pomen praznika. Predsednik Čebelarskega društva Krka - Zagradec, Marjan Volaj, nam je v svojem nagovoru približal življenje čebelje družine in nas vodil k razmišljanju o tem, kako pomagati k izboljšanju pogojev za preživetje čebel in ljudi. Zaslišal se je glas harmonike in skupaj smo zapeli pesem Lojzeta Slaka Čebelar ter uživali ob prijetnih zvokih. Melodija nas je popeljala v nastajanje čebelarske pravljice.
Tla pred vrtcem in šolo ter obzidje na igrišču so postajali barviti pod
spretnimi prsti otrok in strokovnih delavk iz vrtca Sonček Zagradec, učencev od 1. do 5. razreda in njihovih učiteljic. Medena pravljica s kredami se je začela v vrtcu, kjer so na pisan travnik priletele kranjske sivke in se vztrajno vračale v svoj čebelnjak. Učenci so zgodbo nadaljevali s čebelarji, njihovimi pripo-
močki in medenimi izdelki. Narisana pravljica je prikazala, kako velik pomen ima čebela in čebelarstvo za naš obstoj.
Dogodek je popestrila čebelarska razstava in likovni izdelki učencev.
Strokovne delavke vrtca Sonček Zagradec
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Kultura
27
Sin slovenskega naroda - gledališka igra na Muljavi
Letošnje Jurčičevo leto je odlična priložnost, da oživimo življenje in delo našega rojaka Josipa Jurčiča ter se ponovno zavemo njegovega pomena za narod. V občini Ivančna Gorica in širše po Sloveniji se tako že celo leto vrstijo raznoliki dogodki, s katerimi želijo organizatorji Jurčiča čim bolj približati ljudem. Med odmevnejšimi dogodki sta bila zagotovo tudi premiera in ponovitev predstave Sin slovenskega naroda, ki sta potekali na zadnji petkov in nedeljski septembrski večer v Letnem gledališču na Muljavi.
Predstava je nastala na podlagi istoimenskega dramskega besedila, ki ga je v jubilejnem Jurčičevem letu napisala Dragica Šteh, pisateljica, pesnica in ambasadorka kulture v občini Ivančna Gorica. V Orisu življenja pisatelja in urednika Josipa Jurčiča, kakor sta dramska predloga in predstava podnaslovljeni, se prepletata sodobnost in preteklost, povezuje pa ju Jurčičevo življenje. Na odru pod zvezdami so ga pod vodstvom režiserke in avtorice priredbe Simone Zorc Ramovš ter asistentke režije Maje Tratar prikazali ljubiteljski kulturni ustvarjalci zelo pisanih generacij, ki so se spomladi odzvali vabilu na avdicijo. Skupina igralcev, starih od 12 do 74 let, se je več mesecev zavzeto udeleževala vaj in poskušala kar najbolje stopiti v čevlje posameznih junakov igre. Uspelo jim je odlično - zdelo se je, da so jim bili liki, ki so jih uprizorili, pisani na kožo.
Igralci so občinstvo v približno uro in pol trajajoči predstavi popeljali skozi ključne postaje Jurčičevega življenja. Obiskovalci so se sprehodili od otroških let mladega Jožeka, ki je z velikim zanimanjem poslušal duhovite dedove pripovedi, prek
mladosti, v kateri je Josip zgodbe pripovedoval, pa do njegovih zrelih let, v katerih je vse moči usmerjal v literarno in novinarsko ustvarjanje. Ob tem so lahko prisluhnili pristni dolenjski govorici, s katero so bila prežeta Jurčičeva mlada leta, ter staremu blagozvočju knjižnega jezika, ki je bil blizu odraslemu Jurčiču in njegovim prijateljem literatom. Gledalci so poleg tega lahko uzave-stili, da se življenje na podeželju in v mestu nekoč v marsičem vendarle ni razlikovalo - zaznamovali so ga trdo delo, revščina in lakota, ki so Jurčiča spremljali praktično v vseh življenjskih obdobjih. Vse to so v
celoto povezali utrinki dogajanja iz dnevne sobe sodobne družine. Zaposleni starši, mladostnik, ki ga, kot se zdi in kot sprva tudi sam verjame, pritegnejo le računalniške igre, ter dedek, ki v svojem vnuku želi prebuditi zanimanje za resničnost. Ko ga obišče in mu začne pripovedovati, se to zgodi. Časovni preskoki med sodobnostjo in preteklostjo, v skladu s katerimi se izmenjujejo tudi prizorišča, je bila zagotovo ena od odlik gledališke predstave. Dinamično in napeto dogajanje je tako gledalca ves čas spodbujalo, da je pozorno sledil zgodbi. Poleg tega je lahko skozi govor, kostume, sceno
Predstavitev knjige Prvi pomladni cvet - roman Ivana Sivca o življenju in delu Josipa Jurčiča
Pisatelj Ivan Sivec je v naši občini predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prvi pomladni cvet - Realistična romantika Josipa Jurčiča. Dogodka sta se odvijala v soboto, 11. 9., v Kulturnem domu v Šentvidu pri Stični in v nedeljo, 12. 9., v letnem gledališču Jurčičeve domačije na Muljavi. Knjiga je bila v jubilejnem letu izdana ob podpori Občine Ivančna Gorica ter Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica ter bila prvič predstavljena prav v krajih, kjer je Jurčič zagledal luč sveta. Oba dogodka je z razgibanim repertoarjem glasbeno obogatila skupina Propertea. PisateljIvan Sivec v biografskem romanu prikazuje življenje in delo slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, vse od rojstva do smrti oziroma do velike slovesnosti na Muljavi leta 1882. Jurčičevo pot odstira v desetih zaokroženih poglavjih, z zanimivimi podrobnostmi iz njegovega življenja. Poseben poudarek daje njegovemu časnikarskemu delu pri Slovenskem narodu in leposlovnih listih. Spremni besedi sta napisala župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in akademik prof. dr. Janko Kos.
Sprva nam je avtor orisal zgodovinsko in kulturno dogajanja ter spregovoril o pisatelju Josipu Jurčiču. Nato nam je predstavil nastajanje knjige in med drugim povedal, da je knjiga nastajala več desetletij, tako v mislih kot z zbiranjem podatkov, branjem knjig, obiskovanjem knjižnic, muzejev, različnih zgodovin-
skih oddelkov. Jurčič mu je bil všeč še posebej zato, ker je znal biti vedno tudi hudomušen, vesel, izviren v prikazovanju vaških posebnežev. V zadnjem delu se je pisatelj sproščeno sprehodil med obiskovalci in navdušeno odgovarjal na vsa odlična vprašanja, ki so mu jih gledalci zastavili.
Na Muljavi je zbrane obiskovalce nagovoril župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. V svojem nagovoru je predvsem poudaril, da je Jurčičevo leto s številnimi dogodki doseglo svoj namen. Povedal je, da nas bodo na to jubilejno leto spominjale tudi knjige in literarna dela, ki so in še bodo izšle letos. Eno od teh je tudi literarno delo Ivana Sivca. Vsem prisotnim je zaželel prijetno branje ob obujanju spominov iz življenja pisatelja Josipa Jurčiča. Velja omeniti tudi, da je Ivan Sivec že poldrugo desetletje vedno med
in scenske rekvizite spremljal, kako se je svet v dobrih 150 letih spremenil.
Pri pripravi in izvedbi predstave so sodelovale številne institucije in posamezniki, predani kulturi. Uprizoritev je nastala v sodelovanju Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica z JSKD, JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, ivanške občine, Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica ter Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava. V igralskem ansamblu in tehnični ekipi so poleg članov kulturnega društva z Muljave sodelovali tudi ljubiteljski ustvarjalci iz KD Krka, KD Ambrus, KUD Žebelj in KD Zagradec. Projekt je bil vsekakor velik organizacijski zalogaj, ki je od sodelujočih zahteval veliko časa, energije in prilagajanja, hkrati pa je dokaz, da se s trdim delom ter z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo lahko ustvari nekaj zelo lepega. Nekaj, kar nas lahko ponovno združi in poveže. To so brez dvoma
opazili številni gledalci, ki so obiskali Jurčičevo domačijo in si ogledali predstavo. Premiere se je udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica, ki je po koncu igre nagovoril prisotne ter čestital vsem, ki so predstavo soustvarjali. Ustvarjalcem so čestitale še avtorica dramskega besedila Dragica Šteh, podžupanja ivanške občine Martina Hrovat in direktorica ZKT Prijetno domače Maja Lampret.
Eno od sporočil predstave je lahko to, da je danes marsikaj drugače, kot je bilo nekoč, tudi jezik. Tako kot včasih so tudi zdaj pomembni živi stiki med ljudmi in naši medsebojni odnosi, ki jih je potrebno in jih je vredno negovati. Še veliko se lahko naučimo ob ogledu predstave. Naj jo igralski ansambel ponese na številne odre po številnih slovenskih krajih in naj Sina slovenskega naroda (ponovno) spoznajo ljudje vseh generacij.
Špela Zaletelj, ZKD občine Ivančna Gorica
prvimi tremi najboljbranimi slovenski pisatelji. Napisal je že 166 knjig. Med najboljodmevnimi so zgodovinski romani, zbirka Slovenske grajske zgodbe, biografski romani in knjige iz zbirke Dotik srca. Njegovo pisateljevanje je zaslužna profesorica dr. Helga Krisper Glušič označila kot vitalistični realizem oz. novi realizem s primesmi dokumen-taristike. Dobil je več vidnih nagrad, najvišjo leta 2019, in sicer red za zasluge za narod. V obrazložitvi je zapisano, da je visoko državno odlikovanje prejel za 'izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest'.
S cenjenim pisateljem Ivanom Siv-cem smo preživeli dva literarno bogata večera. Na njegovi umetniški poti mu želimo še mnogo ustvarjalnega navdiha.
Lea Kastelic
Zlato jubilejno priznanje dolgoletni gledališki ustvarjalki in režiserki Marjani Hočevar
Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije je na Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin, ki je potekalo v Postojni, podelil Zlato jubilejno priznanje Marjani Hočevar, dolgoletni gledališki ustvarjalki in režiserki iz občine Ivančna Gorica. Priznanje je od direktorja JSKD RS Damjana Damjanoviča v imenu prejemnice prevzel Jože Pečjak, predsednik Gledališke skupine Krka.
Podelitev in predaja priznanja Marjani Hočevar je potekala ob zaključku gledališke predstave Sin slovenskega naroda v Letnem gledališču na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer se je Marjana Hočevar srečala s člani svoje gledališke skupine. V obrazložitvi podelitve je zapisano:
Marjana Hočevar je dolgoletna kulturna delavka in gledališka režiserka. Na gledališkem področju je v Ivančni Gorici dejavna vse od leta 1975, ko se je tja preselila z družino in prvič nastopila v vlogi igralke pri režiserju dr. Mihaelu Glavanu. Marjana Hočevar dejavno oblikuje kulturno življenje v Ivančni Gorici. V preteklosti je bila tudi predsednica Kulturnega društva Ivančna Gorica, ustanoviteljica gledališča Petdopol in organizatorka ter vodja različnih prireditev. Danes pa jo najdemo v celoti vpeto v njeno prvotno vlogo režiserke, in sicer Gledališča na Krki. Od leta 1981 do leta 2018 se je pod njenim režijskim vodstvom zvrstilo več kot 40 odrskih del, pri katerih je poleg režije poskrbela še za dramaturgijo, idejno zasnovo scene in kostumov ter večkrat tudi organizacijo vaj in nastopov. Režirala je po različnih krajih Slovenije: Ivančna Gorica, Slovenj Gradec, Štore, Vojnik, Šmartno pri Litiji, Šentvid pri Stični, Škocjan pri Turjaku, Šmartno pri Litiji, Št. Jurij pri Grosupljem in Krka. Za svoje delovanje je prejela Jurčičevo priznanje Zveze kulturnih društev Grosuplje in Linhartovo listino leta 2001. Iskrene čestitke in še veliko veselih ustvarjalnih gledaliških podvigov!
Simona Zorko, JSKD OI Ivančna Gorica
28
Kultura
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
j'
Leto
Josipa
Jurčiča
2021
Jurčičev kotiček
Jurčič-Kersnikovi Rokovnjači
Roman, od izida katerega je letos okroglih 140 let, je izšel že po Jurčičevi smrti leta 1881, in sicer v nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. Deseti brat, najpomembnejše Jurčičevo delo, ima z Rokovnjači zanimive povezave. Če je bil Deseti brat 1. Jurčičev (in slovenski roman), so Rokovnjači njegov zadnji roman, točneje: njegovo zadnje leposlovno delo. Tudi izbira teme obeh romanov ni naključna. Kot je predlagal že Levstik, naj bi pisatelj izbiral teme iz naroda in njegove ljudske zgodovine: tudi posebneže, kot je npr. deseti brat, pa tudi ro-kovnjače, ki so bili v času, ko je Jurčič živel, še zelo prisotni v spominu ljudi ... Res pa je, da je Levstika prehitel že Josipov ded Jožef Jan-kovič, od katerega je Jožek slišal vse to že v otroških letih. In še ena povezava: oba romana je ilustriral Maksim Gaspari. Jurčič je začel zbirati zgodovinsko gradivo za roman leta 1879, ko je bil že resno bolan. Pri tem mu je pomagal njegov prijatelj Janko Kersnik, s katerim se je seznanil v Stični. Jurčič je napisal prvih 11 poglavij, Kersnik (ki mu je bil Jurčič literarni mentor) pa je roman po njegovem načrtu in v njegovem jezikovnem slogu dokončal.
Pripoved se odvija med letoma 1810 in 1855, v območju Kamnika, Zagorja, Trojan in Črnega Grabna. Takrat in na tem območju so namreč delovali rokovnjači, od katerih jih je bilo največ vojaških ubežnikov in beguncev. Bili
Uprizoritev na Muljavi, vir: Lampret, Tatjana Jurčiča, 2015.
so nekakšni naši Robinhoodi: jemali so večinoma bogatim (graščakom). Imeli so svojo skrivno organizacijo in poseben jezik, rokov-njaščino. Za pokušino naj bo tale primer tega jezika:
»Halo na finfarje! Šranci, golcovno prtragajte! Makarone bomo pahali, z judovno zamahnene.«
Prevod v današnjo slovenščino: Halo, na veselico! Otroci, drv prinesite! Žgance bomo kuhali, s slanino zabeljene.
(ur.): Jurčič in njegovi rojaki skozi čas, KD Josipa
V središču dogajanja romana je rokovnjaški poglavar Nande Groga, bodoči zet Polonice, ki sprva ne ve, s čim se njen ljubi dejansko ukvarja. Nande jo nagovarja, da zbežita iz teh krajev in ravno, ko se odpravita, ga ujamejo Francozi. Več pa vam raje ne izdam, da ne boste prikrajšani za bralni užitek. Po popularnosti so Rokovnjači takoj za Desetim bratom, o čemer pričajo številni ponatisi romana pa tudi veliko uprizoritev. Najbolj znano dramsko obdelavo je napisal Fran Govekar že leta 1899. Mestna knjižnica Grosuplje hrani zelo redko in dragoceno, 1. izdajo te drame. Na Muljavi so bili Rokovnjači postavljeni na oder leta 1987. V knjigi Jurčič in njegovi rojaki
.Vjnjf«
Gasparijeva ilustracija, vir: Jurčič, Josip in Kersnik, Janko: Rokovnjači, Mladinska knjiga, 1956.
skozi čas (urednica Tatjana Lampret) najdemo tudi fotografije te uprizoritve. Že na začetku jubilejnega leta smo bili povabljeni, da preberemo vsaj eno Jurčičevo delo. Rokovnjači se zaradi napete zgodbe in svoje jezikovne ter siceršnje slikovitosti ponujajo kar sami od sebe.
Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica
Bogastvo Jurčičevega jezika v ljudskih izrekah in primerah - 3.del
»Med preprostimi kmetskimi možaki čuješ časi izvirno in tako modro misel, da se je ne bi smel noben modrijan sramovati; čuješ primere in govorne podobe, katere reč tako do dna in tako živo pred oči postavljajo, kakor malokateri poet zna izraziti izlege svoje domišljije in glave. Kmet je po tej moji misli tudi šola mislečemu človeku.« (Deseti brat)
O življenju
»Poglejmo doli v Obrhek, kmečko vas, ki dalje časa stoji, kakor bi kopa dedov, zapovrstjo živečih, pomnila....« (Deseti brat) S kopo dedov ima Jurčič verjetno v mislih kopo za pridelavo oglja. Za tako kopo se klade bukovih drv zlagajo v obliki stožca okrog jedra ko-pišča in v vrstah druga nad drugo. Prav tako, kakor življenja dedov, ki se nalagajo zapovrstjo od starejših rodov k mlajšim.
»Teta Marjeta: Zdaj pa le molit pa spat! Blaž, nič ne hodi rose otepat in kričat po vasi, da ljudje ne bi mogli spati! Hlapec Blaž ni bil voljan sitne tete poslušati; mislil si je: dan je gospodarjev, noč je moja, in poišče si med drugimi krpami na peči kamižolo, vrže jo čez pleči in odide na vas.« (Sosedov sin) Sitna Brašnarjeva teta fantovskega vasovanja ni odobravala, čevlje rosijo in z klicanjem ter petjem povzročajo hrup. Čeprav so hlapci morali cel dan delati in biti zjutraj zgodaj pokonci, mlajši niso zamudili priložnosti, da ne stopijo zvečer na vas. Seveda je tudi tam veljalo pravilo, da hlapec ne sme ogrožati kakega gruntarskega sina. Vendar so imele tudi dekle svoja pričakovanja in želje. Gospodarji navadno niso ovirali mladih hlapcev pri teh nočnih otepanjih rose, pa tudi hlapec
je vedel, da drug dan pri delu ne bo nobenega odpusta.
»>Krojač Špilkin Jožek je bil ravno omenjene noči dodelal nekaj hlač in plačilo za to svoje šivanje je bil nesel spravit nekemu krčmarju tik ceste, ta pa mu je za odškodovanje polnil precej dolgo časa steklenico z rdečim vinom, ki je potem nahajalo pot po strmem Jožkovem goltancu.« (Domen)
Rokodelci so za svoje izdelke zaslužili nekaj krajcarjev. A življenje teh rokodelcev je bilo življenje popotnika. Prenočišče in hrano so navadno dobili kar pri kmetih, ki so jim dali jesti, spali pa so lahko na slami ali v hlevu. Pijačo so si pa ti popotni rokodelci lahko privoščili le v krčmi za težko pridobljen denar.
»Urh: Jaz sem povsod ko blato na
cesti.« (Domen)
Popotniki in rokodelci so v Jurčičevih delih polni novic, saj so vedno na poti. Berač Urh s Kostela je tudi eden od njih. Nosil je gosli ali citre na dve struni, ljudem kako zagodel, zato so ga radi videli, ko je kako zapel in zato je čutil, da je povsod dobro sprejet, čeprav je bil prašen in blaten. Ceste in poti so bile v času, ko se godi zgodba o Domnu, dokaj slabo vzdrževane. Navadno so kole-snice malo posuli s peskom, kar pa so vozovi s trdimi kolesi hitro udrli,
še posebej po dežju, ko so bile kole-snice razmočene. Zato je bilo blato takrat na vseh cestah in poteh. Krjavelj. »Pa reci kdo, da je ta človek v milosti božji! Star je ko zemlja in vendar ti dirja, kakor bi kraško burjo izpustil.« (Deseti brat) Po Krjavljevo je milost božja, da stari ljudje pač hodijo počasi in betežno. V milosti božji stari ljudje hodijo počasi, z drsajočimi koraki in s sključenim telesom. Če pa starec dirja, je nekaj vražjega v njem. Vrag, ki se je naselil vanj, mu poganja noge in ga žene kot listje z burjo. »Stari Grahovec je bil dolg, močno plečmož, ki je kljub svojim osemdesetim letom še skoro tako po konci hodil kakor njegov vnuk, ki je bil najmočnejši fant pri domačih pretepih na cerkvenih shodih, semnjih in pri ponočnem vasovanju. Gospodar ni bil že 25 let več, temveč imel je „kot" izgovorjen, drugi konec hiše in jed pri skledi, če ni hotel toliko in toliko odmeriti si dati. On je bil „stari". (Cvet in sad) V tistih časih za starejše ni bila zagotovljena nobena oskrba, če si jo niso sami pred predajo premoženja »izgovorili«. Stari Grahovec si je »izgovoril« svojo kamrico s posteljo v drugem koncu hiše, ker so bile »kamre« ali »štibeljci«. V taki sobici je imel »stari« svoj mir in osebne stvari. Drugi prav tako pomemben del
dogovora s sinom, novim gospodarjem, pa je bila postrežba z jedjo, kot za ostale člane družine. Predaja premoženja je bila lahko vezana tudi na določeno količino pridelka, kar pa bi za starega predstavljajo
Zbral in uredil: Danijel Zupančič
dodatno skrb za predelavo in kuho. Zato si ni dal »toliko in toliko odmeriti« ampak jed pri skledi. »Stari« je sklenil prav dober dogovor, saj je bil v celoti preskrbljen do smrti.
■v, N «Alwl-
Psihološki triler
TRIJE MILIJONI MINUT
^Mestno gledališče ljubIjonsko
Petek 22.10.2021	& k * i	Dramedija DUŠAN
ob 20.00	/r	Kulturno umetniško društvo D ra m S pil
Kulturni dom Šentvid		
pri Stični	k m	
Komedija
DAJ, OBLECI SE ŽE ENKRAT!
Kulturno društvo Vidovo
Četrtek
30. 12. 2021
ob 20.00
Kulturni dom Šentvid pri Stični
t? m
Drama
SOSEDOV SIN
Slovensko narodno gledališče Maribor

Jskd
Informacije, rezervacije in prodaja:
T: 041 328 141 | zkd.ivancnagorica@gmail.com
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Kultura
29
Josip Jurčič, novinar, urednik, politični mislec
4. del: Jurčič - sodelavec slovenskega naroda
Novinar in feljtonist pri Slovenskem narodu
Josip Jurčič je sodeloval že pri prvih pripravah za ustanovitev novega političnega lista v Mariboru. Zato ne preseneča, da je Jurčič svoj prvi podlistek Pisma o slovenski literarnosti objavil že v 2. številki Slovenskega naroda, 4. aprila 1868 pod psevdonimom J. J. Osat. Ker so bile njegove takratne ambicije predvsem leposlovne, si je najprej zamislil nekakšna feljtonistična literarna pisma, a pri tem ohranil širino in možnosti tudi za druga področja. Takole je zastavil besedo: »Široko je okrožje. Kjer se lotimo, najdemo dokaj praznega obdelovanja potrebnega polja, koder še ni nihče sejal, ali vsaj nihče plel. Posamezni ne morejo vsega. Naj se torej zbero okrog Slovenskega naroda vsi, ki imajo veselje do dela, ki imajo ljubezen do našega ljudstva. /.../ Njegova feljtonistična pisma naj bi torej bila kritičen pretres raznih prikazni na našem slovstvenem polji zadnje dobe, skromno kazalo naših pomanjkljivosti in vodilo na pota, ktera se nem prave zde.« Taka programska zasnova kaže Jurčičevo namero za sprotno spremljanje in vrednotenje literarnega dogajanja in njegovo željo, da ga predstavlja širšemu slovenskemu občinstvu, ki se mu je zdelo zelo potrebno literarnega izobraževanja. Jurčič je svojo feljtonistiko v Narodu kar hitro temeljito poglobil v svojih Prijateljskih pismih, ki jih je v treh nadaljevanjih objavil v Narodu. V njih je pogumno in neposredno spregovoril o potrebi po kritičnem pisanju in preseganju politične in kulturne mlačnosti. Po selitvi z Dunaja v Maribor, spomladi 1868, se je njegova narodnopolitična usmeritev še okrepila in v skladu s tem se je tudi njegova publicistika v Narodu iz kulturno umetnostne vse bolj preobražala v politično angažirano. Pisal je vse več politično programskih člankov, npr. Česa se nam je bati, O naši politiki, v katerih je opozarjal na nevarnost nemške ekspanzije v naših pokrajinah. Zavzemanje za Zedinjeno Slovenijo, takrat seveda še v okviru Avstrije, je povezoval s sorodnimi političnimi gibanji na Češkem in na Hrvaškem. Jurčičev liberalni politični profil se je izoblikoval že v prvem letu pisanja za Narod. Radikalno in vehementno
Stavba na današnjem trgu pred mariborsko stolnico kjer je bilo leta 1868 prvo uredništvo Slovenskega naroda
resneje strani človeškega življenja, kterega pogled seza od klavirja in kuhinjskih loncev nekoliko više, kte-ro ve, da svoje otroke izreja ne samo za svojih starih let veselje, nego celi človeški družbi in posebno domovini. Isto velja o ženstvu po kmetih.«
Epizoda v Sisku
Po nekaj manj kot dveh letih je Jurčič prekinil svojo novinarsko kariero pri Narodu in aprila 1870 zapustil Maribor ter skušal nadaljevati študij na Dunaju. Toda tudi tam je ostal človek peresa, publicist, ki je sodeloval pri Stritarjevem Zvonu, še na-
Piše: dr. Mihael Glavan
slovenski pisatelj kasneje izdelal trdneje kot kateri koli od njegovih sodobnikov. Zavedal se je, da se morajo južnoslovanski narodi v okovju avstrijskega imperija trdo povezovati, če hočejo doseči svoje kulturni n politične pravice, a je pri tem ostal trdno na slovenskih pozicijah in zavračal «ilirsko« koncepcijo, po kateri naj bi se Slovenci odpovedali lastnemu knjižnemu jeziku. Jurčičevo bivanje v »graničarskem« Sisku je je trajalo le približno pol leta 1871. Nazaj v Maribor ga je po Tomšičevi smrti vabil Josip Vošnjak
V TEJ HlSljE BILO litt	EDHÄIV0
PRVEM SLOVENSKEGA 1	MIKA
ViVv^" i- h" ' h ..	
URIM LA Sgi	GA
OT JURČIČ	
IN ANTON TDM	Si t
ob V APRItL1196!	NOVINAR H
Spominska plošča na stavbi v kateri je bilo uredništvo Slovenskega naroda 1869-1871
je zastopal taborsko gibanje za Zedinjeno Slovenijo in se bojeval s predstavniki nemškega centralizma, ki je vse bolj dvigal svojo gospodarsko in politično moč na Kranjskem in na Štajerskem, že takrat pa je izkazoval tudi dobro poznavanje političnih razmer tudi pri sosedih Hrvatih. Jurčičev delež v prvem letniku časnika je presenetljivo obsežen. Glede na to, da vsi prispevki niso avtorsko podpisani, vendarle drži, da je 30 do 35 Jurčičevih. Čeprav se je žur-nalistike oprijel zaradi preživljanja, je novinarsko pisanje uresničeval s preudarkom, z osebnim žarom in osebno prizadetostjo. Pri tem tudi praviloma ni prestopal meje dostojnosti, kakor se je večkrat dogajalo Tomšiču in kasneje Jurčičevim naslednikom, zato tudi ni imel tožb na sodiščih zaradi žalitev časti. Jurčičevo bivanje v Mariboru je pustilo nekaj sledi tudi v njegovem literarnem in zasebnem pisanju. Čeprav je bil sin dolenjske dežele, je opažal in cenil tudi lepote štajerske dežele, še posebej obronkov vrhov in goric južnega Pohorja. V povesti
Skupinska slika slovenskih kulturnikov, posneta leta 1877 v Ljubljani. Med njimi lahko prepoznamo Josipa Jurčiča, ki sedi v prvi vrsti kot drugi od desne proti levi, Frana Levstika, ki sedi predzadnji od desne proti levi, in Janka Kersnika, ki stoji tretji od leve proti desni. (NUK, Zbirka upodobitev znanih Slovencev) Hišica na strmini, ki je ostala nedokončana, in še enkrat kasneje v romanu o Tattenbachu, je zapel slavo-spev tej pokrajini. »Srca ne bi imel, kdor bi te ne ljubil, kdor bi te domovini in slovanstvu ne branil, lepa, zelena dežela južnega Štajerja.« Tudi v naslednjem letu je Jurčič nadaljeval s svojimi političnimi članki, med katerimi je nekajposebnega njegov podlistek Malo poglavje o naših ženskah. V njem se je odkrito zavzel za politično ozaveščanje žen-stva, kar je bilo za tisti čas zelo radikalno. Pisal je, »da je za vsak narod in njegov napredek blagostno, ako ima med više izobraženimi stanovi ženstvo, ktero razume in goji tudi
I ( fll

Jurčič je kratek čas v Sisku urejal tudi časopis Südslawische Zaitung
in mu ponudil glavno uredništvo
prej dopisoval v Narod in nekaj celo za dunajske liste. Tomšič ga je vabil nazaj v Maribor, a Jurčič se je je spomladi 1870 že ogrel za poskus v cesarskem obmejnem Sisku, kjer je prvo polovico leta 1871 urejal jugoslovanski časopis Sudslavische Zeitung, ki je bil ustanovljen z nalogo, da bi napadal nemško in madžarsko politiko na Hrvaškem. Jeseni 1870 je pod pritiskom pruske germanizacije izbruhnilo »jugoslovansko vprašanje« vprašanje - položaj južnoslovanskih narodov v avstro-ogrskem imperiju. Jurčič se je z vso vnemo vključil v politično razpravljanje in že v jeseni 1870 napisal v dveh nadaljevanjih članek Slovenci in Hrvatje, ki ga je kot uvodnik prinesel Narod (15. in 22. oktobra. 1870). V tem in sorodnih člankih je jasno izrazil zasnovo svoje jugoslovanske ideologije, ki jo je kot
Slovenskega naroda. Bivanje v Sisku je Jurčiču omogočilo, da se je lahko pobliže seznanil s perečimi temami tega prostora in postal eden najboljših poznavalcev kulture, jezikov in politike južnoslovanskih narodov. Poznal je tudi zaostalost teh področij, zato si je za delovanje postavil geslo: »Do svobode se pride po omiki, in iz omike izvira moč.« V Sisku je podpiral skupne interese Slovencev in Hrvatov ter hrvaške težnje za popolno odtrganje od Madžarov. O vsem tem in tudi o razmerah in politiki v Srbiji je dopisoval v Slovenskem narodu, na drugi strani pa je v nemškem časniku Südslavische Zeitung pisal o slovenski politiki, predvsem pa o pred kratkim preminulih Slovencih: Antonu Tomšiču, Antonu Umeku in Miroslavu Vilharju.
30
Kultura
oktober 2021
številka 5

IlitttMi
Predstavitev knjige Gingo v deželi besed
V kulturnem domu v Šentvidu pri Stični je Knjižnica Ivančna Gorica v petek, 27. avgusta, pripravila predstavitev knjige GINGO V DEŽELI BESED. Gre za še eno domačo literarno stvaritev za otroke, ki pa je nekoliko drugačna od običajnih otroških slikanic. Maskota Gingo je učni pripomoček, ki je plod strokovnega dela dveh logopedinj, domačinke Petre Kavšek Vrhovec in njene poklicne kolegice Mete Doli-nar. S pomočjo Ginga Petra in Meta pri svojem delu pomagata otrokom z govornimi težavami. V želji, da bi bilo delo z otroki še lažje in boljše, pa je letos nastala še knjiga, v kateri je seveda glavni lik Gingo. Gingo je zaživel v deželi besed s pomočjo avtorice knjige, še ene domačinke Dragice Šteh. Slikovno je knjigo opremil ilustrator Matjaž Dekleva.
Na predstavitev knjige so bili vabljeni starši z otroki, učiteljice in vzgojiteljice. In tudi zato je bila predstavitev zastavljena malo drugače, primerno tudi za najmlajše, ki jih je seveda najbolj navdušil zeleni kuštravi junak knjige - Gingo. Na začetku je logopedinja Petra predstavila poklic logopeda in situacije, s katerimi se skupaj s kolegico Meto srečujeta pri svojem delu. Kako poteka terapija, pri kateri sodeluje tudi Gingo, sta pokazali Petra in animatorka Veronika Bakač, ki je s prikupnimi zgodbicami in dialogom z otroki hitro osvojila najmlajšo publiko. Tako smo na predstavitvi spoznali jezično telovadbo, se učili napihniti balon in ponovili barve na semaforju. Avtorica knjige Dragica Šteh je povedala, da je cilj knjige poleg zabavnih in poučnih zgodb tudi učno gradivo in hkrati logopedski pripomoček. Tako knjiga vsebuje 24 preprostih zgodbice, ki so skušale ujeti tako namen privlačnosti za otroke, kot tudi želene vaje za pridobivanje posameznih glasov. Med priljubljena didaktična sredstva sodijo namreč ravno rime, verzi in pesmi. Tudi v knjigi Gingo v deželi besed je kar nekaj pesmic in na predstavitvi smo slišali pesmico Vija vaja, pri kateri je za glasbeno spremljavo poskrbela Hana Kavšek. Knjiga pa je sicer sestavljena tako, da vsebuje pomembno strokovno logopedsko podlago, vsaka zgodba ima skrbno zastavljen logopedski cilj in nasvete za vaje, besedila, zapisana v barvitih oblačkih, so sporočila glavnega junaka - Ginga, zato lahko knjigo beremo tudi s pomočjo Gingo lutke, zgodbe so kratke in preproste, primerne tudi za tiste otroke, ki so ob branju manj pozorni ali se težje umirijo, v knjigi se izmenjujejo male in velike črke, namenjene spoznavanju abecede in učenju branja. Posamezna zgodba je prirejena za prepoznavanje ali pridobivanje točno določenega glasu, zgodbe se lahko berejo po vrsti ali pa glede na cilj, ki ga želimo doseči. Nazorne in slikovite ilustracije v knjigi nas vodijo k poimenovanju, naštevanju, tvorjenju povedi ter tudi
k vajam motorike govoril. V zgodbah so pesmice in rime, ki spodbujajo k ponavljanju in s tem k utrjevanju pridobljenega glasu. Torej knjiga vsekakor ni le za tiste otroke, ki imajo težave, temveč za vse med 2. in 8. letom starosti. Knjiga je izšla pod okriljem blagovne znamke Gingo Talk, Gingo pa ima tudi svoj spletni portal www.gingotalk.com, kjer starši lahko najdejo vse potrebne informacije na poti reševanja govornih težav svojih malčkov. Gingo pa se v kratkem podaja tudi na pot, da obišče vzgoj-no-izobraževalne ustanove in druge ustanove.
Matej Šteh
Večer pod kozolcem v Ambrusu
Turistično in Kulturno društvo Ambrus sta tudi letos organizirala tradicionalni Večer pod kozolcem. Dogodek je potekal 25. septembra, na igrišču v Ambrusu in je bil priložnost za srečanje ljubiteljev kulture. Večer smo začeli nekoliko drugače kot po navadi. Namesto ličkanja koruze smo se preizkusili v izdelovanju zobotrebcev. Ob 19. uri smo se zbrali ob ognju in sprva prisluhnili domačinu Tonetu Hrovatu, ki nam je predstavil to staro obrt. Vse nas pa so že čakale tanke letvice, ki jih je bilo potrebno na obeh straneh obrezati. Najbolj zagnani obiskovalci so si takoj zavihali rokave, po-prijeli za rz'k, nožek za obrezovanje zobotrebcev, in se lotili dela. To je hitro minilo, saj sta ga tako kot nekoč spremljala dobra volja in pripovedovanje zgodb.
V nadaljevanju je sledil pogovor s kulturno ustvarjalko ter učiteljico slovenščine in geografije Natašo Rebec Lukšič. Gospa Rebec Lukšič je avtorica mnogih veznih tekstov in pesmi ter je obenem urednica šolskega časopisa Deteljica. Lani pa je v svojo zbirko literarnih del dodala še svoj čisto prvi roman. Pogovor z gostjo, ki sta ga vodili članici KD Ambrus, Maša Žnidaršič in Tanja
Škufca, je bil izredno zanimiv. Gostja nam je povedala nekaj o samih začetkih svojega literarnega ustvarjanja in ustvarjanja na splošno. Posebno pozornost pa smo v tem večeru namenili literarnemu prvencu Ljubezen na tehtnici. Izšel je lani novembra in govori o življenjskih stiskah dveh najstnikov. Ob pogovoru smo od avtorice, gospe Rebec Lukšič, izvedeli veliko zanimivosti o nastajanju romana, njegovih glavnih junakih in o sporočilu romana. Med pogovorom pa smo prisluhnili še zvoku harmonike, na katero nam je izvrstno zaigral Benjamin Miklič. Pogovor smo zaključili s pogledom v prihodnost. Gospa Rebec Lukšič
Poletne delavnice so tudi letos navdušile
Mladinska skupina Kulturnega društva Ambrus je že sedmo leto organizirala Poletne delavnice in varstvo za otroke, ki so potekale od 12. do 17. julija. Letošnje so bile zaradi epidemioloških razmer nekoliko drugačne, potekale so namreč v dveh terminih po tri dni, a se zato na njih nismo nič manj zabavali. Poletnih delavnic se je udeležilo 58 otrok, ambruško igrišče in kulturni dom pa sta tako tudi med poletnimi počitnicami napolnila smeh in dobra volja. Vsak dan so otroci začeli z jutranjo telovadbo, nato pa so jih čakale najrazličnejše dogodivščine in delavnice. Prvi dan so začeli s plesno delavnico, pri kateri so zaplesali ob melodijah Mojstra Miha in Jerusaleme. Otroci so zraven glasno prepevali in se na koncu preizkusili še na plesnem tekmovanju. Animatorji so nato otroke razdelili v skupine. Oblikovali so jih kar osem, v vsakem terminu štiri: Smrkci, Brezzobi zmaji, Črni panterji in Poredni Shreki v prvem terminu ter Smrkci, Veseli pingvini, Simsonovi in Superpower Winx v drugem terminu. Imena skupin so si otroci izbrali sami, na podlagi letošnje teme delavnic - Risani junaki. Vsaka skupina je izdelala tudi svojo zastavo in napisala himno. Nastali so čudoviti in zelo izvirni izdelki, ki so jih otroci nato predstavili še ostalim skupinam. Prvemu dnevu pa kar ni bilo konca. Popoldne so se otroci vrnili na igrišče. Druženju, igranju različnih iger in peki hrenovk je sledil kino večer pod zvezdami. Ogledali so si risani film Levji kralj in se po zabavnem dnevu odpravili spat v svoje šotore. V drugem terminu pa nam je malo ponagajalo vreme, zato je spanje v šotorih na žalost odpadlo.
Drugi dan je najmlajše čakala prav posebna dogodivščina. Odpravili so se na lov za zakladom, ki jim ga je pripravil merjašček Ferdo. Otrokom je pripravil pet zlatih pravil in skril namige, ki so jih vodili do zaklada. Končno so otroci le našli veliko skrinjo z zakladom, v kateri je mlade raziskovalce čakala nagrada - balon in bomboni. Medtem ko so najmlajši sledili Ferdovim namigom, pa so se starejše skupine odpravile na orientacijski pohod. Pot, na katero so se odpravili, je bila dolga 3 km, med seboj pa so se pomerili tudi v hitrosti opravljene poti. Vse skupine so se zelo izkazale. Po končanih dopoldanskih dogodivščinah je otroke obiskala prav posebna gostja, lutkarica in kamišibajkarica Tatjana Grabrijan. Gospa Grabrijan je pripravila več krajših kamišibaj predstav, ob katerih so se otroci zelo zabavali in skupaj s kamišibajkarico tudi prepevali. Po okusnem kosilu pa so se v vlogi kamišibajkarjev preizkusili še sami. Vsaka skupina je namreč izdelala svoj kamišibaj. Nastali so čudoviti izdelki, ki so jih spremljale še izvirnejše zgodbe. Zadnji dan so otroci postali pravi umetniki in si na ustvarjalni delavnici poslikali bombažno vrečko, ki jo lahko uporabljajo kot nahrbtnik. Nastale so prave umetnine s čudovitimi motivi, mlade umetnike pa so že čakale nove dogodivščine. V prvem terminu so svoje spretnosti najprej preizkusili v štafetnih igrah. Vreme pa je bilo ravno pravšnje še za zabavo ob vodnih igrah. Animatorji so za otroke pripravili različne igre z vodo, za konec pa je sledilo še obmetavanje z vodnimi balončki, česar so se otroci še posebej razveselili. V drugem terminu pa nam jo je žal ponovno zagodlo slabo vreme, zato štafetnih in vodnih iger nismo mogli izvesti. Namesto tega sta se najmlajši dve skupini pozabavali s plesom in bansi, tretja in četrta skupina pa sta se pomerili v kvizu. Vsi skupaj smo si nato ogledali še film Pika na sedmih morjih.
Veseli smo, da smo kljub trenutnim razmeram delavnice lahko izpeljali in otrokom polepšali počitniške dni. Veseli nas, da se je tudi letos delavnic udeležilo veliko otrok, da smo se skupaj zabavali, spoznavali nove prijatelje ter ustvarjali lepe spomine. Upamo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto.
Tanja Škufca, KD Ambrus
nam je zaupala, da je njeno naslednje delo že v nastajanju in da ima še veliko ustvarjalnih idej. Večer pod kozolcem nas vsako leto znova združuje v kulturi. Tako je bilo tudi letos, ko smo spoznali stare običaje in se sprehodili po literarnih poteh. Kultura nas spremlja na vsakem koraku, le za hip se moramo ustaviti, pa jo bomo videli. Že samo pristen, kulturen nasmeh lahko nekomu polepša dan, naša tehtnica pa se, kot pravi spremna beseda romana, »prevesi v dobro, boljše in najboljše.«
Tanja Škufca, KD Ambrus Foto: Marjeta Baša
11. otroški EX-tempore keramike Ambrus 2021
»MED DVEMA STOLOMA« je naslov romana, ki smo ga izbrali v letu Josipa Jurčiča, za tematiko za delo na 11. otroškem EX-temporu keramike v Am-brusu, ki je potekal 18. in 19. septembra 2021, v likovni učilnici Kulturnega doma Ambrus. Sodelovalo je 7 otrok, starih od 6 do 13 let iz naše občine. V soboto so otroci izdelali vse dele, ki so jih v nedeljo sestavili med sabo. Nastali so čisto pravi stoli iz gline, velikosti do 50 cm, ki jih bomo prihodnje leto, ko prestanejo žganje in postanejo keramika, umestili v Park kulture v Ambrusu na trajno razstavo.
Za KD Ambrus
mentorica Marjeta Baša, kiparka in unikatna oblikovalka
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Kultura
31
Kozmijanovi dnevi 2021
Tudi letos nam je uspelo izpeljati že 4. Kozmijanove dneve, ki so potekali od 19. do 26. septembra, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ. S temi dnevi želimo opozoriti na farna zavetnika svetega Kozma in Damijana, ki sta zavetnika župnijske cerkve na Krki.
Zahvala za bogat program gre predvsem gospodu župniku Dejanu Pa-vlinu, ki vsako leto uspešno privabi v goste različne izvajalce. Hvala tudi Kulturnemu društvu Krka in Turističnemu društvu Krka za pomoč in organizacijo.
Prvi dan, za uvod v Kozmijanove dni, smo bili priča koncertu duo saksofon in orgle Andreja Omejca in Blaža Pavlakoviča. Z glasbo, ki neverjetno lepo zazveni skupaj, sta nas ponesla v nov teden. Drugi dan je sledil pogovorni večer z gostom prof. dr. Romanom Jeralo, ki ga je vodila dr. Nina Strah. Zelo aktualna tema današnjega časa z naslovom: Do bližnjega priti varno-sem cepljen in zakaj ne? Dr. Roman Jerala je odgovoril na vprašanja in razblinil marsikakšen strah in bojazen pred cepivom proti novemu virusu. Tretji dan je za gosta poskrbelo Kulturno društvo Krka, ki je povabilo opernega pevca Mateja Vovka. Ta je ob orgelski in klavirski spremljavi Urške Petek poskrbel za lep večer cerkvenih in ljudskih oz. ponarodelih pesmih, ki jih je zapel. Tudi za četrti dan je poskrbelo kulturno društvo, ki je z domačimi izvajalci pričaralo večer poezije in spo-
3. ustvarjalno-umetniski bienale v Ambrusu
V soboto, 12. junija 2021, je na domačiji Baša, v organizaciji Kulturnega društva Ambrus in pod mentorstvom Marjete Baša - unikatne oblikovalke, potekal že tretji ustvarjalno-umetniški bienale LAND ART. Ob ravno pravšnji sprostitvi ukrepov in ugodnemu vremenu so na prostem, v naravi, ustvarjale vse generacije iz celotne Slovenije. Letos so prevladovale barve - veliko se je ustvarjalo s čopiči in barvami. Nastale so nove stvaritve, ki bodo kljubovale času in vremenskim vplivom. Seveda so ostale na domačiji in tako postale del Ambruške forma vive.
Če vas pot slučajno zanese tod mimo, pa vas vabimo, da si to tudi ogledate.
Za KD Ambrus zapisala: Marjeta Baša
minov, ki jih nosi reka Krka. Ta večer so spomine obudili na domačina Alojzija Zupanca, suhokranjskega župnika in zaslužnega krajana. Njegov življenjepis sta nam predstavili Marta in Marjana. Gospod Simon Vidic pa nam je predstavil svoje delo, in sicer prepis originalov treh zgodb o krški fari gospoda Zupanca. Mladi recitatorji in glasbeniki pa so nam obudili pesmi različnih ustvarjalcev krške fare.
Peti dan so se nam predstavili farni otroški in mladinski pevski zbori. Poleg domačih, smo bili izredno veseli tudi mladinskega pevskega zbora iz Ivančne Gorice. Upamo, da se naslednje leto vabilu odzove več zborov.
Sobota je bila dan celodnevnega češčenja z mašo in s petimi litani-
jami moškega zbora ter somaševa-njem duhovnikov sosednjih župnij, pod vodstvom novomašnika Petra Čemažarja. Med to mašo je bilo tudi srečanje zdravnikov in lekarnarjev, katerih zavetnika sta Kozma in Damjan.
Vrhunec vseh teh dni pa je bila vsekakor sveta maša na god naših zavetnikov, ki jo je vodil domači župnik Dejan Pavlin. Pevci s spremljavo orgel in glasbil, pod vodstvom Mojce Zajc, pa so nam nedeljsko bogoslužje še polepšali in obogatili z mogočno glasbo in petjem. Hvala vsem sodelujočim za prelep teden. Sveti Kozma in Damjan pa delita blagoslove nad prelepo Krško dolino.
Irena Slana
FS Vidovo na festivalu v
Pragi
Visnjanski fantje prvič zapeli na novem prireditvenem prostoru
Letošnja jesen nam je poleg običajnega bogastva narave prijazno poklonila čudovito tople večere. Enega takšnih so s pridom izkoristili tudi Višnjanski fantje, ki so v soboto, 25. 9. 2021, prvič nastopili na novi polkrožni ploščadi pred Hišo kranjske čebele v Višnji Gori.
Topel večer je malce hladil veter, ki neutrudno veje med hišami starega mestnega jedra, vendar mu ni uspelo pokvariti čara slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Za letošnji tradicionalni koncert so fantje z zborovodkinjo Majo Zajec namreč pripravili izbor samih slovenskih pesmi, saj so prireditev posvetili prav posebnemu rojstnemu dnevu, 30. rojstnemu dnevu naše države, Slovenije. Koncert so poimenovali Slovenec sem - že 30 let. Prireditev so otvorili s pesmijo Slovenec sem, v nadaljevanju pa se predstavili še z 12 drugimi pesmimi. Med drugim so zazvenele Kje je moj mili dom, Rasti mi, rasti, Planinska, Žabe in Oj, Triglav, moj dom. Na koncu ni manjkala niti stalnica na njihovih koncertih, Tebi le se glasi. Višnjanski fantje so se s tem koncertom poslovili od enega izmed svojih ustanovnih članov Avguština Zupančiča, za katerega pa upajo, da se jim še kdaj pridruži na odru, čeprav le občasno. Kot prvi tenor je bil prava redkost v Višnji Gori, zato ga bo vokalno petje v malem kraju zelo pogrešalo.
Poleg prijetnih pesmi so v Kulturnem društvu Janez Cigler, v okviru katerega fantje delujejo že 12 let, za intermezzo pripravili nekaj zanimivih dejstev o Sloveniji. Obiskovalci so se zabavali ob čisto pravem
KD Vidovo, FS Veterani, iz Šentvida pri Stični smo v dneh od 26. 8. do 29. 8. 2021 sodelovali na kulturnem festivalu Slovenija v Pragi 2020, ki je bil načrtovan za marec 2020, a žal zaradi znanih koronskih razmer preložen za celih 18 mesecev. Dolgo pričakovani festival, ki se je odvijal v okviru blagovne znamke Si.In, v sodelovanju s Svetovno festivalsko asociacijo WOFA ter agencijo Jerome Incoming Ltd., je imel namen, da slovenski kulturniki v čim boljši luči predstavimo Slovenijo, prikažemo svojo kulturo, našo umetnost, navade in običaje. Veseli smo, da smo se tudi šentviški folklorniki--veterani lahko udeležili tega spektakla in zastopali slovenske barve na tem velikem festivalu. Skupaj z okoli 500 udeleženci festivala smo dosegli, da je v Pragi v teh dneh glasno odmevala slovenska pesem, glasbeni in folklorni nastopi pa so na različnih prizoriščih ponazarjali navade in običaje iz vseh področij naše Slovenije.
malem kvizu, ki je razkril različne posebnosti naše dežele - od naravnih in kulturnih znamenitosti, jezikoslovnih in zgodovinskih posebnosti ter čisto statističnih dejstev, ki so marsikomu dala misliti. Ob predstavitvi, ki jo je vodila Špela Bašar, so se zabavali tako starejši kot mlajši, zagotovo pa bodo zaradi nje vsi veliko lažje ozavestili, v kako čudoviti deželi živimo in zakaj jo je vredno spoštovati, jo imeti rad in jo tudi varovati.
Za pomoč pri izvedbi koncerta se organizatorji lepo zahvaljujejo Občini Ivančna Gorica za možnost upora-
be čudovitega novega prostora ter županu Dušanu Strnadu in podžupanu Tomažu Smoletu, za skorajda vsakoletni obisk njihovih koncertov, PGD Višnja Gora za ponovno dobro sodelovanje ter gospodu Pirnatu, ki jim je tudi letos prijazno omogočil uporabo elektrike, brez katere se ne bi tako lepo slišali in videli. Nenazadnje se najlepše zahvaljujejo vam, drage obiskovalke in dragi obiskovalci, da ste v njihovi družbi preživeli prijeten jesenski večer.
Špela Bašar
šentviški folklorniki smo nastopili prvi večer, in sicer v kongresni dvorani hotela Olimpyc Congress skupaj s še sedmimi udeleženci z različnih koncev Slovenije. Dvorana je bila nabito polna in uspeli smo pričarati prisotnim Slovenijo in njeno kulturo v vsem svojem sijaju. Na koncu smo šentviški plesalci po uspešnem nastopu privabili na plesni podij tudi številne gledalce, med njimi tudi prisotno slovensko veleposlanico v Pragi. V naslednjih dneh so se skupine predstavile še na Kmečki tržnici Vitezne namjesti, na Praškem gradu in v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega. Povsod so nastopajoči navdušili gledalce in skupine so bile deležne velike pozornosti.
Bilo je lepo, nepozabno. Kljub nekaterim oviram zaradi protikoronskih ukrepov smo se končno po dolgem času spet lahko poveselili skupaj, se pogovorili in skupaj zapeli ter zaplesali. Slovenska pesem je iz številnih grl in glasbil glasno odmevala vse dni festivala. Pri tem smo seveda kar najbolj spoštovali ukrepe in odredbe pristojnih organov v želji, da bi iz teh težkih časov prišli močnejši in še bolj povezani in da se bodo naša druženja v prihodnje nemoteno nadaljevala.
Nada Stepic,
Kulturno društvo VIDOVO Šentvid pri Stični, FS Veterani
32
Kultura
oktober 2021
številka 5

Hïcmoi
Kratke iz Knjižnice Ivančna Gorica
Knjižnica Ivančna Gorica
Ul. II. Grupe odredov 17
1295 Ivančna Gorica
01/78 78 121, 01/78 69 802, 051
236 436
sikivancna@gro.sik.si,
www.gro.sik.si
FB Knjižnica Ivančna Gorica
031 707 978
Biblos
BRANJE KNJIG IN TELOVADBA -DOBRA ODLOČITEV
Zavedamo se, da je čas koronavirusa in privezanosti na ekrane pustil kar nekajposledic na možganih, kar se tiče pozornosti in spomina. Marsikdo nam pripoveduje, da je njihova pozornost postala plitva, saj na spletu surfajo po gladini in se pri branju ne potopijo globlje. Vsi smo že opazili, da je naša pozornost na spletu motena, hipna. Zdaj gledamo to, že naslednji trenutek nas zanima nekaj drugega ali nekdo drug. Nekateri ljudje priznajo tudi, da so odvisni od mobilnih naprav in da težko zdržijo brez. Da bi se odvisnosti in težavam s spominom in pozornostjo izognili, strokovnjaki priporočamo prav branje knjig oz. daljših, tudi težjih tekstov, pri katerem se ustvarjajo in utrjujejo nove možganske poti in povezave. Naj bo to zavestna odločitev, saj branje in učinki branja ni nekaj samoumevnega, je določen napor kot v fitnesu. Odločimo se, da bomo brali in vzdržali. Vsak dan vsaj 20 minut branja in 20 minut telovadbe in bo. Za telo in dušo :).
OBLIKE IZPOSOJE
Gradivo še vedno najenostavneje naročite preko Cobissa in ga boste lahko prevzeli na polici, pod svojo kodo, ki bo sestavljena iz vaših ini-cialk in številke izkaznice. Vabljeni, da pristopite do knjigomata, ki ga je zelo enostavno uporabljati in tudi knjižničarji vam bodo z veseljem pokazali, kako zabeležiti izposojo. Seveda je še vedno najbolj priljubljena oblika izposoje osebni stik in tudi v tem primeru smo vam knjižničarji z veseljem na voljo in v pomoč.
PCT POGOJ
Za vstop v knjižnico morajo osebe nad 15 let izpolnjevati pogoj PCT. Do gradiva pa lahko pridejo vsi uporabniki, saj ga lahko naročijo po telefonu (do tri enote), preko Cobissa (do pet enot) ali knjižničarju pred knjižnico. Gradivo lahko prevzamete tudi pred knjižnico ali po pošti.
OBLIKE VRAČANJA
Vračanje gradiva poteka pri izposo-jevalnem pultu. Kadar je knjižnica zaprta ali če ne izpolnjujete PCT pogoja, lahko gradivo vrnete v zabojnik pred knjižnico. Če gradivo želite le vrniti in so za pultom vrste, je knjigomat za to posebej priročen in vse je opravljeno skoraj v sekundi. JURČIČEVO LETO se je nagnilo v drugo polovico, organizacijski odbor pod vodstvom Martine Hrovat (v katerem smo tudi mi) pa je izredno zadovoljen z odzivom, predvsem z novimi knjižnimi izdajami in novimi pogledi na rojaka. Pri Mohorjevi založbi je ob obletnici Jurčičevega rojstva že izšla mladinska knjiga Sabine Horvat Kožej z naslovom Deseta dežela. Pravkar
j'e v drugem ponatisu. V okviru domoznanske zbirke občin Dobre-polje, Grosuplje in Ivančna Gorica, pod okriljem Mestne knjižnice Grosuplje nastaja biografski strip avtorj'ev dr. Mihaela Glavana in Damjana Stepančiča. Biografski roman j'e napisal tudi Ivan Sivec. Knjižnica v Ivančni Gorici bo izdala slikanico »Pripovedka o beli kači« ob 160. obletnici prve objave. Pred kratkim je že izšla tudi zbirka Jurčičevih citatov z naslovom Človekovo srce je kakor nebo, ki jih j'e zbrala Marj'eta Zorec. Izšli bodo gotovo tudi zborniki ob simpozijih, računamo na vsaj enega v organizaciji Filozofske fakultete, vemo, da študjo za založbo Beletrina pripravlja tudi velika poznavalka Jurčiča Urška Perenič. Sami smo bili povabljeni tudi k zapisu v reviji Bukle (julij/avgust 2021). V njej boste našli članek o vsem, kar se še dogaja, se je dogajalo in se še bo zgodilo. Pričakujemo še veliko lepih dogodkov, katerih učinek naj bi bila večja lokalna samozavest.
BRALNI SREČELOV vas je razveseljeval vse poletje. Knjižničarji smo pripravili po štiri knjige v vrečko po starosti, vi pa ste se lahko prepustili našemu izboru. V letih, odkar pripravljamo bralni srečelov, nam bralci zaupate, da marsičesa sami ne bi izbrali, da pa vas prav to lahko prijetno in drugače preseneti. »BEREMO DOMAČE« je akcija, ki je v Jurčičevem (in koronskem) letu potekaa tudi med počitnicami in bo trajala do konca oktobra. Pri tej bralni znački gre za to, da beremo knjige, ki so jih napisali domačini ali pa govorijo o domačih krajih in ljudeh. Ne bi mogli verjeti, koliko zanimivega se lahko prebere in izve na tak način. Bralna značka je za odrasle in otroke, predvsem pa vas spodbujamo k družinskemu branju.
POLETNO GOSTOVANJE NA FESTIVALIH KAMIŠIBAJA
Maruša Pušnik na festivalu kamiši-baja
Ponosni smo na našo sodelavko Marušo Pušnik, ki je bila v začetku julija povabljena na 6. mini festival kamišibaj gledališča v Beli krajini. Tam se je predstavila v družinskem in odraslem programu s pripovedkama Nemirna noč in Jama, po kateri se pride v oni svet. Festival poteka v organizaciji Knjižnice Črnomelj, KUD Zlata skledica, JSKD OI Črnomelj in Društva kamišibaj Slovenije, posebej zadovoljni pa smo, ker je tam lahko predstavila Jurčičevo pripovedko v narečju in tako počastila tudi jubilejno Jurčičevo leto. Pušnikova se je avgusta udeležila tudi 4. mednarodnega kamišibaj festivala Beli delfin v Piranu, kjer je nastopila z dvema kami-šibajema: Pripovedka o beli kači in Jama, po kateri se pride na oni svet.
SLEDITE ZELENIM BRALCEM, KAKO BEREJO TUDI MED POLETJEM: FB KNJIŽNICA IVANČNA GORICA
Ker je bila letošnja šolska sezona in nasploh dejavnosti okrnjene, smo na koncu lovili zadnje možnosti za izobraževanje o knjigah in knjižnici med mladimi. O zelenem bralcu smo obširno poročali v prejšnji številki Klasja, sedaj pa lahko modrovanju mladih bralcev sledite v simpatičnih objavah na FB Knjižnica Ivančna Gorica. Snemalka je bila Janja Ambrožič, producentka filmč-kov pa Petra Volkar. Nasmehnimo se :).
FOTOGRAF ANDREJ PERKO NAM JE PODARIL KNJIGO »Fotografska zapuščina Rafaela Simčiča«. V njej je okoli 330 fotografij, ki jih je v obdobju med letoma 1925 in 1975 posnel njegov stric Rafael Simčič. Ta je živel v Žužemberku in kasneje v Ivančni Gorici, kjer je bil avtomobilski prevoznik, obenem pa navdu-
šen fotograf. Kot je povedal Perko, je za njegovim stricem ostala velika škatla črno-belih negativov na steklenih ploščah in na različnih vrstah filmov. Motivi so iz naših krajev, veliko je stare Ivančne Gorice, pravi vrtiljak spominov za marsikoga. Andrej Perko je fotografije digitaliziral in v knjigi uredil kronološko ter tehnično (glede na nosilce). Avtor knjige vsem posnetkom ni mogel določiti kraja in časa nastanka, zato vabimo, da si jo izposodite in nas opozorite na zanimive podrobnosti.
PIKIN ROJSTNI DAN je avgusta skupaj z najmlajšimi in njihovimi starši pred knjižnico praznoval vedno zabavni igralec in pedagog Sten Vilar. Na koncu so otroci prejeli Palčke Bralčke, lutke, ki spodbujajo veselje do branja. Dogodek je tako kot vsi ostali v tem obdobju potekal v varnih pogojih, saj smo poskrbeli, da je bila med obiskovalci varna razdalja. PREDSTAVITEV NOVE LOGOPED-
SKE KNJIGE DRAGICE ŠTEH IN EKIPE POD VODSTVOM PETRE KAV-ŠEK VRHOVEC IN METE DOLINAR »GINGO V DEŽELI BESED« smo
organizirali konec avgusta v šentviškem kulturnem domu, o čemer si več informacij lahko preberete v posebnem članku v tej številki Klasja.
NOVA LIKOVNA RAZSTAVA MATEJE MARINKO je bila vse poletje (do 10. septembra) na ogled v prostorih knjižnice. Mateja se je tudi tokrat predstavila s portreti, seveda novimi in tudi z novimi tehnikami. Njene razstave so vedno dobro sprejete, tako je bilo tudi letos, ko so se med portreti znanih našli tudi imena kot so Frida Khalo, Jack Nicholson, James Dean ali Albert Einstein, slednji je narisan celo s kemičnim svinčnikom kot čečkanka.
Upamo, da ste si med poletjem naBRALI novih moči.
a
AFPiiAiiKA^nurkiiA
ministrstvo za gospodarski
Ruvqj IN 1ËHNOUOGIJO

Razstavi in glasbeno-poetična srečanja
Projekt Srečava se v knjižnici je v minulih mesecih le »zadihal« s polnimi pljuči, saj smo glede na ugodne zdravstvene razmere lahko končno povabili tudi publiko. Konec maja smo v Knjižnici Ivančna Gorica odprli razstavo slikarke Manje Čamernik, tik pred koncem šolskega leta so se zvrstili trije glasbeno-poetič-ni dogodki, konec avgusta pa smo odprli še razstavo Mateje Marinko.
Z razstavo Mehke krajine smo v sodelovanju s Kulturnim društvom likovnikov Ferda Vesela Šentvidu pri Stični počastili 70-letnico avtorice Manje Čamernik, ki je doslej ustvarila več kot 400 likovnih del in imela 16 samostojnih razstav. Na odprtju je nastopil kantav-tor Matej Krajnc. Na prvi glasbeno-poetični dogodek smo povabili dijake prvih letnikov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, v amfiteatru pri šoli sta pod geslom Berem - čutim mlade navdihovala igralec, animator in pevec Sten Vilar ter kantavtorica in skladateljica Ditka. Na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični so se prvošolci z matične in podružnične šole Temenica prav tako zabavali s Stenom Vilarjem, ki se mu je pridružil tudi Palček Bralček, v tednu pred počitnicami smo na terasi za knjižnico organizirali dogodek z naslovom Mečbeseda ali Swordword. Na odru so se zvrstili Looper Jon, DJ Domzy, bobnarka Petra in Fo-ksnerji, ki so se za to priložnost izrazili preko glasbe in besede. Brali so poezijo ter izvajali svoje pesmi. V zadnjih počitniških dneh smo odprli še razstavo Lepa Vida Mateje Marinko, članice šentviškega društva likovnikov, na dogodku je nastopil kitarist in pevec Nejc Bavdek. Marinkova je med drugim povedala zanimivo zgodbo, kako je pustila delo ekonomistke in se posvetila le slikanju in prodaji slik v spletnih galerijah. Največ njenih del je odpotovalo na ameriški trg. V slabem letu smo v knjižnici za organizacijo literarnih, glasbeno-recitacijskih in razstavnih prireditev usposobili za dober razred novih mladih mentorjev, ki so skozi leto organizirali in vodili dogodke ter na njih predstavljali svoje sovrstnike in znane slovenske avtorje širši javnosti, predvsem pa ranljivim skupinam. Pripravljamo se na nove izzive v okviru evropskega projekta Srečava se v knjižnici in ob tem vabimo vse, ki si želite soustvarjati z nami, še posebej mlade, da stopite v stik z nami.
Knjižnica Ivančna Gorica
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
www.eu-skladi.si
- -	M-
Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča so soustvarjali dogodek Berem - čutim.
Slikarka Manja Čamernik s kolegicami iz Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela Šentvidu pri Stični.
Sten Vilar in Ditka sta navdušila s svojo energičnostjo.
Z glasbeno-poetičnim druženjem Mečbeseda smo se razšli pred počitnicami.
A
Sobrače
(O)

oktober 2021
številka 5
Šport
33
Grossvenediger tokrat sprejel Limberk
V ponedeljek, 19. julija, se je okrog druge ure zjutraj iz Ivančne Gorice odpeljal kombi z osmimi člani gorniškega kluba Limberk. Kot del priprav na Mont Blanc (le ta je v načrtu za avgust) je bil cilj 3666 metrov visoki Grossvenediger, oziroma Visoki Benečan v avstrijskem pogorju Turracher Hohe. Pred leti je ta gora že zavrnila člane Limberka, ki so morali takrat v snežnem metežu pod vrhom obrniti in se odpovedati vrhu. Tokrat smo bili odločeni s to goro poravnati račune.
RK SVIS Ivancna Gorica se osmič med slovensko rokometno elito
Vremenska napoved je obetala uspešen dan. Uporabili smo informacijo prejšnje odprave in tokrat najeli prevoz s posebnim kombi taksijem na višino 2120 m, s čimer je bil vzpon nekaj lažji. Od tam naprej nas je obdajalo slikovito travnato visokogorje, polno žuborečih potokov, ki so jih napajale padavine in topljenje snega v višjih delih gore. Za še lepšo kuliso so poskrbeli svizci, ki so bili v tem delu res številni. Malo pod 3000 metri smo šli še mimo zadnje koče in ne daleč nad njo obuli dereze in formirali naveze za vstop na ledenik. Druge naveze, ki so zjutraj krenile od ene izmed koč, so se že vračale, ko so naše dereze sredi ledenika prodirale globoko v razmeh-čan sneg. Veter je proti vrhu vse močneje bril in nas na trenutke prepihal do kosti, vendar nam je na tej višini vseeno prinašal premalo kisika, zato je bil naš korak počasen s kratkimi postanki. Tisti bolje pripravljeni so se podredili tistim nekaj slabše pripravljenim in skupaj smo prišli do prečenja vrhnjega grebena, edine izpostavljene točke, kjer bi morebiten zdrs pomenil ekspresno hitro vrnitev v dolino. Mrzlega in vetrovnega vrha, ki smo ga dosegli okrog poldneva, si nismo privoščili prav veliko. Le nekaj minut za fotografiranje, kjer je ob 30-letnici samostojne Slovenije zaplapolala tudi slovenska zastava. Malica najbolj tekne na vrhu, vendar je bila tokrat veliko prijetnejša ob vrnitvi na dnu ledenika v zavetrju skal in ob še vedno lepi panorami. Potem pa nazaj med svizce in pozno popoldne smo bili spet pri svojem kombiju. Tam je počasi postalo jasno, da sta bila megla in mrzel veter na ledeniku preveč varljiva, in nismo, vsaj ne nekateri, dobro ocenili, kakšna nevarnost je bilo sonce, ki nas je dodobra opeklo. Tako je pač, če na hribu ni žiga, dobiš pa naravnega.
Jože Pečjak, Gorniški klub Limberk
Namizni tenis na Krki
V organizaciji ŠD Krka je na začetku junija potekalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu posamezno in v parih. Člani ŠD Krka smo se na tekmovanju odlično odrezali in osvojili nekaj odličnih rezultatov. V absolutni kategoriji je slavil Luka Mlakar, drugo mesto Bogdan Vrhovec, tretje mesto pa je pripadlo Zvonetu Omahnu, vsi člani ŠD Krka. Vsa tri prva mesta smo osvojili tudi v kategoriji veteranov, in sicer je prvo mesto osvojil Zvone Brodnik, drugo Slavko Globokar in tretje Jože Kozinc. V kategoriji parov je prišlo do presenečenja, zaradi spoznanja vpletenega tudi, da zelo težko uspešno tekmuješ in tekmovanje tudi tekoče vodiš, le-to niti ni. Tako je prvo mesto osvojila kombinacija Zvonetov in sicer Brodnika in Omahna, druga sta bila Mlakar in Vokal, vsi člani ŠD Krka.
Medtem, ko bi medobčinsko ekipno pokalno tekmovanje moralo biti organizirano v Kompoljah v mesecu decembru in ga je kot vrsto drugih do-
Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica v tekmovalni sezoni 2021/2022, osmič v svoji bogati zgodovini nastopa med najboljšimi slovenskimi ekipami. Nazadnje so bili SVIŠ-evi igralci v družbi najboljših ekip v sezoni 2018/2019. Že predlani je kazalo, da se jim bo uspelo vrniti nazaj med prvoligaše, vendar sta epidemija in predčasen konec sezone poskrbela, da se to ni zgodilo. Je pa ekipa lani pridobila nove izkušnje in z zmago na zadnji tekmi sezone, pred nabito polno dvorano, proti neposrednemu konkurentu iz Šmartnega in osvojila naslov prvaka 1. B lige.
Mlado moštvo, po večini sestavljeno iz študentov, je ostalo praktično nespremenjeno, Ivančanom so se pridružile tri okrepitve. S treningi so fantje pričeli v začetku avgusta, nato pa svojo pripravljenost stopnjevali na treningih in prijateljskih tekmah. Na sedmih srečanjih so vpisali 3 zmage in 4 poraze, med drugim pa osvojili tudi domači, že 10. rokometni turnir. Slednjega so zagnani klubski delavci, pod organizacijskim vodstvom Boštjana Koširja, s pomočjo staršev, igralcev in ostalih privržencev rokometa že tradicionalno organizirali konec avgusta. V treh starostnih kategorijah mlajših selekcij je nastopilo 28 ekip, sobotno popoldne so tudi letos popestrile tri članske ekipe. V nedeljo so turnir zaključili naši najmlajši ro-kometaši, mlajši dečki C, ki so med sabo odigrali prijateljsko tekmo. Tekme so potekale v obeh dvoranah šolskega centra, in sicer v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča in v telovadnici Osnovne šole Stična. V treh dneh je bilo na sporedu
Članska ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica kar 65 tekem, ki organizacijsko niso lahek zalogaj. Na turnirju je tako sodelovalo več kot 90 ljudi, upoštevati pa je bilo treba tudi vse ukrepe NIJZ, povezane s situacijo Covida. Jubilejni turnir je uspel v popolnosti, zato se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji. Posebna zahvala gre obema ravnateljema, ki sta omogočila, da smo turnir tudi v praksi uspešno spravili pod streho. Veseli nas, da smo od sodelujočih ekip in njihovih navijačev slišali same pohvalne besede. To nam daje zagon za naprej. Hvala vsem!
Težko leto, povezano z epidemijo, si bomo zapomnili tudi po visokem jubileju, saj je 9. oktobra 2020 minilo 60 let organiziranega delovanja rokometa v občini. Okrogle obletnice nismo mogli primerno obeležiti, kljub temu pa smo spominska priznanja oz. plakete podelili že skoraj vsem zaslužnim športnim delavcem in igralcem.
Ni pa samo članska ekipa tista, ki nas razveseljuje s svojimi uspehi. Tu imamo mladinsko ekipo, ki je v
v sezoni 2021/2022 1. ligi izenačila najboljši rezultat in osvojila odlično 4. mesto. Po njihovih stopinjah gredo kadetski igralci, ki bodo letos, ob prestopu sedmih mladincev k članom, prevzeli vajeti igre v svoje roke in tako nabirali prepotrebne izkušnje. Tudi Starejši dečki kot tudi naši najmlajši - Mlajši dečki se zelo uspešno udejstvu-jejo v rokometni igri. Velja omeniti odlične nastope našega mladega članskega igralca Simona Vidmarja, ki je v dresu slovenske rokometne reprezentance, na Evropskem prvenstvu, v sosednji Hrvaški, kot eden ključnih členov reprezentance pomagal ekipi do 4. mesta. Različnih reprezentančnih akcij se udeležujejo tudi preostali naši člani, na kar smo zelo ponosni. Spremljajte nas na družabnih omrežjih (Facebook in Instagram: RK SVIŠ Ivančna Gorica) in spletni strani (rksvis.si), predvsem pa si želimo, da nas podprete tudi v živo in s svojo prisotnostjo in glasnim navijanjem pomagate našim igralcem do novih uspehov.
Za RK SVIŠ Ivančna Gorica zapisala Maja Ceglar
Razpored domačih tekem NLB Lige:				
Krog	Datum tekme	Ura	Domača ekipa	Gostujoča ekipa
7. krog	23. 10. 2021	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RK MARIBOR BRANIK
9. krog	13. 11. 2021	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RD KOPER
11. krog	04. 12. 2021	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RD LL GROSIST SLOVAN
13. krog	18. 12. 2021	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO
14. krog	05. 02. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	MRK LJUBLJANA
16. krog	26. 02. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RK TRIMO TREBNJE
18. krog	12. 03. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RK DOBOVA
19. krog	26. 03. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RD LOKA URBANSCAPE
21. krog	09. 04. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RD HERZ ŠMARTNO
23. krog	30. 04. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RK JERUZALEM ORMOŽ
25. krog	21. 05. 2022	19:00	RK SVIŠ IVANČNA GORICA	RD RIKO RIBNICA
godkov odnesla epidemija, se je vodstvo tekmovanja odločilo, da ga v juniju izvede ŠD Krka. Turnir je potekal na dve dobljeni zmagi in sicer igra parov, potem pa še posamezno. Tekmovanje za prehodni pokal je tako najbolje odigrala prva ekipa ŠD Krka KGG v postavi Bojan Vokal, Luka Mlakar in s tem prehodni pokal še za nekaj časa pospravila na varno v svojo vitrino. Drugo mesto sta osvojila Zvone Brodnik in Zvone Omahen, ki sta v predtekmovalni skupini odvzela edino točko kasnejšim zmagovalcem in sicer je bil Omahen boljši od Mlakarja. Tretje mesto je osvojila ekipa Stične, šele četrto mesto je pripadlo prvi ekipi Velikih Lašč. Tretja ekipa ŠD Krka KGG je osvojila peto mesto, četrta ekipa pa sedmo. Čestitke vsem nastopajočim za prikazano igro in športno vzdušje na tekmovanju.
Bojan Vokal, ŠD Krka
Spominske plakete podeljene ob 60-letnici delovanja rokometa v Ivančni Gorici
S4
Šport
oktober 2021
številka 5

ebpriSenMdiO
^etnaf Muljava
17. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti
V prečudovitem poletnem vremenu 4. septembra 2021, je TD Polževo izpeljalo že 17. tradicionalni Krevsov tek, ki šteje v skupino tekov Dolenjske. Za zdajše neokrnjena narava nas je objemala na prireditvenem prostoru. Vzdušje je bilo enkratno. Zbrano nas je bilo okoli 300 ljudi. Vsi smo upoštevali oznake, ki so nas opozarjale na previdnost in opozorila napovedovalke Rebeka o nujnosti upoštevanja pogoja PCT. Napovedovalka, povezana z Radiom Zeleni val, je tudi večkrat prebrala sponzorje in donatorje našega teka. Udeležba tekmovalk in tekmovalcev je bila izjemna, saj jih je tekmovalo kar 171. Upoštevati pa moramo tudi pohodnike, ki so si na pohodu med drugim ogledali čudovito obnovljeno cerkvico Sv. Duh nad hotelom Polževo, ki je bila odprta prav za našo prireditev. Urejena je tudi okolica, ki je neverjetno usklajena z naravo in nudi prekrasen pogled po Sloveniji. To je res vredno ogleda tako za dušo kot telo.
Potrudili smo se, da je bilo na prireditvi pestro. Ob Jurčičevem letu se je prišel pokazat in povedat svojo zgodbo iz Jurčičevega Desetega brata sam Krjavelj. Navdušenje je bilo nepopisno tudi ob prihodu oldtajmerjev oz. starih vozil. Otroci so se lahko zapeljali z njimi. Zelo smo bili veseli udeležbe na teku domačih, predvsem mladih predšolskih in šoloobveznih otrok.
Tekmovalci so tekli na 300 m, 800 m, 4,4 km in 11 km in bili razvrščeni v 26 kategorij. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli kolajne, vsak udeleženec pa darilo in golaž.
Pa se vrnimo na sam tek. Najprej so startali najmlajši, še predšolski otroci od letnika 2015 in mlajši. Lepo jih je bilo videti, ko zagnano so tekli 300 m. Skupine smo nato razdelili še na deklice in dečke. Rezultati so bili naslednji: Na 300 m deklice: 1. Ela Dolmovič, 2. Iza Pistotnik, 3. Katja Trček; Na 300 m dečki: 1. Gal Perme, 2. Mark Radoševič, 3. Rok Podržaj Nadalje so startali šolski otroci na 800 m. Za rezultate smo jih razvrstili v dve skupini in nato še po spolu. Prva skupina od 2012 do 2014 in druga skupina od 2009 do 2011. Skupina na 800 m od 2012 do 2014: deklice: 1. Livija Marija Župevc, 2. La-
ura Trček, 3. Ela Pavšič; Na 800 m od 2012 do 2014: dečki: 1. Tobija Ključevšek, 2. Leon Ključevšek, 3. Nace Aursperger Bandalo; Skupina na 800 m od 2009 do 2011: deklice: 1. Klara Blatnik, 2. Ajda Budna, 3. Nina Kostanjevec; Skupina na 800 m od 2009 do 2011: dečki: 1. Manuel Bitenc, 2. Jurij Virant, 3. Urh Virant. Ko so otroci odtekli svojo progo, so se najprej posladkali s slastnimi čokoladnimi krofi, ki jih je podarila Grosupeljska pekarna Don Don. Ob koncu vseh tekov pa so bili vsi tekmovalci nagrajeni s sponzorskimi darili in dobrim golažem, skuhanim na licu mesta.
Pred razglasitvijo dosežkov najmlajših pa je že startala skupina na 4,4 km in 11 km. Tudi ti so tekli zagnano, kot da bi vsi konkurirali za 1. mesto. Toda prvo mesto je samo eno, pa vendar na teku na 11 km jih je bilo več, ker so bili razvrščeni po kategorijah po letnikih.
Na 4,4 km pa so bili tekmovalci razvrščeni v moško in žensko skupino ter rekreacijsko skupino. Prve tri ženske: Nika Radelj, Nika Lu-kšič, Hana Hočevar. Prvi trije moški: David Slemenšek, Urban Slemenšek, Nejc Koselj. V rekreacijski skupini pa so tekli tudi starejši. 1. moški je bil Marjan Benc, 1. ženska Nataša Bende. Na 11 km pa je bilo kar veliko kategorij, zato bomo omenili le najboljše. Absolutni zmagovalec je bil domačin Toni Habjan z rezultatom proge 46:06.
Absolutna tekačica pa je bila Petra Kavčič - 55:06.
Najmlajša na 11 km pa je bila domačinka iz Kriške vasi Kalinda Mihelič -
1:16:27.
Omenimo pa še enkrat najhitrejšega absolutnega zmagovalca na 11 km, domačina Tonija Habjana, ki je za več kot tri minute ugnal vso konkurenco.
Lija Šušteršič
Pomoč pri pripravi prireditve so TD Polževo nudili domači gasilci PGD Kriška vas in TD Višnja Gora ter hotel Polževo. Odlično izvedbo prireditve z nazivom »17. Krevsov tek in pohod po Kriško-polževski planoti« so nam omogočili tudi sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo. To so: BTC Ljubljana; Agencija za varnost prometa Ljubljana; AMSET Macedoni Grosuplje; BCA Ljubljana; Avto Triglav Ljubljana; Borut Kraigher Ljubljana; Čebelica Bar, Sp. Blato; Don Don Grosuplje; DUOL Ljubljana; Ecoplin Drago Zadel, Elvez d. o. o. Višnja Gora, Expro Ljubljana; Foto Travnik Ivančna Gorica; GH Holding Ljubljana; Gostilna Jelenov rog; Gostilna Kmečki hram Ljubljana; Gostilna Obrščak Muljava; Servis in trgovina ŽS Te-kavčič, Husquarna-Stihl Ivančna Gorica; Janez Kastelic Višnja Gora; Kermavner Stanislav, avtoprevozništvo Ljubljana; Kmečki turizem Habjan Vrh; Koala šport Višnja Gora; Komunalne gradnje Grosuplje; KS Višnja Gora; LaMas Ivančna Gorica; Magistrat International Ljubljana; Mercator Ljubljana; Borut Kraigher Ljubljana; Shu-ling LIN, Grosuplje; Mestna občina Ljubljana; Mestno kopališče Višnja Gora; Mizarstvo Vižmarje; Občina Ivančna Gorica; OTZ Ivančna Gorica; Pan Jan Ivančna Gorica; PGD Kriška vas; PD Polž Višnja Gora; Pavle Grandovec, Trojane; Q5 TRADE, Ljubljana; Punti Ivančna Gorica; Radio Zeleni val Grosuplje; Rekon Grosuplje; Summus Ljubljana; Športna Unija Ljubljana; Štefan Horvat slikar, Višnja Gora; Trgovina in mesarija Maver; Turistična zveza Slovenije; TD Krka; TD Višnja Gora; Univerzal Peskokop Pod-smreka; Vučko d. o. o. Stranska vas; Vulka-nizerstvo Nosan Zg. Draga; Zavarovalnica Generali, Ljubljana; Zavod Prijetno domače Ivančna Gorica; Zavarovalnica Triglav Ljubljana; Zlatarstvo Tadina Ivančna Gorica; Žito Ljubljana.
Strelec Jan Hribar odličen v prvi članski sezoni
Jan Hribar, član Strelskega društva Jože Kovačič iz Šentvida pri Stični se je zelo dobro znašel v državni reprezentanci v streljanju s pištolo, saj nastopa na številnih mednarodnih tekmovanjih in za prvo sezono v članski konkurenci dosega zelo dobre rezultate. Letos se je večkrat udeležil reprezentančnih priprav v Postojni, ki so bile po Janovih besedah mešanica priprav in izbirnih tekem za nastope v državni reprezentanci. Že konec marca se je iz različnih razlogov (predvsem zaradi koronavirusa ni nastopal na tekmah v disciplinah na 10-metrski razdalji) usmeril predvsem na streljanje v disciplinah na 25-metrski razdalji. Konec aprila in v začetku maja je z reprezentanco Slovenije nastopil na odmevnem Grand Prix tekmovanju v Osijeku. Tekmovanja z malokali-
brskim orožjem na 25 in 50 m. se je udeležilo 11 državnih reprezentanc. Dneve pred tekmovanjem so strelke in strelci izkoristili tudi kot priprave na evropsko prvenstvo, ki je konec meseca potekalo prav na tem strelišču.
Jan je na tem tekmovanju dosegel izjemen rezultat v disciplini standard pištola 550, saj je popravil osebni rekord za 15 točk in dosegel 4. mesto, nastop v drugi disciplini, pištola s središčnim vžigom je bil tudi dober, saj je bil z zelo dobrim rezultatom 8. Konec meseca na evropskem prvenstvu so bili rezultati tudi solidni, pri disciplini središčni vžig pa je imel nekaj smole s tehničnimi okvarami. Nato je nastopil še v 1. kolu evropskega pokala v Aarhusu na Danskem. Mednarodna strelska zveza na evrop-
skem pokalu daje v ospredje disciplini »standard« in »središčni vžig«. Gre za neolimpijski disciplini, za kateri »skrbijo«, da ne bi zamrli, ker bi sicer prevladala olimpijska hitrostrelna pištola. V Aarhusu je Jan nastopil dobro in si s svojimi rezultati priboril mesto v čakalni vrsti za finale evropskega pokala, ki bo potekal v Franciji. Kmalu za tem se je vrnil nazaj v Osi-jek, kjer je potekalo tekmovanje za svetovni pokal. Tokrat so tekmovali le s hitrostrelno pištolo. Kasneje je ugotovil, da je bilo med njegovimi tekmeci kar 16 takih, ki so se udeležili OI v Tokiu. V izjemno močni konkurenci je popravil svoj osebni rekord s 551 na 553 krogov in dosegel za prvi nastop na svetovnem pokalu zelo solidno 33. mesto.
Le nekaj dni za tem je imel 2. držav-
OBČINSKA FUTSAL LIGA
Ekipa MSU team najbližje naslovu prvaka, največja osvežitev lige pa igralci iz Hrastovega Dola
Počasi se zaključuje letošnja občinska futsal liga, ki spričo prisotnosti koronavirusa zopet poteka po nekoliko prilagojenem protokolu in urniku. Z ligo, ki v celoti poteka na zunanjih igriščih smo začeli šele junija in spomladanski del (prvih 7 krogov) zaključili v začetku julija. Po pospešenem programu smo sedaj odigrali že 10 krogov rednega dela in 3. kroge končnice. Do konca sta ostala še 2 kroga.
Letos tako kot lani sodeluje 11 ekip v enotni ligi, ki pa so se po rednem delu oz. desetih krogih razdelile v dve po kakovosti različni ligi. V 1. ligi sedaj igra najboljših šest ekip iz rednega dela, v 2. ligi pa naslednjih pet ekip. V končnici ekipe znotraj obeh lig ponovno odigrajo vsaka proti vsaki še enkrat. Če nam bodo razmere v zvezi s koronavirusom naklonjene, bomo ligo zaključili sredi oktobra.
Liga je zelo zanimiva. Po sedmih krogih je bila nekoliko presenetljivo, a zasluženo na vrhu ekipa HD City, a sedaj so se razmere nekoliko spremenile. Dva kroga pred koncem ima največ možnosti za naslov ekipa MSU team, ki vodi z dvema točkama prednosti pred edinimi konkurenti za naslov prvaka- v zadnjih letih nepremagljivo ekipo FC Ivančna Gorica Šp. studio VIP. Končni razplet bo zelo odvisen od ekipe Pizzerija&burgerhouse HIT, ki je jeseni v odlični formi in bo skoraj gotovo končala na 3. mestu.
V drugi ligi najbolje kaže Krčanom, ki pa so v 13. krogu vendarle izgubili točko proti prebujajoči se ekipi iz Zagradca. Kljub temu so praktično že zmagovalci 2. lige.
Med strelci vodi Miha Mlakar (MSU team) s 15 doseženimi goli, pred Kristijanom Čožem (FC Iv. Gorica Šp. studio VIP) in Simonom Ostankom (Pizzerija&Burgerhouse), ki sta dosegla po 14 golov. Z 12 goli sledita Tomaž Knep (FC Iv. Gorica VIP Šp. Studio) in Martin Grošelj (MSU team). Patrik Horvat (Raja Višnja Gora) je trenutno najboljši strelec 2. lige in je dosegel 11 golov.
Trenutna lestvica v 1. ligi:								
	O. t.	Zm.	Remi	Por.	Goli +	Goli -	Razl.	Toč.
1. MSU Team	1S	11	1	1	59	21	+ SS	S4
2. FC Iv. Gorica VIP šp. studio	1S	1Q	2	1	51	21	+ SQ	S2
S. Pizzerija&burger house HIT 1S		S	1	4	57	43	+ 14	25
4. HD City	1S	6	2	5	32	29	+ S	2Q
5. Bar pri Livarni	1S	5	3	5	28	33	- 5	1S
6. Avtostoritve Sadar	1S	5	2	6	30	35	- 5	17
Trenutna lestvica v 2. ligi:								
	O. t.	Zm.	Remi	Por.	Goli +	Goli -	Razl.	Toč.
1. ŠDM Krka	1S	5	4	4	30	22	+ S	19
2. ŠD Ambrus	1S	4	1	S	23	49	- 26	1S
3. Samastur	12	2	3	7	25	36	- 11	9
4. Raja Višnja Gora	12	S	0	9	23	45	- 22	9
5. Hort ŠD Zagradec	12	1	1	1Q	14	38	- 24	4
Simon Bregar
Obvestilo ljubiteljem namiznega tenisa
Športno društvo Krka v sezoni 2021/2022 organizira vodeno vadbo namiznega tenisa za starejše, od novembra 2021 do maja 2022, in sicer dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30. Vadbo bo vodil izkušeni trener namiznega tenisa. Vse zainteresirane vabimo, da nas kontaktirajo na telefon 031 229 010 (Slavko Globokar).
Lepo vabljeni.
Jan Hribar s sotekmovalcem in mentorjem Petrom Tkalcem in Andrejem Brunškom - trenerjem reprezentance Slovenije na Evropskem pokalu v Aarhusu (Danska)
no kontrolno tekmo, kjer je osebni rekord iz Osijeka s hitrostrelno pištolo krepko presegel. Zadel je kar 564 krogov. Tudi v streljanju s standardno pištolo je bil odličen, saj je s 546 zadetimi krogi skoraj izenačil osebni rekord. Julija je nato sledilo še državno prvenstvo. Jan pravi, da je zaradi slabega počutja prvi dan izpustil iz rok dve bronasti medalji (disciplini standard in središčni vžig), a je naslednji dan s hitrostrelno pištolo postal državni podprvak. Nato so sledile še priprave pred nadaljevanjem tekem v evropskem pokalu, kamor se je odpravil 29. julija (Suhl, Nemčija). 4. kolo evropskega pokala pa bo potekalo doma v Sloveniji, v Rečici pri Laškem, 21. in 22. avgusta.
Jan, želimo ti mirno roko in veliko uspehov tudi v preostanku sezone!
Simon Bregar
A
Sobrače
(O)

oktober 2021
številka 5
Šport
35
SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica
Z optimizmom v jesensko-zimske dni
Počitnic je konec, sedaj je potrebno poskrbeti za aktivno telesno vadbo tudi med šolskim ali študijskim letom, predvsem v pričakovanju deževnih in mrzlih dni. Najlažje se držimo urnika, če se udeležimo organizirane vodene vadbe. Vadbe, ki nam je pri srcu ali pa vadbe, ki se z njo še nismo osebno srečali. Vadba nam bo pomagala prebroditi osebne stiske, nam vlila več moči in samozavesti, da bomo z njeno pomočjo lažje dosegli naše osebne cilje. Za to potrbujemo le željo, začetni pogum, ter kanček vztrajnosti. Le želja mora biti dovolj velika, da si sposoben vse ostale življenjske okoliščine prilagoditi svoji želji oziroma cilju.
Če spremenimo stanje naše zavesti (na primer iz potrtosti in nezaupanja) v pozitivno (v radost, hrepenenje, srečo in zaupanje vase), se bodo spremenila naša dejanja in s tem tudi končni rezultat. Fizična drža in miselno stanje sta med seboj tesno povezana. S spremembo fizične drže telesa spremenimo tudi splošno stanje misli. Združevanje fizične, mentalne in duhovne energije ni le eden od vidikov treniranja borilnih veščin, ampak razlog za njihov obstoj, razlog, zaradi katerega so borilne veščine umetnost, način življenja in razmišljanja, torej več kot samo šport. Za učenje, doživljanje in spoznavanje nekaj novega, človek ni nikoli prestar. Če se želite spoznati s karatejem ali preizkusiti svojo hitrost, moč, odločnost, samoza-
vest, pa vas vabimo, da se nam pridružite. V skupini šolskih otrok in mladine je poudarek na razvoju motoričnih sposobnosti in zagotavljanju čim širše baze gibalnih informacij in izkušenj, ki služijo kot dober temelj za prihodnost. Primerna športna aktivnost v času pubertete pozitivno vpliva tako na telesni kot čustveni razvoj mladostnika. Preko športa pomagamo staršem pri vzgoji otrok, naučijo se premagovati strah, nesamozavest, poraz. Najbolj pomembno pa je, da se mladi zavedajo, da se je potrebno potruditi za uspeh in zmago, ter kako premagati težave na svoji življenjski poti.
Da sankukai karate ni samo za mlade, dokazuje tudi LETNA KARATE ŠOLA (LKŠ), ki je letos potekala že 43-tič, in sicer pod vodstvom glavnega inštruktorja za Sankukai karate v Sloveniji g. Vlada PARADIŽNIKA, mojstra ka-rateja 5. DAN. Vsako leto se je udeleži poleg otrok staršev, tudi veliko starih staršev, ki se priključijo jutranji rekreaciji. Namreč na prav vsaki letni karate šoli se udeleženci seznanijo z novo, metodo, tehniko, principom ... Tako človek iz takega dopusta pride fizično in duševno močnejši. Prav na letnih karate šolah spoznaš, da karate ni samo šport, temveč kompletna metoda psihičnega in fizičnega učenja človeka. To pa človeku korist tako pri študiju, službi kot tidi v vsakdanjem življenju. Jeseni poleg rednega treninga SANKUKAI KA-RATEJA, organiziramo tudi dvomesečni tečaj
Udeleženci letošnje 43. SANKUKAI KARATE SOLE samoobrambe. Tečaj je namenjen mladim (od 16 let dalje) in tudi srednji generaciji, skratka vsem tistim, ki jih ni strah novih izzivov in želijo poizkusiti nekaj novega. Pridobili boste na kondiciji, istočasno se boste naučili reševati iz zapletenih situacij, bodisi padca na poledeneli cesti ali nezaželenega prijema, izgubili kak odvečni kilogram, seznanili s pravilnim dihanjem in popravili držo. K vpisu redne vadbe vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKAI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji, so primerni za moški in seveda tudi ženski del populacije. Treningi potekajo v skupinah:
•	cicibani 5-7 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici in OŠ Zagradec
•	otroci 7- 14 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici in OŠ Zagradec
•	mladina 14-18 let - OŠ Stična v Ivančni Go-
•	člani od 18 let dalje - OŠ Stična v Ivančni Gorici
•	veterani nad 40 let - OŠ Stična v Ivančni Gorici
Karate klub Ivančna Gorica ima 44 letne izkušnje na področju treniranja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja Vlada Paradižnika - 5 dan. Vpis poteka prav te dni v telovadnicah:
-	OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1, Ivančna Gorica - torek in četrtek ob 18.00
(osnovnošolci, mladinke, mladinci; članice, člani; veteranke, veterani )
-	OŠ Stična, Cesta občine Hirschaid 1, Ivančna Gorica (cicibani) - sreda ob 17.00
-	OŠ Zagradec (cicibani in osnovnošolci) - torek ob 17. 00
Dodatne informacije lahko poiščete na: https://www.sankukai-karate.info/.
Jože Kastelic 2. DAN, trener SANKUKAI KARATEJA
Taekwondoisti četrtič zapored državni prvaki v tehniki
22. 5. 2021 je bilo v Ljubečni pri Celju 30. državno prvenstvo borilne veščine taekwondo v tehniki. Turnirja se je udeležilo 70 tekmovalcev od tega 17 tekmovalcev iz TKD kluba Kang, in sicer v vseh starostnih kategorijah od najmlajših začetnikov do starejših izkuše-nejših tekmovalcev. Klub Kang je zmagal s 76 točkami, drugi je bil klub Kang Škofljica s 34 točkami, tretji pa klub Hankuk iz Ljubljane s 26 točkami. Klub Kang je med sedmimi slovenskimi klubi prepričljivo osvojil naziv državnega prvaka v tehniki. Kangovcem je to uspelo že petič v klubski zgodovini. »Zelo sem vesel, da smo s Klubom Kang četrtič zapored državni prvaki v tehniki, s klubom Kang iz Škofljice, ki ga vodi Renata Mavrič, 5. dan črnega pasu, pa smo osvojili drugo mesto. S tem smo dokazali, da smo v tehniki v samem slovenskem vrhu, na kar smo ponosni. S svojo ekipo tehniko treniramo kvalitetno. V zadnjem času smo se udeležili tudi nekaj spletnih mednarodnih tekmovanj, kjer smo dosegli nekaj lepih odličij.« je po tekmovanju razmišljal trener Tomaž Zakrajšek.
Dosežki Kangovcev: V posamezni kategoriji otroci do 11 let sta Tajda Bašar do zelenega pasu in Kris Horvat do rdečega pasu osvojila 2. mesto. Pri kadetih od rdečega pasu naprej je Lara Zabukovec dosegla 2. mesto. V moški konkurenci so Kangovci osvojili vse medalje. Prvi je bil Tibor Jože Rozina, drugi Filip Marn, tretja Domen Dremelj in Črt Božiček. Pri kadetih sta si Arjan Rus do rdečega pasu in Gabrijel Črnila do zelenega pasu zagotovila 1. mesto. Pri mladinkah od rdečega pasu naprej je re-prezentantka Lorena Zabukovec z odličnim nastopom dosegla 1. mesto. Mesec pozneje je kot edina iz reprezentance na 3. WTE Multi European Games v Sofiji osvojila srebrno medaljo. Državnega prvenstva v tehniki sta se udeležila tudi trenerja kluba Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek. Mavričeva je tekmovala pri veterankah od rdečega pasu naprej in postala državna prvakinja. Zakrajšek in Rok Mohar sta tekmovala v kategoriji veterani, 41-50 let od rdečega pasu naprej. Mohar je postal državni prvak, Zakrajšek pa podprvak. Skupno so imeli šest tekmovalnih parov, ki so
Krožni vzpon preko Tolstega vrha (1715 m) na Kriško goro (1471 m)
jih sestavili iz obeh klubov Kang. Pet parov do 17 let in enega nad 17 let. Pari do 17 let od rdečega pasu naprej: prvo mesto Neža Ber-den-Tibor Jože Rozina in drugo mesto Lara Za-bukovec-Filip Marn. Pri parih do rdečega pasu sta bila druga Tajda Bašar-Jakob Kastelic in tretja Lana Kastelic-Arjan Rus. V parih nad 17 let od rdečega pasu naprej je postal državni prvak par Renata Mavrič-Rok Mohar. Imeli smo tudi pet moških in eno žensko ekipo. Pri moških so bili trikrat prvi, enkrat drugi in enkrat treti. Ženski ekipi sta osvojili 1. mesto.
Na koncu tekmovanja je bila na vrsti še kategorija najboljših tekmovalcev. Naslov najboljše tekmovalke si je že deveto leto zapored zagotovila Renata Mavrič. Lorena Zabukovec je bila bronasta. Pri moških je Rok Mohar osvojil prvo ter Tomaž Zakrajšek drugo mesto. Renata Mavrič je povedala: »Z državnega prvenstva se vračam s tremi zlatimi medaljami, kar je bil tudi moj cilj. Vesela sem, da mi je uspelo osvojiti zlato medaljo tudi v kategoriji za najboljšo tekmovalko. Tekmujem namreč z veliko mlajšimi tekmovalkami, ki vsako leto pokažejo večji napredek in so mi tako vedno bolj za petami. Tega se veselim, saj to pomeni, da sem na dobri poti kot reprezentančna trenerka. Lepo je videti, da slovenski taekwondo-isti v tehniki napredujemo in vsako leto dvigujemo nivo znanja.«
Darja Podpečnik
V pričakovanju sproščanja omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb s koronaviru-som smo vsak dan poslušali dnevne novice in prebirali obvestila. In res smo dočakali novico o odpravi omejitve gibanja med statističnimi regijami, kar je za pohodnike Planinskega društva Polž Višnja Gora pomenilo, da se v nedeljo, 25. 4. 2021, sme izpeljati načrtovan pohod na Kriško goro. Razpis pohoda je bil objavljen v zadnjem trenutku, kar pa ni odvrnilo zagretih pohodnikov, da se ne bi udeležili pohoda na napovedano lepo sončno nedeljo. Zbrali smo se na običajnem zbirnem mestu v Višnji Gori in po začetnih pozdravih smo se odpravili do izhodišča pohoda pri Zavetišču v Gozdu, nekoliko nad Golnikom. Vzpon se je začel skozi vas in se je dobršen del poti nadaljeval po gozdni poti, po kateri so nedavno opravljali vleko podrtih dreves. Še sreča, da v zadnjih dneh ni bilo padavin, saj bi se v razmočenem terenu težavnost našega pohoda zelo povečala! Ko smo prvič prispeli iz br-stečega gozda, se nam je pogled že odprl na dobršen del Gorenjske okrog Kranja. Tik pod vrhom smo morali po poti večkrat stopati še posebej previdno, saj se je sem in tja pod blatom še začutila plast snega. Po dobrih dveh urah hoje smo dosegli najvišjo točko krožne-
ga pohoda - Tolsti vrh.
Naredili smo krajši postanek, da smo se razgledali po okoliških vrhovih in se naužili tudi razgledov na res oddaljeno hribovje. Ko smo si z dobrotami iz nahrbtnikov povrnili potrošeno energijo, smo nadaljevali s pohodom. Sestop po grebenu je bil sprva precej adrenalinski, saj smo večkrat prečili zaplate preostalega snega, marsikdo od pohodnikov pa se je na snegu najverjetneje še zadnjič v tej sezoni zadrsal in doživel pravo otroško radost. Po položnejšem enournem spustu smo prispeli do Koče na Kriški gori, ki je bila leta 2020 na izboru Naj planinska koča izbrana za zmagovalko v kategoriji visokogorskih planinskih postojank. Na veliki planjavi pred kočo smo si vzeli čas za daljši odmor in za uživanje na soncu in se dodobra naužili razgledov z »balkona Gorenjske«. Za piko na i smo se šli tudi zagugat na velikansko gugalnico ob koči. Sledil je samo še sestop preko gozda do izhodišča, kjer smo se zadovoljni poslovili in si obljubili, da se čim prej spet vidimo na naslednjem pohodu. Ob tej priložnosti se vsem udeležencem še enkrat iskreno zahvaljujem za udeležbo in prijetno družbo na mojem prvem vodenem pohodu!
Silva Huč
36
Zahvale
oktober 2021
številka 5

sbnil&fiMdu*
Hčetnaj Mnljitra
Žalostno prazno in pusto je vse, žalostno in strto je moje srce, naj rečem draga žena Tilka hvala ti za vse.
«S ZAHVALA
V 87. letu je za vedno zaspalo zlato srce
TILKE ROGLIC
3. 4. 1935 - 26. 8. 2021 Fužina 32, Zagradec Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše. Hvala patronažnim sestram ZD Ivančna Gorica, še posebno ga. Mateji Pevec in Simoni Pucelj za nego in obiske v času njene bolezni na domu. Hvala g. župniku Sašu Kovaču za obiske ob prvih petkih in ob njeni iztekajoči se zadnji uri, lepo opravljen obred svete maše, pogrebni službi Novak, trobentaču za zaigrano Tišino, pevcem za lepo in ganljivo petje, govorniku Matjažu Marinčku za opisano življenjsko pot pokojne.
Žalujoči mož Jože in vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 79. letu zapustil dragi mož, ati, dedek in pradedek
STANISLAV STRNAD
iz Ivančne Gorice 6. 5. 1943 - 10. 6. 2021
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji njegovi poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Perpar, gospodu župniku Juriju Zadni-ku za opravljen obred in sosedom iz Jurčičeve ulice.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
ob slovesu našega dragega
SREČKA PORENTE
(1959-2021)
Zahvaljujeva se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, nekdanjim sodelavcem podjetja Dr. Oetker in vsem, ki so ga pospremili k počitku v Šentvidu pri Stični, za izraženo sožalje, cvetje in darovanje v dober namen. Hvala tudi za organizacijo sočutne pogrebne slovesnosti.
Suzana in sin Sašo
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal. A ko bi ti volja do življenja zdravje povrnila, nebi tebe, ljubi oče, zemlja krila. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina...
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, ata, dedka, pradedka, brata in strica
SLAVKOTA MARINČIČA
iz Šentvida pri Stični (1943 - 2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vašča-nom, prijateljem in vsem, ki ste ga poznali, za izrečena sožalja, cvetje, sveče, sv. maše in dober namen. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej dr. Mateji Plut za vso pomoč v težkih časih. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju za pogrebni obred, pogrebni služni Perpar, govorcem ZŠAM Ivančna Gorica in PGD Šentvid. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante)
ZAHVALA
Odšla je moja ljubljena sestra
MILENA MILKOVIC
Pušlarjeva Milena 3. 9. 1925 - 15. 9. 2021
Sedaj je živela v Izoli in je bila tam tudi pokopana v torek, 21. septembra. Za zvonjenje in sv. mašo se zahvaljujemo gospodu Branku Petauerju.
Zelo jo bomo pogrešali: sestra Breda z vso družino iz Mekinj nad Stično.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil
MARKO KASTELIC
(1990 - 2021) iz Petrušnje vasi, Šentvid pri Stični
Ob boleči izgubi se neizmerno žalostni zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, darovane sveče in cvetje, svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, hvala tudi pogrebni službi Perpar, pevcem ter gasilcem iz PGD Šmarje--Sap. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Šentviški zvon, o mili domači zvon! Tvoj glas poslušam iz daljave, Ko nekoč slovo bom vzel, le zvoni mi, na rodni zemlji doni mi.
ZAHVALA
V 88. letu se je tiho poslovil in odšel v večnost naš dragi stric, brat in svak
LOVRO ZUPANČIČ
1933 - 2021
po domače Trznarjev Lovro iz Praproč pri Temenici (živel v Ljubljani). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen.
Zahvaljujemo se Perparjevim za organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču ter gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste našega Lovra spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 82. letu je po dolgi bolezni tiho zaspala naša ljuba žena, mati, babica in prababica
LJUDMILA KRALJ, roj. Ceglar
iz Radohove vasi 6 20. 10. 1939 - 9. 6. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vse sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Cvetki Zajc za dolgoletno pomoč pri skrbi za mamo.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se kljub zdravstvenim razmeram poslovili od nje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Njena ljubezen, dobrota in veselje nam bodo za vedno bogatili življenje. Za vedno bo ostala v našem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in prijatelj
STANE KUPLENK
(16. 91969 - 2. 9. 2021) iz Velikih Češnjic, Šentvid pri Stični
Ob boleči izgubi našega dragega Staneta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše, cvetje in sveče.
Iskrena hvala Šentviškim slavčkom, ki so zapeli pri nedeljski sveti maši za njegovo zdravje. Hvala, da ste ga kot prijatelji s pesmijo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Perpar, citrarki Evi, sovaščanom za zvonjenje, Cvetličarni Jana, župniku Izidorju Grošlju za molitev in kaplanu Aljažu Kraševcu za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala sosedom za ganljiv govor. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, še posebej njegovi osebni zdravnici dr. Vlatki Rokvic in Luki Zupančiču, ter osebju UKC Ljubljana, Gastroenterološki kliniki za vso zdravstveno oskrbo, ki jo je potreboval v zadnjih mesecih. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili k zadnjemu počitku. Iz srca hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in postali ob njegovem zadnjem domovanju. Dragi mož, oče in dedi, vedno boš v naših srcih! Hvala za vsa leta, ki si jih preživel z nami. Radi te imamo in pogrešamo te.
Žalujoči žena Irena, hči Petra in Brigita, zeta Andrej in Simon, vnuka Zara in Miha, tast Anton
Bog je videl, da je pot končana, dobra dela opravljena, čas dopolnjen. Položil je svojo roko na njegove rame in rekel: "Pridi domov".
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš predragi mož, oče, dedek in pradedek
PETER MAK
(21. 6. 1936 - 16. 8. 2021) Iskreno se zahvaljujemo za podporo, prijazne besede in pomoč, vsem, ki ste mu s svojo prisotnostjo lepšali in lajšali zadnje dneve zemeljskega bivanja. Prisrčna zahvala za vsa izrečena sožalja, za cvetje in sveče, za svete maše in darove v dober namen.
Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica za sočutno spremljanje v njegovi bolezni. Zahvala tudi pevcem in PGD Stična.
Hvala stiškemu župniku Branku Petauerju in gospodu Jožetu Kastelicu za opravljeno pogrebno sveto mašo.
Misel nanj za vedno bo ostala, pogum, nasmeh in moč nam bo dajala, ko gleda nas z nebeških visočin, do snidenja nas vezal bo spomin.
Njegovi domači
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je le praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do TEBE se bo polnila.
ZAHVALA
Bil je lep sončen dan, 17. 6. 2021, ko smo se poslovili od naše tete
MINCI VOLK
Veliko prijateljev, znancev in krajanov Višnje Gore je bilo z nami. Vsem iskrena hvala.
Zahvalila bi se rada dr. Janezu Zupančiču, ki je dolga leta skrbel za tetino zdravje, in Domu starejših občanov Grosuplje, kjer je nazadnje bivala.
Posebna zahvala vsem najožjim prijateljem, ki ste bili s teto v stiku tudi v zadnjih dneh.
G. Pavel Groznik je teti v slovo spregovoril kot prijatelj in so-krajan. Hvala vam.
Hvala tudi Boštjanu Perku in g. Francu Godeši za srčne besede v imenu borčevskih organizacij.
Hvala pogrebnemu zavodu PERPAR in pevcem za lepe pesmi. In hvala tudi moji družini, da ste imeli radi teto MINČI.
Milojka Zadel
A
Sobrače
^Šentvi
m
oktober 2021
številka 5
Zahvale
37
Polje, kdo bo tebe ljubil, polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo spomladi, ki nad mano bo sijal. Jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal. Ljudska
ZAHVALA
Na svojem domu je v 93. letu tiho zaspal
MILAN BREGAR
Habjanov Milan iz Znojil
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, pradeda in strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bogatili njegovo življenjsko pot, se prišli od njega poslovit in ga pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Plutovi in osebju ZD Ivančna Gorica za nudenje medicinske pomoči, podjetju Blaginja za koristne nasvete in pripomočke, pogrebnemu zavodu Novak, Matjažu Marinčku za lep govor ter moškemu pevskemu zboru Samorastniki za ganljive poslovilne pesmi ob spremljavi harmonike. Hvala vaščanom, ki ste mu s petjem in harmoniko priredili nepozabne zadnje rojstne dneve, kot tudi vsem znanim in neznanim ustvarjalcem slovenske ljudske in narodno-zabavne glasbe, ki mu je tako lepšala leta starosti. V njegov poslednji dom smo skupaj nasuli cvetlice, nabrane po domačih in sosedovih travnikih in mu tudi na ta način priredili slovo od vasi, kjer je zadovoljen bival celo življenje. Naj počiva v miru!
Vsi njegovi
Veš, da je vse tako kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE MAGDALENE ŠKUFCA
(1. 6. 1941 - 23. 6. 2021) rojene Zajc, po domače Tokčeve Magde iz Znojil pri Krki 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokra-janom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Hematološki kliniki, ki nam je omogočila obisk mame v teh temnih časih. Zahvala tudi predsedniku društva upokojencev Ivančna Gorica za govor, patru Nikolaju za opravljen obred in besede slovesa ob grobu, pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Perpar za vso pomoč pri organizaciji pogreba ter cvetličarni Cvetmarket za čudovito cvetje.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
v ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš | dragi mož, oče, dedi
JOŽEF KASTELIC
iz Polja pri Višnji Gori 5 (1932 - 2021)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Slavku Judežu za opravljen obred, osebju iz ZD Ivančna Gorica, patronažni sestri, dobrim ljudem iz Višnje Gore in okolice, pogrebni službi Per-par za organizacijo pogreba, pevskemu zboru in trobentaču.
Žalujoči vsi njegovi
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama
ANA VOZEL
s Kopališke ulice 2 v Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, za ustna in pisna soža-lja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkvene potrebe. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala osebju DSO Grosuplje za vso nego in skrb. Hvala govorniku Pavlu Grozniku.
Iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu, pevcem cerkvenega pevskega zbora Višnja Gora in Prijateljem, pogrebnemu zavodu Perpar ter trobentaču. Naj bodo lepi spomini tisti, ki lajšajo bolečino.
Žalujoči vsi njeni
V	, Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustila naša mami, babi, prababi, sestra in teta
ALOJZIJA PALČIČ
iz Nove vasi pri Višnji Gori 28. 1. 1943 - 22. 8. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za molitve na domu, prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše ter darove za cerkev Svetega Lenarta v Novi vasi. Posebna zahvala gre gospodu župniku Slavku Judežu za vse obiske v času njene bolezni in lep poslovilni obred, višnjan-skim cerkvenim pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar, cve-tličarki Jani Žurga, patronažni sestri gospe Kastelic, zdravnici Mateji Plut Švigelj.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki boste našo mami ohranili v lepem spominu, postali ob njenem grobu in zanjo molili.
Žalujoči sin Franci, hčerki Marija in Anica z družinami
Hotel sem uloviti ptico - pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet - pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči - pa sem odšel.
ZAHVALA
Na dolgo pot je odšel naš dragi
VOJKO PUŠNAR
iz Gabrovčca pri Krki (1950 - 2021)
In zdaj je v žitnem klasu, v snegu, v gozdu in v letu ptic, tišini jutra in šumenju Krke, v vetru, v krošnjah češenj Goriških Brd, v nas.
Vsem, ki ste ga imeli radi, ki vas je zabolelo njegovo slovo, ki ste ga pospremili z nami, ki se ga boste spominjali, iskrena hvala.
Njegova žena Joži, hči Tadeja in sin Mitja z Evo
In sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček)
ZAHVALA
ob izgubi naše drage
MARIJE ŠKRABEC
iz Podboršta, Šentvid pri Stični
Prvi julijski dnevi so nam prinesli spoznanje, da naša ljuba žena, mami, babi, sestra in teta odhaja v večnost. Srčna hvala vsem, ki ste njej in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas vse podpirali v boju z njeno kruto boleznijo. Posebej bi se radi zahvalili vsem, ki ste ji s svojo donacijo pomagali omogočiti dodatne terapije. Spoznanje, koliko dobrih ljudi obkroža našo družino, nam neizmerno veliko pomeni in v nas budi iskreno hvaležnost.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi ter se v tako velikem številu poslovili od nje.
... ko okovi žalosti popustijo, duša narekuje resnico, ki jo pozna iz večnosti - LJUBEZEN NIKOLI NE UMRE ...
Mož Ciril, sin David, hči Sara z Gregorjem in vnukinji Kim in Tara
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
V 95. letu je zaspala v večnost naša draga in ljubeča sestra, svakinja, teta in prateta
ANGELA KOŽELJ
(19. 2. 1927 - 16. 9. 2021) s Krke 49
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali čas. Posebna zahvala sosedi Gelčki za vsakodnevne obiske in nepozabne klepete ob kavi. Hvala patronažni službi ZD Ivančna Gorica, še posebej sestri Mateji za strokovno pomoč in zdravljenje na domu. Hvala oskrbovalkam Doma upokojencev Grosuplje za vsakodnevne besede podpore in toplino, ki ste ji jo dajale ob kosilu.
Hvala za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in v dober namen. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Dejanju Pavlinu za obiske na domu, spodbudo in nepozabne besede pri pogrebni maši.
Tetka, počivaj v miru, tvoja dobrota ne bo pozabljena.
Vsi njeni
ANA MARJETA BAVDEŽ roj. Golob
iz Šentvida pri Stični
Pogreb je bil v Šentvidu v soboto, 19. 6. 2021. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrazili sožalje, se poslovili od nje in sodelovali na pogrebni slovesnosti.
Žalujoči vsi njeni
Prazen tvoj je dom in dvorišče, a naše oko zaman te išče, ni več tvoje dobre volje, utihnil je tvoj nežni glas, le še bolečina je pri nas, zato pot nas vodi le še tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih za vedno živiš!
ZAHVALA
V 88. letu nas je za vedno zapustila naša draga mamica, babica in prababica
ALOJZIJA KRISTAN
(21. 10. 1933 - 8. 6. 2021) Šentvid pri Stični 114 Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter dober namen. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam bili blizu v težkih trenutkih.
Iskrena hvala dr. Janezu Zupančiču iz ZD Ivančna Gorica za vso podporo in pomoč, kadar je bilo potrebno. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč pri organizaciji pogreba ter cvetličarni Žurga Jana. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje posloviti in jo pospremiti na njeni zadnji poti. Iz srca hvala vsem, ki ste jo imeli resnično radi in jo boste ohranili v lepem spominu!
Hči Silva z družino
Pogumno si čašo sprejela, grenkobo, gorje — vse za dobro si vzela. S trpljenjem razvila si srčno dobroto, ki tudi vsem nam si jo dala za doto.
ZAHVALA
V 98. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice in prababice
ANGELE ŽNIDARŠIČ
Kotnikove mame iz Češnjic pri Zagradcu (1924 -2021)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za
izrečeno sožalje, sveče in darovane svete maše.
Posebna zahvala zagraškemu župniku Sašu Kovaču za opravljen
obred, pevcem, Slavku Blatniku za poslovilni govor in pogrebni službi
Novak.
Vsi njeni!
38
Zahvale
oktober 2021
številka 5

sbpi, SsiMdu .
Hietnaj	MnUitTa
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric
JANEZ RUS
po domače Štefančkov Ivan, iz Brezovega Dola 35 (9. 4. 1939-7. 6. 2021)
Ob boleči izgubi se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena so-žalja, tople besede, molitve, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkev v Brezovem Dolu. Hvala domačemu župniku Urošu Švarcu, gospodu Franciju Mikliču, nečaku Jožetu Plutu in kapucinu Dominiku Papežu za ganljive besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Novak z Rebri za organizacijo pogreba, moškemu pevskemu zboru Ambrus za ganljivo odpete pesmi, gasilcem PGD Ambrus, osebju UKC Ljubljana za vso nudeno pomoč, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iz srca hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
IVAN ZAJEC
(26. 6. 1954-11. 8. 2021)
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in dedija bi se radi iz srca zahvalili vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ni besed, s katerimi bi radi izrazili veliko zahvalo vsem, ki ste nam pomagali stati ob strani v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala za požrtvovalno pomoč gasilcem iz PGD Temenica in PGD Stična ter osebju iz ZD Ivančna Gorica. Zahvaljujemo se za ustne in pisne izraze sočutja, za cvetje, sveče, za darovane maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Jeromnu za molitve in ganljiv obred, pogrebni službi Perpar, šentviškim pevcem, citrarki Evi, cvetličarki Jani, gostilni Štorovje ter sosedom.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Mnogo je velikih stvari, od človeka pa je večje ni.
Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, stric, dedek in pradedek
ANTON ZAJC
Obrukarjev ata z Gorenjega Brezovega (1936-2021)
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, strica, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi konjarjem iz vse Slovenije, še posebna zahvala pa konjarjem Društva prijateljev konj Višnja Gora, ki so našega dragega očeta pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, vaščanom in gospodu Pavlu Grozniku za izrečene poslovilne besede, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi
Odšel na drugi si svet, delo tvojih rok pustilo globoko je sled. Zdaj vsak korak spomin je nate in luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
V 92. letu starosti je odšel v večnost naš dragi oče, stari ata in pradedek
LUDVIK VIDRIH
iz Dečje vasi pri Zagradcu 5
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, mašne in druge namene. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri njegovem zadnjem slovesu: gospodu župniku Sašu Kovaču za sveto mašo in poslovilni obred, Šentviškim pevcem in organistu Robiju Kohku za sočutno zapete pesmi, DU Ivančna Gorica in njegovemu predsedniku Matjažu Marinčku za poslovilni govor, Pogrebni službi Novak za organizacijo in izvedbo pogreba ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vse, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v zagraški cerkvi in na pokopališču. Ob tem se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste ga obiskovali v jeseni njegovega življenja in mu s tem polepšali dan. Posebna zahvala gre njegovi nečakinji Jožici za pomoč pri uspešnem okrevanju po lanski poškodbi ter za ostalo strokovno pomoč pri reševanju zdravstvenih težav, ki jih prinašajo leta. Hvala tudi njegovemu osebnemu zdravniku dr. Janezu Zupančiču.
Žalujoča njegova družina
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 74. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedo, svak, tast, brat in stric
FRANC LAMOVŠEK
iz Velikega Gabra
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, za vsa izrečena sožalja, spodbudne besede, darovano cvetje in sveče, svete maše in dober namen. Hvala gospodu župniku Janezu Jeromnu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba, pevskemu zboru Prijatelji iz Šentvida, cvetličarni Cvetmarket - Jani Žurga, izvajalcu tišine, kolektivu ribarnice Valovi, ZD Ivančna Gorica, podjetju Tipro Grosuplje. Hvala ZD Trebnje, dr. Bogomirju Humarju, medicinski sestri Janji in patronažni sestri Joži.
Posebna zahvala nečakinji Smilji Štravs za čudovit govor ob njegovem slovesu.
Hvala tudi vsem tistim, ki jih nismo omenili, a ste nam stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
Zdaj pa iz zvonika line, zadnjo pesem žvrgoliš, ker čez hribe in doline v tople kraje si želiš.
ZAHVALA
V ponedeljek, 21. 6. 2021 je v 87. letu starosti zaključil življenjsko pot mož, oče, tast, dedek in pradedek
ANTON SKRABEC
17. 12. 1934 - 21. 6. 2021 po domače Bogovški iz Boge vasi
Ob izgubi se za vso pomoč iskreno zahvaljujemo osebju in patronažni službi ZD Ivančna Gorica ter negovalkam iz DSO Grosuplje. Posebno hvaležnost pa izrekamo tudi našim sosedom, ki so nam v času bolezni priskočili na pomoč in nam nudili oporo.
Hvala za svete maše, dober namen in sveče, pevcem MoPZ Dob za ubrano petje, domačemu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogreb in pogrebni službi Perpar. Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj!
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 90. letu starosti zapustil naš ljubi oče in dedek
ALOJZ MUHIČ
(4. 12. 1931-15. 5. 2021) iz Primče vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in denarno pomoč ter darovane svete maše. Zahvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba, gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen bred, govorniku Mitji Hrenu za izrečene besede slovesa in moškemu pevskemu zboru Ambrus za doživeto odpete pesmi ter vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči vsi njegovi
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz zavedno spal...
V SPOMIN
Mineva dvajset let, odkar sta odšla v večnost
mama ANA in oče FRANC SMOLEJ
iz Griž 3, Šentvid pri Stični
Hvala vsem, ki obiskujete njun grob in se ju spominjate kot skromna in modra človeka.
Domači
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni . Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni ..
V SPOMIN
LUDVIK PODRZAJ
z Malega Hudega (22. 7. 1937 - 22. 7. 2014)
Minilo je sedem let, ko te ni več med nami. Vendar ostaja spomin nate, ki bo večen in nepozaben. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh,
ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
V SPOMIN
21. avgusta je minilo že leto dni, odkar sta nas zapustila naša draga sončka
MIA in NIK MIKULAN
Hvala vsem za podporo v tem nepredstavljivo težkem letu, za vse stiske rok in tolažilne besede. Hvala, ker ju ohranjate v lepem spominu in postojite in prižgete svečke ob njunem mnogo preranem grobu.
Mamica Sonja z Borisom
A
Sobrače
(O)

oktober 2021
številka 5
Siva
39
Po petdesetih letih ponovno v gimnazijskih klopeh
Na sončno soboto, 5. junija 2021, je na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica letošnja generacija maturantov opravljala pisni del mature iz matematike. Pred poslopjem šole pa se je ob 11. uri zbrala skupina osemnajstih vitalnih dam in šarmantnih gospodov v vsej svoji eleganci. Vsi so imeli na prsih pripete rdeče nageljne. Prišli so iz različnih krajev Slovenije. Živahno so klepetali, si slovesno segali v roke, se objemali in videti je bilo, da se med seboj zelo dobro poznajo in se imajo radi. Bilo so vznemirjeni, kot pred 50-imi leti. Seveda, saj to so bili maturantje 16. generacije stiških gimnazijcev.
Pred šolo so čakali na sprejem pri ravnatelju profesorju Milanu Jev-nikarju, ki jih je ob dogovorjeni uri prijazno sprejel, nato pa so se skupaj sprehodili po sodobnih in urejenih prostorih sedanje srednje šole, popolnoma drugačnih od tistih, kjer so oni nabirali gimnazijsko znanje in učenost.
V predavalnici jim je ravnatelj pokazal njihovo redovalnico, iz šolskega dnevnika pa jim je prebral kar nekaj
Leta 1971 na samostanskem dvorišču...
zanimivih zapisov njihovih tedanjih profesorjev.
V dobri uri prijetnega in zanimivega druženja jim je ravnateljmed drugim povedal tudi, da se je šola velikokrat znašla v zelo težki situaciji zaradi premajhnega zanimanja osnovnošolcev za vpis in je bil obstoj edine srednje šole med Ljubljano in Novim mestom velikokrat vprašljiv.
Pred odhodom so opravili še skupinsko fotografiranje, se zahvalili ravnatelju za gostoljubje in se odpravili na skupno kosilo na Polževo, kjer so pred več kot petdesetimi leti preplesali skoraj vsako soboto. Pričakal jih je res popolnoma enak
prostor, v katerem se je ob kosilu in po njem na veliko klepetalo, smejalo in obujalo spomine na njihova skupna štiri leta šolanja na Gimnaziji Josipa Jurčiča Stična. V ta namen je 16. generacija izdala poseben ZBORNIK, ki so izročili tudi ravnatelju, objavljen pa je tudi na spletni strani šole.
Proti večeru so se razšli, pred tem pa so se dogovorili, da se ponovno srečajo naslednje leto, prvi petek v juniju, na 51. letnici mature.
Za generacijo 1971 Sonja Maravič, Velko Celarc, Jana Strehar in Štefka
Hribar
LISTEK Z NOMINALNO VREDNOSTJO
NAŠ LITERARNI ZGODOVINAR
(JANKO)
ANŽE
ZAVRL
NEKDANJI SVETOVNI
Šahovski prvak
(mihail)
IZRASTEK NA GLAVI
VELIKO JEZERO V SEVERNI
NACE JUNKAR
NASPROTJE KATODE
VUAK, PROPELER
SKLADIŠČE OROŽJA
VALENTINA PLASKAN
MLADENIČ
TRGOVSKO BLAGO
TISOČAK VANDIH, UGASLI VULKAN
nZKALMA ENOTA ZADELO
GBUIV PREDNJI □ROG PRI VOZU
FRANCOSKI IGRALEC (ALAIN)
KRATKO SPOROČILO, VEST
SLIVE ALKOHOL VRENJA SMUČAR KRANJEC
GLAVNO MESTO KORZIKE
PEVKA FALK
TROPSKO DREVO
SAMEC POLJSKE PTICE
OPERNI SPEV
ODSTRANJEVANJE RAJčEVIN
OROSLAV CAF
NAJVEČJA
REKAV VENEZUELI
ČRN08EL ROPARSKI Kir
BONDA FLEMING KALCU
VOJAŠKI ČASTNIK
OSKAR DANON
Sala,
DOVT1P
novo mesto
IZ LISTOV JUŽNOAM.
DO, RE.MI, FA, SO, ?
žlezni tumor
Slovarček: ILLIMANI - visok ugasli vulkan jz. od La Paza v Boliviji, VLASTEUN - zemljiški gospod v fevdalni B
Pravilni gesli nagradne križanke iz prejšnje številke Klasja: JEKLENA VOLJA in KRANJSKA SIVKA. Izžrebanci: Draga Eržen (Ivančna Gorica), Olga Aberšek (Šentpavel), Helenca Kastelic (Mekinje nad Stično). Praktično nagrado prejmejo po pošti. Pravilni gesli tokratne križanke pošljite do 15. novembra 2021, po pošti z dopisnico na naslov uredništva ali na e-naslov: urednistvo@klasje.net.
. in po 50 letih pred Jurčičem.
V	slovo Jožetu Kramarju (1922-2021)
V	mesecu juniju se je v 100. letu starosti izteklo plemenito življenje Jožeta Kramarja iz Škoflja. Gospoda Jožeta so poznale mnoge generacije občank in občanov naše občine, saj je v svojem dolgem in plodovitem življenju sodeloval na različnih področjih javnega življenja. Njegov poklic, družina, prostovoljno in družbeno delo je gospoda Jožeta zaznamovalo in krasilo. Tudi v visoki starosti, ko so mu življenjske moči še vedno dobro služile, je bil prijeten sogovornik. Bil je cenjen in spoštovan v širši skupnosti, v kateri je delal in bival,
visoka starost, ki jo je dočakal, pa je pomenila, da je bil kar nekaj časa tudi najstarejši občan občine Ivančna Gorica.
Jože Kramar se je rodil 18. marca 1922 na Gorenjih Ponikvah pri Trebnjem, materi Mariji in očetu Antonu in je bil prvi preživeli otrok v družini, za njim sta se rodili še dve sestri in bratec. Družina se je glede na očetovo službo na železnici pogosto selila (v Višnjo Goro, Polje pri Ljubljani, Brestanico, Mirno Peč pa spet na Ponikve), kar je Jožetu oteževalo šolanje. Kljub temu je že pred vojno po nižji gimnaziji postal v Ljubljani telegrafist, med vojno pa že vlakovni odpravnik. Iz Polja se je vsak dan s kolesom vozil na delo v takrat okupirano Ljubljano. Čas vojne je prinesel veliko preizkušenj, pa tudi po vojni, ko je izgubil 10-letnega brata Stanka zaradi ekplozije bombe med igro na paši in ko je zaradi prometne nesreče prezgodaj izgubil tudi očeta. Na njem je bila vsa skrb za družino.
V	svinčenih letih po vojni je bil predvsem zaradi zvestobe svojim vrednotam premeščen v Bosno, kjer je poučeval bodoče železničarje. Tudi tu je doživel bridke preizkušnje in se le zaradi pokončne drže in poštenega življenja srečno vrnil v Slovenijo. Šele po vseh teh preizkušnjah si je 32-leten začel spletati družinsko gnezdo. Kot prometnik v Novem mestu je spoznal svojo bodočo ženo Olgo, s katero sta se leta 1954 poročila. Selitev na novo delovno mesto v Radohovo vas, kjer je Jože nastopil delo šefa železniške postaje, je pomenila tudi, da si bosta tu ustvarila dom in družino. Rodili so se jima sin Stanko in hčerke Darinka, Breda, Marta in Vida.
Kljub družinskim obveznostim in poklicnemu delu se je gospod Jože desetletja vključeval tudi v krajevno dogajanje. Žal si danes mlajši rod pravzaprav ne zna predstavljati, kako pomebna je bila železnica nekoč in kaj je pomenil železniški promet v časih, ko sta bila promet in komunikacija povsem drugačna od današnjih. Že zelo zgodaj se je vključil tudi v vrste gasilskega društva Radohova vas, v katerega je vstopil leta 1957. Največ napora je vložil v pridobitev zemljišča za nov gasilski dom na Selu pri Radohovi vasi in potem pri gradnji novega poslopja. Takrat je bil tudi več mandatov predsednik, za kar je prejel več državnih odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Tak, vedno dejaven in pripravljen skočiti na pomoč komur koli, pa je bil hvaležen ljudem, ki so mu priskočili na pomoč pri gradnji hiše v 60. letih, darovali les in prevoz. Z ženo sta sama izdelovala kvadre za gradnjo. In tako sta zgradila dom, ki je otrokom dal varno zavetje družinskega življenja in potrebno izobrazbo. Kasneje so družinsko življenje obogatili prvi vnuki, kar 13 se jih je rodilo in za njimi tudi že 11 pravnukov. Kot velikemu ljubitelju knjig in slovenske besede je bilo zadovoljstvo, da je to ljubezen in strast do jezika ter umetnosti prenesel tudi na svoje potomce.
Poslovili smo se od človeka, ki je doživel skoraj celo stoletje in je na svoji dolgi življenjski poti za seboj puščal številne svetle zglede delovnega in poštenega človeka. Za vse to smo mu iskreno hvaležni.
Matej Šteh
oktober 2021 - številka 5
Ambrus ^aj-t
Metnaj
A
Sobrače
Temenica
Obnova cerkve sv. Duha na Polževem
Podružnična cerkev sv. Duha na Polževem oz. na Vrheh, stoji na najvišjem vrhu planote Polževo. Zaradi svoje oddaljene in odmaknjene lege je bila dolgo časa dostopna le pohodnikom, z urejeno makadamsko potjo je dostopna tudi ostalim obiskovalcem.
Cerkev sv. Duha je v pisnih virih prvič omenjena 1581. Prvotno je bila del obsežnega Stiškega gospostva, kasneje v 17. st je z menjavo posesti ozemlje na lokaciji na Vrheh pripadalo pl. Raubarjem s sosednjega gradu Kravjek, lahko pa tudi že prej. Cerkev je enoladijska z ravnim stropom in izrazito visokim volumnom, ki preko visoko šilastega slavoloka prehaja v triosminsko zaključen prezbiterij, ki ga krasi zvezdasto rombast rebrasti obok s figuralnimi sklepniki. Notranjo opremo sestavljajo trije baročni oltarji. Glavni oltar je datiran z letnico 1664 in je posvečen sv. Duhu, levi je posvečen Marijinemu oznanjenju, desni pa sv. Urhu. Cerkev hrani zanimivo banderno sliko iz 18. stoletja, z motivom Binkošti na eni strani in sv. Ožboltom in Anton Padovanskim na drugi. Vhod cerkev poudarja kakovosten poznogotski portal iz peščenjaka z lokom v obliki oslovskega hrbta, okrašen s pletenico in motivom Križanja nad vhodom. Odročna lega in z leti vse manjša pastoralna funkcija je povzročila, da ni bilo je večjih obnovitvenih posegov vse od 50-ih let 20. st. Zadnja večja obnova je bila dokumentirana leta 1960 ob udaru strele v zvonik, takrat so sanirali celotno streho zvonika, prekrili na novo streho cerkev, naredili so tudi novo betonsko vez in nove lesene stopnice v zvoniku. V naslednjih letih je sledilo več nestrokovno izvedenih parcialnih posegov: lesen strop in tlakovanje s preprostimi keramičnimi ploščicami in betonski tlak v prezbiteriju. Zadnji od posegov je bil prekritje strehe z bobrovcem in restavratorska obnova glavnega oltarja.
Potek celovitih obnovitvenih del v letu 2021
Spomladi 2020 je stekla pobuda za celostno obnovo poškodovanega zvonika, zaradi močno dotrajanega ometa in odpadlih in razruvanih kamnitih kosov. Pobudnika obnove sta bila župnik Dejan Pavlin iz Župnije Krka in domačin iz Zavrtač Blaž Mi-klavčič. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana smo pripravili kulturno varstvene pogoje z vsemi strokovnimi in tehničnimi usmeritvami. Ideja o obnovi je zorela do letošnje pomladi, ko se je skupina pobudnikov odločila za celostno obnovo cerkve, kar je bila tudi smotrna odločitev, glede na zahtevnost terena in dostopnost, postavljanja gradbenih odrov in vse ostale logistike, ki jo zahteva tako obsežna prenova. V prvi fazi so pridobili ponudbe izvajalcev, dela naj bi obsegala gradbeno obrtniški sklop in konservatorsko restavratorski del. Gradbena dela naj bi obsegala krovska dela, odvodnjava-nje, sanacijo tlakov v notranjosti, iz-
vedbo novega stavbnega pohištva, stropa v cerkvi in sanacijo celotne fasade in zvonika; restavratorska dela pa saniranje kamnitih vhodnih portalov, restavriranje stranskih oltarjev in banderne slike. Dela so se začela marca in bila predvidoma končana v juniju. Pobudniki obnove so kot krovnega izvajalca vseh del izbrali domače podjetje Gnom iz Šentvida pri Stični, ki je skupaj s podizvajalci odlično opravil zahtevno vlogo.
Dela na strehi zvonika so potekala po načrtih, na novo se je naredila streha nad glavnim vhodom v cerkev; uporabljena je bila opečnata kritina bobrovec, vsi leseni deli pa so iz macesna. Izvedlo se je tudi ustrezno odvodnjavanje, ker ga prej ni bilo. Obsežnejši sklop je bil sanacija fasade, saj so bili prvotni apne-ni ometi zelo dotrajani in izprani, sledilo je odstranitev nestabilnih površin in nanos novega apnene-ga ometa, ki je bil pripravljen na tradicionalen način. Izhodišče za barvo in strukturo ometa so bili ohranjeni fragmenti prvotnega gotskega ometa okoli oken v prezbiteriju in glavnem portalu. Pri posegih v okenskih nišah v prezbiteriju smo naleteli na presenečenje. Ob menjavi dotrajanih oken, je bilo potrebno povečati okensko odprtino in so se v zazidanem zgornjem delu okenske niše pokazala prvotna gotska okna iz lehnjaka v preprosto obliki krogovičja. Skoraj v celoti je bil ohranjeno osrednje okno, ker je bilo v zazidano. Dva okna sta bila rekonstruirana na podlagi odkritih fragmentov, osrednje okno je bilo restavrirano. Kamnita okna so tudi zastekljena. Glavna portala sta bila restavratorsko očiščena, manjkajoči deli so bili nadomeščenimi z novimi kosi v ustrezni vrsti kamna. Ob izvedbi drenaže in novega strelovoda je bil opravljen arheološki nadzor ob gradnji, vendar ni bilo najdenih nobenih starejših najdb ali gradbenih struktur. Zamenja-
no je bilo vse stavbno pohištvo, vključno z glavnimi vhodnimi vrati. Stara vrata so bila sekundarna in dotrajana, ohranila in obnovila so se prvotna kovana nasadila in kljuka. Neustrezen tlak iz keramičnih ploščic in betonski estrih se je odstranil, pod njim je bil starejši estrih (ješrtle), ki se je ohranil, čez njega so na nivoju starega estriha položili nov estrih. Za finalno podlago smo izbrali ročno izdelane opečne tla-kovce. Med prezbiterijem in ladjo je položena nova kamnita stopnica. V notranjosti cerkev je stari strop zamenjal nov strop v svetlem lesu, ki je zgolj krtačen in voskan. V zidove se bistveno ni posegalo, razen v spodnji del, kjer je bilo zaradi vlage potrebno odstraniti omete in
jih nadomestiti s sušilnimi. Resta-vratorji so naredili nekajpreizku-snih sond, vendar večjih indicev za stenske poslikave nismo našli, našli so se fragmenti na rebrih v prezbi-teriju in motiv posvetilnih križev na nivoju 2 m višine v ladji. Celotna notranjost se je barvala z apnom. Restavratorsko sta bila obnovljena oba stranska oltarja. Nov element v cerkvi so slike Križevega pota, saj cerkev v preteklosti ni imela. Slike so delo akademskega slikarja Nikolaja Mašukova.
Cerkev na Vrheh je zasijala v novi podobi in z novimi odkritji pridobila tudi veliko večjo vrednost. Vsi deležniki smo tvorno sodelovali in celotna obnova je potekala skladno z zahtevami konservatorsko restavratorske stroke, ki narekuje ohranjanje originala, uporabo avtentičnih materialov in kakovostno prezen-tacijo originalnih elementov. Pri obnovi so bili uporabljeni tradicionalni materiali in strokovni izvedbi se moramo zahvaliti koordinatorju gradbeno restavratorskih posegov Jožetu Drešarju iz podjetja Gnom, ki je izvajal obnovo fasade in kamnitih delov, ter vsem podizvajal-cem: podjetju Šušteršič za obnovo strehe, Tlakovci Kompare iz Sad-a, Boštjan Žgajnar iz Krke za nova lesena okna, podjetju GH Holding za iz-
vedbo drenaže in ureditev okolice, Restavratorstvu Ambrožič iz Tržiča za restavriranje stranskih oltarjev in banderne slike in ne nazadnje domačinom iz vasi Velike vrhe, Za-vrtače in Polževega za prostovoljne delovne ure. Posebna pohvala gre zakoncema Marinki in Feliksu Kralj, ki sta skrbnika in varuha cerkve. Na koncu naj še omenim, da obnove ne bi prišlo, če v ozadju ne bi bilo pobudnikov in finančne podpore, za kar se je trebana tem mestu zahvaliti domačinu iz Zavrtač Blažu Miklavčiču, župniji Krka, občini Ivančna Gorica in vsem neimenovanim donatorjem, ki so vsak na svoj način prispevali k tako uspešni prenovi.
Sabina Ravnikar, konservatorska svetovalka Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana
Muhasta trdovratna šentviška sončnica
Narava je muhasta. To že dolgo vemo. Zlasti pa to vedno znova ugotavljate tisti, ki se tako ali drugače ukvarjate z vzgojo in pridelavo rastlin in pridelkov. No pa tudi če niste vrtičkarji ali kmetovalci, vas lahko narava navdušuje na vsakem koraku. Pogosto pa se soočamo tudi s težavami, ki jih v okolici hiš in vrtov povzročajo trdovratni pleveli in drugo rastlinje, ki se razrašča in širi. Tudi na dvoriščih se pogosto vidijo takšne rastline, marsikatere se same zasejejo, tudi kakšna solata ali druga rastlina zraste. No, pri naši zvesti bralki Stanki Sadar iz Šentvida pri Stični je svojo nenavadno pot in rast ubrala sončnica. Sončnica sa-morastnica je zrasla kar na dvorišču med tlakovci. Gospa Stanka in njen mož Janez sta pri svojem vestnem vrtnarjenju doživela že marsikaj, o čemer smo se že velikokrat lahko prepričali tudi bralci Klasja, vendar pa je ta sončnica res nekaj posebnega. Muhasta in trdovratna sončnica, iz Šentvida pri Stični.
Matej Šteh