Cena 10 din
CETO ZT.f ŠTEV. 243
LJUBLJANE, SOBOTA, 16. OKTOBBA 1954
SLOVENSKI
Izdaja časoplsno-založnlško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5TL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 60l-»T«-163 — Mesečni naročnina 200 din
TISKOVNA KONFEBENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
(i odnosih do ZSSR In o rešitvi tržaškega vprašanja
Kadar dve državi govorita o gospodarskih vprašanjih, je gotovo, da je pri tem tudi nekaj političnega — Vsak ima pravico razlagati dogodke, kakor to sam želi
Beograd, 15. okt. (Tanjug). Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Draškovič je na današnji tiskovni konferenci odgovarjal na mnoga vprašanja novinarjev z zvezi z normalizacijo zvez med Sovjetsko zvezo In Jugoslavijo.
Na vprašanje, če je sovjetska vlada pripravljena vrniti jugoslovanske učence, ki so 1948 odšli študirat na Akademijo Suvorova, je Draškovič odgovoril, da je dobila jugoslovanska vlada na zahtevo, naj bi rešili to vprašanje odgovor, ki izraža pripravljenost, da se to vprašanje ugodno reši, kolikor je to odvisno od sovjetske vlade.
Na vprašanje, če je v načrtu sklenitev kulturne konvencije med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Draškovič dejal, da podpis take konvencije ni v načrtu.
Odgovarjajoč na vprašanje, če je normalizacija dospela do stopnje, ko bi se obe državi mogli razgovarjati tudi o političnih vprašanjih, je Draškovič odgovoril pritrdilno. Pripomnil je tudi, da je popolnoma naravno, da med državami z normalnimi zvezami govore tudi o političnih vprašanjih, ki jih zanimajo. Dosedanjih razgovorov ni mogoče uvrstiti izključno med politične, ni pa jim mogoče odrekati tudi slehernega političnega pečata. »Kadar dve državi govorita o popolnoma gospodarskih vprašanjih, je gotovo, da ;e pri tem tudi nekaj političnega«, je dejal.
Draškovič je dalje izjavil, da je bil govor tudi o oživitvi starih trgovinskih sporazumov pred letom 1948.
Na vprašanje, če je poljska vlada zahtevala privoljenje za svojega veleposlanika v Beogradu. je Draškovič odgovoril odklonilno.
Na vprašanje nekega novinarja, če je stališče Sovjetske zveze do rešitve tržaškega vprašanja mogoče razlagati kot nasproti Jugoslaviji ^igođno potezo, je zastopnik državnega sekretariata odgovoril, da ima vsak pravico razlagati dogodke, kakor sam želi, da pa j<_ neizpodbitno dejstvo, da je rešitev tržaškega vprašanja postavila trdne temelje med Jugoslavijo in Italijo. Pripomnil je, da je prav gotovo ugodna stvar, če
sile, ki niso bile neposredno prizadete v sporu in njegovi rešitvi, odobravajo sporazum.
O delu komisije, za razmejitev po sporazumu o STO in glasovih v tujih časopisih, da je prišlo do nesporazuma med jugoslovanskimi in anglcameriški-mi člani komisije, je Draškovič odgovoril, da delo komisije ni bilo nikoli ustavljeno. Nekatere težave so po besedah Draško-viča terjale navodil višjih organov, bile pa so hitro premagane. Izrazil je prepričanje, da bo delo komisije končano prav v kratkem in da bo komisija upoštevala najbolj naravne stvarne okoliščine na terenu
ter koristi prebivalstva. Pripomnil je, da bo, ko bo mešana komisija končala delo, posebna jugoslovansko-italijanska komisija dokončno zaznamovala mejo ter izvedla morebitne manjše popravke.
Branko Draškovič je tudi izjavil, da gledajo v Beogradu zelo ugodno na zadnje izjave odgovornih italijanskih voditeljev o nadaljnjih možnostih v medsebojnih odnošajih. Te izjave prispevajo k nadaljnjemu poglabljanju zvez med obema državama, zlasti na gospodarskem področju in izražajo pripravljenost italijanske vlade. Na jugoslovanski strani smo tako pripravljenost vedno kazali.
Na vprašanje, kako bo urejen položaj tistega prebivalstva, ki živi na ozemlju, ki bo priključeno Jugoslaviji, pa je zaposleno v Miljah in Trstu, je zastop-
nik državnega sekretariata dejal, da ima jugoslovanska vlada namen tem ljudem tudi po spremembi meje omogočiti neovirano odhajanje v kraje, kjer so zaposleni.
Na vprašanje, če bosta poslaništvi v Rimu in Beogradu povišani v veleposlaništvi, je Draškovič odgovoril, da proučujejo vsa nerešena in druga vprašanja z namenom, da se poglobi sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. V kratkem bosta prišla v Beograd jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič ter jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit.
Zastopnik državnega sekretariata je obvestil na današnji konferenci novinarje, da bo ravnatelj ameriške uprave za poslovanje s tujino g. Harold Stassen 24. oktobra obiskal Jugoslavijo. Z jugoslovanskimi državniki bo govoril o vprašanjih, ki so povezana z njegovim položajem.
Ustanavljanje komun
glavni predmet skupščine zastopnikov mest v Skopijo
S tiskovne konference v sekretariatu Stalne konference mest in mestnih občin FLRJ
Ugled delovnega ljudstva Jugoslavije v Belgiji
Rodoljub čolakovič o obisku delegacije SZDL v Belgiji ter o veliki vrednosti izmenjave socialističnih izkušenj
Beograd, 15- okt. (Tanjug). Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je bila v Belgiji sprejeta
Rodoljub Čolakovič
prijateljsko in bratovsko, je izjavil danes podpredsednik zveznega izvršnega sveta in član predsedstva SZDL Rodoljub Čolakovič, ko je izrazil vtise jugoslovanske delegacije z nedavnega obiska belgijski
Vrnitev delegacije JLA iz Egipta
Jugoslovansko delegacijo so zelo prisrčno sprejeli predstavniki civilnih in vojaških oblasti
Beograd, 15. okt. (Tanjug)-Po sedemnajstih dneh se je danes vrnila iz Egipta delegacija JLA z generalnim .podpolkovnikom Radovanom Vukanov ičem. S tem je delegacija vrnila obisk, ki ga je prejšnji mesec napravila naši državi egiptovska vojaška misija.
Jugoslovansko vojaško delegacijo sta v Egiptu sprejela predsednik republike Nagib in predsednik vlade Naser, sprejeta pa je bila tudi pri drugih visokih civilnih in vojaških osebnostih Egipta. Člani delegacije so obiskali tudi številne šole, enote, oporišča in ustavne egiptovske vojske, ogledali so si »lavna mesta. obiskali več vojaških in civilni* tovarn ter zgod-ovin-ske kraj«. V El Satu je vodja delegacije položil venec na pokopališču jugoslovanskih beguncev iz druge svetovne vojne.
Ob prihodu v Beograd je
Vreme
Vremenska napoved za soboto:
Lepo. pr»:ežoo jasno vreme. V severovzhodni Sloveniji od časa do časa pcooiačitev. Temperatura ponoči od —2 do —3 stopinje C, na Primorskem 5 stopinj C. čez dan od 14 do 10 stopinj C. Zjutraj po kotlinah megla.
V nedeljo še lepo vreme, vendar a precejšnjimi pooblačifvaml. Sorazmerno toplo.
general Vukanovič izjavil, da so delegacijo v Egipm zelo prisrčno sprejele tako najviš.ie državne in vojaške osebno'ti kot tudi ostali vcdilni ljudje Egipta. Tudi ostali člani delegacije so izrazili zanovoljstvo nad toplim in prijateljskim sprejemom v Egiptu ter poudarili. da se egiptovska vojska šola po sodobnih načelih in je dobro opremljena.
Delegacijo so na zemunskem letališču sprejeli generalni podpolkovnik Voja Todorovič, generalni majorji Rada Pehaček, Vjekoslav Kh-sanič in Žarko Zgonjantn,, podpolkovnik Ranko Ravela in drugi oficirji Jugoslovanske ljudske armade-
Predstavniki adventistič-nih cerkva v Beogradu
Beograd. 15. okt. Clan zveznega izvršnega sveta Dob rivo.] Radosavljevič je sprejel danes na obisk funkcionarja adventističnih cerkva g. Johna Tompsona iz Washingtona in g. Maynarda Cambera iz Berna- G. Tompson in g. Cambera sta te dni gosta krščanske adventistične cerkve v Jugoslaviji. Obiskala sta adventistične cerkve in prisostvovala cerkvenim zborom, ki so bili te dni v 2-agrebu in Beogradu.	(Jugonres)
socialistični stranki.
Delegacija se je med obiskom seznanila z vsemi vodilnimi ljudmi belgijske socialistične stranke ter mnogimi njenimi aktivisti na terenu, pa tudi z voditelji raznih ustanov belgijskega delavskega gibanja, ki so pod vplivom socialistične stranke.
V	razgovorih z vodilnimi ljudmi socialističnega gibanja in aktivisti na terenu, je nadaljeval Rodoljub Čolakovič, smo opazili veliko zanimanje za problematiko naše socialistične graditve, zlasti za delavsko upravljanje v gospodarstvu. Rekoč, da je jugoslovanska delegacija zapazila pri belgijskih socialistih popolno razumevanje za jugoslovansko specifično pot v socializem, je Čolakovič poudaril, da obisk v Belgiji ni koristil le, ker smo navezali stike in se pogovorili o izkušnjah v boju za socializem, pač pa tudi zato, ker je odprl nove možnosti za še tesnejše sodelovanje med belgijsko socialistično stranko in jugoslovansko Socialistično zvezo-
Na koncu našega potovanja, je dejal Colakovilč, je naša delegacija govorila o novih oblikah sodelovanja, ki bodo še več prispevale za boljše poznavanje izkušenj iz boja enega in drugega gibanja ter koristile kot učinkovit način sodelovanja na'raznih področjih, kot n. pr. v zamenjavi strokovnjakov, sodelovanj** pri časopisih, medsebojno udeležbo na raznih seminarjih itd. Nedvomno bo tako sodelovanje zelo koristilo ne le socialističnemu gibanju Belgije in Jugoslavije, pač pa tudi socialističnemu gibanju v svetu sploh-
Podpredsednik Čolakovič je izjavil, da so člani jugoslovanske delegacije pri vsaki priložnosti čutili velikanske simpatije, ki jih uživa delovno ljudstvo Jugoslavije pri belgijskih socialistih. Te simpatije izvirajo deloma iz spoštovanja do našega deleža v borbi proti fašizmu, še bolj pa iz občudovanja, s kakšnim pogumom delovno ljudstvu Jugoslavije v nenavadno težkih in zapletenih pogojih išče in najde socialistično rešitev za poglavitna vprašanja svojega življenja.
V	razgovoru z urednikom Tanjuga, je Rodoljub Čolako-vič dejal, da je bil program obiska takšen, da je omogočal jugoslovanski delegaciji seznaniti se z vsemi pridobitvami borbe belgijskega delavskega razreda. Govoreč o tem, da se je jugoslovanska delegacija, kolikor je dovoljevalo 10-dnevno bivanje, seznanila s sistemom socialnega zavarovanja in vzajemne
Beograd, 15. okt- Kot je obveščen Jugopres, se bedo raz-gc*pri med Jugoslavijo in Za-hoano Nemčijo o predvojnih jugoslovanskih terjatvah nadaljevali v Bonnu letos 3. novembra.
pomoči v Belgiji, z belgijskim sindikalnim gibanjem in življenjem organizacij socialistične stranke, je Rodoljub Čolakovič poudaril, da so na jugoslovansko delegacijo napravili močan vtis uspehi, ki jih je dosegel belgijski delavski razred v svoji vztrajni in sistematični borbi, i Uspehi tega boja, je dejal Oblakovič, ki se kažejo v zboližknju življenjske ravni delovnega človeka, so bili za nas tudi dokaz ustvarjalne moči belgijskega delavskega razreda, ki si je v sistemu kapitalističnega izkoriščanja priboril postojanke za nove socialne pridobitve po poti, ki utegne biti različna od naše. ima pa isti cilj-
Beograd, 15. okt. Razvoj lokalnih skupnosti v smeri ustanavljanja komun bo prva in najbolj važna točka dnevnega reda skupščjine Stalne konference mest in mestnih občin FLRJ. ki bo zasedala v Skop-lju od 27. oktobra do 1. novembra, so poudarjali na današnji tiskovni konferenci, na kateri je sekretar Stalne konference mest Sretan Bjeličič seznanil novinarje z zadevami, o katerih bodo razpravljali na skupščini v Skoplju.
Na skupščini v Skoplju bodo podani štirje referati in sicer iz Sarajeva, z Reke. iz Kranja in Prokuplja. V teh referatih bo podrobno obdelana problematika položaja velikega mesta, v smeri ustanavljanja komune, zatem industrijskega središča, industrij-sko-gospodarskega področja in manjšega mesta. Poleg tega brsta predložena tudi načrta statutov reškega okraja in občine Opatije.
V Skoplju bodo razpravljali tudi o raznih problemih, o katerih menijo ljudski odbori, da so aktualni, med drugim o uporabi instrumentov letošnjega zveznega plana in republiških družbenih planov, o odnosih ljudskih odborov in gospodarskih organizacij na njihovem področju, kakor tudi o družbenih planih ljudskih odborov.
Ob začetku zaseda-ja skupščine se bosta sestala komisija za proučevanje stanovanjske problematike, ker so zastopniki mest dali pobudo, naj se posebej razpravlja na skupščini tudi o tej važni zadevi. Mnogi ljudski odbori so namreč mnenja, da bi mogli že prihodnje leto ustanavljati posebne sklade za gradnjo stanovanj in da bi se mogla ob-
ravnavati tudi možnost oddajanja gotovega odstotka narodnega dohodka mesta pred odobritvijo družbenega plana v stanovanjski sklad. Prav tako menijo da bi bilo koristno proučiti razširjenje sistema kredi'/ranja za stanovanjske gradnje.
Med zasedanjem skupščine bedo tudi sestanki zastopnikov ljudskih odborov, na katerih bedo določili program nadaljnjega dela Stalne konference mest. Prevladuje mnenje, da bi morali prédloge o problemih, s katerimi se bavi Stalna konferenca mest. in pobude za posamezne sestanke dati ljudski odbori kot se-
Nad 1000 kamionov iz TAM
Ljubljana, 15. o kit. (Tanjug) Tovarna avtomobilov v Mariboru (TAM) je izdelala v letošnjih prvih treh tromesečjih 1056 kamionov. V istem času lani so izdelali nekaj nad 700 kamionov. Glede na stalno večanje proizvodnje je upravičeno pričakovanje, da bo delovni kolektiv te tovarne uresničil letošnjo s planom predvideno proizvodnjo, ki znaša 1480 kamionov.
Trije mostovi za Turčijo
Zagreb 15. okt. Tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu gradi tri konstrukcije jeklenih mostov, za... Turčijo. Mostovi bodo dolgi 40 m in težki 11% torij» V Turčijo bodo pioslam pSsamèzni deli, ki ijh bodo tam montirali. Tovarna izdeluje tudi nov jekleni most za Beògfad katerega prvi del je že končan. Ta most bo dolg 85 m in težak
450 ton.
M. B.
Vzroki povečanja življenjskih
Ugotovitve predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije — Počitniški domovi centralnega sveta bodo izročeni socialnemu zavarovanju za zdravstvene domove
Beograd, 15. okt. Na današnji seji predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so razpravljali o načrtu zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev, zlasti pa o njegovi	glede vi-
šine hranarine namesto ^plače v primeru delovne nesposobnosti. Po razpravi, v kateri je bilo poudarjeno, da bodo določbe načrta zakona vplivale na povečanje storilnosti, kakor tudi na bolj pravilno in racionalno razdelitev sredstev socialnega zavarovanja, se je predsedništvo postavilo na stališče, da določba o hranarini, ki naj bi znašala v prvem mesecu bolezni 80% povprečne plače prejšnjega tromesečja, ustreza interesom delovnih ljudi v celoti.
V razpravi o politiki sindikatov glede problema dopustov delavcev je bilo poudarjeno, da je prvenstvena naloga sindikatov boriti se za napredek vse gostinske mreže, da bi bila dostopna vsem delavcem, in ne samo za dobro funkcioniranje v sindikalnih počitniških domovih. Poudarjena je bila potreba večjega prizadevanja za organiziranje dopustov po lokalnem planu, kakor tudi za razvoj mednarodnega delavskega turizma. Predsedništvo se je strinjalo s predlogom sekretariata, naj se počitniški domovi centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije izroče socialnemu zavarovanju za zdravstvene ustanove oziroma, da naj se nekateri izroče splošni ljudski imovini, s čimer bi bili izenačeni z ostalimi gostinskimi podjetji, nekateri pa naj se izroče sindikatom, ki bi to želeli.
Predsedništvu je bilo nadalje predloženo poročilo komisije, fai proučuje naraščanje cen
nih proizvodov. Komisija . je ugotovila, da se je pojavila v zadnjem času nenormalna in skrb vzbujajoča težnja po povečanju cen proizvodov za široko potrošnjo, ki je tembolj nenormalna, ker se pojavlja v času, ko cene navadno kažejo tendenco zniževanja. V primerjavi stanja v juliju, avgustu in septembru lanskega in letošnjega leta je komisija prišla do zaključka, da so letos narasli živ-Ijenski stroški, kakor tudi cene proizvodov za široko potrošnjo. Po podatkih komisije so se živ-ljenski stroški povečali za 7.4% v septembru letošnjega leta v primerjavi s cenami istega me-
seca lanskega leta. Cene so se povečale za večino proizvodov široke potrošnje.
Pri proučevanju vzrokov za ta pojav je komisija ugotovila, da je več faktorjev vplivalo na to naraščanje, predvsem pa povečano število nakupovalcev na trgu. Komisija je mnenja, da je tudi politika nekaterih komun, ki so skušale priti do sredstev, katera so jim potrebna, dovedla do povečanja cen nekaterih proizvodov; dogajalo se je celo oviranje dela tržnih inšpekcij. Po mnenju komisije je na povečanje cen vplivala tudi centralizacija trgovske mreže, kakor tudi pomanjkanje inšpektorskih kadrov. Zaradi tega ni bilo mogoče povečati realne dohodke delovnih ljudi za 10 do 12% v primerjavi z lanskimi, temveč je bilo to povečanje znatno manjše, kar je pokazala anketa v nekaterih beograjskih podjetjih.
stavne enote Stalne konfereru.
ce, ne da bi to izhajalo izključno z enega samega mesta. Tako je bila že podana pobuda. naj ho prihodnje leto splošno zborovanje zastopnikov mest in večjega števila strokovnjakov, na katerem bi obravnavali probleme za izgradnjo mest. Ob tej priliki naj bi se priredila tudi velika razstava 10-letnice graditve jugoslovanskih mest. Na to zborovanje bi bili povabljeni, kakor je poudaril sekretar Stalne konference mejit Bjeličič. prvikrat tudi zastopniki mest nekaterih evropskih držav.
Na današnji tiskovni konferenci je bilo tudi omenjeno, da so ljudski odbori sprejeli pobudo sekretariata Stalna konference, naj bodo zastopniki mest in mestnih občin izvoljeni za skupščino v Skop-lju na sejah svojih odborov, da bi mogli v razpravi podati mnenje in predloge svojega mesta kot celote. Prav tako je bilo omenjeno, da so na to skupščino prvikrat povabljeni tudi EastepmSki nekaterih okrajnih ljudskih odborov, ker so zadeve, ki se bodo obravnavale, zlasti razvoj krajevnih skupnosti v smeri ustanavljanja komun, življensko povezane z bodočim razvojem okrajev.
V kratkem bo izšla prva
številka glasila Stalne konference nest »Komana«
Ob koncu oktobra, nekoliko dni pred zasedanjem skupščine Stalne konference mest v Skpplju, bo izšla prva številka časopisa »Komuna«, ki bo kot glasilo Stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije obravnavalo problematiko življenja in razvoja mest, mestnih občin ter komunalnih skupnosti in na tak način prispeval k medsebojni izmenjavi izkušenj v družbenem samoupravljanju in boljši organizaciji komunalne službe ter javnih ustanov. Časopis se bo bavil tudi z vprašanji iz gospodarskega področja, zlasti pa z odnosi komunalnih skupnosti in gospodarskih organizacij. »Komuna« bo objavljala članke in študije naših javnih delavcev i-n strokovnjakov nadalje razne predloge iz vseh ko~iun->srh področij, kakor tudi vesti o praksi in organizaciji.kri izkušnjah 1 junakih odborov. V prvi številki bo prinesla članek podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja o nekaterih načelnih vprašanjih ustanavljanja komun, nadalje članek predsednika Stalne konference Vječeslava Holjevca o delu same konference in članek predsednika ljudskega odbora Ljubljane dr. Marjana Dermastje p nekaterih obrtniških zadevah. V prvi številki se bodo obravnavale tudj nekatere zadeve o oskrbovanju mest s kurivom in o upravljanju stanovanjskih poslopij. Prav tako bo objavljenih nekaj dopisov o sodelovanju Jugoslavije v Mednarodni zvezi mest in zvezah naše Stalne konference mest z organizacijami mest drugih držav.
2 str. /. SLOVENSKI POROČEVALEC J ST. 243. — 16. OKTOBRA 1954
0 statutih shupnostih homun
Vsi na!: zakoni o ljudskih od-
prem in jan ju strukture ljudskih od-
Nova vsebina in pomen statuta
borov in v tem, ker so ne samo p risto in ost, temveč tudi organizacijo ljudskih odborov predpisovali republički, pa tudi zvezni državni organi. Toda na podlagi tega ne bi smeli sklepati, da ljudski odbori, zlasti okrajni in mestni, niso mogli sestaviti svojih statutov. To so mogli in vsak izmed ljudskih odborov, ki je sprejel statut, je prispeval s tem k okrepitvi svoje organizacije in dvigu svojega notranjega poslovanja na vi!io stopnjo zakonitosti in reda. Zato so, načelno vzeto, statuti vedno pomenili važno pravno dejanje v graditvi in razvoju naših ljudskih odborov.
hove pravice in dolžnosti, da bi se obenem utemeljila upravičenost komunalnih izprememb ter osnov za funkcije ljudskega odbora in njegovih odnosov do raznih ustanov in oblik samouprave in družbene uprave v občini in okraju. Razen tega mora statut bodočega
ZA »SLOVENSKI POROČEVALEC« piše dr. Jovan Sjorđjević
borih od 1. 1946 dalje so določali pravico in dolžnost ljudskih odborov, ^a imajo in lahko izdajo svoje statute, — statut ljudskega odbora. Taka določba je tudi v zadnjem izmed teh zakonov, v zveznem splošnem zakonu iz leta 1952 in v republiških zakonih o ljudskih odborih, sprejetih istega leta. Res je, da imamo danes zelo malo sprejetih statutov in da skoro nobeden izmed statutov ljudskih odborov ni po svoji vsebini niti po svoji obliki pogodil koncepcije statuta. Razlogi za to so mnogoštevilni. Najglavnejši so v relativno naglem in stalnem iz-
Danes presega pomen statura vse, kar so doslej statuti dosegli, kar so mogli in bi morali doseči. Statuti morajo imeti in bodo imeli važno vlogo v graditvi komun in skupnosti komun v onih krajih naše države, v katerih zahteva ekonomski, socialni in kulturni razvoj ustanovitev novih občin in okrajev ter utrditev njihovih znatno drugačnih skupnih pravic ter odnosov, kakršni so ti, ki jih imamo danes. Prav zaradi tega, ker v naši državi niso povsod in na vsakem kraju dozoreli objektivni in subjektivni pogoji za te daljnosežne izpremembe, prav zaradi tega, ker se bo proces teh izprememb razvijal postopno in na konkretnem področju posameznih ljudskih odborov, ni niti osnove niti potrebe, da se bistveno izpre-m-njajo dosedanji zakoni o ljudskih odborih, marveč, da se izdajo v celoti novi zakoni, ki bi ukinili obstoječe. Iz tega jasno izhaja, da se more in mora ustanavljanje komun in skupnosti komun izvajati z uvel javi jan jem konkretnih splošnih predpisov. Statut je najvišji in najpomembnejši tak konkretni splošni predpis, s katerim se more doseči ustrezna rekonstrukcija v sistemu oblasti in družbene ureditve na posameznih področjih. 2e sam zvezni splošni zakon iz leta 1952 je določil tako vlogo statuta z določbo, po kateri se s statutom okrajnega ljudskega odbora morejo prenesti na posamezne bolj razvite občine zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
Druga prednost statuta je v tem, da se za njegovo končno sprejetje in uveljavljenje zahteva tudi potrditev republiškega izvršnega sveta — za statut okrajnega in mestnega ljudskega odbora, a okrajnega ljudskega odbora — za statut ljudskega odbora občine. Res je taka potrditev statuta po republiških .izvršnih svetih upravičena, dokler se in ako se ti statuti omejujejo na prenašanje posameznih zadev iz pristojnosti okraja v pristojnost občinskega ljudskega odbora. Medtem pa bo za statute, ki nai izvrše in potrdijo ustanoyitev komun in skupnosti komun, namreč novih občin in okrajev, potrebno, da se obravnavajo v republiških ljudskih skupščinah in da potrjujejo te statute najviŠia predstavništva ljudskih republik. Razlogi so očitni. Prvič, ako govorimo družbeno politično, bodo ti statuti v gotovem smislu napravili velik skok od krajevne samouprave v samoupravne socialistične komune. — Drugič, v pravnem smislu, čeprav so konkretni splošni predpisi, bodo novi statuti v vrsti zadev neizogibno izpremenili naše splošne predpise pa tudi zakone, tako da more samo zakonodajno predstavništvo izreči soglasje. Res je potrebno poudariti, da ta nova vloga statuta ne more preosnovati statutov v zakone ali nadzakon-i-ta dejanja. Za novosti, ki jih bo statut vseboval in ki bodo pomenile znaten umik od posameznih naših zakonov, bodo morale zvezna ljudska skupščina in republiške ljudske skupščine neizogibno izvršiti prej ustrezne izpremembe v posameznih zakonih, oziroma določiti pooblastila za republiške ljudske skupščine oziroma okrajne ljudske odbore, kakršne izpremembe morejo izvesti v statutih.
Prva izmed teh izprememb se tiče koncepcije statuta. Dosedanji naši statuti so se razumevali kot organizacijsko-poslovna dejanja in so bili nameravani kot statuti ljudskih odborov samih. Ta koncepcija srajura je danes povsem prekoračena. More se s polno pravico govoriti, da ie bila tesna tudi za same prejšnje statute. Za pravno okrepitev in fiksiranje komun ter skupnosti komun so potrebni njihovi statuti: ne statuti ljudskih odborov, temveč statuti okrajev, mest in občin. Samo taka koncepcija statutov möge pravno izraziti vsestranskost preosnove iz krajevne samouprave v samoupravne komunalne socialistične celote. Statut mora izraziti komuno in skupnost komun, oziroma določiti nji-
okraja neizogibno vsebovati osnovne določbe o komunah, t. j. o mestu in občinah na področju okraja in njihovih osnovnih funkcijah. Statut mesta, v katerem bodo občine, naj vsebuje določbe o ljudskih odborih občin in o njihovi pristojnosti. Statut občin, na katerih področju je več krajev in vasi, mora vsebovati določbe o ustanavljanju posebnih organov ljudskega samoupravijanja v krajih in vaseh in o njihovem delokrogu. To vse dovoli dokazuje, da se vsebina bodočih statutov komunalnih skupnosti neizogibno izpreminja in da se več ne more govoriti o statutih ljudskih odborov kot organov oblasti.
II.
Videli smo, kakšne statute je treba sprejeti; potrebno je samo ugotoviti, kateri statut prihaja v poštev za pravno zgraditev komunalnih skupnosti. Trije osnovni statuti so izven vsakega spora. Prvi in osnovni je statut občine. Vsaka nova občina mora imeti svoj statut. Občinski statut bo obenem tudi statut onih organov ljudskega samoupravljanja in občinske samouprave, ki se bodo ustanovili v posameznih krajih oziroma vaseh na področju občine. Ti dve telesi, ki ju moramo sedaj začasno imenovati krajevni
Statut okraja bi moral vsebovati tale poglavja: 1. splošne določbe, 2. pravice in dolžnosti ljudskega odbora okraja, 3. ljudski odbor in njegov sestav, 4. sveti in druga kolegialna telesa, 5. organi uprave, ustanove strokovne službe in uslužbenci (administracija) ljudskega odbora, 6. posebni organi okVaja, 7. kontrola in neposredno sodelovanje državljanov pri delu ljudskega odbora okraja, 8. prehodne in zaključne določbe.
V	prvem poglavju bi statut določal ime in področje okraja. Zatem bi določil splošne značilnosti okraja kot skupnost: komun ter občin in mest kot osnovnih teri-torialno-polkičnih enot in socialističnih samoupravnih komun. Na podlagi teh splošnih značilnosti, bi se določile pravice in dolžnosti komun, kakor tudi pravice in dolžnosti okraja. V tem pogledu b: našle svoje mesto tudi splošne določbe o odnosih ljudskega odbora okraja in ljudskih odborov na njegovem področju, kakor tudi o občinskih ljudskih odbor.h v sestavu mesta in o krajevnih (vaških) odborih na področju posameznih občin. Pomen tega poglavja je osrednji. To poglavje je načelna osnova ne samo za izdelavo statuta okraja, temveč tudi za statute komun. Bistvena novost in osrednji pomen tega poglavja sta v tem, da se mora v njem načelno čisto, jedrnato in pravno določeno izraziti, da so komune ne samo osnovne, družbene in politične skupnosti, temelj družbene in politične ureditve države, temveč, da dajejo podlago in pogoje za izpremembe »države v klasičnem smislu na postopno preraščanje države v komuno, namreč v novo politično obliko organizacije socialistične družbe.
V	poglavju »Pravice in dolžnosti« ljudskega odbora okraja se določa splošna pristojnost tega ljudskega odbora, njegovi dohodki in odnosi do ljudskih odborov komun. Največjo novost in pomen
in vaški odbori (sveti), nimata svojih posebnih statutov. Statut mesta ustreza po pravilu statuta občine, ker je tudi mesto ena izmed najbolj razvitih občin, komuna. Statuti mesta morejo biti trojni. Prvi in najbolj enostaven je statut onega mesta, na čigar področju ne bo občin. Takih mest bo največ v naši državi. Ako pa so na področju mesta občine, mora vsebovati statut mesta določbe o ustanavljanju občin, kakor tudi o pristojnosti ljudskih odborov občin v sestavu mesta (ako bomo te odbore tako še nadalje imenovali, za kar ni ovire). Največji del teh mest bo v sestavu novih okrajev. Med tem pa bodo največja naša mesta (Beograd, Zagreb in bržkone tudi Ljubljana) izločena iz bodočih okrajev. Tretjo varianto mestnih statutov bodo odobravala ta mesta. Bistvena značilnost teh statutov je razvidna iz tega, da bodo izvajali nad ljudskimi odbori teh mest ustrezne nadzorne pravice glede zakonitosti neposredno republiški organi oblasti. Prav tako je gotovo, da morejo tudi sami občinski ljudski odbori v teh mestih imeti nekoliko širšo pristojnost kakor oni
v drugih mestih, kakor tudi to, •da bo neizogibno notranja organizacija ljudskih odborov naših največjih mest najbolj razvita. Iz tega je razvidno, da ni potrebe, da bi se sprejemali statuti občinskih ljudskih odborov v sestavu mest. Toda to se ne tiče občin, ki bodo res na širšem področju mest (tako imenovane zunanje občine), ki pa bodo obdržale položaj samostojnih komun (kakor so tud: komune na popročju okra;a). Zato je potrebno, da naprav: statut mesta razliko med občinskim: ljudskim: odbori na ožjem področju mesta (»metropolitanski občinski odbori«) in ! brdskim: odbori na širšem področju mesta, namreč ljudskimi odbori, ki se ustanavljajo v samostojnih občinah. Prsti so nižji organi komunalne občinske uprave, drugi pa so osnovni organi lastne komunalne, občinske samouprave.
Četudi bo obstojala in obstoji razlika med 'posameznimi statuti mest, pa tudi posameznim: statuti občin, je gotovo, da sta najbolj važna in najbolj značilna dva statuta: statut okraja oziroma skupnost: komun, in statut občine oziroma komune. V bistvu je statut mesta statut komune z določenimi posebnostmi, o katerih smo govoril: prej.
predstavlja vprašanje tako imenovane splošne pristojnosti, ki jo obsega prvi oddelek tega poglavja. Jasno je, da se nit: v tem statutu a tud: v nobenem drugem statutu ne more podat: pregled poslov, ki jih opravlja ljudski odbor. Posle oziroma pristojnost ljudskega odbora določajo zakon: in drug: na podlagi zakonov izdan: predpisi. Statut vsebuje določbe o splošni pristojnosti, namreč o funkcijah ljudskega odbora okraja, ki izvirajo iz pravic in dolžnosti okraja kot skupnosti komun, ki opravlja posle skupnega interesa, namreč one, s katerim: se zagotavlja enotnost socialističnega družbenega in političnega reda ter enotnost državnega sistema. V tem oddelku je določba, po kateri prehajajo zaradi uresničenja koncepcije o občini kot osnovni družbeni in politični celici socialistične demokracije vsi dosedanji posli iz pristojnosti ljudskega odbora okraja v pristojnost občinskega ljudskega odbora, razen onih, ki so zaradi izvrševanja funkcij okraja pridržani v statutu v korist ljudskega odbora okraja. Za sedaj prevladuje mnenje, da bi morali biti t: posl: izrecno in točno našteti v odločbi, k: bo priloga (aneks) statuta okraja. V zvez: s tem je pomemben tudi drug: oddelek o dohodkih okraja, v čigar določbah se bo pokazalo, da prehaja največji del dosedanjih virov dohodkov v občino.
Tretje, četrto in peto poglavje tega statuta se bavi z organizacijo in poslovanjem ljudskega odbora, pri čemer nista mišljena samo organizacija in delo obeh domov okrajnega ljudskega odbora, temveč tudi svetov in drugih upravnih organov ter ustanov v sestavu ljudskega odbora. Poglavje,,ki se imenuje »Posebni organi okraja« je posvečeno sodniku in svetu za prekrške (to'drugo bi se moralo šele ustanoviti), kakor tudi disciplinskemu sodišču okraja, ki naj bi bilo skupno disciplinsko sodišče za vse uslužbence na področju okraja. Poglavje o kontrol: in neposrednem sodelovanju državljanov pri delu ljudskega odbora okraja, vsebuje določbe o zborih volivcev, referendumu, svetih fn komisijah državljanov.
Notranja ’sistematika statuta komune (občine in mesta) se bistveno ne razlikuje od sistematike statuta okraja. V prvem poglavju se določa struktura komune in njene osnovne funkcije. Drugo poglavje obravnava pravice in dolž-
•	?
f	Bralci »Slovenskega poročevalca«, pozor!	|
:	V jutrišnji, nedeljski številki našega dnevnika j
*	bomo objavili izid žrebanja 1. id 2. nagradnega natečaja	:
■	»ŠTAJERSKA v BORBI« s imeni izžrebancev in' na-	;
?	gradami.	*
!	Na 1. nagradni natečaj smo prejeli 1492 odgovorov, ;
:	na 2 nagradni natečaj pa 1297 odgovorov.	:
•	•
•	Oskrbite si jutrišnjo, nedeljsko številko »Sloven- ;
:	skega poročevalca«!	j
*
••••*•
Kakšna ie vsebina teh osnovnih statutov?
in homun
nosti ljudskega odbora občine. Ostala poglavja obsegajo dejansko glede na funkcije komune ista vprašanja, ki jih vsebujejo tudi ustrezna poglavja okrajnega statuta. Edina značilna novost je poglavje v statutu občine o »krajevnih (vaških) odborih« oziroma poglavja v mestnem statutu o »ljudskih odborih občin« v sestavu mesta. Ta poglavja naj bi uredila vrsto novih vprašanj, zlasti v poglavju krajevnih odborov (svetov). Tu so med drugim tudi tale vprašanja: sestav in volitev, delokrog in’ .pooblastila ter način dela krajevnega odbora (sveta).
Na koncu je potrebno poudariti pomen »prehodnih in zaključnih določb«, s katerimi naj se uredi ves zapleteni problem prehoda iz dosedanjega sistema ljudskih odborov v novi.
Taka vsebina statuta okraja in občine je bila obravnavana in oD-delana v prvih načrtih za te stanite, ki so bili izdelan: nedavno v zveznem izvršnem svetu.
Izdelava prvih načrtov statutov bodočih okrajev in občin je pomemben za diskusijo o problemu komun in za realno oceno možnosti ter oblik njihove zgraditve v posameznih krajih naše države. Ne glede na to, da so to prvi in neizogibno še ne povsem izdelani akti, v nekaterih zadevah celo nesigurni, ,pa tudi površni in napačni, bodo prinesli jasnejše .in čvrstejše predstave, bolj določeno orientacijo in občutek daljnosežno-sti in vsestranosri problemov ustanavljanja novih občin in okrajev. Toda ti prvi načrti statutov zahtevajo, da se razpravljanje o njih in sploh o konkretnem procesu graditve komunalnih skupnost: prenese z vsesplošnega in pogosto abstraktnega ter površnega plana na konkretne, diskusije na sestankih v .političnih in družbenih o--ganieacijah, kakor tudi na sestankih strokovnjakov in delavcev v posameznih področjih uprave, v družbenih ustanovah in drugih službah, ki delujejo v občinah m okrajih. Ta vsestranska konkretna, odkrita in realna diskusija je neobhodno potrebna tako za izdelavo trajnih in boljših načrtov o komunah in skupnostih komun, kakor tudi zaradi globokejšega, bolj načelnega in političnega razumevanja ter določanja novih poti organizacije in razvoja socialistične demokracije v Jugoslaviji.
Ha Ebojovenju v Jaršah je govsrii Torno Brejo
V četrtek popoldne je bilo v tovarni Induplati — Jarše veliko zborovanje, ki se ga je polnoštevilno udeležilo delavstvo obeh izmen. Na zborovanju je govoril zvezni ljudski poslanec tov. Tomo Brejc o tržaškem sporazumu, komunah in nekaterih gospodarskih problemih.
Veliki nadrli jeseniških kovinarjev
Za začetek 3.6 milijard din kredita —rZa vse gradnje do leta 1960 12 milijard din — Naftovod iz Lendave naj bi zagotovi! rezerve goriva — Nad 500 stanovanj samo za kovinarje do leta 1980
Jesenice, 15. okt. Na Jesenicah so razpravljali o nadaljnjih 11 milijardnih investicijah, s katerimi bodo povečali kvalitetno proizvodnjo do leta 1960 za 150 %.
Na VII. zasedanju Centralnega delavskega sveta je podal osnovno poročilo o perspektivnih investicijah do leta 1950 v železarni Jesenice tehnični direktor inž. Konstantin Rebek. Njegova izvajanja so dopolnili glavni direktor Viktor Ropret, pomočnik tehničnega direktorja tov. Homovec in ostaličlani centralnega delavskega sveta. O načinu finansiranja teh investicij je govoril šef kapitalne izgradnje inž. Gostiša.
V zadnjih letih je kovinarski kolektiv vložil že nad 8 milijard v izgradnjo in opremo nujno potrebnih obratov. Od leta 1940 do danes se je kvalitetna proizvodnja povečala za 50%. Življenje in velike potrebe pa silijo železarje še vedno k novim in novim gradnjam, prvenstveno ključnih težkih metalurških obratov. Izpopolniti morajo naprave v plavžih in v rudnem dvoru, izgraditi morajo nove čistilce plavžnega plina, za 95 metrov morajo povečati jeklarno in zgraditi nove Siemens-Martinove peči in eiektro-peči. Vzporedno s temi obrati bodo morali povečati, mehanizirati, modernizirati in elektrificirati valjarne. Za najbolj nujna dela so najeli posojilo v višini 3 milijard 663 milijonov dinarjev. Ko bodo ti objekti dograjeni, se bo proizvodnja povečala za 80% napram oni, ki je bila dosežena v železarni leta 1940. Da bo železarski kolektiv kot doslej uspeval, se mera boriti za kvalitetno proizvodnjo. Železarna bo morala povečati in modernizirati številne obrate, kjer se izdelujejo končni izdelki, od katerih je v veliki meri odvisna lahka predelovalna industrija. Poiskati in izkoristiti morajo vse neizkoriščene in skrite rezerve, uvajati morajo nove delovne in tehnološke procese, odstranjevati morajo ozka gria, na ruševinah starih, neekonomičnih obratov pa morajo zgraditi nove, rentabilne obrate. Za dograditev ključnih obratov, ki naj bi bili zgrajeni do leta 1960, potrebuje kolektiv skoraj 12
milijard dinarjev. Tedaj se bo proizvodnja dvignila za 150% napram 1940.
Kovinarji se bodo borili za dosego teh načrtov in bodo znali na vseh mestih in forumih tolmačiti potrebo po teh nujnih investicijah. Stopnjevali bodo varčevanje s pogonskimi silami, zgradili bodo nove vodne in parne centrale, zgradili bodo predor skozi Možakljo do Radovine, kjer bodo dobili najboljše vire za kritično stanje hladilne vode, ki je na Jesenicah občutno primanjkuje. Zaradi pomanjkanja kvalitetnega premoga (trboveljski vsebuje pTeveč kvarnega žvepla) bodo začeli za plinske generatorje uporabljati velenjski lignit, prav tako pa tudi nafto za Siemens-Martino-ve peči. Iz rentabilitetnih razlogov bodo skušaii zgraditi naftovod od Lendave do Jesenic, da si zagotove nujno potrebne rezerve goriva. Na Jesenicah bodo uredili tudi ranžirni kolodvor ter ga povezali z normalnim tirom z valjarnami na Javorniku.
Zasedanje centralnega delavskega sveta je bilo izredno velikega pomena za nadaljnji razvoj in napredek kolektiva. Razprava je bila živahna in plodna. Člani centralnega delavskega sveta so opozorili na potrebo primerne zaposlitve za invalide deda in vojne invalide ter nezaposleno žensko delovno silo. V okviru novo nastajajoče jeseniške komune naj se ustanove male uslužnostne obrtne delavnice. Na Jesenicah je mnogo kvalitetnih odpadkov, iz katerih hi se lahko izdelovala drobna lesena in kovinska galanterija. Posebno priporočljivo in rentabilno bi bilo izdelovanje cementa ter lahke opeke iz neizkoriščene odpadne žlindre. Taka podjetja bi lahko zaposlila veliko delovne sile in bi bila nadvse rentabilna.
Ce bodo hoteli na Jesenicah doseči te naloge, bc-do morali v večji meri poskrbeti za strokovno vzgojo mladih kovinarskih kadrov. Do leta I960 bodo zgradili nad 500 stanovanj in drugih stavb. Za to je predviden kredit v višini 2 milijard dinarjev.
Proti koncu zasedanja je predsednik upravnega odbora tov.
ŠESTA SEJA LJUDSKEGA ODBORA CELJA
Uäianovifev komunalnega nadzorstva
Zaradi dopolnilnih plač ss pojavlja »kupovanje« terapevtov — Sklop o ustanovitvi Radia - Colje kot zavoda s samostojnim finansiranjem
v
pod
četrtek dopoldne je bila vodstvom predsednika ljudskega odbora celjske mestne občine Fedorja Gradišnika šesta redna seja ljudskih odbornikov. Med odloki, kš jih je ljudski odbor sprejel, je vsekakor pomemben odlok o ustanovitvi mestnega komunalnega nadzonstva. Namesto predvidene mestne straže se je s tem ustanovilo 13 člansEto nadzorstvo, ki bo skrbelo za pravilno izvajanje ljudskega odbora, pazilo na javne nasade in parke itd. Člani komunalnega nadzorstva bodo nosili posebne službene obleke (ne uniforme), ki bodo enotne :n opremljene z znaki nadzorstva.
Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih prostorov dovoljuje tudi zasebnim gospodinjstvom izdajati v turistični sezoni tujske sobe in sicer takrat, kadar ni v hotelih nobeno ležišče več prosto. Tujske sobe v zasebnih gospodinjstvih morajo biti pravilno pripravljene. •
Iz poročila komisije za dodeljevanje investicijskih kreditov je bilo razvidno, da je bilo doslej iz mestnega krditnega sklada odobrenih 129 milijonov investicijskih kreditov in to samo gospodarskim organizacijam. Vse kaže, da se bo mestni kreditni sklad v letošnjem letu- še povečal za okoli 60 milijonov din.
V razpravi o potrjevanju jamstvenih izjav se je pokazalo. da je izguba okoli 15 milijonov v Tovarni sadnih sokov nastala v lanskem letu predvsem zaradi nepravilnega vodenja podjetja ter malomarnega odnosa do premoženja. Ker bi ta izguba negativno vplivala na preosmovano in sedaj dobroidoče podjetje, je ljudski odbor potrdil jamstveno izjavo, vendar s pristavkom, da se vodilno osebje podjetja, ki je laaii zakrivilo izgubo,
preda v postopek javnemu tožilcu.
Poleg ostalega je ljudski odbor potrdil jamstveno izjavo Za 100 milijonov din železnici, ki ji je ta denar potreben za začetek del pri ureditvi celj-tkega železniškega vozlišča.
Poročilo predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko tov. Trofenika so ljudski odborniki z odobravanjem sprejeli, saj je ugotovilo splošno znižanje cen za drugo polletje v zdravstvennih ustanovah. Znižanje cen je bilo mogoče doseči le zaradi znatnega povečanja zdravstvenih storitev v prvih šestih mesecih tekočega leta. Primanjkljaj je le v javni zobni polikliniki. Ker so bili ljudski odborniki mnenja, da poslovanje in nekateri odnosi na polikliniki niso najbolje urejeni, so naročili pristojnemu svetu, naj imenuje komisijo, ki bo preiskala tamkajšnje razmere. V razpravi o poslovanju in zlasti o kadrovskih težavah na zobni polikliniki pa se je odprlo še drugo vprašanje, namreč, da povzročajo dopolnilne plače le trgovska kupovanje terapevtov. ki najprej pristanejo na službovanje, a dane obljube ne drže, češ da jim nudi ta in ta ljudski odbor večjo dopolnilno plačo.
Po poročilu komisije za volitve in imenovanja je predsednik ljudskega odbora tov. Gradišnik sporočil odbornikom. da je ljudski odbor spričo splošnega pomanjkanja stanovanj sprejel obveznost nadaljevati z lastnimi sredstvi nedokončana stanovanja bloka Cinkarne in to na vogalu Levstikove in Vrhunčeve ulice ter enega bloka v Malgajevi ulici. Po pogodbi bodo vložena sredstva Cinkarne in ljudskega odbora ključ za razdelitev stanovanj med obema ’’investitorjema.
Proti koncu seje je ljudski odbor sprejel še sklep o usta-
novitvi Radia — Celje, ki bo zavod s samostojnim finansiranjem. Hkrati s tem je sprejel še načrt, da se provizorična relejna oddajna postaja v prihodnjem letu zamenja z novo 500W, s čemer bo omogočeno, da bo Radio Celje služil predvsem potrebam celjske in savinjske komune. Zaenkrat ima Radio Celje svoje govorne oddaje na valu 202 m od 14.30 do 14.45 ure.	M. B.
Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, prababica, teta in tašča
MARIJA MOHAR vdova brivskega mojstra
Fo?reb naše drage mame bo v nedeljo popoldan ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na 2alah.
Žalujoče družine: Mohar, Gorjanc, Leder, Knežević in Stelcer.
Ljubljana, 15. okt. 1954.
Naznanjamo žalostno vest, da je po težki bolezni 15. t. m preminul	'
STANKO COK
Pogreb bo v Kopru v nedeljo, 17. t. m. ob 15. uri.
2alujoči: soproga, otroci, bratje ln sestre ter ostalo sorodstvo.
* Koper, Košana, Split, Zagreb, Sarajevo, Trst, Buenos Aires.
Pintar sporočil veselo vest, da je okrajni zbor proizvajalcev pozitivno ocenil prizadevanje članov kolektiva in ugotovil aktivno bilanco v prvem polletju. Zato je upravni odbor na svoji 27. redni seji 12. t. m. sklenil predlagati centralnemu delavskemu svetu, da se iz sklada za prosto razpolaganje odobri izplačilo enomesečne tarifne postavke vsem članom kolektiva. Člani centralnega delavskega sveta so z odobravanjem sprejeli to ugotovitev in osvojili predlog upravnega odbora. Izplačilo je namenjeno za nabavo nujno potrebne zimnice in naj se izplača takoj.
Predsednik centralnega delavskega sveta tov. Smolej je opozoril navzoče člane ljudskega odbora mestne občine Jesenice, naj v svojem delokrogu in v mestni trgovski mreži poostri nadzor nad cenami. Tiste, ki bi neupravičeno dvigali cene, naj zadene stroga kazen. Člani centralnega delavskega sveta so ob zaključku obljubili, da bodo sklepe in perspektivni plan gradnje vestno prenesli na vse člane kolektiva.	U. 2.
Vse jim oHde prav
Tolminski okraj, zlasti nekateri njegovi predeli, so prometno zelo odročni. Nekaterim trgovskim podjetjem in kmetijskim zadrugam je treba dovažati živila in druge vsakdanje potrebščine s kamioni tudi 30 km daleč in še več. Zato je v takih krajih marsikaj seveda dražje in človek bi utemeljeno pričakoval, da si bo od-. govorno osebje v trgovski mreži še posebej prizadevalo, da bi bili ti dodatni stroški čim nižji. Pa ni tako. T o posebno okoliščino nekatere kmetijske zadruge in trgovska podjetja celo izkoriščajo in navijajo ceno moki. Razlika med dejansko ceno prevoza in tisto, ki so jo nekatera podjetja izračunala, znaša od 50 par do enega dinarja. Samo po sebi to ni mnogo, vendar ni zaradi tega špekulacija — drugače tega ni mogoče imenovati — nič manjša. — Pri kruhu je znašala razlika celo do 2 dinarja; za toliko so ga nekaterim potrošnikom draže zaračunavali, kakor je bilo začasno določeno z uredbo o cenah moke in mlevskih izdelkov. V 14 ugotovljenih primerih so bili potrošniki oškodovani za več kakor 153.0C0 dinarjev. Ta znesek so morala prizadeta podjetja odvesti v okrajni proračun in samo zato, ker prekrški niso bili storjeni zlonamerno oziroma so bili storjeni zaradi premajhne poučenosti, pristojni organi niso uvedli postopka. Za prvič so se zadovoljili z že navedeno odvedbo presežnega dohodka v proračun in s strogim opominom. Krivce je to gotovo izučilo, da nima smisla navijati cene živilom, ker do špekulantska ustvarjenega dohodka tako nimajo pravice.
Zaradi zelo številnih posrednikov so na Tolminskem tudi cene nekaterih vrst*sadja mnogo previsoke. Grozdje se n. pr. prodam v Tolminu kar za 125(i!i> draže, kakor dobi zanj kmet na Goriškem. Posebno pozornost pa je zbudil nedavno med ljudmi direktor nekega gostinskega podjetja, ki je imel nekje na Vipavskem pravo pravcato tovarno vina, v kateri je izdeloval vino iz sladkorja in vode. V enem mesecu je »proizvedel« kar okrog 20 hi. O milijonski malverzaciji, za katero gre, bo v kratkem ì^'cklo svojo sodbo pristojno sodišče. -t.
Termoelektrarna
Konjščina v rednem pogonu
Zagreb, 15. okt. Velika termoelektrarna v Konjščini bo začela jutri redno obratovati-Slovesna vključitev te velike termoelektrarne v elektroenergetski sistem Hrvatske in Slovenije bo v Konjščini. S tem bo elektroenergetski sistem pridobil novo mečno ter-mocentralo, ki bo dajala letno 150 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Upravni odbor in kolektiv Zidarskega podjetja Šentvid - Ljubljana, Fodgora 35, sporoča, da nas je zapustil po kratki in mučni bolezni naš dobri in vestni upravnik, tovariš
Hšlcmj Habjan
katerega bomo ohranil: v lepem spominu.
Pogreb bo dne 17. oktobra ob 15.30 uri izpred njegovega doma Šentvid - Podgora 35.
Šentvid. 15. oktobra 1954.
Upravni odbor in kolektiv Zidarskega podjetja Šentvid
4fc*\wm


MRQÈU
dogo etov
Indija in Kitajska
Ko diplomatski krogi v New K .kiju poudarjajo, da smatrajo tedanje potovanje predsednika » de ]awabarlala Nehruja na Ki-:.:;>ko, kjer se bo sestal z Mao C Tangom in Ču En Lajem, za .najpomembnejši dogodek v njegovi politični karieri*, potem \ :jo za taksno trditev najbrž radostne dokaze. Nehrujevo po-:anje v Peking je toliko po-r meji s, ker se namerava na svasati ustaviti najprej v Rangunu, k-cr se bo sestal s predsednikom ide U Nujem, nato v Hanoju, :t ga bo sprejel Ho Ši Minh;
n.i povratku domov pa namerava Kehr» obiskati se Saigon in pre-s: 'nico Kambodže.
le po tem razporedu potovanja L:':ko vidimo, da gre za veliko kot samo za »vljudnostni c’ .’k* kitajskemu glavnemu me-: Nehru gre na pot s poslan-■ tvorni da z neposrednimi stiki z tvnimi osebnostmi v sedanji : • utrdi odnose med azijskimi
-	-.-odi in omogoči lažje razume-• ■:-e med sorodnimi ljudstvi, ki
::jo približno isto in ki so zgo-' tinsko in zemljepisno bolj ali
r.-.-tj navezani drug na drugega.
le večkrat je Nehru v svojih :-manjepolitičnih pregledih omeri:1. samo štiri velesile, pri čemer : mislil, da so v današnjih raz-r ■: ah v Drvi vrsti poklicane naj-’■ :ie države, da s svojim igieni pokažejo pot tudi manjšim
i-.rodom in državam. S štirimi > Tediami« pa je Nehru mislil na i ietsko zvezo in ZDA ter na . • oko in Indijo. Po Nehrujevi '-.tieni koncepciji »Azija — Arijcem* naj bi Peking in New T 'hi sporazumno prevzela vod-: j v azijski politiki, pri čemer morala otresti vpliva, ki - : z Zahoda, se pravi tako Kashingtona kot iz Moskve, niška in Indija sta danes ve-samo po številu prebivalstva " v'ska s 600 milijoni in Indi-: 360 milijoni ljudi!), toda vsak n bolj je mogoče občutiti vpliv
-	■ h teženj in politike na edotti svetovno situacijo.
Večkrat je bilo slišati, da se tudi razmere v Aziji razvijajo v tekmi med dvema sistemoma — med sistemom, ki ga ima Kitajska, in med sistemom, ki velja v Indiji. Dejstvo je, da se obe državi borita za ugled med nepreglednimi
Zavezništvo tržaških komlnformovcev in fašistov
M O ¥ I C E ¥ S E I K I
proti vsakemu zboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Italijo
c - 'skirni množicami in da teče njima tekmovanje, kajti po-■' v obeh državah je precej '.oben in obe se trudita, da bi p~ej pokazali uspehe svojega -vdevanja. Vse pa kaže, da ■ ' Indijo in Kitajsko (razen o--da za spora okrog zasedbe Tibeta) ni bilo »hladnega spora». • : da tud: v bodoče ni pričakovati kakršne koli zaostritve, pač pa miroljubno sodelovanje.
Sedanja Nehrujeva pot v Pe-■:;ng naj bi dala nove smernice temu sodelovanjki zna v bodočem razvoju obeh držav, kakor tudi vsega azijskega jugovzhoda — odigrati pomembno vlogo.
30,000 volilnih shodov
V	nedeljo bodo v Vzhodni Nemčiji volili poslance državne ljudske skupščine člane e . rajnih odborov. Na te volitve se že dolgo pripravljajo in časopisje navaja, da je bilo že okoli 30.000 sestankov in sej volivcev. V vseh 14 volil-n.h okrožjih Vzhodne Nemčije je bilo mnogo zborovanj tudi še potem, ko je bila sestavljena enotna kandidatna lista. V vseh volilnih okrožjih je bila kandidatna lista soglasno potrjena-
V	tisku sovjetske cone so objavljena imena 328 kandidatov za državno ljudsko skupščino. Med temi kandidati je 72 predstavnikov Enotne so-cclistične stranke Nemčije (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands), medtem ko so 56 kadidatov izbirali, kakor je rečeno v uradnih objavah, iz meščanskih strank, ki lojalno sodelujejo pri vodstvu države.
Zanimiva je lista kandidatov, ker je iz nje razvidno, da so voditelji SED izbirali kandidate iz tako imenovanih meščanskih strank predvsem iz vrst intelektualcev, zlasti pa »napredne« duhovščine. To izbiro je napovedal že pred tedni namestnik ministrskega predsednika Nuschke, ki je v vladi sovjetske cone najvažnejši predstavnik Krščansko-demokratske unije (CDU). Nuschke je opremil ta režimski voltini razglas z navlako frazeologije svoje stranke.
Med volilno agitacijo je per sebno pomemben govor glavnega sekretarja SED Ulbrichta, v Leipzigu, ki je pozival k hr jalnemu sodelovanju tudi nekdanje pristaše nacizma ter poudarjal, da bo po sedanjih volitvah Vlada Vzhodne Nemčije v polni meri upoštevala tudi težnje tistih krogov, ki so doslej stali ob strani in ki jih še nihče ni -oridobival za lojalno sodelovanja.
Trst, 15. okt. (Tanjug). Zmeda med tržaškimi kominformovci ob sporočilu sovjetske vlade v Varnostnem svetu, da sprejema na znanje sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja, je postala danes popolnoma očividna v članku, ki ga je milanska izdaja njihovega glasila »Unita« objavila na tržaški strani. Ta članek, ki po načinu pisanja ne dopušča dvoma, da ga je napisal sam kominformovski šef Viđali, mrgoli protislovij. Članek na nekem mestu »pozdravlja korak Sovjetske zveze, ki se popolnoma ujema z njeno politiko popuščanja v mednarodni napetosti,« samo nekaj vrst pred tem pa trdi, da sporočilo Višinskega »ne preklicuje dosedanjega sovjetskega stališča glede tržaškega vprašanja in ne osvaja sklenjenega sporazuma.« Trdi tudi, da kominformovci niso spremenili svojega stališča o tržaškem vprašanju, vendar pa članek ne omenja več, da še vedno zahtevajo izvedbo Svobodnega tržaškega ozemlja, kar so delali prav do včeraj.
Opazili so, da niti znani kominformovski agitatorji in funkcionarji niso mogli razložiti sovjetskega priznanja. Med člani kominformovskih strank je vzbudilo nezadovoljstvo zlasti dejstvo, da je »Unita« zamolčala pismo Višinskega.
Ta zmeda je predmet daviš-njih kometarjev lokalnih časopisov. »Corriera di Trieste« piše, da se je tukajšnje kominfor-movsko vodstvo znašlo v položaju. da nikakor ne more opravičiti dosedanje histerične gonje proti slehernemu jugoslovansko - italijanskemu sporazumu o Trstu. »Kar je najhuje,« piše časopis, »to so boleče posledice takega načina in vedenja, če ne bi bilo tržaško prebivalstvo razdeljeno zaradi notranjih borb in nezanesljive politike Vidalija, bi bilo lahko z mnogo večjo odločnostjo in močjo branilo svoje pravice in svoje gospodarstvo.«
»Primorski dnevnik« je davi ugotovil, da so se sedaj popolnoma odkrile vse laži, ki so jih VidaJijevci širili o sporazumu glede Trsta. Kot drugi časopisi, opisuje tudi »Primorski dnevnik« splošno zmedo tudi med italijanskimi kominformovskimi voditelji, ki je prišla do izraza včeraj v rimskem parlamentu.
V tukajšnjih demokratičnih političnih krogih prevladuje mnenje, da so ostali italijanski fašisti edini zavezniki komin-formovcev v nasprotovanju vsakemu zboljšanju zvez med Jugoslavijo in Italijo.
Trst, 15. okt. Do včeraj so kominformovci prikazovali tržaški sporazum kot akt, ki bo povečal napetost v svetu in poglobil nasprotja med Italijo in Jugoslavijo ter kot najslabšo rešitev tržaškega vprašanja. V eni izmed resolucij, ki jih je izdal Viđali jev CK, so trdili, da sta rimska in beograjska vlada podpisali sporazum z edinim ciljem, da bi izpopolnili napadalne načrte v tem delu Evrope. Viđali in njegovi pomagači so se širo-koustili, da Sovjetska zveza ne bo sprejela »sramotnega
Bn’ansha delegacija v ZSSR
Moskva, 15. okt. (Reuter). Predsednik sovjetske vlade Malenkov bo jutri dopoldne sprejel britansko parlamentarno delegacijo pod vodstvom lorda Coleraina. Delegacija je na 16-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi in bo jutri odpotovala z letalom v Helsinki-
sporazuma«, ker je naperjen preti Sovjetski zvezi in so ga označevali kot delo »ameriškega imperializma«. Storili so vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečili direkten italijansko-jugoslovanski sporazum ter da bi čimbolj zaostrili odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Toda čez noč je postalo, kar je bilo včeraj črno, danes že belo. V današnji »Unita« so se v zmedenem in nejasnem članku začeli opravičevati: »Obsodili so nas, da nočemo dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter da zaostrujemo in razpihujemo sovraštvo«, toda v drugem članku na isti strani pa že demantirajo, kar so napisali v prejšnjem in nadaljujejo z nacionalistično
hujskaško propagando. Hujskajo »o ukradenih hišah«, pišejo o »žrtvah barantanja«, s katerimi sta izrazila vso svojo solidarnost tudi dva kominformovska senatorja iz Rima, ki hodita po slovenskih vaseh, ki bodo priključene Jugoslaviju
Kaj je resnica, se sprašujejo sedaj ljudje. Ce je bil tržaški sporazum za kominformovce še včeraj nevaren za mir, zakaj danes ni več? Včeraj so še pozivali v boj proti sporazumu, ker ogroža mir, danes pa pozivajo v borbo za spoštovanje sporazuma, ker utrjuje mir. Kar so govorili kominformovci včeraj, so prekli* cali danes, in tako se podira v Trstu zgrädba laži in klevet, s katero kominformovci žele zamegliti delovnemu ljudstvu socialistične perspektive.
S. L.
SEDAJ JE ČAS
Mnenje goriških gospodarstvenikov
Trst, 15. okt- (Tanjug). Po vesteh iz Gorice je sporazum o rešitvi tržaškega vprašanj» še vedno predmet ugodnih komentarjev med tamkajšnjimi gospodarstveniki. V teh krogih sodijo, da je sedaj najpri-mernejši trenutek da se kra-
Sporači’o vietnamskih generalov
Sajgon, 15. okt. (AFP) Generali Ngujen Van Ksuan, Ngujen Van Hin in Van Vijen so danes v posebnem sporočilu izrazili solidarnost glede udeležbe v bodoči vladi, ki jo bo sestavil Ngo Din Dien. V sporočilu, ki ga je v imenu vseh treh podpisal general Ksuan, pravijo, da so se, ko so dobili navodila od Bao Daj a glede sestave vlade narodne enotnosti, odločili ohraniti »dostojanstvo in discipliniranost ter počakati na stališče predsednika vlade.« To čakanje se je sicer navzlic navodilom Bao Daja o nagli rešitvi precej za-
jevne oblasti pobrigajo za razširitev trgovinske zamenjave med Goriško pokrajino in Ljudsko republiko Slovenijo, ki je bila uvedena z videmskim sporazumom-
Ukrepe za povečanje zamenjave s sosednimi jugoslovanskimi krati imajo med gori-škimi gospodarstveniki za toliko bolj nujne in neodložljive, ker se odpirajo večje perspektive, da bo dobil Trst po podpisu tržaškega sporazuma važnejšo vlogo v jugoslovan-sko-italijanski zamenjavi. Ko se bo Trst prilagodil novemu položaju, se utegne goriško gospodarstvo naenkrat znajti v ozadju in morda ne bo moglo v zadostni meri izkoristiti možnosti, ki jih bo prinesel razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Diplomatska kronika
New York, 15- okt. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in stalni predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih dr. Jože, Brilej sta sinoči priredila slavnostni sprejem v prostorih jugoslovanske misije v New Yorku. Sprejema so se udeležili šefi delegacij in diplomatski predstavniki mnogih držav.
Za velike zasluge....
Agencija United Press je pred dnevi poročala: »Ameriški generali izražajo veliko zadovoljstvo z aradi obiska španskega ministra vojske generala Augustina Muno sa - Grandesa Združenim državam Amerike. Izjavljajo, da je pomen tega obiska mogoče oceniti na osnovi dejstva, ker je bil gen er al Muflos povabljen v ZDA po
BEOGRAD, 15. okt. (Tanjug). Delegacija Jugoslovanske vojne mornarice z vlceadmiralom Josipom Cemijem na čelu, ki je bila šest dni na obisku v Turčiji kot gost turške vojne mornarice, se je sinoči vrnila v Beograd. Naša delegacija je vrnila obisk turški vojni mornarici, katere delegacija je bila let^s pri nas. Med obiskom v Turčiji si je naša delegacija ogledala več šok enot, ustanov in oporišč turške vojne mornarice v Istambulu in okolici. — Delegaciji je bil v Istambulu prirejen tudi svečan sprejem, na katerem je bila posneta gornja slika.
Novi razgovori o Suezu
Ngo Dinh Diem
vleklo, dokler se niso preveč razširili glasovi o nesoglasju med generali Ksuanom, Van Hinom in Van Vijenom.
Sing Man Ri se spet oglaša
Seul, 15. okt (AFP). Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je poslal danes zaveznikom poziv, zahtevajoč od njih,'naj pomagajo južnoko-rejskim četam in jim dovolijo, da bodo »spet odvzeli komunistom izgubljeno ozemlje Severne Koreje«, Na slavnosti ob obletnici 5. južnokorejske-ga armadnega zbora je Sing Man Ri dejal, da so ZDA in drugi zavezniki preprečili združitev Koreje in da jih zato prosi pomoči za utrditev juž-nokorejske vojske, da bo .lahko izvedla to nalogo.
Eriicmsld predstavnik Nutting pri predsedniku egiptovske vlade
Kairo, 15. okt. (Reuter) Britanski podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Anthony Nutting je danes nadaljeval razgovore z egiptovskim predsednikom vlade Naserjem o umiku britanskih čet. Včeraj se je bil vrnil v Kairo z novimi navodili glede zadnjega nerešenega vprašanja — britanskih tehnikov, ki bodo ostali v Suezu tudi po umiku čet. Zastopnik egiptovske vlade je izjavil davi, da bosta imela Nutting in Naser razgovore verjetno danes ves dan. Navzoča sta tudi britanski veleposlanik v Kairu Stevenson in egiptovski minister za zuna-nej zadeve Favzi.
V egiptovskih krogih so prepričani, da bodo do prihodnjega tedna odstranili tudi zadnje ovire, čeprav je zastopnik britanskega veleposlaništva izjavil, da je nemogoče vse raz-
čistiti v nekaj dneh.
Predsednik egiptovske vlade Naser je izjavil po današnjem sestanku, da sta »Velika Britanija in Egipt rešila skoraj vse točke sporazuma o Sueškem prekopu.« Novinarjem je povedal, da je imel da-
vi zelo uspešen sestanek z Nuttingom in da bo končni uspeh razgovorov znan na prihodnjem sestanku v nedeljo.
Anthony Nutting bo danes odpotoval v Sueški prekop z Johnom Ducanscmom, zastopnikom zasebnih prijetij, ki bodo skrbela za naprave v Sueškem prekopu, ko se bodo umaknile britanske čete.
Nepoboljšljivi nestrpueži
Po ameriškem obisku mm Fomnozi
Kuomintanški letalski napadi na kitajsko obalo so ustavljeni
pooblastilu predsednika Eisenhow erja. Nadaljnji dokaz zadovoljstva pa je mogoče videti iz dejstva, da mu je bilo podeljeno najvišje odlikovanje, ki ga vlada lahko p odeli tujemu oficirju ter da mora za to odlikovanje dati svoje priv oljenje sam predsednik. Gre za Orden za zasluge, ki je bil podelj en generalu Munos-Grandesu....
— General Mafios, zadržali ste se sijajno; pa ne zamerite, d: ----se borili na nasprotni strani...
(Karikatura: M. Bregar)
Washington, 15. okt. (AP). Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Walter Robertson se je danes vrnil s svojega nenadnega potovanja na Formozo, kjer je imel daljše razgovore s Čangkaj-škom in drugimi kuomintan-škimi vodilnimi osebnostmi. Niti Robertson niti uradni ta-•topniki ministrstva za zunanje zadeve ne dajo nikakih Izjav o nepričakovanem Robertsonovem potovanju na Formozo. Po prihodu v Washington je Robertson samo izjavil, da bo podal poročilo jninistru Dullesu in da je n«) Formozi natanko pregledal položaj ter se DOsvetoval o problemih Daljnega vzhoda.
Robertson je bil odpotoval iz Washingtona že prejšnjo soboto, šele v ponedeljek pa je bilo objavljeno sporočilo o njegovem potovanju. V tiu-kajšnjih političnih krogih spravljajo v zvezo z njegovim potovanjem na Formozo dejstvo, da so bili po poročilih iz Tajpeha kuomintanški zračni napadi na Kitajsko, ki so trajali že več tednov, sedaj ustavljeni.
Formoza, 15. okt. (AP). — Kakor poroča kuomintanška časopisna agencija, je Cang-kajškov minister za obrambo dovolil politično zavetje 12 članom posadke poljske ladje »Prača«.
Stavke v Londonu
London, 15. okt. (AFP). Po raznih sinočnjih sestankih se je stavka londonskih avtobusov še bolj razširila. Davi ni obratovalo 3.200 avtobusov na 194 progah. Skupno stavka sedaj 16.000 šoferjev in sprevodnikov. Glede stavke pristaniških delavcev se položaj ni spremenil. Če se bo okrog
4.500	delavcev sindikata brodarjev odzvalo pozivu svojega izvršnega odbora in bodo v nedeljo začeli stavkati bo de-}$> v, londonskem pristanišču pODolpgrna ustavljeno.
B ritmate minister za delo Mcnckton je začel danes pogajanja z zastopniki delodajalcev in sindikata pristaniških delavcev za ustavitev stavke. Razgovori so se začeli po sklepu včerajšnja izredne seje britanske vlade, na kateri so proučili vzroke in posledice stavke pristaniških delavcev-
To ladjo, ki ima nosilnost 8.840 ton, so 4. oktobra ujele kuomintanške bojne ladje zato, ker je vozila petrolej na Kitajsko. Minister za obrambo je ukazal ladjo zapleniti.
London, 15. okt. (Tanjug). Današnji »Daily Herald« napoveduje ponovno nevtralizacijo Formoze. Ko piše o skrivnostnem obisku pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Robertsona pri Čangkajšku, se časopis sklicuje na podatke, po katerih je bil pri teh razgovorih sklenjen naslednji sporazum:
1.	Čangkajškove sile bodo prenehale z letalskim in pomorskim bombardiranjem kitajske celine in privolile na začasno nevtralizacijo Formoze; 2- ZDA bodo pospešile pomoč Čangkajšku. Ameriška vlada bo poleg tega prevzela obveznosti glede obrambe otoka, če bi pekinška vlada izpolnila grožnje o osvoboditvi Formoze.
»Daily Herald« sodi, da bi ponovna nevtralizacija Formoze in njenih otokov koristila v sedanjem napetem položaju. S tesnejšo povezavo Amerike s Čangkajškom pa ne bi dobili rešitve za daljšo dobo.
Vohunska afera v Franciji
Pariz, 15. okt. (Reuter). — Generalni sekretar v ministrstvu narodne obrambe Jean Mons, ki je bil suspendiran, ker sta biia dva njegova pomočnika obdolžena izdaje, je bil po nalogu predsednika francoske republike Cotvja razrešen. Mons je obtožen malomarnosti in nebudnosti. Njegova dva pomočnika Turpin in Lebrusse sta priznala, da sta izdajala vojaške tajnosti sodelavcu časopisa »Liberaü-
Iraški predsednik na obisku v Turčiji
Ankara. 15. okt (Tanjug). — Zasebni obisk, ki ga je napravil iraški predsednik Nuri Said paša Turčiji, je dobil uradni značaj- V Carigradu je imel več sestankov s turškim predsednikom vlade Menderesom in ministrom za zunanje zadeve Köpriilüjem. Govorili so o pristopu Iraka k turško-pakistanskemu paktu.
Kakor vsako leto doslej, so tudi letos na Koroškem izkoristili reakcionarni krogi proslavo obletnice tako zvanega koroškega'plebiscita za netenje šovinistične mržnje do koroških Slovencev in ustvarjanje vzdušja, ki nikakor ni primerno za mirno sožitje obeh narodnih skupin na Koroškem pa tudi ne v skladu z razvijajočimi se prijateljskimi odnosi med uradnimi avstrijskimi krogi in našo državo.
Posebno koroški reakcionarni krogi v okrilju avstrijske ljudske stranke so že doslej ob vsaki možni priliki s svojimi stališči do raznih Opravičenih zahtev koroških Slovencev vedno znova dokazali, da jim ni do tega, da bi ustvarili na Koroškem pogoje za prijateljsko sodelovanje med obema narodoma, temveč da vidijo svojo vlogo v nadaljnjem ščuvanju na nacionalno nestrpnost in odrekanju vsakršnih pravic koroškim Slovencem. To svoje stališče so v preteklih mesecih ponovno dokumentirali s 'svojimi zahtevami po nadaljnjem ukinjanju dvojezičnega šolstva na Koroškem in z nesramnim hujskanjem proti vsem tistim na Koroškem, ki so ss zavzemali. in. se še danes zavzemajo za enakopravnost koroških Slovencev.
Ob letošnjem desetem oktobra pa kaže, da se je, sodeč po člankih, ki jih je objavljala koroška Volkszeitung in glasilo klerikalnega Bauembunda »Bauern-zeitung«, ta mržnja stopnjevala do stopnje, ki je prav v težnji po nadaljnjem poglabljanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo slovenska javnost nikakor ne more prezreti. Ne bi imelo smisla razpravljati s šovinisti na Koroškem o oportunosti 'praznovanj desetega oktobra. Brez dvoma pa je najmanj neokusno prav ob takih prilikah stopnjevati šovinistična nastroj enja nap ram koroškim Slovencem in demokratičnim Avstrijcem kot sta to storila oba navedena časnika. Koroški šovinisti skušajo tudi ob tej priliki postaviti stvari na glavo, iz tožencev bi radi postali tožite-lji. Brez sramu pravijo, da se ne godi krivica koroškim Slovencem, ki se morajo vedno znova boriti za ohranitev dvojezičnega šolstva, temveč nasprotno Avstrijcem, ki naj hi bili po njihovem prisiljeni, da se uče v slovenskih predelih Koroške nekaj ur tedensko slovenščine. Za izzivanje smatrajo nekaj slovenskih napisov v posameznih predelih dvojezičnega ozemlja Koroške; imenovanje slovenskima zastopnika v radijski sosvet je za njih izzivanje domovini zvestih Korošcev; gospodarska dejavnost Slovenske zadružne zvèze je protidržavna dejavnost, proti kateri bi morali po njihovem innenju oblastveno nastopiti, in podobno. Vsi tisti, ki pa talca stališča odklanjajo in ki želijo mir v deželi in dobre sosedske odnose z Jugoslavijo, pa za njih ne predstavljajo
drugega kakor tuje eksponente*
vredne obsodbe in obrekovanja!.
Ko prebiramo časnike avstrijske ljudske stranke, ki izhajajo na Koroškem, polne člankov ia pamfletov zgoraj navedene vsebine, se nehote sprašujemo, ali je sploh mogoče, da v današnji Avstriji, kjer tvori avstrijska ljudska stranka vladno stranko, take. neokusnosti sploh izhajajo? OSeialni predstavniki avstrijske vlade in tudi ljudske stranke vedno znova poudarjajo, da so zainteresirani na dobrih sosedskih odnosih z Jugoslavijo in da želijo dati Ravenski manjšini na Koroškem vse pravice, ki jim kot avtohtoni narodni skupini pripadajo. Vrsta predstavnikov avtsrijske vlade je ponovno izjavila, da se strinja s stališčem jugoslovanskih narodoij in njihove vlade, da je za nadaljnje razvijanje dobrih sosedskih odnosov pač bistveno razpoloženje, ki ga bo pokazala oficialna Avstrija do koroških Slovencev. Na dlani je, da so vsa ta izvajanja uradnih predstavnikov ljudske stranke in oficialne Avstrije v diametralnem nasprotju s praktično dejavnostjo ljudske stranke na Koroškem, posebno v njenem odnosu do koroških Slovencev in njihovih upravičenih nacionalnih zahtev.
Menimo, da je potrebno tudi tokrat vsem tem krogom na Koroškem jasno povedati, da slovenska javnost ne bo ravnodušna ob pojavih, ki smo jih doživeli prav v obdobju ob desetem oktobru. Čas bi bil, da bi se ti krogi zavedli dejstva, da lahko služijo interesom Koroške in Avstrije s tem, da tudi s svoje strani vplivajo na šovinistične nestrpneže in jih pripravijo do spoznanja, da je mir v deželi in medsebojno sožitje obeh narodov na Koroškem možno ohraniti in razvijati le na podlagi popolne enakopravnosti koroških Slovencev in priznavanja njihovih osnovnih pravic.
Koroški 'Slovenci so že doslej pokazali, da se zavzemajo za ureditev vseh spornih vprašanj v interesu mirnega sodelovanja obeh narodov. Tudi slovenska javnost je vedno znova dokazovala svojo pripravljenost za prijateljsko poglabljanje odnosov med obema deželama. Zato ima vso pravico, da pove tem šovinističnim krogom na Koroškem, da je pot, ki so jo ubrali ob letošnjem desetem oktobru, nekoristna tako za razvoj na Koroškem, kakor tudi za medsebojne odnose med obema deželama.
Menimo, da lahko z upravičenostjo pričakujemo, da bodo odgovorni krogi avstrijske ljudska stranke, pa tudi odgovorni krogi državne oblasti podvzeii primerne korake do fanatičnih šovinistov v lastnih vrstah m s tem prispevali svoj delež k ustvarjanju pogojev za mirno sožitje obeh narodnostnih skupin na Koroškem in, nadaljnje poglabljanje dobrih sosedskih odnosov med obema deželama» (bi) »
j
tisoč &LGM2TSQV PO NIZOZEMSKI
Svet spominov
Mlini - neizčrpne iema za razglednice — Najbolj zoprno mesto na Nizozemskem — Kjer ceste umivGjo z milom — Sejem v Mid-deiburgn — Obisk v mrtvem mestu — Afrika sredi Nizozemske — Ncifcogedejši Van Goghcv muzej
odememu svetu nasproti
stoje stara pročelja mest in »kraji spominov«, kjer je za sedanje in bodoče rodove ohranjeno staro lice Nizozemske. To je svet, ki je naslikan na turističnih pro-
manj kot 5 otrok. Morda to pomeni res »stare dobre čase«, ali pa ni res.
Severno od obeh »vrtov spominov« leži mesto Hoorn, ki je mnogo bolj zanimivo in slikovito, čeprav ni narodnih
Miini n a veter, !;i sa eden glavnih elementov »sveta spominov«
epektih in kamor Nizozemci tPzirajno in uspešno vabijo tujce, željne videti vetrne mline in ljudi v lesenih coklah. Prijetno je oditi v te »dobre staie čase« in za nekaj ur, če se da: za nekaj dni, pozabiti na divji ritem sodobnosti v tem prenaseljenem mravljišču med Sheldo in. Frizijskimi otoki.
Mesta so kakor otoki sredi Eelenih ploskev, enakomerno posej anil* s črno-belo marogastimi kravami, ki disciplinirano ves dan mulijo travo, kot bi se zavedala, da predstavljajo največje in najdonosnejše nizozemsko industrijsko podjetje. In mlini — kaj bi bila Nizozemska brez teh mlinov na veter, k: stoje povsod in delajo napoto, a vendar jih nočejo podreti, ker so spomeniki slavne preteklosti borbe z morjem. V mlinih so danes ali stanovanja ali kavarne. v redkih primerih celo muzeji. Pretežna večina teh mlinov ni nikoli mlela, z njimi so črpali vodo iz polderjev (predvsem v 17. stoletju). Danes to opravlja bencin in elektrika — mlini pa so ostali kot, neizčrpna tema za razglednice.
*
Vsak turist, ki se je odločil za »sistematičen ogled« te majhne dežele, si mora najprej ogledati kraja Voler, d am in Marken v okolic, Amsterdama. Na poti do velikega severnega jezu sem videl tudi to «znamenitost«. Iz Amsterdama je do tja speljana posebna tramvajska proga in čnajhne barke polno šolske mladine in podobne izletniške publike, drse v gosjem redu po prekopu med polji.
Volendam je majhno pristanišče ob zajezenem Zu : danskem Jezeru in je zakadi tega obsojeno na ribiško životarjenje. Toda ljudje so se znašli to izkoristili bližino velikega mesta, kamor pride mnogo tujcev. Oblekli so narodne nože. obuli cokle ter odprli trgovine s spominčki. Ves svet prihaja sedaj sem gledat »udomačene« Nizozemce, ki ropotajo s svojimi coklami po tlaku med nizkimi hišami. Vse pa je le trik za zelo naivne turiste in upam si trditi, da je Volendam najbolj zoprno mesto na Nizozemskem.
N3 otoku Marken nedaleč od Volendama nisem bil, prištedil sem nekaj guldnov in novo razočaranje, čeprav pravijo, da je tam »zrak« zaradi otoške lege boij »čist« in je kraj z ljudmi vred mnogo bolj slikovit in originalen. Pripovedovali so mi tudi precej drugih znamenitosti o ljudeh in njih navadah na otoku Marken. Baje drži, da ni bilo tam že celih 900 let nobene ločitve zakonov in da morata biti ženin in nevesta dve leti zarodna, preden se vzameta in končno, da na vsem otoku ni družine, ki bi imela
noš in ljudi s coklami. Tudi Alkmaar, ki leži sredi prostranih polj severne Holandije, je velika turistična atrakcija, ker imajo tam vsak petek velik sirarski sejem. Sir pravzaprav prodajajo vsak dan, toda cb petkih obleče nekaj meščanov bela oblačila, neke vrste narodno nošo, in v zanimivih nosilnicah prenašajo krogle sira po mestu. Zdelo se mi je, da je prišel ves svet sem fotografirat. Cela armada fotografov se je
Groteskno spačena Ugura neznanega kitajskega fllozola (v notraniera dvorišču Van Go-ghoreea ntuzejal, ki io Je upodoijil znani nizozemski ki-p_jr Mcndes de Costa (lS(i3 do 1333). čigar delo je tudi spomenik burskemu generalu, ki stoji v istem nacionalnem parku.
zvirala pred mrtvaško resnim sprevodom belo oblečenih, belopoltih in svetlolasih možakov. Vse mesto je bilo okrašeno kot bi se vsi fantje hkrati ženili, zastave, mlaji, natakarji v gledaliških oblekah iz 17. stoletja in celo električne svetilke po cestah so bile »oblečene« v lampiončke, !d imajo obliko alkmaarskega sira. In še nekaj sem videl v Alk-maaru — v četrtek, dan pred sejmom so ceste pomivali z milnico, da se je tlak svetil kot pri nas pisarniški parket v ponedeljek ob sedmih zjutraj . . .
Malo Nizozemcev ve, kje je mestece Veere in tudi sam sem prišel tja čisto slučajno in nič »hudega« sluteč. V Middel-burgu na otoku Walch'ern je bil tržni dan in iz sosednje Belgije se je prepeljalo sem tisoče ljudi, Prva stvar, ki me je presenetila, so bile cene, označene poleg predmetov v izložbah. Popolnoma so se
razlikovale od cen v vsej Nizozemski. Kasneje sem izvedel, da tisti dan, ko je v mestu sejem, izobesijo cene v belgijskih frankih zaradi velikega števila gostov iz te države. Povsod po ozkih ulicah in pod zastavami so bile postavljene stojnice, godci so godli na vseh vogalih in pobirali denar. Član take glasbene ekipe, ki je v pločevinasto škatlo pobiral denar, je s svojim ropotajočim opozarjanjem turistov na njih sveto dolžnost, skoraj preglušil godce. Vse mogoče narodnosti so se drenjale po ozkih prehodih med starimi hišami in tak živ-žav je bil po šestih urah dolgočasne vožnje preko polderjev res pravo »olajšanje«.
Mesto Middelburg je doživelo v zadnji vojni podobno usodr> kot Rotterdam. To je bilo zadnje mesto, ki se še ni predalo Nemcem in po ultimatu, ra katerega so Nizozemci odgovorili z okrepljeno obrambo, so sovražni bombniki kraj dobesedno požgali. Danes ruševin ni več in Middelburg je prav tak kot je bil pred vojno, celo starinski magistrat so obnovili do najdrobnejših kipcev, ki krase pročelje tako kot so ga postavili neznani umetniki pred več stoletji.
Pozno popoldne sem iskal »camping« prostor in pot me je privedla v 7 km oddaljeno mesto Veere. To je majhen kraj ob morju s skromnimi 1000 prebivalci. Sem ni segel hrup middelburškega sejma in tu ni bilo čutiti utripa današnje Nizozemske. Danes majhna naselbina je bila nekoč eno najvažnejših in najbogatejših nizozemskih mest. Posebno pomembno je bilo v 15. in 16. stoletju, ko je bilo tu važno pristanišče, kamor so trgovci iz Anglije dovažali volno. Prihajali so trgovci iz vse Nizozemske in od drugod in mesto je bogatelo. Temu primemo so tudi lepo uredili svoj kraj; presenečeni obstanemo pred pravim nasprotjem: majhno graciozno stavbico mesi ne hiše, ki je vsa v reliefih, ki prikazujejo razvoj ir, življenje mesta Veere. Iz stolpiča mestne hiše s nenehno ves dan oglašajo zvoki lajne in neka mehko sladka melodija budi v nas čuden občutek oddaljenosti od sveta.. Mrtva pročelja trgovskih hiš stoje v pristanišču, kjer smrdi po ribah in kos sodobnosti je pred nami: izklesani Obrazi ribičev so resni, stoje v vrsti pred tehtnico, kjer trgovec pregleduje njihov lov. Tehtnica škriplje, vsi gledajo črn kazalec in molče.
Kaj se je zgodilo, da je mesto propadlo, da so ostale le te kamnite hiše in spomin na nekdanjo slavo in bogastvo? Ko je bila trgovska veličina mesta Veere na svojem vrhuncu, so reke pričele počasi zasipati dohode v pristanišče. V nekaj desetletjih niso mogle več velike ladje v Veere. in vsa velika stavba se je na-enkrat zrušila.
Belgijsko mesto Brugge je prevzelo trgovino z Anglijo. Mestni grb na lepem renesančnem vodnjaku priča danes o preteklosti; na njem je upodobljena ladja, ki pluje med dvema stolpoma, na vsakem stolpu sedi možak, eden drži v roki meč, drugi pa kačo. Tu v Veere ne boste videli narodnih noš, le tu pa tam se kak brezzobi bradač sprehaja naokrog 5 pipo v ustih in mu je nerodno, če ga hočejo fotografirati, govori pa samo nizozemsko in se ne more pogovarjati s tujci. Mirno sede ti starci na razpadajočem pomolu, molče in le tu pa tam zaropota cokla, ko se kdo presede. O ko bi lahko vsaj kratek čas gledal z njihovimi očmi! Na morju med plitvinami stole ribiške barke, zdaj-zdai zdrsne še kaka iz pristanišča in se združi s pejsažem: sonce, morje, galebi, oblaki in spomini
površine in s hrupom ne plašijo živali.
Na najvišjem delu tega parka se nam prikaže pred očmi kaj nenavadna in neevropska slika: peščena puščava s pravimi sipinami, med katerimi je le tu pa tam nekaj bilk posebne trave. Sredi te čudne pokrajine stoji na samem spomenik burskemu generalu Christianu de V/etu (1864— 1922), ki je nekoč izjavil, da ga ta del domovine spominja na Južno Afriko. Prijatelji so mu postavili spomenik: visok kip moža — utelešene odločnosti, morda celo krutosti, stoji na podstavku, ki je izdelan v obliki mizaste gore — simbola Južne Afrike. V stene gore so izdolbeni groteskni obrazi njegovih najožjih sodelavcev.
Preko tega področja sta speljani dve avtomobilski cesti ter številne prijetne steze za kolesarje. Kar čudno se nam zdi. kako je mogoče v tako kratkem času oditi nekam, kjer ni več Nizozemska, vsaj današnja ne, kako je mogoče priti tako naglo iz nervoznega hruoa majhnih mest v to otožno pusto pokrajino, kjer ni ne ljudi in ne prometnih znakov.
Osrednja točka je veliko jezero z gradom Sv. Hubertusa, ki ga je po svoji zamisli zgradil arhitekt Dr. H. P. Berlage, nizozemski »modernist«. Naj-zanimivejši del parka pa je vsekakor Kröler-Müller muzej, ki hrani največje število Van Goghovih slik na svetu — kar 260. To je nizka, preprosta, a moderna stavba, skrita v senci velikih dreves, kjer lahko v miru občuduješ dela velikih umetnikov. Razen Van Gogha so tu slike
S
vet zase je »ograjena« stara Nizozemska v številnih nacionalnih parkih. Eden najlepših in najbolj prepričljivo neurejenih parkov je Hoge Veluv/e severozahodno od mesta Arnhem. Tu je nekoliko dvignjen peščen svet, " ki je delno porasel z borovjem; prevladuiejo pa široke poljane z grmičjem in vres-jem. Park je kolikor mogoče neurejen In neoskrbovan ter je naravna slika v resnici zelo verno ohranjena. Vejevje v gozdovih leži po tleh, jeleni in srne se pasejo po samotnih jasah ob skritih jezerih; toda zasledimo jih lahko le ob delavnikih, ko se neštevilni obiskovalci izgube na 5000 ha
»Kdo se pravzaprav okoli koga vrti?«
Karikatura:
Bregar
VTISI IZ L0NDCNA
v»

um van

Ob 11 zvečer so londonske ulice prazne- Podnevi pa je promet tako živahen, da avtomobili lahko vozijo največ s 40 km na uro. S statistikami so dognali, da je v Londonu najgostejši promet avtomobilov na svetu.^ Tramvaj je že zastarelo prometno sredstvo in ga tu le redko še vidiš. Trolejbusi vozijo samo še v predmestju. Podzemeljska železnica je vedno polna in mnogo pripomore normalnemu razvoju prometa- V nobenem mestu pa še nisem videl tako izurjenih in obzirnih šoferjev. V Londonu ima pešec prednost in vsepovsod naletiš na »zebre«, kakor so krstili bele znake preko ulic. kjer ima pešec
ylfjK
V Londona js žena gospodar v družini — Skromno življenje Britancev — Bmra kultura — Televizija ni izpodrinila fiinici in gledališč
Sirarski sejem v Alkmaaru
številnih nizozemskih slikarjev, ki so v kakršni koli zvezi z velikim umetnikom. Primernejšega kraja za tako razstavo res niso mogli najti, saj ima celo narava tu okrog nekaj van-gogovskega.
V neposredni bližini Arnhema je še svojevrsten muzej, V turistično opremljenem parku so po starih originalih zgrajene stare nizozemske hiše iz vseh predelov. Tu lahko opazujemo razvoj kmečke hiše od najprimitivnejših oblik do stavb, ki še danes obstojajo- Z gr a ite n a je celotna vaška ulica s pridvižnim mostom, starinskimi trgovinami in hišami bogatih vaščanov, tu je stara ladjedelnica in številni mlini. Najzanimivejše so obrtniške hiše in v njih številne primitivne, a z mnogo razuma sestavljene naprave, ki imajo že skoraj industrijski značaj. Mlinov na veter je tu v lepem številu, med njimi so predstavniki vseh »slojev« in
absolutno prednost in mora vsak avtomobil počakati, če želi pešec čez cesto. Prve dni sem hotel biti »gentleman« in sem dal šoferju prednost- Seveda takrat še nisem poznal tega londonskega pravila.
Taksiji so vsi enaki, staromodni, zato pa zelo praktični. Poleg svojega sedeža ima šofer prostor za prtljago, v kabini pa ima prostora za 4 potnike- Šoferji taksijev so zelo ponosni na svoi poklic. Skoro dve leti morajo vsakih 14 dni polagati izpite o poznavanj a Londona in okolice in šele po dveh letih dobijo lahko dovoljenje za vožnjo taksija.
Londončani živijo zelo skromno. Tako so se navadili za časa vojne in po vojni. Sloviti angleški zajtrk s šunko in jajci dobiš lahko samo v hotelu, na domovih pa Londončani jedo »kontinentalni« zajtrk, ker jim je angleški predrag. Tam- kjer sem stanoval, so vedno govorili o surovem maslu, a tako so prav za prav krsiili margarino, ki je precej cenejša. Mesa uživajo v primeri z nami zelo malo, in to večinoma zmrznjenega argentinskega in novozelandskega, ki je staro že nekaj let. Nihče sicer ne je rad starega mesa, vendar je cenejše od svežega, angleškega mesa in Anglež obrne vsak peny, preden ga izda. Gpazil sem tudi, da uživajo zelo malo alkohola, posebno če ga morajo sami plačati. Kar tudi ni čudno, saj stane steklenica »gina« kar 85 šilingov, kar je v našem denarju preko 1000 dinarjev. Pivo pijejo toplo in ga nikdar ne hladijo. Pri neki družini so mi stalno pravili, da so vsi abstinenti in nikdar jih nisem videl piti alkohola. Ko sem jim pa prinesel steklenico na-
šega žganja je izginil v pičli pol ure.
Tu je žena gospodar v družini. Možje morajo pomivati posodo in brisati, medtem ko žena v naslanjaču kadi cigareto in počiva. To je že tako v navadi, da so mi znanci pr -poročali, naj se ne vtikam preveč v kuhinjo, ko bera prišel v London, ker se mi lahko zgodi tudi kol gostu, da b ra pomival posodo. Na račun t rga pomivanja posode krožijo po Londcnti resnične anekdote o lordu Salisburyju, ki je r, :d zasedanjem lordske zbcrr.ice svojemu na pol gluhemu sosedu razlagal:	»V< moj
lord, ni mi težko brisati posodo, toda strašno sovražim umivanje umazane posode!« Ker v lordski zbornici ri nikoli vseh lordov na zase tanju, pravijo Londončani la morajo gotovo doma posodo pomivati«.
Tedenski zaslužek delavca je 5 do 9 funtov Sterlinge /. Uradniki pa zaslužijo 35 do o funtov-na mesec. Plače so Idle takšne tudi pred vojno, cone pa so se gotovo trikrat dvignile od tistih časov. Funt danes ni več to. kar je bil rekoč. Vkljub temu pa n moto Angleži večjega bankovca d funta- Prav te dni. ko sem bil v Londonu, so razpravljali o tem, da bi morali mieti večje bankovce, ker bi s tem prihr 1-nili ogromno časa, ki ga uporabljajo za štetje b ......;cv.
KAKŠNA BO NOVA
NEMŠKA VOJSKA
Godci na trgu v Middelburgu
predelov. Pravih mlinov je malo, večinoma so to črpalke, ali pa celo žage.
To je stara Nizozemska, ki je ni več in ki je za Nizozemce prav tako »odkritje« kot za tujce. Drago Kralj
Zahodnonemški zvezni urad za obrambo je te dni objavil, da bo imela Zahodna Nemčija v dveh letih po ratifikaciji londonskih sklepov najmočnejšo motorizirano armado Zahodne Evrope, v njeni rezervi pa tudi največ preizkušenih bojevnikov iz zadnje vojne.
Zahodnonemški obrambni urad je naglasil, da so vsi načrti za organizacijo armade, v kateri bo 22.000 oficirjev, med njimi 50 generalov, že pripravljeni. Do konca tega meseca bodo vse te načrte pregledali in gotovo tudi odobrili predstavniki zahodnih sil, kajti po sklepih londonske konference naj bi Zahodna Nemčija do začetka leta 1357 organizirala 12 divizij.
Te divizije, ki bodo vse motorizirane, bodo imele v rezervi približno 5 milijonov bojevnikov iz druge svetovne vojne, ki jih bo mogoče mobilizirati v primeru potrebe. Bivši vojaki do starosti 45 let bodo imeli vsako leto kratke orožne va.Tè. V primeru vojne pa bo vojna obveznost veljala za vse bivše vojake do 60. leta starosti. Redna zahodno-nemška armada bo imela
500.000	mož. med njimi 80 tisoč letalcev in 20.000 mornarjev. Organizirali bodo 6 oklopnih divizij, 4 pehotne divizije ter 2 mehanizirani diviziju Pehotne divizije bodo imele po 13.000 mož. Letalstvo bo razpolagalo s 1300 letali.
Načrt zahodnonemške oborožitve naj bi bil tudi porok, da v novi nemški vojski ne bo več zloglasnih metod nekdanjega pruskega militarizma. Uniforme bodo nove po ameriškem kroju in nemški vojaki tudi ne bodo več nosili zloglasnih pruskih škornjev. Letalci in mornarji bodo nosili modre uniforme kakor v
ZDA. Odpravljeni bodo tudi vsi ostanki tiste pokorščine, ki je v nekdanji nemški armadi zahtevala že od časa pruskih kraljev, da se »mora vojak bolj bati svojega lajt-nanta kot pa smrti in hudiča.« Izven službe bodo smeli tudi redni vojaki nositi civilne obleke, a tudi med vojaško službo bo veljala obveznost pozdravljanja samo za pripadnike posameznih vojaških oddelkov in ustanov.
Stroški organiziranja nove nemške vojske bodo znašali okoli 40 milijard mark. Navadni vojaki bodo dobivali na mesec po 120 mark, podoficirji do 250 mark, poročniki 300 mark, majorji 700 mark itd. Disciplinske kazni bodo smeli izrekati samo komandanti bataljonov in polkov, vsaka četa pa bo imela tudi svojega zaupnika, ki ga bodo izvolili vojaki s tajnim glasovanjem. Ta zaupnik bo imel pravico uveljavljati zahteve 'moštva pri bataljonskem in polkovnem poveljstvu, kadar bodo tam odločali o preskrbi vojaštva in o disciplinskih zadevah.
Televizija na Dunaju
DUNAJ. — Te dni so vzbudili živahno zanimanje dunajskega občinstva veliki avtoibiusi z napisom »Prvi poizkusi avstrijske televizije«. "V enem le-teh so bili montirani štirie televizijski sprejemniki, izdelani v Nemčiji, v drugem pa kabina s kamero za televizijsko snemanje, ki deluje na podoben način kot filmska kamera. Pred objektivom snemalnega aparata so se zvrščale znane dunajske plesalke in pevke, harmonikarji. pa tudi predstavnik avstrijske ljudske stranke ie radovednemu občinstvu, ki se je navduševalo nad to nevo pridobitvijo, priredil pozdravni eovor. Prvi poizkusi na dunajskih ulicah so se obnesli, tako. da se Avstrija zdaj že lahko pripravlja na postavitev stalnega televizilsko-ra-dijskega omrežja.	M. M.
#*..*...*• * ° ■ • ■ •
Zanimivo je tudi to. da A.:ig.e-ži puščajo v prometu bakreni in srebrni denar vseh letnic. Tako lahko srečaš drobiž se iz leta 1815. Pravijo, da to psihološko vpliva n? ljudi, ki imajo tako več zaupanja v cenar.
Kulturno življenje v Londonu je dokaj drago. Saj karta za kino stane že več kot 5 šilingov- Gledališče je seveda trikrat dražje, za koncerte pa je treba dati že kar cel funt. Najcenejše so še vstopnice za dokumentarne filme in filmske tednike. To so posebni programi, ki so zanimivi in poučni.
V londonskih kinih lahko kadiš, kakor pri ras v gostilni. Nevarno je le v toliko, da ti lahko neroden sosed zažge obleko, če se sam ne pariš
Televizija je v Londonu ža zelo razrita- Saj ima danes 22 nad 3 milijone naročnikov. V Angliji je televizija v državnih rokah in prav sedaj razpravljajo o tem. da bi ustanovili še takozvano k“'rial-no televizijo, ki bi bila " o riva t n ih rokah in bi služila v prvi vrsti reklami. Spored1 so pestri. Popoldanski so običajno amerikanizirani: detektivske zgodbe, zvečer pa obiramo revije in dramska dela Strah, da bodo ljudje mani hodili v gledališča in kino zaradi televizije. je bil neosnovan. Televizija za enkrat še ne more zamenjati filma nit: ostalih predstav, ker so slike še precej nejasne in je sledsnje naporno za oči- Ljudje še vedno raje hodijo v gledališča in na ostale prireditve, čeprav ;ma-jo doma televizijske aparata* Vlado Valenčak .
Kmalu bo začelo obratovati
več servisnih postaj
Kakor smo že poročali, gradi in preurejuje »Agrotehnika« na področju naše republike devet servisnih postaj za popravilo kmetijskih strojev. Graditev postaj je bila spričo vse večje mehanizacije potrebna, kajti lokalne mehanične delavnice in traktoristi niso bili sposobni opravljati kakovostnih popravil, razen tega pa se ni izvajal garancijski in pogodbeni servis, bila je pomanjkljiva dobava rezervnih delov itd- Za našo servisno službo so se pričele zanimati tudi druge republike, predvsem Makedonija.
Najprej, pred meseci, je bila dograjena največja servisna postaja v Šempetru v Savinjski dolini, pred dnevi pa je pričela obratovati tudi nova postaja v Ljutomeru, ki popravlja traktorje in vse ostale kmetijske stroje, izdeluje sadne mline, preše, kosilnice ... obenem pa prodaja kmetijske stroje, rezervne dele, goriva, mazila in podobno. Z novo zgradbo je pi'ecej pridobil ne samo Ljutomer sam. ampak tudi vsa bližnja in daljna okolica — del ptujskega okraja, Slovenskih goric, Medjimurja in Prekmurja, ker bo podjetje lahko redno popravljalo in oskrbovalo celotno tamkajšnjo kmetijsko mehanizacijo- Postaja ima namreč pokretno mehanično delavnico, ki izvaja med drugim tudi brezplačen garancijski servis.
Tudi novi postaji v Mariboru in Kranju bodo dogradili v letošnjem letu tako, da bosta pričeli obratovati v začetku prihodnjega lete. Da bi bili postaji pravočasno dograjeni, jima je dal zdaj republiški izvršni svet 16 milijonov din pomoči. Postaja v Mariboru bo po zmogljivosti in ve-
likosti sledila šempetrskL Temu se ne smemo čuditi, «aj leži v središču kmetijske pro-
Beograjska kritika o gostovao celjskega gledališča
l r
ri
Ljutomerska servisna postaja izdeluje sadne mline, stiskalnice, kosilnice itd.
izvodnje; oskrbovala bo kmetijstvo mariborskega, slovenjegraškega. del celjskega in ptujskega okraja, skratka, ves severovzhodni del Slovenije. Zgradbo grade tik ob cesti Maribor—Ljutomer tako, da bo mehanična delavnica lahko priskočila na pomoč tudi ti-
stim šoferjem osebnih in tovornih avtomobilov, ki bodo imeli na motorjih kakršnekoli okvare-
Naj končno omenimo še postaji v Murski Soboti in Novem mestu; prvo gradi podjetje »Agrotehnika«, drugo pa novomeška okrajna zadružna
zveza. Kolektiv murskosoboške servisne postaje je delal do pred nedavnim v prostorih, ki so služili nekoč za konjušnico. Zgradbo so sedaj že preuredili, razen tega pa so pred kratkim začeli gradiiti poleg te zgradbe novo mehanično delavnico.	-ač-
Dne 8. fc m. smo na kratko poročali o uspešnem gostovanju Mestnega gledališča iz Celja v Srbskem narodnem pozorištu v Beogradu. Danes prinašamo v kratkem izvlečku mnenja najpomembnejših beograjskih kritikov.
Eli Finci pravi v POLITIKI od 8. u m. med drugim naslednje: »Mestno gledališče iz Celja, ki mu je v 5 letih delovanja uspelo izoblikovati individualno gledališko fiziognomijo, je gostovalo v Beogradu, v hiši Narodnega gledališča, s sodobnim delom nizozemskega pisatelja Hansa Tie-mayerja MLADOST PRED SODIŠČEM, s katerim je uspešno reprezentiralo tako svojo original-
no repertoarno smer, kot svoje značilne scenske težnje in svoj mladi dramski ansambel.
Mladi kolektiv celjskega gledališča se je predstavil kot discipliniran in v svojih smotrih enoten umetniški ansambel. Osnovni vtis bi bilo mogoče strniti v eno prvih in najbolj redkih vrlin vtis stilne enotnosti interpretacije in govornega načina. Izločiti katerega koli umetnika iz tega homogenega kolektiva, ki ve, kaj hoče in kaj premore, bi bilo krivično do vseh ostalih.
Tudi ta predstava Mestnega gledališča iz Celja, kot toliko drugih predstav po državi, je v sklopu splošnih prizadevanj in re-
Pred ustanovitvijo kmečke banke na
Zadružne
Goriškem
RAZSTAVI V MILI GILERUI
Takt» odrasli človek vidi otmka
Zbor okrajne zadružne zveze za Goriško je na lanskoletni skupščini sklenil, da se na Goriškem ustanovi Okrajna zadružna hranilnica in posojilnica. Letos «c bo ta sklep uresničil. Po zadrugah so piav te dni izredni občni zbori, na katerih volijo kmetje-zadruž-nifci svoje delegate za skupščino novega kreditnega za-
Srečanje partizanskih tiskarjev
Ko so se zadnjo soboto v Za-Cvoru pri Ljubljani zbrali kolektiv: partizanskih tiskarn »Triglav«, »Partizanske« in »Urške«, prisrčnega pozdravljanja ni hotelo biti konec. Temu se seveda ni Čuditi, s ; se nekaiteri tovariši niso srečali vse od osvoboditve do sedar}. In čeprav žive raztreseni po vsej E'.oveniji, je udeležba presegla vsa pričakovanja: sestanka se je udeležilo 70 partizanskih tiskarjev in tehnikov.
Partizanski tiskarji so si najprej izvolili delovno predsedstvo: fckerlavaj Peter, Herbst Pavel, Ganziti in Kisove Zinka.
1500 oseb Je med narocLnoosvobo-d ' no borbo delalo v partizanskih t larnan in tehnikah, ki so de-1' aio na območju Slovenije. Prav b. bilo. da bi organizirali zbor v-eh partizanskih grafikov iz cele S ovenije. toda to je bilo zaenkrat iz objektivnih razlogov nemogoče. Kakor smo v vojni enotno opravljali iste naJoge. tako
Ceaeoa reklama
Gostilna KZ »Aleksinac« na Hims-ki cesti v Ljubljani je znana po cenenih vinih in nedragi* kuhinji. Vsaj glas se Širi, da je tako. Pa ne samo glas. Tudi na jedilnem listu tako piše. Toda samo piše. Tako stoji v »jelovniku«, da stane »pečen edojak« 100 din, džuvec pa 80 din. Cene, ki brez dvoma privlačijo. A le enkrat kajti v resnici stane »odojak« 130 din, džuveč pa 100 din. Vse kar je pa na jedilnem listu, je »pomota« oprostite prosim.«
Cenena reklama, kajne? Da. Toda narodni pregovor pravi: »... gre le enkrat na
led.«	P.
moramo tudi sedaj enotno nastopati in skupno reševati probleme kolektiva in njegovih članov. Prvi korak za dosego tega cilja je storjen danes s tem sestankom, sicer nekoliko pozno, toda še ne prepozno, je d-.i al predsednik Škerl avaj, da je skrb za družine tovarišev, ki so padli v vojni ali umrli po vojni, skrb za invalide in ostale naše člane, ki sedaj žive v slabiih socialnih razmerah, glavna naloga. Posebno pozornost je treba posvetiti otrokom padlih in umrlih tovarišev ter jim pod vsakim pogojem omogočiti primerno življenje in vzgojo.
Poleg teh, je naloga tiskarjev še naprej krepiti duha. borbenost, nesebičnost in socialistično zavest. To bomo dosegli, če bomo okrepili medsebojne stike, se sestajali na skupnih sestankih, zborih in proslavah ter si predvsem v težavah medebojno pomagali.
Partizanski tiskarji so v času narodnoosvobodilne vojne opravili veliko delo v specifičnih okoliščinah in pod zelo težkimi pogoji. To skupno delo v tiskarnah. raztresenih po gozdovih in bunkerjih je te ljudi tako združilo, da še sedaj čutijo potrebo po stalni medsebojni povezanosti. Izvolili so odbc-r, 17 tovarišev in tovarišic, za predsednika odbora pa so izbrali tov. Herbs ta Pavla.
Pred koncem zborovanja je akademski slikar Ive Šubic, ki je tudi član kolektiva, poklonil v spomin na partizansko tehniko in na srečanje 9. 10. 1954 vsakemu po en list svoje partizanske grafike s posvetilom in podpisom.
Lepo darilo je poklonil udeležencem Slovenski knjižni zavod. Vsakemu udeležencu je daroval po pet lfcpih knjig. Darilo, ki je vredno 100.000 din. Je udeležence prijetno presenetilo* in so zanj darovalcu hvaležni.	F rie
družnega zavoda, na kateri bosta izvoljena upravni in nadzorni odbor tega zavoda. Za ustanovitev takoimenova-ne Zadružne kmečke banke, kakor pravijo tod po domače denarnemu zavodu, ki se ustanavlja, je med kmeti veliko zanimanje. Pravijo namreč, ‘da je bilo dosedanje kreditiranje v kmetijstvu zanje dosti nerodno, ker je bilo treba izpolniti, preden jim je uspelo dobiti kredit, celo vrsto for
Z JEZERSKEGA
Z elektriko imamo na Jezerskem v zadnjem času velike križe in težave. Vsak čas namreč tok izklopijo in sedimo v temi. Kako neprijetno je to za urade in gostinska podljetja, si lahko mislite. Niti radia ne moremo poslušati. Najbolj nerodno pa je v Provizoriju sanatorija za očesne bolezni, kjer je vsak ponedeljek popoldne zdravniški pregled, pa so tudd redno vsak ponedeljek brez toka ter si morajo za naj-večjo silo pomagati z baterijami in svečami. Priporočamo DES, da stvar malo preišče in ugotovi krivca ter ga pozove na odgovor. Za pošten denar hočemo tudi Jezerčani pošteno postrežbo s tokom!
Bolje nič kot pa tak film! Na
Jezerskem smo precej odrezani od kulturnega življenja. Letu pa tam nas osreči kakšna k in o-p reds tava v »Korotanu«. Toda tak film, kot je bil zadnji »Morski volk« pa naj si kar obdrže pri razdeljevalnici v Ljubljani. Skoraj polovico ga je manjkalo, kakor pravijo tisti, ki so ta film že pred leti videli v Ljubljani, ostanek filma pa se je pri eni predstavi utrgal še najmanj dvajsetkrat. Slike so bile nejasne, vsebina pa brez zveze. Poleg tega smo mnenja, da bi lahko poskrbeli tudi za slovensko besedilo lepakov, če se že ne izplača tudi prevod besedila v filmu samem. Pravilo: za pošten denar pošteno blago! naj veli a tudi za filmske izposojevalnice. Ce pa mislijo, da je za Jezersko vse dobro, se pa presneto motijo! Bolje ni nič ko pa tak film! Vodstvo predstav pa naj poskrbi, da bo v dvorani malo več reda in da ne bodo ljudje kar po stolih in klopeh plezali na svoje sedeže.
malnostl. Kreditno poslovanje zadružne hranilnice in posojilnice bo po obstoječih načrtih dokaj bolj preprosto.
Ustanovna skupščina bo nekako sredi novembra, posto-vati pa naj bi začel zavod, ki bo imel svoj sedež v Šempetru pri Gorici, 1- decembra. Posloval bo po vzorcu zadružne hranilnice v Kranju, ki se je v kratkem času svojega enoletnega obstoja že prav dobro obnesla. Ciani te uste-nove bodo zadruge in okrajna zadružna zveza, torej pravne in ne fizične osebe. V sporazumu z Narodno banko bo zavod opravljal tudi kreditne bančne posle. Narodna banka mu je obljubila pomoč v strokovnem kadru, ko se bo sedanja podružnica NB v Šempetru združila z goriško Narodno banko, pa mu bo odstopila tudi prostore v Šempetru.
V zadružno hranilnico in posojilnico se bodo stekala vsa sredstva zadružnih ustanov, skladi, hranilne vloge itd- Kmetje bodo lažje dobili posojila, saj bo zadoščalo potrdilo pristojne zadruge, da Je prosilec posojila kreditno sposoben. Upravičeno pričakujejo, da se bo s tem poživelo tudi delo kreditnih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah, ki bodo po ustanovitvi posojilnice in hranilnice vezani na kmečko in ne več na Narodno banko.
-jp-
V tem primeru sta to slikar Lojze Perko in kipar Marjan Keršič, ki razstavljata zbirko otroških portretov, nastalih v zadnjih letih.
Oba umetnika druži globoko človeški, nežen odnos do otroka.
Slikar Lojze Perko se je predstavil kot mojster v obvladanju barvnega izraza. Li-rizem, tako slovenski v barvi in razpoloženju- To so slike, pa naj bo to krajina z jezercem ali otrok pri zajtrku, ki prav sredi sodobnega racionalizma učinkujejo tako pomir-
Priprore za proslavo
60-l3?nice
Slovenske Modeme
Med slavnostmi ob deseti obletnici osvoboditve Ljubljane spomladi 1955 je v načrtu tudi proslava 60-letnice Slovenske Moderne. Poleg predavanj, umetnostnih razstav, koncertov ln knjižnih Izdaj Je v načrtu preureditev stare Cukrame — sedanjega delavskega Doma prehodnih — ln odkritje spominske, plošče veliki četvorici pesnikov, ki so prebivali v njej. Da se prične uresničevati zamisel, ki Jo Je dala SZDL terena Poljane L, sklicuje odbor Slavističnega društva v ponedeljek, dne 18. oktobra, ob 10 url v sejni dvorani Univerze (2. nadstr.) zborovanje zastopnikov kulturnih in družbenih organizacij ter ustanov. Porazgovorill se bomo o načrtu in izvolili pripravljalni odbor, ki bo prevzel vse nadaljnje posle. Zborovanja naj se udeleže vsi, ki so dobili vabila, vabimo pa tudi vse ostale častilce velikega kulturnega ln družbenega izročila naše Modeme.
Odbor Slavističnega društva.
■ •••••••«• •«••••••• •••••• ••••#••
jujoče, ker v njih je še ostalo tisto pristno čustvo, katero je dano samo redkim, da ga polnovredno izrazijo. Večinoma se mu približamo z nezaupanjem; mogoče prav zato, ker smo morali prebavi j a ti na tone osladnosti, standardnih slovenskih pokrajin in zlagane idile. V tem primeru pomeni Perko prijetno presenečenje; to so slike, kot si jih želimo imeti še.
Kipar Marjan Keršič tudi ni več neznano ime v slovenskem likovnem svetu. Uspešno se je uveljavil doslej s plastikami velikega formata, tu pa je pokazal svoje znanje v tako intimni plastiki, kot so to portretne glavice otrok-Razstavlja šest otroških glavic, od katerih bosta »Marti-nek se je jokal« in »Miška« (dttoje žgana glina) ostala obiskovalcem v trajnem spominu. Šest glavic, šest različnih malih ljudi — resnih, otožnih, navihanih, vseka majhen svet zase. Ob teh glavicah — ki jih odlikuje običajna Keršičeva značilnost: brezhibna • tehnična obdelava — gledalec nima mučnega vtisa, da umetnik za vsako ceno stremi za novo obliko. Ta je tu že najdena kot povsem naravni, neprisiljeni izraz vsebine: otroka in njegove duševnosti. Prav to soglasje med vsebino in plemenito formo je ena glavnih odlik kiparja Keršiča-
Znpan
zultatov mlade generacije zgovoren dokaz za to, da •mladi« niso tisti, ki nekaj »obetajo«, ki so »nadarjeni«, iz katerih bo »nekaj postalo«, marveč je iz njih že nekaj postalo, oni so že tu, v srcu vseh pogumnih naporov in teženj za to, da najdemo umetnost v sebi in sebe v umetnosti.«
Dr. Milan Bogdanovič pravi v beograjski izdaji BORBE dne 10. t. m. med drugim naslednje:
»Na odru Srbskega narodnega gledališča se je dne 5. oktobra predstavil beograjski publiki odličen mlad jugoslovanski gledališki ansambel____ Brez zadržkov
lahko rečemo, da nas je___mar-
sikaj resnično navdušilo. Ko razmišljam o tej predstavi in o stilu, ki ji ga je dal in utrdil mladi režiser Branko Gombač, in ko iščem formulacijo, s katero bi ta stil označil, se mi zdi, da bi bilo najbolj ustrezno, če rečem, da je bila v vsem, kako je ta predstava zamišljena in uprizorjena, vodilna težnja, da se do maksimuma izrazi neposredno, nepotvorjeno, v najbolj čisti, prvobitni, elementarni obliki, doživljanje drame. Imel sem vtis, da so bili vsi ti mladi igralci prepričani, da vsakdo skozi lik, ki ga oživi'a, v bistvu izpoveduje nekaj najbolj introno svojega, da se mu je posrečilo za določen čas pozabiti samega sebe in se izpremeniti v resnično drugo osebo. Nikoli nisem na odru videl toliko in tako nenarejenega ‘•iška ..., nisem videl, da se ljudje kot črvi zvijajo sami v sebi, da tako trpe v svojih nesrečah, kot tokrat, ko sem gledal celiske igralce. In to je vsekakor dajalo vtis absolutne naravnosti, nekega elementarno čistega realizma, ali točneje, dovršeno prikazane realnosti.
Še neko odliko, in to zelo pomembno, je pokazala ta predstava. To je popolno ravnotežje, dejal bi, maksimalna izenačenost sil, ki so jo izoblikovale. V resnici bi bilo zelo težko kogarkoli od mladih celjskih igralcev, ki smo jih v tej predstavi videli, izdvojiti. Vendar bi rekel, da so Mina Jerajeva, Marija Goršičeva, Marjanca Kro-šlova, Janez Škof, Slavko Strnad, Volodja Peer in drugi, vsi skupaj, mladi igralci, ki bi d jih želelo vsako dobro gledališče, in da so uspeli pod prizadevnim vodstvom svojega režiserje ustvariti predstavo na evropski višini, M bi jo bilo mogoče mirne duše Prikazati vsakemu gledališkemu sladokuscu.«
L. F.
Ob razstavi uaietnfee Vere Pristovškove v
Celf u
PREPROGE SO DRAGE
Strokovno Vam jih popravi in očisti zadruga »C I L I M I«, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 15
»15. SEPTEMBER«	|
tovarna cementa in salonita, ANHOVO j
sprejme takoj :	j
rudarskega inženirja	•
z najmanj ÌQ-letno prakso v industriji	•
gradbenega materiala ali	:
rudarskega tehnika	j
z najmanj 15-leino prakso v industriji	!
e gradbenega materiala.	!
Piaša po tarifnem pravilniku podjetja.	i
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja i
poslati na upravo podjetja.	•
•
>•> ■••••> .«hO»*« >•«•••••• •#•••••#«
V teh dneh razstavlja v dvoranah Uniona in Mestne hranilnice v Celju znana celjska umetnica Vera Fišer-Pristovškova. Njena retrospektivna razstav je jubilejnega značaja, saj slavi umetnica letos 30-letnico svojega slikarskega delovanja. Sodeč po obsežnem in kvalitetnem izboru razstavljenih del je bilo njeno dosedanje delovanje izredno plodno in tudi uspešno. Cez 150 del v raznih tehnikah (olju, pastelu, rdeči kredi, akvarelu in oglju) na razstavi nam to domnevo najbolje dokazuje!
Čeprav je razstava prirejena v neprimernih prostorih ter tudi pomanjkljivo aranžirana, vendar človeka preseneti in pritegne zaradi svoje nesporne kvalitete. Res je interesno področje umetničinega slikarskega talenta precej ozko — omejeno na portret
Podzemeljska uganka
ie OHtuiu 'uwesenu
V osrčju hriba Sorica je izdolbla Pivka v davni preteklosti ogromne prostore, ko je iskala poti proti Planinskemu polju. Nekdanja rečna struga podzemeljske Pivke predstavlja Postojnsko jamo, kapniško čudo, ki ga leto za letom obišče nad 150.000 ljudi. Danes teče podzemeljska Pivka osemnajst metrov nižje po nevarnih podzemeljskih rovih in tesneh, kamor more samo drzni jamar, katerega ne zaustavi nobena zapreka. Po petih kilometrih podzemeljskega dostopnega toka izgine Pivka v ogromnem sifonu. Še v sušni dobi predstavlja to podzemeljsko okno skoro 100 kvadratnih metrov vodne površine z največjo globino do 12 metrov. Skozi to ogromno podzemeljsko okno potiska svoje vode v neznane dele jame. Od tod pa do izvirnega sifona v Malograjski jami na robu Planinskega polja je še vedno 2200 metrov neznanih podzemeljskih prostorov.
Sto let že predstavlja Piv-kin sifon uganko za raziskovalce kraškega jamskega sveta. Pred to uganko je stal že leta 1854. Šmidi, ki je prvi znanstveno opisal postojnski jamski sistem 1929. in 1930. leta so poskušali rešiti ta problem Italijani s tem, da so izvrtali v steno sifona tik nad vodo preko 100 m dolg umetni rov. Toda zaman, podzemeljskega nadaljevanja Pivke
niso našli in prva poplava je odnesla vse priprave za vrtanje rovov. Od takrat dalje je vsako raziskovalno delo na sifbnu spalo.
Ko pa je prešla po narodnoosvobodilni vojni Postojnska jama v last slovenskega naroda, so bili odkriti novi deli v jami, zlasti v Vilharjevem rovu in Magdaleni jami. Uganka, kaj je za Pivkinim sifonom pa ni dala miru slovenskim jamarjem- Celo tuji učenjaki — med ujimi univerzitetni profesor iz Berlina — so ponudili svojo pomoč in potapljače za raziskovanje sifona. Toda naša javnost je tako ponudbo odbila. Na poziv Uprave kraških jam Slovenije je prišel v Postojno najboljši potapljač Jadrana, inženir Bauman, ki si je ogledal situacijo v samem .sifonu in se tudi dogovoril,- da bo ob prvi priliki izvršil pregled sifonskih sten. Njegova tragična® smrt pri ladji »Žužemberk« je pretrgala vsako upanje na rešitev te stoletne uganke.
Izredno nizko vodno stanje v naših podzemeljskih rekah v letošnji jeseni — voda v sifonu Pivke je bila najmanj za 2 metra nižja kot druga leta — pa je zahtevalo nujno že enkrat rešitev. Tako je di-
rekcija kraških jam Slovenije skupaj z društvom za raziskovanje jam Slovenije poklicalo kvalificirane potapljače iz Krapnja pri Šibeniku, zaposlene pri podjetju »Spužva«. Potapljači so prišli in tako so se po dolgem času zopet odprla železna vrata, ki odpirajo pot v edinstveno okno, ogromno udomo brezno, kjer teče na dnu podzemeljska Pivka k odtočnemu sifonu.
Tri metre visoka vrata
Čudovita je bila slika morskega potapljača v globokem podzemlju, na površini temnega podzemeljskega tolmuna. Izredno močne, tisočvatne žarnice razsvetljujejo temne, do 20 metrov visoke stene sifona. V visoki vodi so vsi ti ogromni podzemeljski prostori pod velikim pritiskom vodnih mas, ki jih ob silnem šumenju požirajo odprtine pod navpičnimi stenami. Prvič v raziskovan ju naših podzemeljskih prostorov se spušča potapljač v skoraj deset metrov globoke vode sifona. Priprava za ta slovesen trenutek je trajala s pripravo odra, električnega kabla in kom-
PotapUaC Je pripravljen
presorja za zrak tri dni, potapljanje pa le deset minut.
Prav dramatična je bila scena prvega potapljanja. Z veliko pozornostjo smo sledili potapljaču, pogumnemu Čoviču Ljubu, ki je že po nekaj metrih postal kljub izredno močni žarnici neviden. Skaljeno blato na dnu tolmuna je zakrilo potapljača- Le mehurčki zraka, ki so prihajali na površino, so povedali kje se giblje raziskovalec. Govič je prišel do stene sifona in odkril tam tri metre visoka vrata, ki naj bi vodila izpod stene vt drug podzemeljski svet onstran sifona Le nekaj korakov je napravil naprej, pa je prišla v podvodno veliko potapljaško svetilko voda. Počilo je steklo in žarnica. Tako je bil raziskovalec prisiljen, preriniti se preko velikih hlodov na površje temnega sifonskega okna.
Kaj sedaj? Ali naj vse delo, tako težko pripravljeno in še težje pričakovano, pade dobesedno v vodo? Jamarji so šli na delo in skonstruirali še kar dobro podvodno svetilko, s katero se je drugo jutro spustil v temne globine eden najbolj drznih potapljačev našega Jadrana, Ivo iz Krapnja-
Šestkrat se je potopil in preiskal vse stene sifona, a vedno zaman. Tudi on je našel tri metre visoka vrata, ki vodijo 16 m globoko pod koleno sifona. Odprtina pa postaja na koncu vedno ožja in zapre končno z ozko špranjo vsako nadaljnje prodiranje. Italijani, ki »o tu kopali umet-
ni rov, so svojim materialom zasuli vse glavne odprtine, ki bi morda vodile v podzemeljske prostore onstran sifona. Vse stene so ostro razrezane kot noži in ne dovolijo raziskovalcu, da bi se skozi nje splazil dalje-
Tri možnosti so še
Tako je padlo upanje na rešitev stoletne uganke, najti nadaljevanje postojnskih jamskih prostorov, dobesedno v vodo. Pred nami je bila skoraj rešena stoletna uganka, ali priroda je ohranila svojo tajno. Vendar, pa vsi napori in vložena denarna sredstva niso bila zastonj. Za znanost je bil dosežen važen rezultat: do 10 in več metrov globoki sifon je neprehoden, vhod v podzemeljske prostore med odtočnim sifonom Pivke v Postojnski jami in pritočnim sifonom v Malograjski jami je treba iskati drugje. Tri take možnosti bi bile: ena je brezno v Hrenovčevih talih, kjer je prišel Zavod za raziskovanje krasa že 100 m globoko, druga je odprtje Unske Koliševke, ki je zasula podzemeljske prostore Pivke, tretja pa potapliahje in raziskovanje pritočnega sifona v Malograjski jami- Z odkritjem teh poslednjih, neznanih 2200 metrov bi bila mogoča direktna zveza med Postojnsko jamo in Planinskim p6-Ijem, kar bi prav gotovo v veliki meri vplivalo na razvoj turizma v kraškem turističnem področju.
F. H..
ln tihožitje — zato pa tembolj poglobljeno in za njeno induktivno razmerje do naslikanega objekta kar tipično. Umetničino čustvovanje je umirjeno, nežno in lirično. Temu čustvovanju tuđi najbolje ustrezajo tehnike, katere Pristovškova predvsem goii, namreč pastel in podobno tretirano olje. z mehko zabrisanimi sfumatimi prehodi. Ta način slikanja ni elementarno silen ali dinamično eruptiven, ni pa tudi ne medel ali celo »slabokrven«, ker je poln življenjske sile in optimizma, katerega umetnica v veliki meri poseduje ter zna tudi posredovati.
Njeni portreti in tihožitja s cvetlicami in drobno porcelanasto bižuterijo so barvno prijetno zajeti in intimno ubrani, mehko občuteni ter često malce idealizirani in poplemeniteni. Fosebno v portretih je Pristovškova dosegla toliko rutine in kvalitete, da je postala kar nekaki oficialni portretist povojnega Celja. Na razstavi dobrih portretov ne manjka n. pr. Portret igralke Šaričeve (pastel), Slovenka (olje), Portret A. G. (olje), Zlata (oli e), Vida (pastel), Mira (pastel) itd. Nekateri od teh zgodnejših del kažejo iasne vplive njenega učitelja Elstern en a. Po vojni je ustvarila Pristovškova galerijo portretov znanih in manj znanih Celjanov, od katerih so najboljši: Portret P. P. (olje), Portret E. K. (olje), Cvetka (olje), Portret O. V. (pastel), Portret M. F. (pastel), Mija (pastel). Portret I. (olje), »Celjski grof« (olje), Mara (pastel), Portret M. M. (rdeča kreda), Bratci (olje) itd. Portret je na razstavi najštevilneje zastopan in tudi kvalitetno močnejši del razstave. Njeni portreti so prijetni, otroški prav ljubki, a istočasno dovolj globoko zajeti, da morejo človeka prepričati.
Tihožitja za portreti kvalitetno zaostajajo, ker pogrešajo strukturno barvitost. Kljub temu n ~o slaba. Odlikuje jih predvsem intimna barvna ubranost, ki zajema dovolj široko barvno skalo. Najboljša dela so Cinije. Nageij, Gladiole in Tulipani.
Šibka točka Pristovškove so njene pokrajine, mestne vedere in večje kompozicije. Njena barvna tehnika se tukaj težko otrese neke medlosti ir. le včasih uspe sliko barvno razgibati. Medle so n. pr. vse tri vedute celjskih ulic in trgov, prikaz dela v Cinkarni, nekoliko romantični Večer pod gradom. Pozimi in še kakšna. Dobra dela pa so Pogled na Celje akvarel Soča v Trenti in olje Veselo na delo. ki nekoliko spominja na Jamovo Kolo.
Noben umetnik ne ustvarja samo dobrih del in uspeh ••izstave se ne meri po nlabš^h. ampak po dobrih delih. V celoti xTzcto je retrospektivna razstava Pristcvško-ve djpbro uspela ter si jo je doslej ogVdalo že preko 400 ljudi. To je za celjske razmere, ki nimajo umetnostno rarstnvne tradicije, mnogo ter (loV'’'”’1'' •,rr ničino priliub1;?"' ščanih. Razstava je	samo-
stojni prikaz umetničini'* uspešnega slikarskega delovanja
Jože Cork
O pionirski knjižnici in čitalnici v Ljubljani smo nedavno pisali. Tokrat pa še nekaj vrstic o tem, kako imajo podobne čitalnice orajene drugod po svetu in v ostalih bratskih republikah. Tudi v Zagrebu nrejajo podobno knjižnico, kjer se bodo zbirali pio-
uvajajo otroke loven šolskih kolektivov v javno kulturno in družbeno življenje. Po mnogih mestih imajo večnacionalne pionirske biblioteke, kjer knjige izposojajo v najrazličnejših jezikih- Imajo pa tudi redne jezikovne tečaje, kjer si otroci bogatijo svoje
»Joj, kako zanimivo!«
nas, saj je temelj v tej lepi in vabljivi pionirski knjižnici v Ljubljani, že postavljen.
V.K.
Preproge, ki jih pogrinjamo po tleh, z njimi krasimo ali ščitimo stene, so po svoji izdelavi dvojne; gladko tkane, obojestransko uporabne ter kosmate, mehke, večkrat napačno imenovane »perzijske preproge«. Zgornjo, kosmato stran take preproge imenujemo »flor« ali »runo«..
Nasveti za ravnanje s preprogami orijentalcu ne bi bili potrebni, ker nikdar ne bo na preprogo stopil v čevljih, nikdar postavil nanjo težek kos pohištva.
Preprogo položimo na tla tako, da na njej ne stoji stalno kak del pohištva. Ce se temu ne moremo izogniti, je bolje, da preprogo podvijemo. Ce stoji sredi preproge miza, ki ima pri tleh široko ploščo, je ta del preproge v nevarnosti, da se v njem zarede molji. Zato je priporočljivo, da ta del preproge pokrijemo s časopisnim papirjem ter potresemo z naftalinom ali kafro, leseno ploščo pa namažemo z sivkinim oljem. Ce že moramo postaviti na preprogo mizo ali kak drug stalen predmet, položimo pod nogo kos kartona.
Preproge obešamo na steno tako,
Družinska pomoč Je namenjena materi pri spravljanju gospodmj-ekih poslov, v Belgiji, kakor tudi drugje so gospodinjske pomočnice le redke. Običajno nimajo nobenih posebnih kvalifikacij, dobivajo pa mezdo, ki je večina družin z otrcki ne zmore plačevati. Takim gos'po-diinjstvom, ki imajo razne težave, nudijo v Belgiji na razpolago gospodinjske pomočmice, s katerimi razpolagajo prostovoljne organizacije, ki jih podpira država. Te gospodinjske pomočnice imajo za seboj posedhro šolanje. Pri isti družini lahko dela taka pomočnica največ 600 ur letno in največ šest zaporednih tednov. Gospodinja, ki ji gospodinjska pomočnica pomaga, prispeva po svojih zmožnostih.
Za pomoč družini služi tudi servis, ki nudi vešče bolniške strežnice med boleznijo. Na tem področju se specializirajo nekatere prostovoljne organizacije. Usluge plačujejo različno, navadno po višini družinskih dohodkov.
Kar se tiče gospodinjske opreme, ni bilo v Belgiji še nobenega poskusa, da bi se posplošila uporaba tehnične opreme gospodinj-
stva. Vendar se ta vedno bolj uporablja, da se olajša delo materam. Tem olajšuje delo tudi sistem izposojanja tehnične opreme, finančna pomoč različnih socialnih organizacij, povečano število dobro opremljenih javnih pralnic in trgovski koncerni za izposojanje perila ter podpora za. gradnjo stanovanj, ki se dobi le pod pogojem, da se graditelj obveže, da bo opremil hišo z moderno opremo — kad s prho, kopalnico itd.
V mestih, kjer so univerze, lahko dobijo družine za plačilo varuha (študentko ali študenta), ki pazi na otroke, medtem ko so starši zdoma.
8 šip odstranimo madeže, ki jih je pustila oljnata barva tako, da steklo zmočimo, na madež pritisnemo kovanec in z njim naglo drgnemo po madežu. Tudi zastarele madeže bomo na ta način odstranile.
*
Zatopljenim v knjigo naglo minevajo urice
Z rednimi publikacijami, (ne samo o svojem internem delu) temveč tudi n. pr o otroški risbi večajo zanimanje za otroške probleme. Mnogi prirejajo celo mednarodne založniške sestanke, kjer razpravljajo o mladinski založniški dejavnosti. V Miinchenu prirejajo tuđi^. letne razstave knjig. Prav tako ne manjka prireditev, ki jili pripravljajo otroci sami. Tu in tam imajo otroci svoje laboratorije. Učijo se fotografirati in se vključujejo tudi v filmske krožke-Vse to še čaka pionirje pri
ZELENI PARADIŽNIKI
Ko zunaj postaja hladno in paradižniki več ne zorijo, jih ne zavrzimo. saj so tudi zeleni prav okusna solata, ki se zlasti dobro prilega k mesu. Take paradižnike lahko vložimo na več načinov. Dobri so tudi zeleni paradižniki, ki jih napravimo takole:
Najprej odstranimo semenje, nato zrežemo paradižnike na tanjše kolobarje. Tako pripravljene polijemo z vrelo, slano vodo, jih stresemo na cedilo, da se odcedijo in ohlade. Medtem prevremo kis za vlaganje in ga ohladimo. Ko Je popolnoma ohlajen tudi paradižnik, ga zložimo v kozarce skupaj z drobnimi čebulicami (šalotka) ter lovorjevimi listi. Na to zlijemo ohlajen kis tako. da popolnoma prekriva paradižnike. Nato kozarce zavežemo in hranimo kot drugo vloženo zelenjavo.
KROMPIRJEVI CMOKI
Z ZDROBOM
V« kg kuhanega krompirja olupimo, dobro pretlačimo ali zri-bamo na strgalniku, dodamo 1 jajce, pol žličke raztopljenega presnega masla, sol, 5 dkg moke In 5 dkg pšeničnega sdroba. Vse to zamesimo v voljno testo, iz katerega izoblikujemo za jajce debele cmoke. Kuhamo jih v slanem kropu v odvrti posodi 13 do 20 minut. Kozico moramo v začetku večkrat potresti, sicer se nam cmoki primejo posole. Te cmoke lahko serviramo h golažu, k divjačini Sli drugim mesnim jedem z omako.
Če smemo ob letošnjem sl&btem vremenu še kaj upati na sončno jesen, borao potrebovale nekaj porine garderobe, ki bo name* Mena izletom v hribe. Če sano olikšne ljubiteljice narave, da v«ako soboto in nedeljo izkoristimo za izlet, bo ta naša garderoba bolj skrbno izbrana kot pa Gibieka tistih, ki napravijo »veliko turo« samo enkrat na leto.
»
Na izlete nikdar ne jemljemo
mnogo oblek. Vendar ipa prav na izletu potrebujemo različno obleko, ker moramo vedno upoštevati klimatske razlike: v temperaturi in v obliki padavin, dežja ali snega, ki ga na naši izhodiščni tečki še ni. Zato moramo v naši garderobi vsklađiti dvoje nasprotujočih si zahtev: malo oblek In obleko za mraz ali vročino. dež, ali sonce. Čeprav je takšna zahteva na videz prav neizvedljiva. jo z nekaj iznajdljivosti lahko izpolnimo.
Za izlete v hribe prav gotovo potrebujemo hlače, ker so te primernejše kot krilo, ki se rado
DEMIR ZS KÄTERESI NE
VEKO
zatakne na skalo ali grmovje, se strga in lahiko povzroči tudi nesrečo. Hlače pa ne pristajajo vsaki ženski. Debeluška in tista nad 40 let, si jih pač redkokdaj lahko privošči, pa naj bodo že to kratke, tričetrtinske ali dolge hlače. Tudi prav majhnim ženskam hlače slabo pristajajo. Vendar, kadar odhajamo v hribe, si jih
v hribih hladna in zato to krilo ne bo odveč. Lepo je, če sta? krilo in hlače iz istega materiala, prav tako je praktično, če je krilo krojeno iz balonske svile, Id obenem z vetrnim jopičem nadomesti dežni plašč (seveda, če dež ni letošnje vztrajne vrste).
Da spada v nahrbtnik še vsaj en par nogavic in platneni čevlji,
Da, prav v vsakem gospodinjstvu leži denar. Toda nanj ?e n e spomnimo niti konec meseca, ko n im denar »iz blagajne« prečudno naglo skopni. Kako prav bi nam oriše! v tako kritičnem času ku ; dinar, toda kje ga dobili?
Ozrimo se malo po kotih, poglejmo v shrambo, poglejmo na ped-stroje in v klet. prc'Tro<'m 1 povsod CTinnile za Čudo mnogo starih, seveda vseh zaprašenih in neumitih steklenic, kakšne železne ali bak-oM*' “credmete, ki so že davno orlsìn Vii. a jih venomer nosimo s seboj iz stanovanja v stanovanje. »r»o že prišlo kdaj prav.« se opravičujemo, srepem, ko prav dobro vemo. da teli predmetov ne bomo nikdar več rabile in nam bodo le za šaro.
In prav ta šara nam ob k čaru meseca prav lahko oomaga iz zagate. steklenice dobro umijmo — (kako to delamo, smo že prinesli v naših nasvetih) in jih tako tpri-pra v» jen® oddamo.
Vsrk dinar, ki ga harno pre.ie’e, se ram bo zdel kot da hi nam ga k*-'-» podaril, Ce že več let nismo napravil? Tako »čistke/, se bo nabrala kar čedna vsotica. Od-SiO.j bomo od časa de Časa zbr.ale na kup nerabne predmete, ki kb je v vsakem srospodinjstvn vedno dovoli jn tako bo vedno skromna zaloga za najbolj »suhe« dni.
— ra
/SD»

bomo skoraj gotovo oblekle. Pa ne samo hlače, temveč tudi toplejše krilo, ki ga bomo lahko pripele čez hlače za ves tisti čas. ko nam bo hladno m seveda, ko bomo hotele biti tudi estetsko oblečene. Takšno krilo oa ne bo dobrodošlo samo	d e bel uškam ;
tudi vitka dekleta ga bodo rada oblekla, saj so večeri in Jutra
pa topla bluza ali lahka bluzica brez rokavov (kar je odvisno od tega, v kaj smo oblečene) in na glavo veselopisana ruta, n j težko uganiti. Kako pa je namesto pletenega puloverja dobrodošel vetrni jopič s pleteno podlogo, ki jo lahko odpnemo, bo kmalu spoznala vsaka, ki takšen jogiič že ima.	D. P,
uirji od vsepovsod In si nabirali znanje.
Po drugih mestih pa imajo take ustanove širok obseg. V svojih prostorih ne zbirajo
znanje. Ponekod imajo otroci neposreden dostop h knjigam, ki jih tudi sami urejajo.
Okoli podobnih ustanov pa so zbrani profesorji in drugi javni delavci, ki se ukvarjajo z mladino.
Težko je izbrati
Beli platneni Čevlji radi puščajo prah. To preprečimo, če pripravimo einkovo belilo namesto z vodo, z mlekom.
Metlo ali omelo, ki se je ukrivilo, popravimo, če jo obesimo nad krop. Para jo izravna v nekaj minutah. Prav tako lahko izravnamo ščetine na raznih drugih ščetkah.
*
Ce gremo na počitnice, nam cvetlice ne bodo usahnile v naši odsotnosti, ako bomo dale na višje mesto vedrico mrzle vode, okrog nje pa spodaj razpostavile cvetlične lonce. Nato vzamemo dolge nitke volne in potopimo en konec v vodo do dna, drugega pa vtaknemo v zemljo lončnic. Volnene niti vpijajo vodo in jo izcejajo v prst. Tako nam cvetlice ne bodo usahnile.
Bodoči filozof
samo otrok, temveč tudi najrazličnejše znanstvene in kulturne delavce. Pionirjem berejo svoja dela tudi mladinski pisatelji (kot bo tako odslej tudi pri nas) in opazujejo, kakšen uspeh imajo še pred objavo. P.lali kritiki - pionir ji jim s svojimi sodbami neredko pomagajo, da svoja dela izpopolnijo. S pionirji pa vzgojitelji. a tudi javni delavci razpravljajo o najrazličnejših aktualnih vprašanjih. V Mancherai so redni diskusijski večeri o temah, kot so: m!r ali vojna patriotizem in nacionalizem iid. Take razprave9so silno zanimive	roke. a
tudi za vzgojit ! • - Istočasno
da Je runo ali flor obrnjen navzdol. Te so bolj izpostavljene moljem kot položene, zato jih je creba pogosteje pregledati. Najboljše sredstvo za ohranitev preprog je zračenje in prepih. Zato tudi ni priporočli :vo podšivati
»Čilimi . ..!«
preproge z blagom po celi spodnji strani, ker to le otežkoča čiščenje in zračenje. Največ škode utrpe preproge zaradi nepravilnega udarjanja ob čiščenju. Obešanje preprog čez ograje ali drogove ni pravilno. Preprogo položimo na tla s florom navzdol, ter elastično udarjamo po spodnji strani preproge. Nato jo zvijemo in poberemo prah. Se bolj je, če jo položimo na travo ali sneg, ker pri
Ni odveč, če tokrat spregovorimo nekaj besedi o redu. Tako zelo nam je ta potreben, vendar se ga le redko držimo. Kar poglejmo okrog sebe. 2e doma kaj radi položimo predmet, ki ga ne rabimo več, kamor si bodi, a prav gotovo ne na njegovo mesto. Pride drug član družine stori isto, in tretji in četrti, potem pa še otroci. In popolna zmeda je tu. Tedaj nam ne preostane nič drugega, kot da iščemo od jutra do večera, zmerjamo druge in še bolj razmečemo. Tak nered razburja po nepotrebnem živce in dela hudo kri. Seveda, če je samo gospodinja pripravljena držati red, vsi drugi člani pa ne, ne bo mogla kljub vsemu naprezanju nikamor. Vendar bo obdržala vsaj snago, ki jo pa neredna gospodinja, ki se ob neredu navadno ne vznemirja, kaj rada pozabi. Kjer je taka gospodinja, ostali člani družine pa redoljubni, trpijo vsi.
Kosilo pri taki gospodinji ni nikdar ob pravem času. Tudi je na hitro roko pripravljeno in napol kuhano. Krompir je še trd-ljav, juha je brez okusa, solato je pozabila v naglici osoliti. Ko pride mož domov, postavi površno obrisane krožnike na ne preveč čisto mizo, polno drobtin in drugih kuhinjskih odpadkov; sama je pri tem razkuštrana in brez predpasnika. Vse njene kretnje so hlastajoče, da polije juho po mizi, a je ne obriše. Družina, zlasti starejši otroci, ki vidijo, da je drugje drugače kot doma, so kmalu nezadovoljni, kar začne tudi gospodinji greniti življenje.
Red mora veljati v družini prav za vse člane. Nihče ne sme biti izjema, kar je zlasti tako rad očka, ki pusti copate, kjer se mu zljubi, pusti ogorek na pohištvu, ne pospravi za seboj časopisa itd. Nekateri ljudje imajo pač smisel za red, drugim je privzgojen, a privadi se ga lahko vsak izmed nas. Najlaže pa naučimo na red otroka. Predvsem mora imeti dober zgled, a mu tudi ne smemo
tem ostane ves prah na podlagi. Ce smo jo položili na sneg, je po takem čiščenju opran tudi flor in preproga dobi znova svoj sijaj. Drugače pa moramo flor očistiti z vodo, ki smo ji dodali malce kisa, ali pa z vodo. v kateri smo prekuhale divji kostanj. Vendar ne smemo preproge vseskozi premočiti, ker utegne to škodovali osnovnemu tkivu. Preden jo znova pogrnemo, jo moramo temeljito posušiti tako, da jo obesimo čez lesen — ne železen — drog.
Temeljito čistimo preproge dva do trikrat letno. Sicer pa vsak dan skrtačimo preprogo s trdo metlico, 1—2-krat tedensko pa izsesamo prah z izprašilnikom.
Za čas daljše odsotnosti je bolje, da preproge spravimo. Gosto jih potresemo s sredstvom proti moljem, obložimo s časopisnim j papirjem, nanj natresemo kuhinjsko sol, preprogo enakomerno zvijemo in prevežemo. Potem jo zavijemo še v časopisni papir ter na konceh in v sredi zvežemo, da jo čimbolj zavarujemo pred prahom in molji.
Zgodi se, da zaradi stanovanjske utesnitve postane kaka preproga prevelika. V tem primeru je bolje, da jo prodamo in šupimo manjšo, kakor pa da jo zmsrj-šamo z rezanjem. S tem namreč izgubi preproga vso svojo vrednost.	F V.
NADOMESTEK ZA »BUŠKI« CÄJ
Ruski čaj je predrag za vsakdanjo uporabo in ker zdravju ni preveč koristen zaradi teina, ki ga vsebuje, si lahko pripravimo dober nadomestek. Naberemo mlade liste rdečih jagod in borovnic ali malin. Liste posušimo na soncu. Preden jih spravimo morajo biti popolnoma suhi, sicer splesnijo. Odlično čajno mešanico dobimo, če zmešamo dva dela svežih borovnič-nih listov in en del malinovih. Osušeno listje potolčemo z lesenim tolkačem tor spravimo v platneno vrečico ter obesimo za
2—3 dni na toplo mesto. Čaj hranimo v zaprtih pločevinastih škatlah. Prav nam pride predvsem za nedeljske sprehode, saj je dober in nas prav nič ne stane.	A. D.
popuščati celo tedaj ne, kadar je že močno zaspan, da vseeno pospravi svoje igračke.
Otroku, ki je že od majhnih nog navajen na red, ne bo težko v življenju.	—ra
Ia mamico
Mala Nuška je stala na tram-vajski postaji. Močno je deževalo in debele kaplje so ji kapale od razkuštranih las in tekle po drobnem obrazku. Dekletce je imelo pri sebi velik dežnik, najbrž je bil očkov, in se na vso moč trudilo, da bi ga odprlo.
Na postaji so stali sami moški. Res, da jih včasih opravičimo in jim odpustimo, če so malo nerodni. Vendar pa bi se eden izmed njih lahko spomnil in pomagal Nuški odpreti od dežja že moker dežnik.
Ko je Nuška videla, da ni nikogar, ki bi se zmenil zanjo, je v hudem dežju čakala na postaji z zaprtim dežnikom. Na srečo se je kmalu pripeljala njena mamica, ki je prihajala verjetno iz službe. Sprva je naredila precej začuden obraz in morda je hotela Nu’-ko celo okregati. V torbici
je imela dežnik, ki ga je zaradi nestalnega vremena že zjutraj vzela s seboj. T oda punčkina mokra .pikčasta oblekica in njene bose, od blata umazane nožice so zvabile na njen obraz hvaležen pogled, ki ga je dekletce prav gotovo zaslužilo. Svoj dežnik, ki je nekoliko molel iz torbice, je potisnila globlje, da bi ga Nuška ne opazila. Potem bi se ji najbrže zdelo, da je bil njen trud zaman. Nič več ni mislila na to, da bi Nuško okregala. In prav je storila, saj je kmalu nato zvedela, da je prišla njo, mamico, čakat na postajo, a ni mogla odpreti velikega dežnika, ker so njene rokice zanj prešibke. Mamica jo je tesno pritisnila k sebi, da ji dež skoraj ni mogel do živega. Tako sta odhiteli proti domu, ki najbrž ni bil prav blizu.
Tudi tramvaj je že odpeljal s postaje in vedno redkejše so bile dežne kapljice. Oči mnogih potnikov pa so še dolgo uprte v teh nekaj mladih fantov, ki so vstopili na zadnji postaji in kP niso opazili Nuške ali se jim ni zdelo vredno skloniti se k mali nebogljen ki ter ji pomagati. Danica



JULIJA M., LJUBLJANA: Uredništvu Zdravstvene posvetovalnice ste poslali sledeči recept:
»Repno seme prežgi kakor ka-. vo, isto zmelji na kavni mlinček. To skuhaj in dodaj še petršilj (korenino in zelenje). Pij na tešče in zvečer.«
Omenjate, da vam je to zdravilo čudežno pomagalo, kadar se vam je voda zapirala in da je tudi sicer bil ta čaj že večkrat uspešno preizkušen.
Opisani čaj ima kot domače zdravilno sredstvo svojo osnovo, saj sloni na uporabi peteršilja, ki ima znano lastnost da v gotovi meri pospešuje izločanje vode. Uporabljamo ga lahko v primerih, kjer organizem ne izločuje vode v zadostni meri zaradi oslabljenega delovanja sečnih organov in srca.
Vendar pa se ta čaj zdaleka ne more meriti po svojem učinku s sodobnimi diuretičnimi sredstvi iz vrst živosrebrnih in teobromin-skih preparatov, ki delujejo obenem na ledvice in srce in pospešujejo izločanje vode.
Vsako zapiranje vode, ki ima svoj vzrok bodisi v nezadostnem delovanju ledvic, bodisi v oslabelem delovanju srca, spada v zdravljenje izkušenega zdravnika, ki bo z ozirom na stanje ledvic in srca predpisal pravilno zdrav-ljenje, t. j. poleg pravilne diete še primerna zdravila. Obenem pa lahko kot pomagalo priporoča še opisani zdravilni čaj. Pri zapira-
nju vode je v ozadju vedno kaka resnejša bolezen, zato nikakor ni dopustno, da bi se zdravilo zgolj z domačimi zdravili, če so še tako priporočena.
VANDA T. Lani ste zbolela na pljučih. Rentgenski pregled je pokazal majhno senco v vrhu levih pljuč, kar pa se je s primernim dietalnohigienskdm režimom in s tabletami Evtisona pozdravilo. Sedasj se počutite dovolj dobro, ponovni rentgenski pregled ni pokazal nobenih bolezenskih ^prememb na pljučih. Pač pa vam je cd bolezni ostala v lika nevšečnost, to je močno znojenje, sicer ne tako močno kakor «ned boleznijo, ko so vas mučili vročinski izbruhi in stalno znojenje. Mnenja ste, da je nrav to znojenje krivo vaše občutljivosti za prehlad, ker vara že najmanjša ohladitev povzroča prehlad. Zadnje čase se znojite tudi ponoči.
Tu je več možnosti; ali se proces na pljučih vendar še ni čisto pozdravil, zato vam svetujem, da ostanete pod kontrolo zdravnika specialista. Druga možnost bi pa bila. Ca v organigli, ki je tedaj reagiral na tuberkulozo, znojenje še nadalje persisi ira in to lahko še mesece in leta (če se telo navadi na neko funkcijo, s*1 tej le težko odpove) lahko na je znojenje pri vas znak pslho-nevrotičnega stanja, za kar bi govoril tudi sicer velik strah pred
boleznijo, razee težave pri srcu, čeprav ni bilo najti na njem nobenih organskih bolezenskih sprememb.
Svetujem vara postopno utrjevanje, jemljite mnogo zračnih ko-< peli teda ne na odprtem soncu in izogibljite se vseh večjih naporov v veliki vročini. Hrama naj ne bo preobilna, oblačite se lahko, oblačila morajo prepuščati izparivanje vode. Od zdravil uporabljajte še ndprej bellalumal. •
B. G. VIČ: Po opisu sodeč gre pri vas za ognojek v pazduhi, ki je nastal zaradi vdora bakterij v izvodne kanale žlez znojnic. Znaki so: oteklina, rdečina in pa velike bolečine. Ker se vnetje zelo rado razširi po vsej pazduhi vam svetujemo, da že prvi ognojek radikalno pozdravite in sicer z operativnim posegom. Če sc razvije v pazduhi obenem več ognojkov', petem se Lahko vleče bolezen mesece in navadno še n.*’giba k povrnitvi.
Poleg operacije uporabljamo uspešno tudi antibiotična zdravila. Ce pa so se ognojki razširili po vsej pazduhi in če kaže, da ho njihov potek kroničen, potem poskušamo zdraviti z obsevanjem z rentgenskimi žarki.
*
TEREZA K. Kožni izpuščaji v obliki koprivnice pri vašem možu ne pomenijo nobene nevarnosti, pač pa so znak neke svojstvene preobčutljivosti organizmi a, v7 tem primeru preobčutljivosti za določene vrste in količine zaužitega alkohola.
Mislim, da je pametneje odstraniti vzrok temu pojavu kakor pa razmišljati, kako bi zdravili koprivnico samo. Ce se. vaš irci ne more odreči alkoholu, naj S2m ugotovi vrsto in količino alkoholne pijače, k? jo prenese brez takih nevšečnosti. Dr, D. R.
ALS JODY C Po knjigi M. Kinnan Rawììngsove — Riše Miki Muster |
Mi
v*' y

352.
353.
Penny je imel skoraj neznanski čnt za orien- Vendar je svojega nasprotnika podcenjeval, taci jo. Brez težave je prepoznal kraj, kjer je Kmalu so bili medved in oba psa tako daleč, da medved prišel čez reko. »Tukaj je bil,« je rekel, jih ni bilo več slišati. Sled pa se je slej ko prej Julija, naprej, primi ga!« Psica je pohitela in tako razločne vila po blatnih tleh, da Pennyje-precej nato zalajala. »Je že na sledi.« Na blatnih vemu ostremu očesu ni mogla uiti. Odlomljena eh so se razločno prikazali odtisi širokih tac. veja ali pomandran šop trave sta mu razločno iedved je ležal komaj sto metrov od reke, ko kazal pot. Proti poldnevu sta bila lovca tako :a ga psa dvignila. Zaradi goščave ga ni bilo upehana, da sta si morala nekoliko oddahniti, mogoče videti, slišal se je sama trušč, ki ga je Penny si je položil roko za uho in posluhnil. piai na begu. Toda Penny ni preveč spešil. Privela je lahna sapica. »Zdi se mi, da slišim Sama ga ne dohitiva,« je dejal, »to morava Julijo.« Ta glas jima je dal novih moči. Pohitela repustiti psoma. Najbrž pa je tudi on že pri sta in kmalu došla sovražnika, ki se je zdaj ven-; raju s svojimi močmi.«	darle postavil za boj.
354.
Pozibaval se je in renče kazal zobe. Julija se mu je zaganjala v bok, Rip pa ga je skušal popasti za goltanec. Medved se ga je otepal in hotel spet pobegniti, ker je zagledal lovca. Tedaj ga je Rip ugriznil v bedro. Šepavec je rezko zarjovel. Bliskoma se je okrenil in ga zgrabil. Z mogočnima šapama je stisnil buldoga k sebi, da je presunljivo zajavkal. Penny je dvignil puško. Skrbno je pomeril in ustrelil. V ognju se je Stari Šepavec zgrudil. Njegova morilska pot je bila končana. Pennyju in Jodyju se je mahoma zazdelo vse tako čudno preprosto. Zasledovala sta ga in ustrelila ...
Prometne nesreče v celjski
okolici
Traktorist Ivan Novak je vozil
tiaktorjem opeko iz Ziebičnega Bcđrišno vas pri Grcbelnetn.
: .kior je imel prikolico, na ka-: ;e sedel zavirač Alojz Drob-Drobne je med vožnjo padel,
- je zaviral s prikolice in prišel id kolo. Pri tem je d^bi' predeš možganov in poškodbe na r h nogah, ^o nesoče je prišlo,
. r ie bil Drobne nekoliko vinjen . tudi sedež na prikolici ni bil ra vi Ino nameščen. Traktorist pa e vozil s preveliko brzino in ni razil, da je cned vožnjo izgubil Drobneta.
*
Drago Jelovšek, traktorist KZ Petrovče je vozil traktor s prikolico proti Medlogu v celjski okolici. Prikolica je bila petton-ska in pretežka za traktor. Na lahnem ovinku cd Zaloga proti Medlogu je hotel nekoliko zavirati. Pri tem ga je prikolica porinila poševno na levo stran in nato še na desno stran cestišča, ter se nagnila na traktor, tako da je zmečkala kabino, v kateri bil voznik. Jelovšek je pri ne-5- eči dobil težke notranje po-odbe in poškodbe na glavi in •e v celjski bolnišnici umrl. — Materialna škoda znaša 50.009 dinarjev. Nesreče je kriv veznik sam. ker je na traktor priklopil pettonsko' prikolico z naletrimi zavorami, ki pa so pri močnem zaviranju zelo nevarne, M. Č.
Nenavadno nagla smrt Te dni je obiskal Jožeta Kunav-rn iz Savelj pri Ljubljani delavec iz Križevcev Lovro Rogina. Prosil ga je za prenočišče in tožil, da ga močno bol; želodec. Rogina je prenočil v hlevu, kjer so ga naslednje jutro našli mrtvega.
Otroci ne obešajte se na vozila
Po ulici Pariške komune v Mariboru je 14. septembra dopoldan privozil Janez Novak s tovornim avtomob-lom. Na tem mestu se je obešal za vojaški voz s konjsko vprego ll-letni Dušan Kristl. V trenutku ko je avtomobil privozil mimo vprežnega voza je deček odskočil in se zaletel cned prednji kolesi avtomobila. K sre-
či je avto počasi vozil, tako da je šofer lahko takoj ustavil in s tem preprečil, da niso kolesa šla čez otroka. Pri padcu je dobil deček lažje telesne pogodbe.
Otroci bodite previdni in ne obešajte se na vozove, ker je to lahko vaša smrt.
Ukradeno grozdje je bilo
vrnjeno lastnikom
V	torkovi številki našega lista
seno poročali, da je nekaj večjih kmetov kradlo grozdje v vinogradih, ki so jim bili odvzeti po zakonu o odpravi viničarskih odnosov in dodeljeni kmetijskim gospodarstvom. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Alojz Kociper ukradel iz sadovnjaka 500 kg jabolk, Neža Bezjak 120 kg grozdja, Franc Peklar 600 kg grozdja, gostilničarka Barbara Žerak si je prisvojila kar za 96.000 din tujega grozdja, Stanko Valič pa si je v razlaščenem vinogradu s pomočjo delavcev natrgal grozdja za 210 tisoč din. Simon Kuhar si je nadalje prisvojil 150 kg grozdja, Ivan Drevenšek pa je obral kar cel vinograd, v katerem je bilo za okrog 450.000 din grozdja. To so vsi večji kmet; iz ljutomerskega okraja, ki jih je skominalo tuje grozdje. Vse ukradeno grozdje je bilo zaseženo in vrnjeno pravim lastnikom — kmetijskim gospodarstvom.
Zlikovci so zastrupili potok
Dobrnco
Kakor je javila postaja ljudske milice v Dobrni, je neki neznanec vrgel v potok D obrni co strup, zaradi katerega so poginile vse ribe. Krivci tega vandalizma bodo prej ali slej zasledeni in prejeli zasluženo kazen.
Napadi v Betnavskem gozdu
pri Mariboru
V	začetku tega tedna sta bila v
Betnavskem gozdu pri Mariboru dva napada. Prva je bila napadena Marija C. iz Maribora, katero je napadalec udaril s kamnom po glavi in pobegnil. Na enak način je bila napadena tudi Erna P., ki ji je napadalec odvzel ročno tcür-bico. Po osebnem opisu ljudi domnevajo, da je napadalec neki Jovan L. iz Maribora, ki se sedaj nekje skriva.
KOLEDAR
Sobota, 16. oktobra: Jadviga.
*
16.	oktobra 1827 je bil rojen v Baslu slikar Arnold Böcklin.
*
Dekanat pravne fakultete univerze v Ljubljani sporoča, da bo v ponedeljek, dne 18. okt. 1954 ob 10. uri v Zbornični dvorani univerze obramba disertacije tov. Režka Boruta z naslovom: Razvoj predstavniškega mandata v najvišjih zakonodajnih organih fevdalne in buržoazne države. REZERVNI OFICIRJI TERENA »24 TALCEV« — POZOR! V ponedeljek, 18. t. m. ob 19.30 uri bo v dvorani doma »Ivana Cankarja« na Poljanski cesti zbor vseh rezervnih oficirjev članov URO J. Vabljeni tudi nečlani — rezervni oficirji.
Ker je tematika, ki se bo na zboru obravnavala izredne važnosti je udeležba za člane obvezna.
Stomatološka klinika obvešča vse zainteresirane zdravnike, ki se želijo specializirati iz stomatologije, da se pričnejo predavanja v ponedeljek, 18. oktobra t. 1.
Namesto venca na grob pokojne g. Sedejeve so darovali prebivalci Železnikarjeve ulice 1.250 din slepi mladini. Iskrena hvala.
»VEZENINA« Maribor, obrtna delavnica za vezenje ročnih del, predtiskanje vzorcev, preobleko
gumbov, entlanje itd. se je preselila iz Partizanske c. 16 v Vetrinjsko 17 ter se priporoča cenjenim strankam.
Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica sporoča: Cesta štev. 1215, smer Crna vas — Podpeč je zopet odprta za ves promet.
Društvo 'ljubiteljev ptičarjev sporoča, da je zaradi malega števila prijav jesenska vzrej na tekma spani jelov, ki bi morala biti dne
17.	okt. t. 1., odpovedana.
V	osrednji študentski menzi, na Miklošičevi cesti, je vsako soboto in nedeljo ples od 20.30 do 24. ure. Igra orkester ARRY. Vabljeni.
V	počastitev »Svetovnega aneva varčevanja dne 31. oktobra 1954« bo Mestna hranilnica ljubljanska od 15. oktobra do 15. novembra 1954 dnevno nagradila z žrebanjem enega od vlagateljev v hranilno knjižico z din 1000.
Vsakovrstne bolečine vam sigurno preprečijo Phenalgol tablete — najnovejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Phe-naigol tablete
Novost na našem trgu je »JELA«
sol za kopeli. Osvežuje,’ jača in krepi živce. Dobi se v drogerijah in parfumerijah.
Cisti tvoj štedilnik samo s kromovim praškom. Z malim trudom boš imela vzorno čist štedilnik. Zahtevaj originalen zavitek.
OGLUŠUJTE V k^LOVEMSKEM POROČEVALCU«1.

TRGOVSKO PODJETJE
»ElEKTROPBGMET« - Ljubljena
SPREJME ZA POSLOVALNICO Z ELEK. MATERIALOM
prodajalca
delavca
vajenca
Nastop službe takoj. — Zglasiti se v poslovalnici
» E L E K T R 0 P E 0 M E T «, MESTNI TRG 2
•••.o«»*»
Kupimo večji iapežniški
ÜVÄLNI STBOJ,
lahko rabljen, vendar v dobrem stanju. Ponudbe s ceno in opisom posiaii na naslov: »ZHI1Ö«, veletrgovina z žitaricami, Meritor.
RAZPIS
Okrajni zdravstveni dom v Kopru potrebuje za novo
osnovana mesta na svojem področju naslednje zdravstveno osebje:
ZDRAVNIKA splošne prakse za vodjo zdravstvene postaje v Dekanih.
ZDRAVNIKA splošne prakse za mestno ambulanto
v Izoli.
ZDRAVNIKA splošne prakse za centralno ambulanto
v Kopru.
SANITARNEGA TEHNIKA za hijensko postajo v Kopru.
SANITARNEGA TEHNIKA za mesto Piran. MEDICINSKO SESTRO za zdravst. postajo v Dekanih. MEDICINSKO SESTRO za pomožno zdravstveno postajo v Marezigah.
STOMATOLOGA za zobno ambulanto v Izoli. ZOBARJA za zobno ambulanto v Izpli.
DVA ZOBARJA za zobno ambulanto v Piranu. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Izoli. ZOBOTEHNIKA za zobno ambulanto v Piranu.
DVE ZOBNI INŠTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Izoli.
DVE ZOBNI INSTRUMENTARKI za zobno ambulanto v Piranu.
PEDIATRA za šolski dispanzer, oziroma zdravnika splošne prakse, ki bi imel možnost specializacije v otroški bolnišnici v Kopru.
BABICO za Kener okolica.
BABICO za «kofije.
MEDICINSKEGA LABORANTA za centralno ambulanto v Kopru.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — K prošnji je treba
priložiti življenjepis.
L1VÄRNÄ m T 0 VIH N A STROJEV
HOČE PRI MARIBORU
sprejme v zaposlitev:
METALURŠKEGA TEHNIKA,
MODELNO-MIZARSKEGA MOJSTRA,
strojno-kljuCavničarskega MOJSTRA
za operativno vodstvo strojne delavnice, STROJNEGA TEHNIKA
ali višje kvalificiranega strojno-ključavničarskega mojstra za vodstvo oddelka priprave dela, MODELNEGA MIZARJA
za skladiščnika modelov,
VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH MODELNIH MIZARJEV, LIVARJEV - OBLIKOVALCEV, KLJUČAVNIČARJEV IN STRUGARJEV.
Pismene ponudbe dostaviti osebno ali po pošti na upravo podjetja.
Kupujemo vse količine
dimenzije 6, 3, 10, 12 in 14 mm Takojšnje ponudbe:
„JMKOZr
podjetje v gradnji — LOŽNICA,
telefon št. 50
Gnitje krompirja preprečuje KROSAN. Zato vsakdo svojo žimnico posipaj s KHOSAN-om. Imajo ga vse drogerije, semenarne, zadruge itd.
NARTA kolonjske vode, NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati izrecno
PREDÄVfiNJfl
PTUJ — PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V ponedeljek, dne 18. okt. bo prvo predavanje ob 19. uri v dvorani komiteja. Predaval bo prof. Rakuša iz Maribora (član esperantske akademije) o tesni: »Esperanto v sodobni družbi«. Prijazno vabljeni.
CIRKUS »ADRIA«
Internacionalni program izvaja 40 tujih artistov.
Danes:	dnevna predstava ob
16.30	uri večerna predstava ob
19.30	uri.
Prodaja vstopnic od 9. ure — ves dan.
GLED&LIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 16. okt. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Izven. Nedelja, 17. okt. ob 20: Harris: Molčeča usta. Izven in za podeželje
Ponedeljek, 18. okt. Zaprto. OPERA
Sobota, 16. okt. Zaprto Nedelja, 17. okt. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Tzven Ponedeljek, 18. okt. Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 16. okt. ob 20: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven. Nedelja. 17. okt. ob 15: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven.
Ob 20: I. Cankar - dr F Smerdu: Martin Kačur. Izven. Cenjene obiskovalce obveščamo da smo morali spremeniti repertoar. Danes ob 20. bo uprizorjena komedija »Zlati oktober«, jutri v nedeljo ob 20. pa »Martin Kačur«.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE. LJUBLJANA,
Mestni dom	%
Sobota, 16. okt. ob 20: J Spi car-M. Piši: »Naj bo stara al* pa mlada . ..« Spevoigra Izven. Nedelja, 17. okt. ob 16: J. Spi car-M. Piši: »Nni bo stara al* pa
mlada____« Izven.
Ob. 20: J. Spi car - M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada . . .« Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 16. okt. ob 20: Finžgar -Mikeln: Pod svobodnim soncem. Izven.
Nedelja, 17. okt. ob 15.30: Finžgar-Mikeln: Pod svobodnim soncem. Izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek, 19. okt. ob 20: Hsms Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Red A in izven.
Četrtek. 21. okt. ob 16:	Sidney
Howard:	Pokojni Christopher
Bean. Red C in izven.
Petek, 22. okt. ob 20: Hans Tierney er: Mladost pred sodiščem. Red B in izven.
Sobota, 23. okt. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Gostovanje v Železnikih. Nedelja. 24. okt. ob 15:	Sidney
Howard:	Pokojni Christopher
Bean. Izven in za podeželje.
Pri abonmajskih predstavah so vstopnice tudi v prodaji.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 16. okt. ob 19.30: Shakespeare: Othello.
Nedelja, 17. okt. ob 14: Shakespeare: Othello.
Pri nedeljski predstavi zveze z vlaki ugodne.
»UNION«: mehiški film »En dan življenja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 se predvaja premiera amer. filma »Vlomilec«.
»KOMUNA«:	ameriški film »Be-
neški tat«. —• Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 ter od 15. dalje.
»SLOGA«:	ameriški film »Poro-
čeni — neporočeni«. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9 do 10. za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 15. dalje.
»SOCA«: angl. film »Zlata mrzlica«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 17. dalje.
Ker je sedanji dohod do kina »SOC A« zaprt je sedaj dohod iz Vilharjeve ceste, čez Navje in drugi dohod iz Titove ceste mimo garaž Izvršnega sveta med Vilharjevo in Linhaitovo cesto do kina Soča.
»SISKA«. angleški r.lcn »Ugrab ljen« in tednik »Aljaska«, ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Viharni zaliv« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«: angleški film »Odveden«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom’ predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	švedski
film »Dobri vojak Bum«.
ZADOBROVA: mehiški film »Rio Escondido«, ob 20.
VEVČE: ameriški film »Na slabem glasu«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »Sestrična Rahela«, ob 18 in 20.
JARŠE »INDUPL ATI« :	ameriški
film »Najboljši med slabimi«, ob 20.
KAMNIK:	ameriški barvni film
»V vrtincu«, od 19 do 23 ure.
BLED:	argentinski film »Motne
vode«, ob 20.
CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Charlijeva tetka«, ob 18 in 20.
CELJE »DOM«:	avstrijski film
»Jaz ln moja žena«, ob 18.15 in 20.15.
KRANJ »STOR2IC«: amer. barvni film »Rdeče nebo nad Montano« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Na Rivieri«, ob 18. Predstava ob 20 odpade. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Lidija Bailey«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAV2«:	angleški
film »Veseli Norman«, ob 18 in 2o. uri.
R 5 D ! 0
Kaj misliš, da si Se vedno v hotelu?«
MALI OGLASI
Spored za soboto Poročila:	5.05,	6.09.	7.00,	12.30,
15.00. 17.00. 19.00 in 22.00
5.00—6.30 Dobro jutro, ciragi poslušalci! (pester glasbeni spe-red)
6.30	Tržno poročilo 6.35 »Štirje fantje« izvajajo poskočne napeve 7.10 Jutranji orkestralni spored (B. Smetana, G. Bizet) 7.20 Za gospodinje 11.05 Glasbena medigra 11.15 Pisan drobiž za pionirje
12.00	Kmetijski nasveti 12.10 Slovenske narodne pesmi pojo Tri Polonce (Prenos iz Maribora) 13.00 Okno v svet 14.00 Iz Uradnih listov
14.10	Opoldanski koncert Emil Nikolaj Rezniček:	Donna Diana,
uvertura, Mihail Glinka: Valček, fantazija. Richard Strauss: Burleska za klavir in orkester, ATam Kačaturjan: Maškerada 15.30 Tečaj esperantSkega jezika 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) 16.00 Glasbena medigra
16.10	Utrinki iz liter' '/Te — Aleksander M. Frey: Jedaća in pijača
17.10	Glasbene uganke 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Pesmi za naše male 13.30 Iz naših tovarn in obratov: Mestno strojno podjetje v Ljubljani 13.45 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Šijakoviča
20.00	Pisan sobotni večer 22.15 Igra' Ljubljanski plesni sekstet 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327,1
ZAHVALE
Vse, ki ste našega dragega TONETA ZUPANČIČA obsuli z venci in ga v tako obilnem številu spremili do preranega groba, iskrena hvala. Žalujoči Zupančičevi. *
Zalog, 8. okt. 1954.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po hudi in mučni bolezni umrla naša draga mama, stara mama
JOŽEFA STANIČ
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. oktobra ob 15. uri na pokopališče v Podbočju.
Podbočje, Ljubljana, Kragujevac, dne 15. X. 1954.
Žalujoči: Pepca por. Kezele, Angelca por. Punčuh,
Anica por. Smrkolj, hčere; Viljem, Viktor, Lojze, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo.
nedeljske objave sobotah samo do
KMETIJSKA ZADRUGA LJUBEČNA razpisuje mesto TRAKTORISTA
Ponudbe na upravni odbor Kmetijske zadruge Ljubečna pri Celju
. .•»•»t«	•«•••• •••
UMRLI
Umrl je naš oče
ANDREJ BELŠAK upokojenec
Pogreb bo danes ob 16. uri v Celju.
2alujoči: otroci, zet in vnuki.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla 14. okt. moja žena, mama, stara mama, sestra in teta
JOSIPINA RESNIK
• gostilničarka v Kozjem
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. okt. dopoldne.
Žalujoči: mož Rudi, mati Marija. sin Dušan, snaha Brona, vnukinja Dušica, sestra' Minka por. Arhine, Tončka por. Zajc in ostalo sorodstvo.
Umrl je naš dobri atek, mož, sin, svak in stric
HILARIJ HABJAN
upravnik Zidarskega podjetja Šentvid - Podgora 35
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 15.30 uri iz hiše žalosti Podgora 35 na pokopališče Šentvid.
Žalujoči: žena Milka, otroci Le-andar, Hilarij, Verica, rodbine: Mrhar, Tratnik, Bokalič, Novak, Legiša in ostalo sorodstvo.
Maribor, Rogaška Slatina. Ljubljana, Šentvid, 15. okt. 1954.
Oglase za sprejemamo ^
11. ure.
SPREJMEMO TAKOJ dobro, pošteno in vestno raznašalko. Podružnica SP, Novo mesto. -1 ELEKTRO-MOJSTER z večletno prakso v stroki išče zaposlitev. Naslov v podružnici SP, Kranj.
17079-1
SNAŽILKO, zdravo in vestno, sprejme Modema galerija v Ljubljani, Tomšičeva ulica, s L novembrom.	17085-1
DOBRE ZIDARJE in delavce za, zimsko delo sprejmem takoj. Bevčar, Lepodvorska 26. 17086-1 STALNE DELAVCE za betonerska in železokrivska dela sprejme Tovarna gradbenih polizdelkov, Lj., Šmartinska lOOa. 17016-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 17092-1 PRAVNEGA REFERENTA sprejmemo v službo s takojšnjim nastopom v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Verzirana moč«.
17084-1
UPOKOJENEC dobi mesto hišnika v vili. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	17059-1
KROJAŠKEGA POMOCNIKA(-CO), mlajšega, lahko začetnik, sprejmem. Gogala Ivan, Ljubljana-Polje.	17035-1
»RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme takoj izučene ih priučene šivilje, pletilje in nekvalificirane delavke. V poštev pridejo samo interesenti iz okoliša tovarne.	16929-1
MANUFAKTURIST A, vojaščine prostega, dobrega in sposobnega, sprejmemo takoj v službo za oddelek volnenega blaga. Ponudbe poslati pod »Manu-fakturist« v ogl. odd. 17008-1 VEZILJO ZA ROČNO VEZENJE in eno za strojno ter šiviljo za posteljno in žensko perilo, dobro izvežbano moč, sprejmemo. Ponudbe na upravo SP, Maribor, pod »Takoj«.	16934-1
GREM K OTROKOM, lastno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.
17102-2
POUČUJEM klavirsko harmoniko v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Metoda« v ogl. oddelek.	16314-2
ZIDARSKEGA VAJENCA takoj sprejmem. Plačam dvojno plačo. Bevčar, Lepodvorska 26.
17077-3
OTROŠKO POSTELJO, kompletno, in češnjevo posteljo prodam. Naslov v ogl. odd. 17066-4 GOLOBE: florentince, maltesarje, pavčke, perikarje in rimljane, proda Vahtar, Zaloška 48 (paviljon).	17074-4
NOV ŠTEDILNIK (1.5 plošče) in 150 ploščic prodam. Naslov v podružnici SP, Kranj. 17080-4 OMARO prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	17101-4
PRODAM:	postelje, žimnice na
vzmeti in razno pohištvo, šiška, Jezerska 4.	17117-4
KRAVO s četrtim teletom prodam. Gunclje 19, Šentvid. 16996-4 ROČNI VOZIČEK (dirco) prodam.
Fodbevšek, Obirska 4.	16999-4
PRODAM:	globok otroški vozi-
ček, krzneno odejico za voziček, bele snežke št. 25, posteljo in nočno omarico. Naslov v ogl. oddelku.	17042-4
PRO D Al»! dva jeklena merilna traka po 30 m in avtomobilsko gumo 5.25X17. Naslov v ogl. oddelku.	16949-4
RADIO, 3-cevni, prodam za 16.000 dinarjev. Podlimbarskega 32 — Šiška.	17015-4
CRNÒ ZIMSKO SUKNJO prodam. Naslov v ogl. odd. 17028-4 RADIJSKI APARAT, nov, naprodaj. Ogled od 2 naprej. Naslov v ogl. odd.	17049-4
1301 AKVARIJ, male papige in prvovrstne kanarčke - čivkarje prodam. Devetak, Galetova 37, Šiška.	17050-4
DINAMO za istosmerni tok 6 V do 12 V pri 250—500 A takoj kupi Športna delavnica, Tržaška 40b. AVTOMOBILSKE PLAŠČE — 11.00X20.00, dva ali tri, nove ali dobro ohranjene, rabljene, takoj kupimo. Ponudbe:	»Avto-
promet-Ziri«.	17082-5
KLAVIR kupim. Ponudbe v ogl.
odd. pod »Višinska«. 17093-5 OSEBNI AVTO, 4-sedežni, novejši model, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«.
17083-5
HARMONIKO, 3-tonsko, in citre zamenjam- za žensko kolo. — Brdajs, Sitarjeve, Litija. 17060-6 HIŠO V PAGU, neposredna bližina morja, 6 sob, kuhinja in pritikline, prodam. Tekoča voda in elektrika. Vsa pojasnila daje:	Josip Usmiani, apotekar.
Ravna Reka, Srbija. 17070-7 OBJEKT s popolnim mlinskim inventarjem in lastnim motorjem 25 HP, v najboljšem stanju, sposoben za dograjenje, ima 130 m2 in 400 m2 dvorišča, 3 min. od obale, elektrika, vodovod, po ugodni ceni prodam. Prav tam še dve poslopji (vili) s 13 prostori in lepim vrtom. Naslov v ogl. oddelku.	16955-7
POSESTVO ali parcele v Žireh prodam ali zamenjam za hišo v Kranju — Ljubljani. Informacije: Kavčič, Stara vas 12. 16985-7 KRANJ — LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno moderno komfortno stanovanje za slično v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava«. 16958-3 ZA SOBICO dam nagrado in dobro plačam, tudi za leto vnaprej. Ponudbe pod »Subotičan« v ogl. oddelek.	17041-9
ZAMENJAM lepo veliko enosobno stanovanje s pritiklinami za prazno sobo. Ponudbe pod »Odškodnina« v ogl. odd. 17057-9 SONČNO SOBO s souporabo kopalnice in vhodom iz stopnišča zamenjam za enakovredno, odnosno za visoko odškodnino za manjšo garsonjero. Ponudbe v ogl. odd. pod »50«.	17046-9
MIREN VISOKOŠOLEC išče sobo v Ljubljani — kakršnokoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka nagrada«.	16991-9
VELIKO SÒBO in kabinet s souporabo kopalnice zamenjam za garsonjero. Ponudbe v ogk odd. pod »Center«. (	17022-9
VRATA OSEBNEGA AVTOMOBILA' »Balila« smo izgubili na cesti Zabukovca—Žalec dne 14. oktobra zvečer. Najditelja naprošamo, da vrne za nagrado na naslov: Mehanična delavnica Gajšek, Celje.	17119-10
DOKUMENTE na ime Lavrič Lovro vrniti za nagrado. Denar obdržite.	17663-10
l&sl
i aarnran wmmmlec i •»«-»e*™»*»«
Murska Sobota bo Jutri praznovala občinski praznik
v spomin na divjanje madžarskih fašistov v Prekmurju
Ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti je že lani sprejo odlok, s katerim je proglasil 17. oktober za svoj občinski praznik, ki ga letos slavijo od
16.	do 27. oktobra. 17. oktober 1944. leta predstavlja za Mursko Soboto obletnico enega najstrašnejših dni, ko so Madžari zaprli najzavednejše Slovence, Jih mučili in vodili v internacijo. od koder se je le malokateri vrnil. 17. oktober pa je madžar-»kim fašistom tudi dokazal, da je v Prekmurju organizirano narodnoosvobodilno gibanje, ki Jim na vsakem koraku onemogoča njihove potujčevalne naklepe.
J7. oktobra 1944. leta so madžarski fašisti že na vse zgodaj začeli zapirati najzavednejše Slovence v židovsko sinagogo. Zaprli so Brumnove, Deškovi-čeve, Gomiščekove, Volaričeve in številne druge družine, ki so jih nato odpeljali v zloglasna taborišča smrti v Nemčijo. Ta dan je prišlo v Soboti tudi do prvega boja med madžarskimi fašisti in partizani. Čeprav je bilo partizanov samo šest, so napadli skupino fašistov, ki je prišla na čelu z domačim izdajalcem Poredošem k Brumnovim z namenom, da jih aretira. Ti so se prestrašili partizanov, se umaknili in tako dali partizanom možnost, da so se preko soboških polj umikali proti Muri. Madžarski fašisti pa so kmalu zbrali vse svoje sile v Murski Soboti in udarili za partizani. Umikajoči partizani so na svoji poti še pobili nekaj madžarskih orožnikov, padel pa je tudi partizan Juš, Dane Šumenj ak - Miran, France Kosi in Stanko Cervič - Bojan pa so prebili do Vaneče, kjer jih je kmalu izdal viničar Novak. V
obupni borbi treh partizanov proti 200 fašistom sta dva padla, medtem ko so Stanka Cer-viča - Bojana ranjenega ujeli. Le s težavo se je pozneje rešil nemške in madžarske internacije.
S tem, da je ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti proglasil 17. oktober kot občin-
ski praznik, se bo Sobota najlepše oddolžila vsem padlim v narodnoosvobodilni borbi. V času, ko praznujejo občinski teden, bodo v Murski Soboti uredili skupen grob vseh padlih partizanov v Prekmurju. V tednu bodo tudi številne kulturne in druge prireditve, ki bodo Sobočance spominjale na prestane grozote pred desetimi leti.	H-
Tudi to gre na račun potrošniknv
čeprav veterinarska inšpekcija mestnega ljudskega odbora, kakor tudi mestna higenska puSzaja v Mariboru stalno nadzorujeta mesnice in prodajalne mesnih izdelkov, kljub temu se dobite v prometu meso in mesne izdelke, ki so neužitni. Večinoma *se to
Pred kratkim je mestna higienska postaja ugotovila pri tovarni mesnih izdelkov, da so klobase, ki so bile pripravljene za Ostrožno, pokazale pri bakteriološki preiskavi sumljive znake kvarjenja. Tam so našli na zalogi ti*di 257 kg govejih obrezi v začet-
dogaja tam, kjer prihaja meso do nem kvarjenju. Ko so organi hi-potrošnika neposredno od proiz-	K	*
vajalca, ne da bi bilo pregledano.
S TOLMINSKEGA '
Ze nad pet mesecev se vrtalci geološkega zavoda iz Ljubljane mudijo okrog Žoge in Srpenice, kjer raziskujejo zemljišče za bodočo pregrado velikega zbiralnega bazena. Doseda.nji rezu li tati vrtanja so ugodni. Zanimivo je, da povsod naletavajo na 80 do 120 m debele plasti gorske krede, ki jo je v davnih časih nanosila v te kraje Soča. ^
Prihodnji teden bo v Kobaridu veliik živinski sejem. Na njem bo obilo kvalitetne živine si vonjave pasme iz vsega okraja. Pričakujejo kupce i*z sosednjih okrajev in celo iz Hrvatske.
*
V Bovcu vse od priključitve 5e niso imeli stalnega zobarja, čeprav bi ga močno potrebovali. Ves čas je opravljal to delo po nekajkrat na teden zobar iz Tolmina. Pred kratkim .pa je le prišla v Bovec za stalnega zobarja tovarišica Ida Turk, ki vestno opravlja svoje delo. po potrebi tudi v popoldanskih urah. -t
gienske postaje izrecno vprašali, 7e imajo v podjetju še kakšno pokvarjeno meso, so uslužbenci to. zanikali. Pri preiskavi pa so le odkrili še 400 kg pokvarjenih saiam-Šunk arie.
Čez 600 kg pokvarjenega mesa in mesnih izdelkov za podjetje vsekakor ni malenkost, če verjamemo, da teh količin ni nameravalo prodati. Po drugi strani je znano, da so vsa mariborska mesna podjetja v težkem položaju in je zaradi tega v Mariboru meso najdražje. V mariborskih mesnicah je tudi redko najti kakovostno blago. Mesnice se zato ne trudijo, ker se cena mesu ne spreminja po kakovosti. Koristno bi kilo, če bi meso klasificirali in glede na kavost določili cene.
Za 110-letnlco rojstva Simona Gregorčiča
Proslava 110-letnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča, bo letos na Livku. To zato, ker je bifo pred desetimi leti ob pesnikovi stoletnici na Livku prvo zasedanje okrajne ljudske skupščine in volitve okrajnega narodnoosvobodilnega boja za Kobariško. Ker je bila takrat v Kobaridu sovražna postojanka, je med zasedanjem skrbela za varnost Gregorčičeva brigada, ki je po končanem zasedanju priredila miting z bogatim kulturnim sporedom.
V počastitev teh zgodovinskih dogodkov bodo na osnovni šoli na Livku v nedeljo 17. t. m. odkrili snom insko ploščo, v prostorih šole pa bo imel slavnostno sejo občinski ljudski odbor. Na svečanost je občinski ljudski odbor povabil vse preživele odbornike prvega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za Kobariško, kakor tudi vse aktiviste Osvobodilne fronte in aktiviste zapadnoprimorskega okrožja, ki so bili navzoči pri volitvah. Vabljeni so tudi vaščani livških vasi. Slavnostni seji bo sledila proslava 110-letnice rojstva Simona Gregorčiča.	—1P
V	Globokem kopljejo premog
V	glinokopu v Globokem v
Krškem okraju so pridobivali doslej samo glino in zaposlovali 54 delavcev. Ta mesec pa so začeli kopati tudi premog in zaposlili še 16 delavcev. Sedaj nakopljejo po 12 ton rjavega premoga na dan. Čeprav so v glinokon oziroma bodoči rudnik doslej vložili že 2 in pol milijona dinarjev, se jim bo ta denar kmalu povrnil, ker nameravajo povečati proizvodnjo premoga in tako zaposliti še okrog 20 novih delavcev. Računajo, da bodo to dosegli že v novembru in tako nakopali po 45 ton premoga na dan.	Zg
Novo Društvo prijateljev mladine v Radencih...
V Velki bodo slavili
svoj občinski praznik
Jutri bodo slavili v Velki, v mariborskem okoliškem okra-iu, svoj prvi občinski praznik. Pred desetimi leti je na ta dan enota terenskih aktivistov = partizani napadla takratni nemški urad občine v Velki, uničila celotni nemški arhiv v samem občinskem ter stanovanjskem uradu in hkrati »obiskali« še takratno nemško osnovno selo. Se istega leta v jeseni so ustanovili prve odbore Osvobodilne fronte v Sp. Velki, Ploderšnici. Draženvr-hu. Tratah in Sladkem vrhu. Dalje je bilo v teh kraiih v zadnjih mesecih okupacije precej uspešnih partizanskih podvigov- Posebno v Velki je zavzelo narodnoosvobodilno gibanie velik razmah. Redke so bile hiše. kjer partizani ne bi dobili zatočišča in kjer ne bi pretemali gmotne pomoči
Ze v 1941. letu je bilo interniranih 13 družin, v vsej dobi okupacije pa jih je bilo izseljenih 32. Med prvimi žrtvami je bil Janez Niki, vsega pa je terjala narodnoosvobodilna borba v vsej občini 20 žrtev.
Ob letošnjem občinskem prazniku se bodo spominjali na Velki vseh teh žrtev ter jim odkrili dostojen spomenik-Na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora bodo osvetlili spomine na dogodke iz časov narodnoosvobodilne borbe. v kateri je tudi Velka častno izpolnila svojo dolžnost. V počastitev tega praznika bodo jutri med drugimi nastopili tudi pevski zbori, godba mariborske garnizije JLA, na prostem pa bodo uprizorili »Miklovo Zalo«.
R. J.
Oj zaTrtjuč-ku Tedna otroka so v Radencih ustanovili društvo prijateljev mladine. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nekaj nad 30 ölainov. Ciani društva so med drugim sklenili, da bodo posvetiti vso skrb zaščiti mladega rodu. ustanovili bodo tudi lutkovni oder, pogostili pionirje ob začetku in na koncu šolskega leta. sodelovati v priprav ah za izvedbo novoletne jelke in pri drugih pionirskih praznikih. Ika
... in v Slov. Konjicah
Ker je iniciativni odibor na čelu s tov. Lobnikom zbral do Tedna otroka že nad 100 članov, so v samem tednu tudi v Konjicah že lahko ustanovili društvo prijateljev mn ad me. Ena od osnovnih nalog društva bo skrb za ogroženo mladino, namen pa imajo tudi raizširiti otroški vrtec, ustano-
IZ SLOV. KONJIC
Klicu po oddaji krvi za potrebe celjske in ljubljanske bolnišnice se je odzvalo v Slovenskih Konjicah in Ločah nad 270 prostovoljcev, ki so oddali nad 49.000 kubičnih centimetrov krvi. Najbolj so se izkazali delavci tovarne usnja »Konus« in Lesnega obrata, pa tudi delavci iz opekarne v Ločah ln Iz nekaterih drugih manjših podjetij. L. V.
viti vzgojno posvetovalnico i<n izvesti več predavanj. Dalje nameravat) o urediti otroško igrišče, pomagati pri ustanavljanju mlečnih kuhinj in podpirati boj proti alkoholizmu. Tovarna usnja »Konus« je že podarila društvu 300.000 dinarjev. Prav gotovo pa bodo temu zgledu sledili tudi drugi.
IZ EÄDELJ 0B DRAVI
Pred kratkim je bila v Radljah ob Dravi skupščina podružnice za socialno zavarovanje, ki se je je med drugim udeležil tudi direktor Zavoda za socialno zavarovanje tov. Kočar. Na skupščini so prišli do zaključka, da edina zobna ambulanta v Radljah ne zadostuje za ves okoliš. Potrebna bi bila tudi v VcizeJikd kjer pa kažejo premalo razumevanja za njeno ustanovitev.
Dr. Debeljak se je dotaknil tudi razmer, v katerih živijo delavci iz Prekmurja kd so za-posleni pri »Tehnogradnji« v Vuzenici in na gradbišču »Slovenija ceste« v Radljah. Ti se namreč nočejo hraniti v menzah, temveč si kuhajo sami. zato povzroča neredna prehrana številna obolenja želodca in celo tuberkuloze.	ko
M1HIB0R
Dežurna lekarna
Partizanska 1.
»Pri gradu«,
«S!
Vrata planinskih postojank se zapirajo

•Wt.*..«..«..
VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE
iskreno čestitamo k prazniku občine Ziri 23. oktobra.
STREMELI E0M0 KOT DOSLEJ,
da naše odjemalce zadovoljimo s ceneno in kvalitetno obutvijo.
DELOVNI KOLEKTIV » A L PIN E « TOVARNE ČEVLJEV - ŽIRI
••••*• •*•••• •*•••»•• ••«#»*•	••
Umetnostna galerija Razstava klasicizma in romantike na Slovenskem. Odprta dnevno od 9. do 16. ure v času do 17. oktobra. — Prijave za skupinske obiske na telefon 25-45.
RADIO MARIBOR
5.30 prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 domača poročila in objave; 8.10 domači napevi za zabavo in razvedrilo; 12.00 slovenske narodne pesmi pojo Tri Polonce: 12.20 do 24.00 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR
PARTIZAN; švedski film »Zaradi moje Hubezni«.
UDARNIK: mehiški film »La Red«
MURSKA SOBOTA KINO »PARK«; amer. film »Harriet Craig«.
PTUJ
MESTNI KINO:	francoski film
Lepotice noči«.
CepTav je bilo letos v gorah neugodno — deževno vreme, se je končala letošnja planinska sezona s pozitivno bilanco. Planinski zvezi Slovenije je uspelo letos vključiti v svoje aktivno delo nad 40 tisoč članov. Gorniki so v precejšnjem številu obiskovali naš planinski svet, k čemur je prispevalo prav gotovo to, da so naše planinske postojanke dobro oskrbovane in primerno urejene. Posebno pohvalo so izrekali številni tujci, ki so letos obiskali naše gore v rekordnem številu. Vsi se strinjajo, da so planinska pota lepo nadelana, vzdrževana in zavarovana in da vežejo vse naše naj lepše planinske kraje. — Seveda vsa pota niso tako ure-
jena in markirana, kot bi morala biti, vendar se je opazilo, da je prizadevnost naših planinskih delavcev vsepovsod vidna. Novo pot z Lipance preko Draških vrhov k Toscu bo treba bolje nadelati in zavarovati. Enako velja tudi za pot na Mojstrovko in z Jalovca preko Ozebnika k Spički.
Letos je bilo zgrajenih ali obnovljenih nad 15 planinskih postojank. Kljub temu pa bo treba 'misliti na gradnjo novih koč nad Gorenjo Trento — na prijazni Špički, pri Krnskem jezeru ter dokončati načrte ljubljanskih planincev — Dom železničarjev na Voglu. Tudi na Velem polju želijo imeti planinsko kočo, staro Vodnikovo postojanko pa bi bilo
Nastop šolanih psov v Ljubljani
Klub ljubiteljev športnih psov je sklenil prikazati uspehe svojega dela širšim mmožicam. Dosedanji nastopi LM v Trzinu, Kranju. Opatiji. na Bledu. Reki, Vrhniki in drugod so poželi lepe uspehe. Z jutrišnjo prireditvijo, na kateri bo pokazalo svoje znanje, pridobljeno v tečaju Kluba rin v šoli LM 20 športnih in službenih psov. bo« letošnji program v glavnem zaključen. Začetek bo ob 15 na letnem telovadišču v Tivoliju.
Klub ljubiteljev športnih psov hoče s svojimi nastopi popularizirati čisto pasmo, predvsem pa uporabnost psa v vsakodnevnem življenju. Kakšno korist nudi na primer pes kot hišni in še bolj kot osebni čuvaj. Pes je najzanesljivejši stražar lastnine svojega gospodarja. Otroka lahko pustiš samega s psom, ki bo nanj bolje pazil,, kot marsikateri človek. To so le nekatere koristi od mnogih, ki pa so le bolj osebnega pomenä. Še več pa daje dobro vzgojen pes skupnosti. Lavinski pes je prijatelj predvsem športnikov, saj je že marsikoga rešil iz objema bele smrti. Pri večjih elementarnih nesrečah so se taki
psi boljše izkazali kol vsi moderni tehnični pripomočki. Pri lanskih zimskih nesrečah v Avstriji so lavinski psi rešili na desetine človeških življenj.
To so uspehi in rezultati športne ter službene dresure. V majhni meri, kolikor bodo dopuščale okoliščine, nam bo jutrišnji nastop v Ljubljani prikazal uporabnost štirinožnih prijateljev.
JUTRI ZAGREB : ODRED
Jutrišnja nedelja je spet ostala brez prvenstvenih nogometnih tekem I. in II. zvezne lige. Ljubljanski predstavnik v II. zvezni ligi Odred je ta prosti termin izkoristil za prijateljsko tekmo s članom I. zvezne lige Zagrebom, s katerim se bo pomeril ob 15. (predtekma ob 13.30) na stadionu za Bežigradom. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni na stadionu in jutri dopoldne pred »Na-Ma« pri p°šti.
Nogomet v Domžalah. Jutri ob 15.15 bo gostovalo v Domžalah B moštvo Odreda, ki bo igralo z domačimi nogometaši. Pred glavnim srečanjem bosta dve predtekmi z začetkom ob 13.
vredno ohraniti kot muzejsko vrednost.
Zelo podjetni so bili tudi alpinisti. ki so preplezali vrsto najtežjih smeri v naših in zamejskih gorah. Slabo vreme pa jim je preprečilo, da bi ponovili uspehe iz prejšnjih let. Dobro obiskan alpinistični tečaj v Vratih je dal mladim, plezalcem lepe možnosti za njihovo nadaljnje udejstvovanje v stenah.
ATLETIKA
TEKME PARTIZANSKIH
DRUŠTEV V KRŠKEM OKRAJU
Okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Krškem je tudi letos prirediti a okrajno prvenstvo v atletiki, ki je tokrat zaradi propagande potekalo v Eo-štamju pri Sevnici. Prvenstva so se udeležila društva iz Brežic, ‘Sevnice, Senovega in Krškega. V skupnem plasmaju je zmagal Partizan (Brežice) s 180 točkami pred Krškim 162, Sevnico 116 in Seno-vim 61.5 točke. Razmočeno teka-lišče je precej oviralo atiete, da bi dosegli še boljše rezultate. Okrajni prvaki v posameznih disciplinah:
Člani — višina: Dolinšek (K) 150 cm; daljina: Drstvenšek (S) 5.30; krogla: Diliparič (B) 13.02; 100 cn: Dolinšek 12.8; članice — višina: Novakova (B) 1.20: daljina: Sintiče va (S) 3.80; krogla: Novakova (B) 9.15; 60 m: Božičnikova (K) in Sintičeva (S) 10.0; mladinci — višina: Zener 1.59; daljina: Zener 5.10: ICO m: Zener (K) 12.8: krogla: Jurkas (B) 12.45: mladinke — višina: Grubičeva 1.25; 60 m: Volj-čanškova (obe B) 10.0; daljina: Fa.bjančičeva 4.0: krogla: Medveškova (obe S) 8.69 m.
SAH
CrepinSek in CiriC KANDIDATA ZA PRVO MESTO
Polovica turnirja, na katerem se 18 mladincev bori za naslov državnega prvaka, je mimo. Razen štrajka, ki je dokaz nezrelo-losti in nerazsodnosti udeležencev, je turnir potekal doslej v naj lepšem redu. Preti pričakovanju pa udeleženci niso pokazali tiste borbenosti (le-Ca pa je prišla do izraza v borbi za boljšo hrano in prenočišče). ki je sicer last mladih ljudi. Dosedanji potek je pokazal, da igralci kaj radi hitro sklepajo premirja, ne da bi razvili svoje sposobnosti. Doslej se je kar devet partij končalo že po 14. potezah!
Največ upanja za osvojitev prvega mesta in s tem potnega lista na svetovno prvenstvo imata mojstrski kandidat Čirič iz Beograda ter prvokategornik Crepin-šek iz Maribora. V zadnjih kotih je ugodno presenetil še Celjan Draksler, medtem ko se ostala dva predstavnika Studnička iz Maribora in Perdan iz Ljubljane držita bolj repa tabele.
*
Okrožni šahovski odbor iz Kopra je poslal Šahovski zvezi Jugoslavije pozdravno pismo, v katerem izraža zadovoljstvo svoj ili šahovskih organizacij glede priključitve ozemlja STO Jugoslaviji. Prepričani so, da bo to dejstvo dalo njihovi organizaciji podporo in možnosti za napredek in razvoj šaha skupaj z ostalimi šahovskimi organizacijami v državi.
V nedeljo, 17. t. m. bo na letališču v Lescah republiški zbor modelarjev. Nastopili bodo modelarji iz vse Slovenije z razrJmi vrstami modelov. Poleg tega bo ob 14. uri velik letalski miting, ki ga priredi Alpski letalski center za Gorenjsko za zaključek le-_ talske sezone. Nastopili bodo motorni letalci, jadralci, modelarji iz vse Gorenjske, Ljubljane. Celja in Maribora. Po mitingu bo vožnja z letali po željah.
KMETOVALCI POZOR!
Za dosego čira večjega donosa pri žitaricah vam po zadevnih predpisih lahko nudimo ugodnosti pri jesenski setvi.
Z vsemi kmetijskimi zadrugami na področjih okraja Maribor - okolica, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota lahko kontrahirate žitarice, in sicer: pšenico, rž in ječmen že pred setvijo.
Pogoji so naslednji: kmetijska zadruga vam preskrbi umetna gnojila in semena, vsega za 600 din (šest sto) za vsakih 100 (sto) kilogramov kontrahiranega žita. Ko bo žito v redu posejano, pa še lahko dobite v denarju predujem 30% na kontrahirane količine. Opozarjamo vas, da so cene v predsetveni dobi od 2 do 4 din višje kot se bo pozneje odkupovalo.
Vse podrobnejše informacije prejmete pri svoji kmetijski zadrugi, kjer lahko sklenete tuđi pogodbo.
»ZRNO «, veletrgovina z žitaricami, MARIBOR

•...... •«•••• •••

Ko sta dospela v četrto nadstropje, je odprl vrata na stežaj in odkrevsal naravnost k oknu. Za hip je obstal in se naslonil na palico; razgledoval se je po dobro mu znanih vegastih strehah in dimniških petelinih. Zimsko nebo je razodevale) tisto zakasnelo jesensko milino, ki ga je spominjala na zadnje vožnje z Denizo.
Obrnil se je in zavohal duh terpentina, ki ga je bilo ozračje še vedno polno.
»Da sem le spet tu!« je ponovil.
Še vedno se smehljaje je ošinil s pogledom platna na steni, slikarsko stojalo, pohištvo iz vrbovega šibja, trebušasto peč in Miloško Venero, ki je bila še vedno v kotu, kamor jo je bil postavil Rachou. Dozdevalo se mu je, da je zopet med starimi znanci.
»Zdaj bom tu tudi stanoval, madame Loubet, in ne zgolj delal. To bo moj dom; nikdar več ne bom odšel od tod.«
Galerijska soba z velikim oknom in stenskimi tapetami iz belih in rumenih marjetic je bila udobnejša, kot si jo je zamišljal. Namestil je na nočno omarico starinski dagerotip’ svoje matere, pritrdil na steno nekaj celeyranskih skic in orumenelo fotografijo šolarjev iz inštituta Fontanes, na kateri sta pobratim Maurice in on stala z ramo ob rami, bosa in na moč samozavestna.
Dva dni za Henrijem so prišli še kovčki. Madame Loubet jž zložila njegove srajce v predalnik in poobesila obleke v armoire.* Ko je Henri videl v kopalnici svoje brisače, opremljene z monogrami, savonnettes’ in toaletno mizico
*	Naprava, ki jo je 1. 1838 izumil Francoz Daguerre in ki ohranja trajnost slike, izdelane z vplivom svetlobe na posebej preparirani kovinski plošči. — Op. prev.
*	Omara. — Op. prev.
*	Toaletno mila, asilo za britje in druge vrste mila. — Op. prev.
s svojim grbom, je jel čutiti, da je doma. Da, tu bo zelo srečen.
Šel je iskat Rachouja. Nekako je domneval, da ga bo našel pri slikanju, brenkanju na mandolino, pitju piva v družbi pokopaliških znancev ali pa pri dvorjenju kaki midinette. Namesto tega se je velikan, ves utrujen in pobit ter zamotan v plašč, v ledeno mrzlem studiu gulil iz zajetnih zvezkov umetnostno zgodovino.
»Kakor vidiš,« se je z nebogljenim nasmeškom skopal Rachou na noge, »si solim glavo za tisti preklemani izpit za kustosa. Ne moreš si niti približno predstavljati, kaj vse moraš znati, da postaneš muzejski vratar.«
, Svoje veselo bohemstvo in homerski smeh je Rachou vrgel med staro šaro. Vnovič je bil stari buržoa, ki sta mu nadvse pri srcu gmotna blaginja in dostojanstvenost. Ni mu bilo več mar za sukanje deklet v »L’Elyju« in za pitje piva v »La Nouvelle«.
»To je vse lepo in prav, dokler si študent, sicer pa ti ni ravno v prid, se ti ne zdi?«
Nekaj časa sta tako kramljala in se dotikala zdaj ene, zdaj druge stvari, da bi oživila nekdanjo zaupnost.
»Menda veš, da se je Grenier oženil, Lucas pa povrnil v Normandijo?«
Henri je prikimal. »Pač, saj si mi o njiju že pisal. In kaj je z Vincentom?«
»O, Vincent je še vedno v Parizu ‘n se do onemoglosti naliva s pelinkovcem. Še vedno mori vsakogar, kdor ga hoče poslušati, s svojo bedasto umetniško naselbino in pobratimstvom umetnikov. Poleti je priredil pri Agostini razstavo; razume se — polomija na celi črti
Potem je prosil Agostino za roko. Seveda se mu je režala v oaraz. ,M i o piccolo Vincente’, saj veš, kakšne so njen* običajne krilatice, ,ti si nor, ti si pazzo! Manjka ti
kolesce v glavi.’ Med nama rečeno, mislim, da ima kar prav. Je sicer prikupen dečko, a tu notri pri njem ni vse v redu.« In pomenljivo se je dotaknil čela.
Tudi z Gauzijem in Anquetinom se le poredko shaja, čeprav oba še vedno stanujeta na Montmartru. Preveč sta pač zavzeta z borbo za vsakdanji kruhek. Čudovit poklic, to slikarstvo!
V splošnem je bilo poletje dolgočasno in sila vroče Še hvala bogu, da je nekega dne na povratku v studio opazil ob vratih na montmartrsko pokopališče neko dekle.
»Odbrenkal sem ji svoje običajne pozive, naj mi sedi za Madono, in dekle mi je nasedlo. Ni sicer kaj prida bistra — malce naglušna je, sicer pa dobra duša, zlato srce Je blagajničarka v nekem hotelu, tako vsaj trdi, čeprav pri ženskah nikoli ne veš, kdaj govoré resnico. Naslikal sem celo njen Portret — majčkeno skico na drobcu preperelega platna. Jokal3 je, ko sem ji ga podaril.«
Obraz mu je razsvetlil prizanesljiv smehljaj. »Vrlo dekle, ta Berta!«
Za nekaj trenutkov se je pogreznil v razglabljajoč molk; z dolgimi rokami si je objemal kolena.
»In ti, kaj boš storil ti?«
»Vsekakor bom slikal. Kaj pa naj bi počel drugega?«
»Tebi se vsaj ni treba pehati za vsakdanjim kruhom Zdaj lahko slikaš vse, kar koli ti srce poželi. Se še spominjaš tiste 1 o r e 11 e pri Agostini, tiste, ki si jo hotel siikati zategadelj, ker )e bila prosojnega obraza in so ji migetale na vratu zelene sence?«
»Pač.« Henri je zamišljeno prikimal »Zdaj lahko slikam vse zelene sence, kolikor me je volja To je dobra stran dile-.ar.tstva. Lahko slikaš po svoji želji in okusu. Nihče s*, ne meni za to.«