KRANJ, torek, 9. 2. 1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek Št.11 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Srebro zlatim iijajem 9CHLADMING - Lepšega ikljućka letošnjega svetovnega fenittva v alpskih disciplinah si ™mo mogli zamisliti. Na zmago-UrNlnem odru je bil spet Jugoslovan Tokrat Bojan Križaj, ki je ■ * u-žkem slalomišču osvojil .v >u*o mesto in s tem največji x Ipph slovenskega in jugoslovan-* smučanja. S Križajevo I kUjno in Strelovim bronom se c» Jugoslavija na tem svetovnem n tonstvu uvrstila med najuspeš-1 < tjfte udeleženke. Na tisoče naših j liteljev smučanja je z našimi, vami in navdušenjem po-1 o uspeh Bojana Križaja. azadnje tudi zmago Inge-;a Stenmarka. Oba prvouvr-..ja vozita Elanove smuči! »To je krona moje dosedanje rtne poti. Krona za vse težke flutke, ki sem jih doživljal, iko naj človek ne bi bil vesel uspeha. Izredno sem zadovo-.. Na prvi progi sem bil zbran. , drugi so me malo izdali živci, loji zasledovalci so mi bili blizu, mark je bil tisti Stenmark, ki Žive, ne papirnate obrazložitve Kandidate za vodilne funkcije v občini naj bi v prihodnje spoznali tudi po njihovem delu — Bolj vsestranska predstavitev Radovljica - Evidentiranje delegatov za družbenopolitične in interesne skupnosti je imelo svoje slabosti, ki so jih povsod poskušali kar' najbolje in najhitreje odpravljati. Opozarjali so na največje slabosti, ki so hromile uspešno evidentiranje delegatov, na kandidiranje zares voljnih in sposobnih ljudi, ki naj bi v prihodnje zavestno in z vso odgovornostjo vodili in uresničevali delegatski sistem. Na eni izmed zadnjih sej radovljiškega komiteja občinske konference ZKS je upravičeno spraševala članica, kako je z evidentiranjem kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v občini. Pripomnila je. da za ljudi po krajevnih konferencah SZDL, osnovnih organizacijah Zveze komunistov in nasploh za ljudi, ki živijo v krajevni skupnosti, ni dovolj, da dobijo v roke le izbor kandidatov s kratkimi in suhoparnimi obrazložitvami: kdaj so se rodili, kje so zaposleni, člani katerih organizacij in društev so bili. Takšne suhoparne obrazložitve ne povedo ničesar ljudem, ki izbranih kandi- g bil tokrat nepremagljiv,« je ob Sojem uspehu dejal Tržičan Bo-_» Knžaj. Z njim smo uspeha jfcseli vsi Prehoditi je bilo treba Jfaetletja. da smo v Schladmingu "F^gh tisto, kar nas uvršča v JVovni alpski vrh. Tako kot v *j\h športih so bili uspehi, vzponi ^ r.-A,i Toda naši smučarski '^k padci V^okovn, rvalke so i cilja, k [Vrtovana je bila ena kolajna. „^okovnjaki. tekmovalci in tek-^»valke ho grizli naprej in prišli ilja. ki so si ga zadali. _>gji pa smo dve. Dosegla sta človeka, velika športnika. Ti uspehi našim smučarjem in \>kovnjakom nalagajo nove in obveze. Čez dve leti bo jpiada v Sarajevu. Svet veli-prv*akuje od nas. Se enkrat Ja. alpinci. ki ste nam v dneh Stov nega prvenstva v Schlad-ijru dali toliko, kar nismo pri-ova ti Iskrene čestitke! .<)h J DANES V GLASU: 5. STRAN: Letošnji Prešernovi nagrajenci datov ne poznajo niti po imenu, kaj šele po delu. . Zato bi bilo prav. ko bi v prihodnje mislili tudi na to. kako bomo predstavili kandidate za najodgovornejše naloge in dolžnosti v občini. Dobro bi bilo, ko ne bi le naštevali vseh organizacij in društev, katerih aktivne člani so ali so bili, temveč naj bi kar najbolj razločno opisali njihovo delo ter njihove uspehe. Prikazali naj bi, zakaj smo jih predlagali, povedali, da so bili že do zdaj delavni in da jim zaupamo tudi za prihodnje. Ni dovolj, če smo jih izbrali, treba je ljudem povedati, da so vredni zaupanja zaradi svojega dela, aktivnosti »n čuta odgovornosti. Tudi izbrani kandidati se bodo ob takšni obrazložitvi bolje počutili, saj kandidatura ne bo ne bo več suho parna, papirnata, temveč bo potrjevala njihovo uspešno minulo delo 1 . D. Kurah Gostje s Koroške na Prešernovi proslavi V nedeljo, 7. februarja, so v Kranju s proslavo v Kinu Center počastili slovenski kulturni praznik in Prešernov dan. Občinstvo je navdušeno pozdravilo prvo gostovanje Koroškega partizanskega pevskega zbora na Gorenjskem. Zbor ie bil osnovan pred slabim letom dni in pod vodstvom Branka Cepina poje predvsem naše borbene in revolucionarne pesmi — neguje izročilo koroških partizanov. Pesem gostov s Koroške je uvedla slovesno podelitev letošnjih kranjskih priznanj za kulturno delo. Velike Prešernove plakete je prejelo pet, male pa deset posameznikov in skupin. V drugem delu večera pa je nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Faganela. Proslava ie izzvenela v želji, da bi bilo podobnih srečanj še več, da bi bilo sodelovanje Gorenjske s sosednjo Koroško tesnejše. M. V. Kako zavarovati jezero? BLED — Letos je Blejsko jezero zamrznilo, a le do prve odjuge, Takrat je začel led nevarno pokati. Nekateri drsalci niso upoštevali opozoril in so se po jezerski gladini se vedno drsali, dokler se jih nekaj ni okopalo v ledeni vodi. 2e res, da so na Bledu pravočasno opozorili, da jezerska skorja več ne drži, nevarna mesta so tudi zaznamovali, a f>rav bi bilo, ko jih ne bi označili e s smrekovimi vejicami. Prav bi bilo, ko bi se poleg splošnih in javnih opozoril Blejci v prihodnji zimski sezoni domislili učinkovitejše zaščite, saj je drsanje po varljivo trdni skorji lahko smrtno nevarno. Letos res se ni nihče utonil, a kaj bi bilo, ko bi se nesreča le zgodila? Treba bo poskrbeti, da se nadvse očitno zaznamuje, kje led poka, z zastavicami ali morda tablami, ki bi opozarjale na nevarna mesta. Na jezeru je pozimi preveč objestnih drsalcev, ki se ne menijo za nevarnost in jo bodo tudi v prihodnje izzivali.. D.Kuralt Najboljši osnovni organizaciji Radovljica - V Radovljici so pred kratkim i/.brali najboljši osnovni organizaciji: mladinsko orgamzaci|o Koprivnika in (ior-niš ter Bohinjske Bistrice Mladi v Bohinju so organizirano vključeni \ družbenopolitično dogajanje svoje krajevne skupnosti, posebnega priznanja pa sta deležni njihova klubska dejavnost in sodelovanje / vojašnico v Bohinjski Beli. ki pripomore k vsebinsko bogatejši dejavnosti mladih na tem območju. Osnovno organizacijo Koprivnika in Gorjuš Radovljičani predlagajo za republiško priznanje osnovni organizaciji, saj se je zelo izkazala na področju oživljanja revolucionarnih tradicij, odlikuje jih razvejana interesna dejavnost, zgledno imajo urejeno tudi idejno politično izobraževanje. Brane Grohar V SREDIŠČU POZORNOSTI 3. konferenca sindikatov Socialna varnost naj izhaja iz dela Po celoletnih pripravah je bila v petek in soboto tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije - Delegati so razpravljali o socialni varnosti delavcev — Plodna razprava izdvojila več problemskih sklopov — Enotno stališče, naj socialna varnost temelji na delu Ljubljana — V petek in soboto se je v dvorani skupščine Slovenije zbralo 243 delegatov in gostov, ki so se dva dni temeljito pogovarjali o socialni varnosti in delavcu kot nosilcu socialne politike. Delegatom, med njimi je bilo kar tri četrtine delavcev iz združenega dela, je spregovoril predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Pozdravil je predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Radeta Galeba, predstavnike republiških sindikalnih svetov, občinskih svetov, samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva ter druge družbenopolitične delavce. Uvodno besedo je povzel Martin Mlinar, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, in spregovoril o večletnih naporih sindikatov za izboljšanje socialne varnosti delavca. Dejal je, da je današnja naloga sindikata, zagotoviti delavcu glavno besedo pri usmerjanju družbenega razvoja, saj mu je tako hkrati omogočemo obvladovanje socialne politike. Vodilo socialne politike je delo. To je postalo geslo 3. konference. Govorniki so še večkrat naglasili, da edino delo in ustvarjanje dohodka zagotavljata varen materialni in socialni položaj delavca. Članica republiškega sveta Nada Bule je nato spregovorila o organizacijskih pripravah na tretjo konferenco, ki so zajemale pred hodne razprave v organizacijah združenega dela, regijska temat ska posvetovanja ter slednjič tudi večina republiških teles druž benopolitičnih organizacij. Te razprave so se začele junija lani in so že dale vrsto pretehtanih stališč, na konferenci pa so delegati z različnih stališč strnjeno predstavili obsežno problematiko socialne politike. V petek in soboto se je na govorniškem odru zvrstilo kar 57 delegatov, 32 pa jih zaradi široke tematske razvejanosti konference ni prišlo do besede in so svoje misli posredovali pismeno. -Tretja konferenca je oblikovala dokument, ki zajema tri glavne usmeritve. Delavec naj bo nosilec socialne politike, ekonomski in socialni razvoj naj nerazdružno sestavljata podobo družbe, sindikat pa naj vse sile usmeri v usklajevanje instrumentov socialne politike z načeli delitve po delu in tudi sedanje stabilizacijsko naravnanostjo družbe. Ob sklepu je predsednik Vinko Hafner dejal, da je bila razprava kritična in ustvarjalna, vendar bo šele praksa ocenila pravo vrednost sprejetih stališčč. D.Zlebir J Skupno glasilo pred kongresom ZIMSKIH POČITNIC — 2e šesto leto osnovna organizacija rta v Gorenjskem tisku Kranj med zimskimi počitnicami organi-_ za otroke svojh delavcev začetni in nadaljevalni smučarski tečaj Zatrruku. Tudi v teh počitnicah je bilo tako. Za letošnji tečaj se je tvdo kar sto otrok. V petih dnevih so se vsi naučili smučati, ali pa svoje smučarsko znanje. Ob koncu vsakega tečaja so se i pomerili tudi v slalomu. — Foto: D. Humer Člani aktiva novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu Gorenjske so se dogovorili, da bodo izdali skupno publikacijo pred IX. kongresom Zveze komunistov Slovenije. Načrtovano akcijo aktiva je podprl tudi operativni odbor za usklajevanje informiranja in propagande ter kulturne dejavnosti v predkongresnem obdobju pri Medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko. Odbor je zadolžil izvrsni odbor aktiva novinarjev za izdelavo oblikovne in vsebinske zasnove skupnega glasila. Imenovan je bil šestčlanski koordinacijski uredniški odbor, ki zbira . prispevke. Teme in vsebina prispev ' kov je določena glede na resolucijo za IX. kongresa ZKS. Želja koordinacijskega uredniškega odbora je, da čimveč gorenjskih OZD pristopi k izdaji skupne publikacije v kateri naj bi vsak delovni kolektiv imel svoje mesto s prispevkom, ki zadeva tako lastno dejavnost kot tudi svojo dejavnost v povezavi s svojo družbenopolitično vlogo v naši samoupravni socialistični skupnosti. Delovne organizacije lahko svojo aprilsko številko glasila nadomestijo s skupno publikacijo in tako dajo svoj prispevek k uspešnosti dela IX. kongresa Zveze komunistov Slovenije. B.Jalovec -T O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 9. FEBflUALj PO JUGOSLAVIJI DRAGAN ODPOTOVAL V AMERIKO \(i pm ubilo u merit k v vlade je v nedelja odpotoval i ZDA predsednik ZIS Zvone Dragan Ta obisk sodi med redne stiki med državama na visoki ravni Podpredsednik ZIS se bo pogo varjal o poglobitvi Jugoslovan sk<> ameriških odnosov na sploh, posebej pa b>> beseda <> nadaljnjem živahne/šem ra: loju gospodarskega sodi-lava nja med državama POMANJKANJE GORIVA Občasno pmnanjkanje teko čega goriva, je le na videz no vejši pojav. Mazuta zadnji' čase stalno primanjkuje, občasno pa tudi drugih goriv. Nezadovoljiv položaj na trgu tekočih goriv je nastal najprej zato. ker v držat i rti bilo prave energetske /»tliti ke, potem pa zato, ker smo jo Jako uvajali. Zato je skoraj ".nesljivo. da tudi t prihodnji' ne bo šlo povsem brez težav; še :!.isti če ne bomo spodbujali raz it tja domačega energetske " gos/todarstva in če ne bomo lelali dolgoročnega progra • a varčevanja in smotrnejše lorabe. Vendar takoj ni mogoče 'ekočih nadomestiti s trdimi ori vi. Vojvodina sodijo, da so v svoji pokrajini raziskali 50 do odsttdkov zemlje pri iskanju nafte in plina. Zato bi morali vrtati še na 170 mestih. Doslej so pri njih načrpali lti.5 mili /ona ton nafte in II milijard kubičnih metrov plina. Vred nost fant načrpane nafte oce njujejo no 550 milijonov dolarjev. POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE NA KOSOVU Pospeševalni program ovčar stva na Kosovu predvideva, da bi letos za kreditiranje vreje 40 tisoč jagnedi na kmetijah vložili 120 milijonov dinarjev. Da bi se živinoreja razvijala hitreje in bi povečali šteiilo živali, bttdo v pokrajini za rzrejo in razplod telic na kmeti, ih namenili še 34 milijonov dinarji i RDEČI PRAPOR Letošnjega srečanja jugoslo-i anskih samoupra i'Ijalčev Rdeči prapor, ki bo 15. in 18. februarja v Kragujevcu, se bo udeležilo okoli 6,'iO delegatov. Na njem bodo govorili <> družbenem in materialnem vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela. 0 tem govori tudi predlog že pripravljene ga sporočila. o katerem bodo v Kragujevcu razpravljali in ga dopolnili. V prvem delu sporočila je poudarjeno, da je uveljavljanje dela in krepitev samo upravljanja osnovni pogoj za premagovanje gospodarskih te žav. Za to, da se proizvodno delt) ne ceni dovolj, so krivi tudi skupinskolastniški odnosi in vpliv tehnokratskih in birokrat skih struktur. V drugem delu pa dokument poudarja, da je treba proizvodno delo bol/ ceniti, pri tem pa ne misli le na delavce za stroji, temveč na vse. ki lahko karkoli storiji) za napredek pro-izvt)dnje. (Z NAŠ SOGOVORNIK Župniki na »prejemu — V četrtek je predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič priredil sprejem za predstavnike verskih skupnosti v kranjski občini. Seznanil jih je z gi>spifdarjenjem v občini. pi>gi>vorili pa so se tudi o problemih, ki tarejo verske skupnosti. Srečanje je po zdravil predsednik Slovenskega duhovniškega društva za Gorenjsko Lojze Zabkar, župnik v Kropi, pridružil se mu je pa tudi Aleksander Skočič. župnik srbske pravoslavne cerkve v občini Kranj. — Foto: D. Dolenc Prostorski razvoj Begunj Več novosti v urbanističnem načrtu za naselje Begunje — Razdiritev industrijskega območja Elana in premaknitev ceste — Ustrezna prometna ureditev Radovljica — V radovljiški občini so že pripravili osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta Radovljica za Lesce in Begunje. Ta osnutek prihaja tudi v temeljito javno razpravo. Upoštevali so pripombe in želje krajevne skupnosti Begunje. Klana Begunje in odbora za ustanovitev muzeja revolucije Gorenjske pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko. Pridobili so tudi predhodno mnenje kmetijsko-zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti Begunje. Na osnovi izdelanega programa krajevne skupnosti Begunje, ki predvideva na tem prostoru gasilski dom. avtomatsko telefonsko centralo, pošto, frizerski salon in javne sanitarije, so v drugi fazi dodali še kulturni dom. avtobusno postajo, trgovino, gostinski lokal in druge spremljajoče objekte. Prostorsko so te objekte postavili na isto območje, nasproti sedanje postilne. Zaradi utesnjenosti tovarne Klan načrtujejo več novih proizvodnih obratov, parkirnih površin, trgovine in inštituta. Industrijsko območje naj bi povečali tako. da bi premaknili cesto proti Poljčam in pridobili 15.4)00 kvadratnih metrov površine. Pobudo za ustanovitev muzeja revolucije Gorenjske so sprejeli na /.boru aktivistov na Homu pri Zasipu pred petimi leti. Gradnja muzeja s površino okoli 2.000 kvadratnih metrov je zasnovana tako. da bo možna kasnejša dograditev. Po prvi varianti je lokacija objekta na zemljišču ob bolnici, medtem ko je po drugi varianti lokacija na zahcnlni strani ceste v Krpin ob grajskem obzidju. Vsekakor bo ob tem načrtovanem razvoju potrebno strokovno preučiti prometno ureditev skozi naselje, ureditev avtobusnega postajališča in zadostno število parkirnih mest. obenem pa bodo morali primerno urediti križišče proti Poljčam. Zaradi razširitve Klana je med drugim predvidena premaknitev ceste Begunje — Lesce, ob novogradnjah pa bodo poskrbeli še za primerno komunalno ureditev. Zaradi dodatnih prostorskih potreb se kanalizacijsko omrežje bistveno ne bo spremenilo. Pitno vodo bodo dobili iz sedanjega omrežja, vendar pa novogradnje terjajo rekonstrukcijo primernega napajalnega omrežja in povečano akumulacijo sedanjega zbiralnika. D. Kuralt Plenum SZDL Kranj Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj sklicuje jutri, (sreda) 10. februarja, kandidate za ožji izbor evidentiranih možnih delegatov za člane Plenuma SZDL. Formalno Plenum sicer še ni ustanovljen, predsedstvo občinske konference SZZDL Kranj se je za ustanovitev odločilo konec decembra lani. do konca januarja letos pa je posebna delovna skupina evidentirala 288 možnih kandidatov, od katerih jih je v ožji izbor predsedstvo uvrstilo 93. Med njimi so člani iz vrst ustanoviteljev OF ter predvojnih in medvojnih aktivistov OF. dolgoletni družbenopolitični delavci in aktivisti, znani kulturni in znanstveni ter javni delavci, častni Gospodarne oblike varstva V radovljiški občini so si prizadevali poiskati racionalne oblike otroSkega varstva, a Se niso dosegli zaželene množičnosti — Zakaj toliko zemljišča za vrtec? Ko se zavzemajo za cenejše oblike dela s predšolskimi otroki, ugotavljajo, da še vedno niso dosegli zaželene množičnosti. Vzroki so različni. Letos so začeli pripravljati organizirano družinsko varstvo in bi ga radi vpeljali v večjih središčih. Vendar se že zdaj kažejo težave, saj se za to dejavnost prijavljajo družine z neustreznimi stanovanji ter ljudje, ki niso primerni za varstvo predšolskih otrok. Na razvoj racionalnejših oblik otroškega varstva vplivajo tudi že kar nerazumljive zahteve raznih služb, ki zahtevajo popolnost dela vzgojnovarstvene organizacije. Zdravstvo se nenehno razburja zaradi prenapolnjenosti oddelkov, ker v tem vidi vzroke za večjo bo-lehnost otrok. Pojavljajo pa se tudi priporočila zdravstvene službe, da zaradi bolezni otroka in izostanka iz vrtca ne bi bilo treba plačevati oskrbnine. Vzgojnovarstvena organizacija pa ima dosti vzrokov, da se otepa sprejemati še ne povsem zdrave otroke v varstvo, saj to povzroča dodatne težave- predvsem organiza-cijsko-kadrovskega značaja. Vzgojnovarstvena organizacija tudi ugotavlja, da so znatno večji stroški v oddelkih pri osnovnih šolah. Osnovne šole za vzgojnovarst-veno dejavnost zaračunajo vse stroške. V Radovljici tudi vedo, da so znatno dražji vrtci na obrobnih predelih kot v strnjenih naseljih občine. Prizadevali so si ohraniti še vedno zmerno ekonomsko ceno, a porast stroškov je bil v zadnjem času tako skokovit, da se je cena morala zvišati. p Kuralt Radovljica — Ko v radovljiški občini razmišljajo o racionalnih oblikah otroškega varstva, se prav gotovo zavedajo, da bi morali vsem otrokom v občini zagotoviti organizirano predšolsko varstvo. Ob tem pa se sprašujejo, kako naj bi bila oskrbnina v vrtcih čim nižja in katere oblike dela bi bile sprejemljive. Ob standardih in normativih, ki so predpisani za gradnjo otroških vrtcev, se že nekaj časa upravičeno sprašujejo, zakaj morajo biti vrtci pritlični objekti. Veliko bi prihranili samo z zemljišči, če bi imeli enonad-stropne vrtce, primerno varne, kot so stanovanja v stolpnicah. občani Kranja in krajevnih skupnosti ter posamezniki, ki so s svojim delom in znanjem prispevali k razvoju OF in SZDL. Slavnostna seja Plenuma SZDL Kranj je predvidena za čas pred dnevom OF lom. z i. apn- Ker je naloga Plenuma, da razpravlja o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, povezanih s položajem in razvojem občine, se je predsedstvo občinske konference SZDL Kranj v pripravah na volitve odločilo, da o kandidacijskih postopkih, možnih kandidatih za delegate in funkcije tako v občini kot republiki in federaciji razpravljajo možni delegati za člane Plenuma SZDL Q LAH 1'stanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jerenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja CaaopiBno " podjetje Glaa Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jože Kosnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stoj a n Saje, Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Andrej Zal ar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Loj se Erjavec, Toaaat Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List ishaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poitednlk. od Januarja ltSt trikrat tedenako, od januarja 19*4 kot poitednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moae Ptjadeja I - Teko«! račun pri SDK v Kranju številka 51 54M-*03-31ttt - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 2T-64S, odgovorni urednik 21-836, tehnični urednik 21- 835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-tStT - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. folletna naročnina 300. - din. Bogdan ERZNOŽNIK Odločanje se začne v vaških odborih ZIRI — Krajevna konferenca SZDL Žiri je že nekaj k*g|»« najbolj aktivnimi v občini. Se bolj važno pa je, da se j« uv^ br la v domaći krajevni skupnosti, kjer se vključuje v razred vse problematike, ki se pojavlja. Posebnost je njena ormZX nost, Se zlasti pa je pohvalno, da so v pripravah na volit*, nično uspeli pritegniti k evidentiranju izredno Širok kros^ebr nov, ki so neposredno predlagali možne kandidate za (hkdfo funkcije. \T »Težišče našega dela je v vaških odborih,« je povedal pnxta£ krajevne konference Ziri Bogdan Erznožnik. »Odbori delujejo v S h*1 Stari in Novi vasi. Brekovicah. na Dobračevi, v Račevi in naStkl S» pa je bil ustanovljen še vaški odbor na Ledinici. Za takšno obljkg Jb niztranja smo se odločili zato. da bi se SZDL laže vključevalav!!! fsi nje problematike, ki zadeva ljudi na določenih področjih. Skrjlk ta način smo odločanje približali ljudem, veliko več krajanov i^, \m nost, da neposredno odloča o zadevah, ki so aktualne v njegova«« B in tudi širši okolici. Predvsem želimo s to obliko delovanja pns»v, * ljenje, da je SZDL le organizacija, ki vsako leto pobere članarin t * več organizacija, kjer se rešujejo življenjski problemi določi, * Menim, da smo že kar precej dosegli, za kar ima največ zaslutil k predsednik krajevne konference SZDL Peter Naglic, ki je s svoja! dom in vztrajnim delom aktiviral velik krog krajanov.« Navadno je največ dela pri urejanju komunale, oriroa. janju cest, telefonov in podobno. Je tudi pri vas na teta dejavnosti? »Prav gotovo se vaški odbori največ ukvarjajo s temi vprit,, -to najbolj zanima ljudi. Vendar pa tudi druge akcije širšega po ostajajo zadaj. Naj omenim le lansko akcijo NNNP. Vsi odWjP zelo dobro vključili. Sami so uredili kurirske službe, dežurst\ jR stojno so naredili spiske kmetijskih površin, pregled pridelko**^ vodovodov in drugega, kar bi prišlo v poštev v izrednih razmer«! t V Zireh, tako je bilo poudarjeno na občinski kosiJar SZDL. ste zelo dobro izpeljali evidentiranje možnih kanuji »Ze v začetku smo se odločili za široko akcijo. Maja strur^r poseben odbor za volitve, v katerem so predstavniki vseh dru »k tičnih organizacij in vseh vaških odborov. Evidentiranje Sr- prek vaških odborov. Vaški odbori so pripravili predloge mVnTjp' ijanov pa so jih dokončno evidentirali ] 5* evidentiranje vzeli zelo resno, saj je bilo na posameznih v-" datov, na zborih kraj več ljudi, kot jih je običajno na centralnih zborih krajanov f,* bili predlagani za funkcije so v večini primerov tudi pripravi^ zeti odgovornost, saj so predlog vzeli kot družbeno priznanj^! danje delo. 20. januarja je koordinacijski odbor za volitve skutv'' stvi osnovnih organizacij sindikata žirovskega združenega dffi vil ožji izbor možnih kandidatov, jutri pa se bomo o predlog^ rili na temeljni kandidacijski konferenci.« Z volitvami je opravljen šele prvi del. Kako pa delov^ legacij? »Tudi pri nas je bilo premalo povezave med delegacija.^ i jevno skupnostjo oziroma družbenopolitičnimi organizaciji i smo se že dogovorili, da bomo z vsako delegacijo naredili prtaJM in potem stalno sodelovali. Skratka, delegacij ne smemoTjj samih sebi.« ^ Občutljiva materialna Javna razprava o osnutku statuta o invalidsko-poi zavarovanju ter o novem zveznem zakonu, ki ureja je, je v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič navrgl, 1 nih pripomb - Najbolj občutljiva je materialna plat j — Kaj je z beneficiranim stažem v tekstilni panogi' lične pokojninske dobe je potrebno poenotiti v vsej dniv\ Trži* — Tekstilna industrija ne dolžini pokojninske dob^ proizvaja le tkanine, ampak tudi delovne invalide. Proces v tej panogi namreč še vedno ni tehnološko toliko izpopolnjen, da bi se lahko delavci po desetletju, dveh ali treh izognili boleznim hrbtenice, ožilja in okvare sluha. To potrjuje primer iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, kjer so lani od vseh upokojitev zabeležili skoraj polovico invalidskih. Problematika je torej v tej delovni organizaciji dovolj pereča. Zato je bilo tudi upravičeno pričakovanje, da bo razprava o osnutku statuta o invalidsko-pokojninskem zavarovanju ter o novem zveznem zakonu nadvse živahna in plodna. Delavci so hoteli izvedeti, kaj je z njihovim predlogom za beneficirar staž zaposlenih na najbolj občutljivih mestih, ki so ga predlani posredovali republiškemu komiteju za delo. Sicer pa je bila razprava usmerjena predvsem na materialno plat invalidov. Tržiški tekstilci menijo, da bi bili invalidi druge in tretje kategorije z razporeditvijo na lažje delo preveč prikrajšani pri osebnih dohodkih, če bi jim ostalo povprečje zgolj iz zadnjega leta in ne nekaj let nazaj, kot predlagajo. Zadnje leto pred invalidnostjo namreč delovna storilnost zaradi bolezni v večini primerov zelo upada. Nedose-gajo več norm, zaradi bolniškega staleža so osebni dohodki še bolj skromni. Precej govora je bilo tudi o invalidskih pokojninah. Tržičani predlagajo zvišanje varstvenega dodatka za invalidske upokojence, saj invalidi prve kategorije v primerjavi z dragimi upokojenci nimajo možnosti, da bi vplivali na podaljšanje svoje delovne dobe. Tudi ni prav, je bilo slišati v razpravi, da se pri izračunu osnove za pokojnine ne upoštevajo vsi prejemki delavcev, od katerih sicer odvajajo prispevke, na primer, nadure. Prav tako motijo različna merila o nih republikah, zato (v poenotiti. Nova zakonodaja na primerno večjo skrb ujjj, lovnim kolektivom. Ne*»( da bodo poslej nadomesti lidske upokojitve obn^, izplačevale delovne orjuj dem dni pred refund*^ tudi za razporeditev in^ lavcev na primerna varni obstajajo, probl^ velik, težje pa jih bo i$lti; takem primeru bi m«** prevzeti skupnost t^i koj ninske ga zavarovj^ novem pri reševanju s <^*I zaposlovanje^ in z dekn* zaci jo le sodeluje. Teden mladji! Radovljica - Od ; bruarja bodo mladi i< y\ občine končali aktivi^ razen »tednu mladih, ^ tudi slovenskemu kultu^J' niku. Klubski večen dovljici. Bohinjski Bisir&v športna srečanja na $m^# \ ter družabni večer v klubu v Bohinjski Bstj^ rnenjeni vsem. ne le mlaj Brigadirji bodo R| pripravili svoj večer r>,< življenju in delu mladij nih brigad bodo spremi^ zitivi. razstavo iz tMH pogovorom s člani (tqg dinske delovne akav \ I ob tednu mladine pr^B blemsko konferenco ; vi zaposlovanju. V Trifkvj) Lescah bodo za član* ,w ganizacii priredili nšj nar. namenjen akcijska Ijanju. Ob sklepu tedna nat^ na Stol. kamor bodo *M nesli tradicionalno dUkkH »Bratstvo in enotna _ potovala med skners* >* Avstrijo, nato pa [v \* W ! i TOREK, 9 FEBRUARJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE [Vsi za večji pridelek Po lanskem paketu štirih, sta bila zadnje januarske dni sprejeta še a kmetijska zakona: zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev intervencije v proizvodnji hrane ter zakon o usposabljanju zemljišč družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v letih 1982- 1985. Ob velja poudariti, da zakona ne predvidevata povsem novega načina anja sredstev za kmetijstvo, saj so se v marsikateri slovenski občini zadnjih letih že odločili za različne načine zbiranie denarja za »pesevanie Dridelave hrane. Med prvimi je samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva anovila Škofjeloška občina. Delavci v združenem delu že nekaj let vajo po 0,40 odstotka od bruto osebnih dohodkov za pospeše-nje kmetijstva. Denar se je lahko zbiral le iz skladov skupne porabe, to so prispevek lahko plačali le v tistih delovnih kolektivih, kjer so t varili dovolj ostanka dohodka. Ker je kmetijska zemljiška skupnost jno računala ta sredstva in planirala regrese, se že nekaj let bori s manjkljajem, ki ga skušajo pokrivati iz občinskega proračuna. Sklad za pospeševanje kmetijstva so lani ustanovili tudi v kranjski trŽiški občini, kjer se srečujejo z enakimi težavami. Za vso Slovenijo velja, da so takšne sporazume sprejemale predvsem tiste občine, ki delujejo hrano, tiste, ki jo več porabijo kot predelajo, pa ne. Dogajale je tudi. da so s temi sredstvi regresirali potrošnjo in ne pridelavo rane. Da bi vsi delavci prispevali za pospeševanje pridelave hrane, zakon Jji iredvideva uvedbo posebnega republiškega davka in sicer po 0,4 odstotki ta osebnega dohodka delavcev. Za zagotavljanje sredstev na ravni 9 Ibčin, bi lahko po tem zakonu občine predpisale še poseben davek iz L bebnega dohodka delavcev. Ker samo zbiranje sredstev še ne jamči bolj polnih krožnikov, iakona tudi določata, naj bi slovenska skupščina vsako leto z , »olucijo o politiki uresničevanja družbenega plana republike, določila I adi program in usmerjanje intervencij. Sredstva bodo prednostno II umerjena v pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi. S tem bi iil zagotovljen denar za premije za privez telet in krav. S tako I branimi sredstvi bi pospeševali tržno organizirano poljedelsko pro-ivodnjo in zagotovili premije za pridelovanje pšenice, sladkorne pese a nepogrešljiv pripomoček za poklicno usmerjanje. Tako vn» primerjali namere letošnje generacije z lan-POJrtnrr da bi odkrili, kje so nastale najpomembnejše biMk* ..... . . Ve/ kot podvojilo se |e zanimanje za izobraževanje \ kmetijski usmeritvi. Ze lani je bil poseben uspeh, saj L h ore/ težav napolnil program za kmetijca. ki je bil ftorenH em prvič na voljo v Kranju. Videti je. da letos fa bo oo-^hnih zagat niti za dva oddelka tega srednjega programa še bolj razveseljivo pa je. da gre v HM">r*n' m*>ri za gorenjske učence, ki bodo po šolanju , . ,vaii doma Povečane želie se kažejo za /program* obutvene tehnologije, tekstilnega konfekcio Barja m tekstilnega kemika, kovinaisko-predelovalnc r,p- j/umarstv;i PTT prometa, kuharstva, nra-fik* m *e nekaterih , Pričakovano usodo so doživeli programi, ki so se lani pojavili prvič. Včasih nejasne in pomanjkljive informacije o teh programih so lanskoletno generacijo še zadrževale, da bi se že v namerah izrekla zanje v večji meri. Ob vpisu se je stanje spremenilo in letošnja generacija ima očitno glede novosti že bolj »čiste račune«. Zato beležimo bistveno več želja za programe računalništva, voznika - avtomehanika, naravo-slovno-matematične in družboslovno-jezikovne dejavnosti. Povečano, čeravno še vedno pičlo, je zanimanje za skrajšane programe srednjega izobraževanja. Zato lahko pričakujemo, da bodo nekateri ostali le na papirju oziroma v razpisu. »Reši« jih lahko le stiska z vpisovanjem v ostale programe srednjega izobraževanja ah pa povečan obseg učencev, ki bodo po prvem letniku v teh programih »obuj)ali« in se odločili za krajšo in lažjo pot do poklica Občutno je presahnilo navdušenje nad nekaterimi dejavnostmi, ki so še pred nedavnim kakor magnet privlačevale množico mladine. Prelomilo se je že v lanskem |etu. letos se razpoka poglablja. Tako |e že v primerjavi s prejšnjo generacijo še manj zanimanja za trgovinsko dejavnost, poslovno-finančno dejavnost, zdravstveno varstvo in pedagoško usmeritev Osip želja je razbrati za programe veterinarskega tehnika, gozdarja, farmacevta, gradbinca, upravno-administra-t ivne dejavnosti. Večina teh sprememb gre na mlin boljše skladnosti s predvideno šolsko mrežo ter napovedanimi kadrov skimi potrebami oziroma razpisanimi kadrovskimi štipendijami. Seveda pa ne vse. zato bo preusmerjanje vsekakor še potrebno. Se več: verjetno bo preusmerja nje sicer po obsegu manjše kakor lani. vendar pa zato »trše«, ker so očitno namere bolj »realne« in zato premiki težji Poleg tega bo maneverski prostor za pre usmerjanje ožji, ker je šolska mreža bolj tesno krojen« po obsegu generacije kakor v |>reteklosti Poklicne namere ali želje so kakor ogledalo, v katerem se na svojst "n način odraža življenje družbe. Morda slika malo ka. . morda je včasih neiasna in primerjav a pretirana I plavima 4abosi te slike \ui |e. da preveč odslikava m ost in trenutne zauatt kajti izobraževanje meri v j, poznamo. :ost. ki jo premalo K rane Belci'" INVALIDOV NIKAR LOČEVATI OD OSTALIH DELAVCEV »Urejeno varstvo invalidov na Jesenicah ni le odraz zakonov in načela solidarnosti, pač pa del pravilne kadrovske politike,« je dejal jeseniški delegat Zoran KRKJIC. Delavci so namreč v tovarni razporejeni tako, da v skladu s svojimi strokovnimi in psihofizičnimi sposobnostmi čimveč prispevajo k skupnemu uspehu. Invalidi predstavljajo del kolektiva z določeno, le v izjemnih primerih omejeno delovno sposobnostjo. Dober primer reševanja skrbi za invalide je Železarna, kjer načeloma ne ločujejo ne delovnih ne drugih invalidov od ostalih članov kolektiva. Njihove pravice in dolžnosti so torej izenačene. Zato nimajo posebnih delovnih mest za invalide. Delavcem, ki se jim zaradi nesreče pri delu. poklicne ali druge bolezni zmanjša delovna sposobnost in so priznani za invalide, oskrbi j o drugo delo. ki ustreza njihovi preostali psihofizični sposobnosti. TEKSTILNA DELAVKA SE VEDNO NAJBOLJ OBREMENJENA Kljub tehnološkemu napredku, so poudarili delegati tretje konference, se razmere delavcev v tekstilni industriji še vedno niso bistveno obrnile na bolje. Čeprav sodobnejši stroji lajšajo delo tekstilnih delavk, intenzivnost delovnega procesa od njih zahteva več In več: Obremenjenost delavke je še vedno več kol 90-odstotna Veliko je še nočnega dela Kar 4200 delavk dela \ tretji izmeni, čeprav ga skušamo kar naj-hoj j omejiti I/ teh razlogov *o dele gati tudi podprli zahtevo po benefi cirani delovni dobi pred H . tkalk in barv a rje v Kljul) velikim naporom teh delavcev m tlasti delavk mi bove |)okoinnn rezultat minulega dela. prenizke. primerjavi / vloženim delom j>ra\ gotovo nepra\n'ne Iz govora Martina Mlinarja Socialna politika delavčeva »Družbena vloga in naloga sindikata je, da se bo delavec uveljavil kot gospodar svojega dela in njegovih rezultatov, pa tudi kot nosilec socialne politike in socialne varnosti,« je v uvodu k tretji konferenci dejal Martin MLINAR, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. • V minulem desetletju smo moralno in materialno zelo napredovali. Uresničili smo mnoge cilje, začrtane v razvojnih dokumentih, vendar pa še nismo v celoti dosegli, da bi socialna politika postala pomemben spodbujevalec za dobro delo in gospodarjenje ter družbeni razvoj. • Glede na socialni razvoj je to desetletje obdobje pomembnih premikov na bolje. Tega ni zagotovil le dinamičen gospodarski razvoj, pač pa tudi ustvarjanje sistemskih rešitev. Občasno so se sicer pojavljala neskladja med ekonomskim in socialnim razvojem, pa vendar smo materialno in vsebinsko napredovali. Človek je postal bogatejši, z njim tudi vsa družba. Utrdil se je posameznikov materialni položaj in z njim socialna varnost. • Občuten napredek srno dosegli v razvoju nekaterih družbenih dejavnosti ter pri skrbi za delovne in življenjske razmere delavcev. Uspehi se kažejo v zdravstvenem varstvu, varstvu pri delu. očitni so dosežki v izobraževanju. Kljub vsestranskemu napredku v teh družbenih dejavnostih še marsikatera slabost zavira nemoteno uresničevanje socialne politike. Vrsta pomanjkljivosti se kaže v stanovanjskem gospodarstvu, vrzeli so v socialni varnosti kmetov, nedorečen je sistem scK-ialne varnosti ostarelih, pa tudi socialno stanje mladih je spričo neusklajenega zaposlovanja omajano. • Zaradi tega sta nujna dopolnitev in poenotenje mehanizmov socialne varnosti delavcev, pri čemer pa postavljenih okvirov razvojne politike ne bo treba spreminjati • Na podlagi mehanizmov socialne politike bi morali ustvarjati pogoje za trajen družbenoeko nomski razvoj. Pri tem je odlo-čilnega pomena, da imajo delavci v rokah plan. da uresničujejo politiko neprestanega usklajevanja planov / nastalimi razmerami tudi na socialnem |>c>-riročju. r S tretje konference zveze sindikatov poročala Danica ŽLEBIH G LAS4.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE ŠK. LOKA DOGOVORIMO 11. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Skofja Loka. Skupno zasedanje bo v sredo, 17. februarja 1982 ob 15.30 v veliki predavalnici Šolskega centra »Boris Ziherl« Skofja Loka (na Podnu). Dnevni red 1 Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2. Delegatska vprašanja Potrditev zapisnika 10. skupnega zasedanja z dne 23/12-1981 ter poročilo o izvršitvi sklepov 4. Trenutne gospodarsko politične razmere v občini f>. Predlog odloka o urejanju prostora v občini Skofja Loka <). Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in zgotav-ljanju drugih pogojev za delo Zavoda za družbeni razvoj občine Skofja Loka 7 Predlog za razrešitev dolžnosti začasnega poslovodnega organa v DO Remont gradnje Žiri H. Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi bolnice v občini Skof ja Loka 9. Poročilo o naboru in napotitvi na bornikov obveznikov v -JI,A v letu 19«! 10. Predlog akta o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana in predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih, pravicah in obveznostih ustanoviteljev Zgodovinskega arhiva Ljubljana 11. Predlog akta o ustanovitvi Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine 12. Osnutek odloka o hišnem redu na območju občine Skofja Loka 13. Predlog za izdajo soglasja k statutu Doma učencev Skofja Loka 14. Volitve in imenovania 15. Osnutek odloka o urbanističnem načrtu Selška dolina Ustanovitev zgodovinskega arhiva Zgodovinski arhiv Ljubljana je posredoval v obravnavo in sprejem občinskim skupščinam predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev Zg dinarjev V kmetijstvu ne gre po planu Obdelovalne površine se Se naprej zmanjšujejo — Požira jih pozidava, pašnike pa gozd — Mleka je še vedno manj kot leta 1978 — Goveda tudi manj na koncu srednjeročnega obdobja kot na koncu — To je odraz splošnih razmer v kmetijstvu in posledica neustrezne kmetijske politike Skofja Loka — Za uresničevanje možnosti prodaje in razkoraka med plana kmetijstva v preteklem sred njeročnem obdobju je za škofjeloško občino značilna izredno hitra rast v prvih treh letih, ki mu sledi upadanje rasti. To se nadaljuje v sedanjem srednjeročnem obdobju in je posledica neugodnih gibanj v celotnem gospodarstvu, še posebej pa neugodnih kmetijskih razmer v zadnjih letih. Škofjeloška občina obsega blizu 52.000 ha, od tega je 64 odstotkov gozdov, slabih 33 odstotkov je kmetijskih površin in 3 odstotke je nerodovitne zemlje. Gozd in urbanizacija nenehno zmanjšujeta kmetijske površine. V letih 1970- 1980 smo pozidali 110 ha obdelovalne zemlje, v celoti pa se je zaraslo ali pozidalo 561 ha zemlje. Pretežni del kmetijskih zemljišč in gozdov je v zasebni lasti V srednjeročnem planu je bilo tudi zapisano, da se delež kmečkega prebivalstva ne sme zmanjšati pod 10 odstotkov. Kxla leta 1979 se je le še 9 odstotkov prebivalstva ukvarjalo s kmetijstvom. Od 2.366 kmetij je bilo le še 54 odstotkov čistih kmetij. Nominalno se je družbeni proizvod kmetijstva letno povečeval za 20 odstotkov, medtem ko je njegov delež v skupnem družbenem proizvodu občine stalno padal. Leta 1970 je kmetijstvo ustvarilo 6,3 odstotka družbenega proizvoda, leta 1979 le 4,9 odstotka in padanje se nadaljuje. Do leta 1979 se je proizvodnja povečevala, od tedaj naprej pa pada. Mleiva so ki.ietje oddali leta 1980 za 23 odstotkov več kot leta 1970. * ''»več se je proizvodnja povečala leta 177, ko je bila kar za 19 odstotkov veje, naslednje leto le za H. 1979 je padla za 7 odstotkov in leta 1980 je bila spet za 3 odstotke večja, vendar še vedno manjša od leta 1978 Tudi lani še niso dosegli količin izpred treh let. Goveda pa je bilo leta 1980 precej manj kot leta 1970. Tedaj so ga odkupili 1.842 ton. predlani pa le 1604 tone. Proizvodnja krompirja pa je dokaj stalna in sicer okoli 3.5(10 ton in je skladno s planom. V podatkih za govedo niso zajete prodane plemenske telice, ki so jih vzredili kooperanti za potrebe mlečnih farm v letu 1979 48 ton in leta 1980 43 ton. Nihanja med leti v proizvodnji mleka iu mesa so v veliki meri posledica tržnih razmer, to je cenami pridelkov in reprodukcijskega materiala. Leta 1978 je bil odkup goveje živine večji kot je bilo predvideno s planom za leto 1980. Prav tako se je leta 1979 močneje povečal odkup goveje živine, kar je nedvomno tudi posledica povečane ponudbe zaradi zmanjšanega pridelka krme. Neugoden položaj pridelovalcev mleka, suša in zmanjšanje staleža krav v istem letu, so vplivali tudi na zmanjšanje proizvodnje mleka, saj ga je bilo prodanega leta 1979 kar za 7 odstotkov manj kot leto prej. Neugodne vplive je bilo čutiti še v leto 1980, v zadnjem času pa so se razmere ponovno zaostrile. V družbenem kmetijstvu je proizvodnja presegla plan za leto 1980 že leta 1978, ko je bilo oddanih 445 ton govedi. Vendar pa je leta 1980 proizvodnja padla na 190 ton. kar je posledica težkih razmer v govedoreji. Za celotno kmetijsko proizvodnjo pa je značilno zmanjševanje proizvodnje žit. povečevanje pridelave krmilnih rastni! ter stagnacija pridelovanja vrtnin. Investicije v kmetijstvo so v preteklem srednjeročnem obdobju porasle. Leta 1976 sta najela srednjeročne investicijske kredite 102 kmeta, naslednje leto 167, leta 1978 140. leta 1979 221 in predlani 253. Skupna vrednost investicij je 162 milijonov dinarjev. Največ sredstev je bilo vloženih v nakup kmetijske mehanizacije in v gradnjo oziroma adaptacijo kmetijskih objektov, občutno manj pa v nakup zemljišč in prevedbo osnovne črede. 53 odstotkov sredstev so zagotovili kmetje sami. 47 odstotkov pa je bilo kreditov. Plan investicij v družbenem kmetijstvu ni bil v celoti uresničen, saj so bile nekatere investicije prenese ne v sedanje srednjeročno obdobje. V zadnjih* treh letih minulega srednjeročnega obdobja so znašale naložbe v družbeno kmetijstvo 6,6 mi-lijona din, kar predstavlja 5.2 odstotka vseh srednjeročnih investicijskih vlaganj v kmetijstvo. Posestvo je uspešno sklenilo program gradnje silosov in modernizacijo odvoza krmil ter strojne opreme meša I niče krmil. Kmetijski zadrugi sta investirali le v zbiralnice za mleko, ni pa bilo zgrajeno skladišče kmetijskih pridelkov z reprodukcijsko trgovino na Trati. L. Bogataj Hitreje do dokumentacije Odlok urejanju prostora naj bi vnesel ve* reda na podrotj« urbanizma, hkrati pa poenostav,. nekatere P-Jg**^ ,„ kll, Z družbenim planom občine Skofja Loka za obdobje 1981-1986 so določena splošna merila za urejanje prostora. Podrobnejša določila in pogoje pa naj bi opredelili z. odlokom, ki poleg splošnih določb načina urejanja prostora obravnava merila in pogoje za posege v prostor ter evidenco in nadzorstvo nad posegi v prostor. Z odlokom, ki bo veljal za srednjeročno obdobje 1981— 1985, je posebej opredeljeno varovanje kvalitetnih kmetijskih in gozdnih površin pred Pogoji za delo zavoda P°®®bnim samoupravnim sporazumom je potrebno urediti medsebojne obveznosti med Razvojnim centrom Celje in Zavodom za družbeni razvoj občine Skofja Loka Občinska skupščina je na skupnem zasedanju zborov decembra lani sprejela odlok o ustanovitvi Zavoda za družbeni razvoj občine Skofja Loka in elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti ustanovitve zavoda za družbeni razvoj občine. V njem je tudi določeno, tla mora občinska skupščina v 60 dneh po uveljavitvi odloka skleniti samo Upravni sporazum o poslovnem sodelovanju z Razvojnim centrom Celje, v katerem bodo uredili medsebojne obveznosti pri zagotavljanju sredstev in drugih pogojev za delo zavoda ter poslovno-tehničnem sodelovanju na področju organizacije in strokovnega dela zavoda Pri organiziranju strokovnega dela na področju družbenih procesov, zavod sodeluje «« podlagi samo upravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanj« z Razvojnim centrom Celje. Namen sklenitve sa moupravnega sporazuma n združe /anju sredstev tn zagotavljanju dni oh noifoiev /a delo • družbeni razvoj občine Skofja Loka. je zagotavljanje nadaljevanja razreševanja strokovne problematike na področju družbenega planiranja m urejanja prostora na področju občine, zagotovitev materialnih in drugih pogojev za učinkovito delo zavoda za družbeni razvoj in zagotovitev strokovne pomoči zavodu Razvojni center Celje bo po tem samoupravnem sporazumu zagotovil zavodu polovice* potrebnih osnovnih in obratnih sredstev v vrednosti 337 175 din in 33.25 odstotka predvidenega izpada dohodkov v prvem letu poslovan )a v vrednosti 325.00O dinarjev ter pokril 33.25 odstotka morebitne izgube pri poslovanju. Hkrati bo zagotovil tudi potrebno organizacijsko in strokovno pomoč pri delu zavoda, ter prioritetno izdeloval potrebna strokov na gradiv^ za potrebe družbenega planiranja v občini Obratna sredstva bo /a vod vrnil v dveh in osnov na v jh-i ih let ih turno dediščino pred propadanjem, izvore kvalitetne pitne vode pred onesnaževanjem, varčevanje z energijo in deficitarnimi surovinami in podobno. Določila tega odloka zavezujejo tudi načrtovalce urbanistične dokumentacije in ne nazadnje upravni organ pri odločanju o konkretnih lokacijah oziroma pri obravnavi nedovoljenih gradenj. Odlok predvideva tudi nekatere poenostavitve lokacijskih postopkov za gradnjo hiš. gospodarskih poslopij in drugih manjših objektov. Nova zazidava bn usmerjena predvsem na robove mest oziroma naselij, tako da se bodo zaščitila kmetijska jedra in širši kmetijski prostor ter dolgoročno poapeševaln kmetijstvo. Odlok tudi predvideva, da večino naselij v hribovitem svetu v prihodnjih letih ne bi širili. Odlok tudi daje možnost, da se opuščene kmečke hiše dovoli obnavljati in preurejati v počitniške hiše. V odloku je posebej opredeljen postopek v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, posebnost določil pa je. da bo upravni organ izdal naknadno lokacijsko dovoljenje šele potem, ko bo investitor na lastne stroške odpravil pomanjkljivosti in plačal vse prispevke za ureditev stavbnega zemljišča. Sprejeti«' tega odloka ne pomeni odlagania izdelave urbanistične dokumentacije, kot to določa družbeni plan. saj so urbanistom načrti za Skotjo Loko. Ziri in Poljansko dolino v izdelavi. Za Skotjo Loko in Zui bosta načrta predvidoma i/delana letos, za Poljansko dolino pa prihodnje leto Osnutek urbani stičnega načrta za Selško dolino pa je že narejen Ob (em velja poudari l i. da bo odlok potrebno dogrn iev al i na podlagi sprciete iit'otlVtstičjH- do kumentac ije Uresničevanje sklepov' Poročilo o uresničevanju sklepov 10. skupnega zasedanj združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in dnjžbenopojf.^% zbora Skupščine občine Skofja Loka z dne 23/12-1981 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 10. skupnega zasedanja v*kJ zborov z dne 23/12-1981 je bil posredovan članom predsJu izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in ne& izvajanje. ' Program dela zborov občinske skupščine za leto 1982 in * sklepi so objavljeni v Biltenu INDOK centra. 2. Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije Krajevne sk 1 Godešič je komite za družbeno planiranje in urejanje nrostni!!'1^ dne 28/12-1981. 3. Predpisi — odlok o ustanovitvi Zavoda za družbeni razvoj ohwW sM Loka. I — odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih občine Skofja Loka za prvo tromesečje 1982. — odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanj, mov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ^ .Skofja Loka v obdobju 1981 - 1985 za leto 1982. — odlok o določitvi stopnje prispevka za financiranje vwuj in urejanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter tki I ran je programa varstva pred požarom v občini Skofja Lok 1982. — odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — odlok o združitvi naselij na ožjem območju Zirov, — odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Ziri so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 36/81. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana obči Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1982 z dokumentarnim^"! objavljena v Uradnem vestniku Gorenjske št. 1/82. Statut občine Skofja Loka je objavljen v. Uradnem v^ I renjskešt. 2/82. ,n** Odlok o določitvi delegatskih mest. oblikovanju konfe gacij in skupne delegacije za zbor združenega dela Skupu? Skofja Loka je objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske St3 Ivf 4. Priznanja občine Skofja Loka za leto 1981 so |,ji na slovesnosti ob občinskem prazniku dne 9/1-1982. 5. V javni razpravi so bili — osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika Skuniv Skofja Loka do 31/1-1982. — osnutek odloka o proračunu občine Skofja Loka zal 15/1-1982. — osnutek odloka o potokih in jarkih, pribrežnih / načinu gospodarjenja z njimi do 3/2-1982. ^ \ 6. Občinska zdravstvena skupnost Skofja Loka je bija sklepih v zvezi s poročilom o izostankih % dela zaradi bole nege v I. polletju 1981. m> . r- ,j 1 dan w, nUin alr n elriin&AS«. A. Konec novembra 1980 je občinska skupščina $l sprejela sklep o uvedbi ukrepov začasnega družbeae v Remontu gradnje Žiri — Pod vodstvom začasneg^1 lja Janeza Primožiča je bila izvedena sanacija in jj, gram razvoja delovne organizacije — Doseženi lan«T rezultati omogočajo ukinitev prisilne uprave Občinska skupščina je konec novembra leta 1980 sprejela sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Remont gradnje Ziri. Za začasnega individualnega poslovodnega organa je določila Janeza Primožiča in sicer za dobo enega leta. Razen tega, da izvede sanacijo v Remontu je bil začasni direktor zadolžen, da izvršni svet občinske skupščine vsake tri mesece obvešča o potekli sanacije in doseženih poslovnih rezultatih. Iz njegovih poročil je razvidno, prav tako tudi iz podatkov periodičnih obračunov, da je sanacija uspešna in, da se poslovni rezultati izboljšujejo ter. da je program dela takšen, da zagotavlja pogoje za razvoj. Zato izvršni svet občinske skupščine, ki je obravnaval poročilo o poteku sanacije na eni zadnjih sej. predlaga občinski skupščini. da sprejme poročilo o sanaciji. Hkrati izvršni svet meni. da so podani pogoji za ukinitev ukrepov začas nega družbenega varstva v tej delovni organizaciji in predlagal zborom občinske skupščine, da ukine sklep o družbenem varstvu, sprejetem novembra 1980. .Janeza Primožiča pa se z 28. 2. razreši dolžnosti začasnega individualnega organa. Do konca februari. Janez Primožič skupn,, j novanim direktorje^ 11 Lukanom izdelati oh,, delovne organizacije fC*B nje Ziri. Valentin LuktjJJJ dalje oh periodičnem JJP drobno obvestiti izvRW\l skupščine o gospo^J in uresničevan:,, v**! ske kih in čenih voja delovne gradnje Ziri uresničevanju SjP programu na- kopališč, predlagati vr\t„,H dave stanovanjskih dtuj no usmerjene gradnje^ natančneje opredeliti |Z| TV pretvornikov, prvil^ za zavarovanje jMivriin ^ vami ter določiti način^ rovanja vejdnih vu.v I predvideti |*>veza\o vt^ delati razmejitev isjta, njihovo zaščito, izpostav način urbanističnega m>tf, lij. izpostaviti in poselitve, dodelati stink., za zazidalne načrte opredeliti načela m m atrijskih površin ter (3| javnosti, izpostavi y UAVa racionalne porab* *>lektr>v™ je v obstoječih pntgrtiia ejementi razvoja nm^ realizirani, posebej * m« viti. da novih počidiKiv^ ne predvideva in načrt«! banistični načrt uskla^v odloka o urejanju prosta s I*1 [K, 9. FEBRUARJA 1982 KULTURA S. STRAN O etošnji Prešernovi nagrajenci orenjski Prešernovi nagrajenci r IN KIPAR CEH IZ RADOVLJICE lotiv njegovega slikarskega in ki-iega oblikovanja je človeška fi Raznolikost oblik, iz katerih je ijeno človeško telo, možnost raz-djanja in ponovnega sestavlja-prenašanja v prostornino in plo-vse to predstavlja izhodišče >vega likovnega oblikovanja. 10 je v grafiki, še bolj v mali pla ki za slikarja po izobrazbi že let predstavlja pomembno to likovnega izražanja. Žgano ki jo je spočetka uporabljal, kasneje zamenjala kamen in les. iblja ju v subtilno odbranih srjijh — kamen pogosto spreje-nase simbolne prvine moškega, ženskega telesa, pa tudi obratno, iv so Cehove plastike majhnih delujejo monumentalno, zdijo kot osnutki za izvedbo spomeni-velikih dimenzij. To nazorno juje v lanski pozni jeseni izdela-plastika pred hotelom Larix v ijski gori. Doslej najbogatejše v eem likovnem ustvarjanju je lansko leto. Predstavil se je z samostojnima razstavama s 11 in z malo plastiko, nagrajen „ na bienalu jugoslovanske male tike v Murski Soboti. Plastika v jjaki gori in nagrajena plastika lurski Soboti spadata med naj- uspela likovna dela, ki so lani ila na Gorenjskem. Desetletno io ustvarjalno delo, še posebej umetniška tvornost v zad-letih, uvrščata Bonija Ceha najbolj zrele in kvalitetne ustvarjalce na Gorenjskem. mi zbori prepotovala dobršen del sveta, peli so jih tudi tuji zbori. Gabrijelčič je v zborovskih delih predvsem lirik, obarvan s trpko melanholijo, skozi katero se občasno zaiskri zadržana hudomušnost starodavnih ljudskih rekov. Glasbeno govorico, temelječo na trdni povezanosti z izročilom, je razvil s pomočjo novih kompozicijskih prijemov, kakršnih nismo bili vajeni v naši glasbi. Komorna in simfonična ter vokalno-instrumentalna zvrst sta prav tako zaznamovani z inovativnimi posegi v zvočno tkivo in glasbeni izraz, globoko pa sta vraščeni v slovenska tla. Gabrijelčičeva dela predstavljajo sodoben način oblikovanja v zvezi s tradicijo in izpovednostjo kot umetniškim ciljem, potrjujejo skladateljevo samostojnost in samohod-ništvo. Njegovo delo pa se ne konča s kompozicijo, marveč sega v pedagoško in organizacijsko delovanje. Od leta 1970 do 1975 je bil samostojni strokovni svetovalec za glasbo in tajnik pri ZKOS, med leti 1975 in 1979 vodja Slovenske filharmonije. V Škofji Loki je predsednik Združenja umetnikov. Slovenski kulturni praznik je vselej priložnost za podelitev priznanj za izjemne uspehe na področju umetnosti in kulture. V Ljubljani so podelili Prešernove nagrade in med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar Vinko Tušek iz Kranja. Na Jesenicah so gorenjske kulturne skupnosti podelile gorenjske Prešernove nagrade, ki jih je prejelo pet posameznikov. Kranjska kulturna skupnost pa je v Kranju posameznikom in kulturnim skupinam podelila pet velikih in deset malih Prešernovih plaket. »ATELJ MARJAN :iC [OFJE LOKE izvirnimi deli se je pojavil že v Atudija in s študentovsko Prežo nagrado nagrajene skladbe >vedale samosvojo skladatelj por osamelca brez generacije, zborovski skladatelj je zorel ob Finskih zborih. Slovenskem ok-in drugih najvidnejših pred-ukih zborovske kulture. Nje-dela so z izurjenimi slovenski- DIRIGENT IVAN KNIFIC z Jesenic Svoje življenje je posvetil glasbi, danes je gorenjski javnosti znan po-' sebej kot dirigent pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Med narodnoosvobodilno borbo je bil dirigent godbe IX. korpusa, nato XXXI. divizije NOV. Po vojni je kot vojaški dirigent služboval v Titovem Užicu, Kraguievcu, Ljubljani in Beogradu, povsod je bil tesno povezan s kulturnim življenjem kraja. Po upokojitvi se je leta 1974 vrnil na Jesenice in prevzel vodstvo pihalnega orkestra jeseniških železarjev, ki ga je v sorazmerno kratkem času dvignil na zavidljivo kvalitetno raven. S svojimi bogatimi izkušnjami je vpeljal nove oblike dela in orkester je osvojil številna priznanja, največjega leta 1979 - zlati kip Koste Abraše-viča kot najboljša ljubiteljska kulturna skupina Jugoslavije. Knific je priznan tudi kot skladatelj in aranžer, posebej za pihalne orkestre. Jeseniški pihalni orkester ima v svojem sporedu njegovi koračnici .»Jeseniškim železarjem« in »Heroji Kadinjače«, z zahtevno, koncertno skladbo »Impresija« pa je požel številna priznanja. Komponiral je tudi fanfare za različne priložnosti, aranžiral skladbe za pevske zbore in solo glas ob spremljavi pihalnega orkestra. Lani je v okviru glasbene šole zasnoval mladinski pihalni orkester in zanj komponiral »osnovno študijo za igranje« Kot priznan strokovnjak dela pri Združenju pihalnih orkestrov in pri ZKOS. ale Prešernove plakete so prejeli MARJAN MURKO, gleda Irfki režiser v DPI) Primskovo. ia dolgoletno igralsko, reži-urniko in organizatorsko delo v društvu in krajevni skupnosti Primskovo. ZLATKO PAVLICA član Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, za dolgoletno umetniško in organiza-o-rnko delo V zboru. ANDREJ STER. član Aka demskega |>evskega zbora Fran«e Prešeren Kranj. za dolgoletno umetniško m organi za tursko delo v zboru. RECITATORSKA SKUPINA ISKRA KRANJ, za uspeš-nožrtvovaino organizatorsko delo v /boru njegove ustano- M ATI J A LOGAR, UMETNIŠKI VODJA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V KRANJU Ze v času študija se je vključil v kranjsko gledališko ustvarjalnost in pod okriljem Prešernovega gledališča leta 1972 ustanovil gledališko skupino »TR« ter krstno uprizoril »Salto mortale« Pavla Lužana. Sku- Eina je s svojo uprizoritvijo, ki je ila zelo odmevna, gostovala v Beogradu in Berlinu. Kot režiser je delal v ljubljanskih gledališčih, leta 1975 pa je svojo ustvarjalno pot nadaljeval kot umetniški vodja Prešernovega gledališča. V letih njegovega umetniškega vodenja je kranjsko gledališče uprizorilo nekaj predstav, ki sodijo v sam vrh slovenskega gledališkega ustvarjanja. Usmeritev v uprizarjanje slovenskih dramskih besedil je pomenilo za kranjsko gledališče pomemben ustvarjalni zasuk, saj je v slabem desetletju uprizorilo kar šestnajst slovenskih krstnih predstav. Ustvarjalno-organiza-cijske zamisli — povsem nova vsebina Tedna slovenske drame, neposredno sodelovanje s slovenskimi gledališčniki pri skupnih projektih — so kranjsko gledališče postavile v sam vrh slovenskega gledališkega ustvarjanja, prebilo se je na vse festivale, uspešno predstavljalo našo kulturo v tujini. Izkazal se Dobitniki velikih Prešernovih plaket in Beogradu, v Mariboru so imeli razstavo ob zveznem kongresu sindikatov, dela treh članov so bila predstavljena na Poljskem. Leta 1977 so pripravili prvo razstavo del gorenjskih ljubiteljskih likovnih skupin, prireditev, ki je postala tradicionalna. Izbrana dela članov se pojavljajo na številnih likovnih razstavah, nekateri razstavljajo tudi samostojno. Društvo skrbi tudi za prirejanje likovnih razstav v Iskrini avli na Laborah in tako približno likovno umetnost delovnim ljudem. je tudi pri literarnem ustvarjanju in gleda-* so uprizorila tri njegova gle-dela za mladino, objavil je številne satire, humoreske, aforizme Doslej je prejel za svoje delo že več priznanj. lišča dališka pri MIRKO MAJER, OBLIKOVALEC RAZSTAV MINERALOV IN FOSILOV V TRŽIČU Od vsega začetka sodeluje mednarodnih razstavah mineralov in fosilov in pri Društvu prijatejev mineralov in fosilov v Tržiču. Izmed vseh članov je vložil največ dela in truda, je najvidnejši oblikovalec teh akcij, ki so dosegle zavidljivo kvaliteto in širino. Njegova zasluga je, da se ob razstavah vrstijo različna srečanja, s katerimi se razstave mineralov in fosilov uvrščajo v prvovrstno strokovno prireditev pa tudi v kulturno manifestacijo Prav po teh vzporednih prireditvah se tržiška razstava loči od podobnih v svetu. Tako je bila lani v Sloveniji prvič v širšem obsegu predstavljena. Ti-močka Krajina, njeno naravno bogastvo, etnografske posebnosti in drug«) Tudi vsakoletni razstavni katalog je delo Mirka Majerja. V njem so strokovni članki o poznavanju mineralov in fosilov, ki jih Majerju Uspe rlobiti od največjih strokovnjakov s tega področja. Lani so bili v katalogu prvič predstavljeni širši javnosti uranovi minerali i/, rudišča v Zirovskem vrhu Zato imajo katalogi trajno vrednost kot zanimiva strokovna publikacija Mirko Maier je vsekakor bistveno prispevali da društvo vsako leto pripravi razstavo., ki ima svojstveno obliko m širok odmev. VLADIMIR ROSS, lutkovni režiser v Prešernovem gledališču v Kranju Po nekaj uspelih režijah je prevzel mentorstvo in vzgojil skupino mladih lutkarjev, ki danes uspešno nastopajo pri odrasli skupini v Prešernovem gledališču. V devetih letih je režiral devet predstav in dramatiziral dve besedili za lutkovne igre. Vse predstave, ki jih je režiral, so bile z uspehom uprizorjene na republiških srečanjih lutkovnih predstav, za »Kosovirje na leteče žlici« je prejel znak ZKOS. JOŽE ŠOLAR, umetniški vodja KUD Mali vrh Nemil je-Podblica S kulturnim delom je začel že med NOB, po vojni je nadaljeval v domačem kraju in bil med pobudniki ustanovitve kulturno umetniškega društva, ki letos praznuje 30-letnico uspešnega dela. Vsa leta je bil umetniški vodja dramske in folklorne skupine, vrsto let tudi predsednik društva, njegove zasluge za razgibano kulturno življenje v kraju so velike. TONE KOKALJ, folklorni Blesalec in organizator v PD Svoboda Primskovo Ze od leta 1955 dela v društvu pri t urnim laškem zboru, folklorni in dramski skupini kot igralec in plesalec pa tudi kot organizator kulturnega življenja. Po letu 197H, ko je postal predsednik društva, sta ponovno oživeli dramska in pevska dejavnost, obnovili in nakupili so opremo za oder ter dvorano in noše za folklorno skupino Flavtistka MAJA GOGALA Ze vrsto let je najboljša učenka Glasbene šole v Kranju, razvila se je v instrumentalistko velikega formata. Kot solistka je nastopila na številnih prireditvah, udeleževala se je republiških in zveznih tekmovanj, kjer je praviloma dobivala prve nagrade, posebej pomembno je preiela v Skopju. Ljubljani in v Sarajevu Leta 197H je z oktetom glasbene šole gostovala v Oldhamu. sodelovala je na mladinskih prireditvah v Bitoli. Banjaluki in v Zagrebu. Najnovejši us|H*h sta njena lanska koncerta v ljubljanskih K rižankah LIKOVNO DRUŠTVO ISKRA KRANJ V njem že deset let zavzeto dela osem slikarjev m dva kiparja Lela 197") so se \ želji po napredku-in strokovnem vodstvu povezali / (Jo-teniskim muzejem m pod mentorstvom dr. (Vneta Avguština dosegli tako visoko raven, tla so se lahko predstavili v širšem kulturnem prostoru Razstave so imeli v Ribnici. Škofji Loki. na Jesenicah, v Zagrebu SLIKAR VINKO TUSEK IZ KRANJA Za slikarske razstave v Kranju in na Bledu je prejel nagrado Prešernovega sklada, ki jo podeljuje Prešernov sklad SR Slovenije tudi akademski slikar Vinko Tušek i/. Kranja. V utemeljitvi je zapisano: »Vinko Tušek je s svojimi deli kvalitetno razširil možnosti slovenskega kiparstva. Njegove prostorske plastike imajo organsko učinkujoče oblike, ki s svojo barvitostjo oživljajo prostor. Dolga leta je razvijal sveže, na videz igrive plastične oblike, raziskoval razmerja velikosti, ritme in barvne učinke, da je <>dkril rešitve, ki jih lahko vključuje v različne prostore in jim s tem daje različne možnosti doživljanja. Sedanje Tuftkove stvaritve so likovno prepričljive spodbude za humanizacijo našega okolja, vabilo vsem za bolj ustvarjalno življenje« OLA8 6. STRAN KRONIKA TOREK, 9. FEBRlU^i Nestrpnost pred železniškimi prehodi Na Gorenjskem so železniški prehodi povsod avtomatsko zavarovani, do nesreč pa prihaja večinoma zaradi neodgovornih voznikov ali pešcev, ki ob rdeči luči prečkajo železniško progo — Železničarji poskrbeli za varnost Tudi na železniškem prehodu v Lescah zaradi nestrpnosti voznikov ali pešcev prihaja do hudih nesreč, čeprav je prehod avtomatsko zavarovan in ustrezno opremljen s cestnimi znaki. — Foto: D. Kuralt Jesenice — Na Gorenjskem imamo precej železniških prehodov: na Potokih, v Žirovnici, v Podnartu in Lescah sta dva. v Otocah. v Skofji Loki in v Retečah. Vsi železniški prehodi so avtomatsko ali kar najbolje zavarovani, pa vendar predvsem zaradi neprevidnosti pešcev ali voznikov večkrat še kako nevarni. Prav zato si železniško gospodarstvo prizadeva, da bi pre-ode povsod tam, kjer so možnosti, še primerneje varnostno uredili in ukinili. Precejšen napredek so dosegli z izgradnjo podvoza med Lescami in Radovljico in zdaj se pripravljajo, da tu ukinejo še en poljski železniški prehod. Zelo nevaren — zaradi štirih tirov je prehod pri Žitu Lesce in Se so se dogovorili, da se za tovarno Nesrečen padec smučarja Krvavec - V četrtek. 4. februarja, se je na krvavškem smučišču hudo ponesrečil smučar Milan Horvat, star H let. doma z Golnika. Otroku se je med vožnjo z vrha Krvavca odpela smučka, nato je nekaj metrov negotovo peljal z eno samo. doker se ni vanj zaletel drug smučar, zaradi česar je Horvat padel po zaledenelem smučišču. Pri padcu se je močno udaril na glavo. Ponesrečenca, ki je bil ves čas v nezavesti, so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center. Za neznanim smučarjem, ki je deloma kriv nesrečnega padca, še poizvedujejo Veriga spelje obvozna pot in Eriključi na Tovarniško ulico. S tem i v Lescah precej razbremenili železniški prehod pri Murki, kjer je dvakrat dnevno zelo gost promet, prav tedaj pa se zaprejo tudi zapornice. Železniška postaja v Les-can ima precejšen - postajni premik prav v konicah, zjutraj ob Šestih in popoldne ob štirinajsti uri, ko se delavci odpravljajo na delo ali vračajo iz tovarn. Železničarji pravijo, da so precejšnji problemi v Podnartu in v Skofji Loki. kjer neodgovorni vozniki izsiljujejo vožnjo tedaj, ko se zapornice zapirajo. Neznani vozniki posebno v Podnartu večkrat poškodujejo zapornice in samo manjša popravila zapornic veljajo najmanj 10.000 dinarjev. Na cesti se vozniki disciplinirano ustavljajo pred rdečo lučjo v križišču, pred železniški F»rehodi pa izredno pogosto i/.si-jujejo, čeprav je več kot jasno, da so v smrtni nevarnosti. Nemalo je primerov, ko se pešci ali vozniki niso ozirali na opozarjajoče znake prihoda vlaka in prečkali železniško progo Spomnimo se le voznice avto- Ukraden par smuči Vogel - Iz predverja hotela Ski na Voglu so bile v noči na soboto. 6. februarja, ukradene .smuči Vladimiru Ceparju. Lastnik je smuči sicer zaklenil na stojalo v preddverju, vendar neznanega storilca to ni ustavljalo. Izpulil jih je iz stojala in odnesel. Smuči so znamke Elan. dolge 190 centimetrov z okovjem tirolia. njihovo^ vrednost pa cenijo na 10.000 dinarjev. I). Z. e Veletrgovina špeceriDa Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje prosta dela in naloge STROJNEGA KNJIGOVODJE ANALITIČNIH EVIDENC Pogoji: — siednja ekonomska šola Delavec bo delo združeval za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjih izkušnjah pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Veletrgovina Specerija Bled, kadrovska služba, Bled, Kajuhova 3. je hitela rdeči luči mobila v Medvodah, ki preko tirov ob utripajoči in nasilno prečkanje se je usodno končalo. Spomnimo se nedavne nesreče v Žirovnici, ko je pešakinja hitela na avtobus in jo je do smrti povozil vlak ali primera na Potokih, kjer se je pred leti pripetila tragedija. Železničarji ob vseh teh primerih premišljujejo, kakšne »barikade« naj bi vendarle postavili, da ljudje ne bi neodgovorno prečkali tirov tedaj, ko prihaja vlak. Pred zapornicami smo očitno preveč nestrpni, čeprav so zapornice pri avtomatskih zavarovanjih zaprte občutno manj časa kot prej. Pri klasičnih zavarovanjih, ko so železničarji zapornice zapirali ročno, je bilo treba čakati. Urbanizacija krajev je bila hitra, železnica jim prav gotovo ni mogla slediti, prihajalo je do precejšnjih problemov. Avtomatska zavarovanja železniških prehodov so silno draga, saj stane sava rova nje manjšega prehoda najmanj 400.000 dinarjev. Vsi prehodi so danes opremljeni s cestnimi znaki in sproti se odpravljajo pomanjkljivosti. Železničarji so uvedli tudi avtomatski progovni blok. telekomandno vodenje, ko so strojevodje povezani z radijsko vezo, kar je eden velikih prispevkov k varnosti, veliko pa je odvisno predvsem od nas samih. D. Kuralt NESREČE SMRTNA NEZGODA Jesenice — Na cesti med Jesenicami in Kranjsko goro. zunaj naselja Belca, se je v soboto, 6. februarja, zgodila huda prometna nesreča, v kateri so trije udeleženci utrpeli hujše telesne poškodbe, eden od njih pa je naslednjega dne v bolnišnici umrl. Voznik osebnega avtomobila. 52-letni Pavel Lotrič. doma s Hruši-ce, je peljal iz Kranjske gore proti Jesenicam. Nenadoma je iz neznanega vzroka zapeljal v levo in s prednjim delom avtomobila zadel v vozilo Milene Zarič. doma iz Kragu-jevca, ki je trenutno na začasnem delu v Beljaku. Trk je Lotričevo vozilo odbil v desno, nato pa znova v levo, od koder je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Bu-kovinskw,star 53 let, doma iz Brežic. V silovitem Čelnem trčenju sta oba voznika utrpela hujše telesne poškodbe, ranjeni so bili tudi Lotričevi sopotniki, Boris Jeklič, Vuko Leš-njak in Viktor Pintar. Voznik Buko-vinskv, ki je bil od vsega začetka v kritičnem stanju, pa je naslednjega dne v jeseniški bolnišnici podlegel hudim telesnim poškodbam. Škode na vozilih je za 600.000 dinarjev. Zaradi nesreče je bila cesta med Jesenicami in Kranjsko goro dve uri zaprta, kako uro pa je promet tekel enosmerno ZBIL OTROKA Sveti Duh - V petek, 5. februarja, je voznik Miloš Potočnik iz Škofje Loke proti večeru peljal iz Zabni-ce proti Skofji Loki.-Vozil je z neprimerno hitrostjo, čeprav je v naselju leta omejena na 60 kilometrov na uro. V naselju Sveti Duh sta čez cesto.stekla otroka, Potočnik je bliskovito zaviral, vendar zaradi prevelike hitrosti ni uspel ustaviti. Zadel je 9-letnega Andreja Krajnika, ki je hudo ranjen obležal ob cesti. NOČNA NEZGODA KOLESARJA H rastje - V petek. 5. februarja, okrog 19. ure je neznani voznik na lokalni cesti v Hrastju podrl kolesarja -Jordana Stojkova. starega 22 let. Le-ta je vozil po prednostni cesti, voznik osebnega avtomobila pa je na prednostno cesto zavijal. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri zavijanju zaneslo v nasprotno stran, kjer je podrl kolesarja. Po nesreči je ustavil in Stojkovu pomagal, ko pa so ga odpeljali v zdravstveni dom. je neznane« odpeljal. Postaja milne Kranj neznanega voznika prosi, naj se zaradi razjasnitve prometne nezgode čini prej oglasi. r Zimski vzpon na goro ni igra s srečo Predsednik organizacijskega odbora za pohod n w I množična prireditev, s katero razvijamo revolucionari!* Janko RABIČ govori o pomembni prireditvi pod RVV kami — Vsa pozornost zagotavljanju varnosti dom — Prireditelji priporočajo udeležbo v manjši))! nah pod vodstvom izkušenih pohodnikov JESENICE — Zimski spominski pohod na Stol cije in obenem utrjujemo telesne sposobnosti naših \]m2 organizatorji prirejajo od 19. do 21. februarja že 17. pT^ pripravami nanj smo se z Jankom RABIČEM iz Moj^J1 tretje leto vodi organizacijski odbor in peto leto sodebfe* na področju propagande ter obveščanja, pogovarjali o t|ji prireditve, predvsem pa o skrbi za varnost na njej. Kako v odboru ocenjujete dosedanji razvoj njen pomen? »Iz skromnih začetkov se je pohod razvil v resnično veu sko in družbenopolitično manifestacijo, katere pomen pr?J* jeseniške občine in vse Gorenjske. Gre za množično udeleŽ^Tj' Nad pet tisoč se jih zbere zadnja leta v vseh dneh pohoda. stava je pisana tako po starosti in pripadnosti raznim orW^* kot po krajih bivanja. Letos, na primer, bodo na pohodu delovali tudi bosanski planinci, kar je nov prispevek priredi vanju bratskih vezi. Pomembnost prireditve je za odbor velika obveza. Vetfi. nost hkrati pomeni vse več skrbi za udeležence, predvsem *Čix sti« Sodite, da je večina pohodnikov ustrezno pripravi, zahteven zimski vzpon? »Udeleženci pohoda so iz leta v leto bolje opremljeni y ima ustrezno obutev in obleko, vse več jih uporablja smuča^N ali celo cepine in dereze. Redni obiskovalci Stola poznajo ryjf jo se disciplinirano in povečini zmorejo tudi vzpon n« množico pa se le najdejo posamezniki, katerih telesne spo-Viif: psihična zrelost niso na primerni ravni. Zlasti obnašanje pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona ni vedno zgledno Kateri so osnovni vzroki za nesreče in dosedanjih pohodih? * »Zimski vzpon na katerokoli goro ne sme biti igra a skriva veliko pasti za neprevidne in nepremišljene pohod n se vzponi oziroma spusti za nekatere nesrečno končali. S celo z nedisciplino, objestnostjo in vinjenostjo. Zaradi on, nja navodil za varnost se je zgodilo največ nesreč. Poudariti je treba, da zglajena strmina zahteva skrain hojo in osnovno znanje za gibanje po njej Vsako l)r zmogljivosti tod lahko človek drago plača« nX Kako odbor skrbi za zagotavljanje varnosti in kate m pomaga? "o Obiskovalce podrobno seznanjamo o pohodu prek sredst obveščanja. Navodila, in opozorila objavljamo po oivo£ odhodom od Valvasorjevega doma. Alpinisti zavarujejo te?/^ poti, reševalci pa so razporejeni po gori. da bi lahko hitro \ Slabo (ipremljene. izčrpane ali vinjene udeležence gorsk Nj izločajo iz kolone, ž^l pa nekateri nočejo poslušati njihovih ^ in jih celo žalijo.« N| Pripravljate za letos kakšno novost v organizacij; »Ze nekaj časa razmišljamo, da se udeleženci ne hi v Hi strnjeni koloni, ampak v manjših skupinah pod vodstvom iz|[?N hodnikov. Vsem planinskim društvom, i/, katerih je najvej^ cev. bomo priporočili, naj se organizirajo po skupinah. Predvidevamo tudi nekoliko spremenjeno drugo trasa planinah pod Stolom. Možnost vzpona na vrh bomo skupa«? reševalci in miličniki pretehtali dva dni pred pohodom Tri razmere za množični vzpon zaradi poledenelih pobočij še nei Besedilo in slika; Sto SOZD ALPETOUR TOZD HOTELI BOHINJ objavljajo naslednja prosta dela in naloge 1 KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA v skupnih službah TOZI) za nedoločen čas. s polnim^ časom in poskusnim delom JI mesecev Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske snien \ > prakso na istih delih Nastop dela takoj. Stanovanja ni. '-' VODJE KUHINJE v hotelu Zlatorog za nedoločen čas. s |s>lnim delovnim časom in pusta* •\mesecev Pogoji: — VK gostinski delavec - kuhar. :i leta prakse ali — KV kuhar in "> let prakse kot vodja kuhinje Samsko stanovanje. Nastop dela predvidoma mana is pogojem in pur^ sto pri vsem tem ima razvijanje obrambnega mehanizma kol instrumenta \ rokah delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za pravočasno odkrivanje vseh oblik motenja in ogrožanja socialističnega samoupravnega reda, discipline m kršitve načel vzajemnosti, solidarnosti, demokratičnega usklajevanja različnih interesov m reševanja sporov To no izhodišča, zrtradi katerih srn«« v naši družbi posvetili veliko po/ornost graditvi varnostnega sistema To pomeni, da delovni ljudje prevzamejo nas*- pravico m odgovor nost /a zaščito sistema, ki ga gradijo, to pa lahko uresničijo v organiziranih oblikah druž b.me samozaščite Velja torej ugotoviti, da je temeljna naloga varnostnega sistema zaščititi vrednot«- in pridobitve NOB ter rezultat« del < delov nih ljudi v Jugoslaviji v vsej povojni graditvi. Opozorim naj na najpomembnejše: družbena lastnina proizvajalnih sredstev, so < ialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov m narodnosti, svoboščin«' človeka, zasnovane na delu in rezultatih dela. ter neodvisnost in suverenosi v mednarodnih odnosih ('v želimo razviti našim , jene varnostne in obrambne h^J družbi, kjer s«- i«- izvršil n-volu«W podružbljanja sredstev /a pnan3 oblikovali temu primerni pniduk, ^ ti mehanizmi za /aščiiu sluJn, > razredu in vsem delovnim hutV«, vanje njihovih družbenoeknaMiiS nopolitičnih in socialnih mteitag] nje in organiziranje ustreania ^ čitev nosilcev varnostnega Mstom« poselnM važno v celotnem »»Mik narnega spreminjanja druH*?i* zato. da se zaščitijo nosili i m lokov iu izvajanje njihovihuknp Mil TOREK. 9. FEBRUARJA 1982 ŠPORT IN REKREACIJA 15. STRAN GLAS Slovenska ženska alpska turneja Avstrijka Rosi Aschenwald dvakrat zmagala ZATRNIK-KOBLA - Mlada avstrijska smučarka Rosi Aschenwald je najuspešnejša tekmovalka letošnje trodnevne alpske ženske turneje, ki tteje ca točke v evropskem pokalu. Organizirali so jo 8 K Bled, 8K Tnjrlav iz Kranja in zveza smučarski!! organizacij Ljubljana. Nastopilo je nad osemdeset smučark iz dvanajstih evropskih drtav, Amerike in Avstralije. Lep uspeh so dosegle tudi J u-goslovanke, safso bile v vseh treh nastopih v ospredju. POLONA PKHARC DRUGA NA ZA TRNI K U ZATRNIK - Odlično pripravljeni progi, prvo mesto za Rosi Aschenvvald iz Avstrije in izvrstno drugo mesto za Trži-canko Polono Pehare. To »o glavne značilnosti prvega slaloma, ki ga je na Zatr-niku organiziral SK Bled. Smučarski delavci z Bleda so se potrudili, da so na pičli snežni odeji dobro izpeljali tekmovanje. Ze prva vožnja je pokazala, da se bodo u najboljša mesta tokrat udarile Avstrijce. Američanke, Švicarke in tudi Jugoslo-vanke Najboljši čas v prvem nastopu je dosegla poznejša zmagovalka Rosi Aftchenbacn, ki je imela skoraj sekundo prednosti pred Nemko Michaele Gerg in Trticanko Polono Pehare. V drugem nastopu se je z izredno vožnjo odlikovala Polona Pehare, ki je dosegla tudi najhitrejši čas. Le dokaj veliki prednosti se ima Aschenvvaldova zahvaliti, da je obdržala vodilno mesto. Od Jugoslovank se je odrezala Se Barbi Koprol, ki je bila dvajseta. TrZičanka Polona Pehare je na pet kttvern slalomu na Zatrniku osvojila •silitno drugo mesto. Pri tem je kar za deset točk izboljšala svoje FIS nlalomske točke. Rezultati — 1. Aschenvvald (Avstrija) I 20.03. 2. Pehare (Jugoslavija) 1:21,34, 3 i,trn 'ZRN) 1:21,37, 4. Landstatter (Av-nnjai 1 21.44. 5. Nanos (Švica) 1:21.58. «. Preuss (ZDAi 1:22.27, 7. Buder (Avstrija) 1-22.29. 8. Erigo (Italija) 1:22,62. 9. Simnmg (ZDA) 1:22.86, K) Marciandi t Italija) 1 22,96. 11. Andeer 1:23,06. 12. Eugster (obe Švica) 1:23,59. 13. Weber Avstrija) 1:23,61. 14 Kastle (Monako) t3M. 15. Valt (Italija) 1:24.62. 20. B Koprol, 24 Klinar. 27. Mihelič. 28. Valant (vse-Jugoslavija). Hokej Prevoje po prvem delu Kranj - Končal se je prvi del tekmovanja v gorenjski medobčinski hokejski lun Letos sodeluje ftest moštev: Kokrica. Trt*. Blejska Dobrava, Naklo Lese in »kip* Prevoj. ki je lani nastopala v slovensko-hrvatski hokejski ligi Zal letos ne Krsta moštvi Borovelj in Zabnice. Mo-Ova ho izenačena, tekme pa igrajo na drsališčih na Jesenicah, na Bledu, v Ljub liani m Kranju Kakovost igre je napre dow»La Po prvem delu vodijo Prevoje z 10 točkami pred Kokrico H. Blejsko Dobravo ti Naklom 4 Trtičem I. vendar imajo Trticam tekmo mani. in Leflami. ki so Se brez točke Hkrati s tekmovanjem v medobčinski .ig: tekmujejo gorenjski hokejisti tudi v pokalnem tekmovanju. Najuspešnejša je »kipa Koknce. ki je v finalni tekmi sele v zadnji tretjini strla odpor favoriziranega snatrva Trtiranov. Kokrica ie zmagala s H K Kegljanje na ledu Ekipa Piber najboljša Jesenice - Jeseniški klub kegljačev na ledu |> pripravil letošnje republiško prvenstvo s kegljanju na ledu. Bilo je v Kranjski gori. na njem pa je sodelovalo It moštev Zmagala ie ekipa Piher Bled pred jeseniškim Zelezarjem. Krivcem Jesenice. Murko .Jesenke, Zako Bled. Vatrostalno Jesenice Gradbincem Jesenice. Gradhin-»m Bl*-če. Rezultati - člani 30 km - I Car man (VP Kranj) 1.26.27, 2. D. Djuričič (Mojstrana) 1:26,59, 3. Rebrftak (Triglav) 128,03; st. mladinci 10 km - 1. Krftinar (Olimpija) 27:53,3, 2. Klemenčič (Dol) 28:42,7, 3. Kustec (Kranjska gora) 29:23,9, članice 10 km - 1. Munih (Olimpija) 33:45,9, 2. Jelovčan 35:06,2. 3. Jošt (obe Triglav) 46:33.1: člani 15 km - 1. Carman (VP Kranj) 41:07.61, 2. Re-bršak (Triglav) 41:57.02, 3. D Djuričič (Mojstrana) 41:58,83; st. mladinci 16 km - 1. Krftinar (Olimpija) 41:35,61. 2. Klemenčič (Dol) 42:06.77. 3. Kustec (Kranjska gora) 43:52,51; ml. mladinci 8 km - 1 Grajf (Pohorje-Hoče) 19:06,8, 2. Slabanja (Dol) 19:16,2, 3. Mašovič (Kranjska gora) 19:26,9; članice 5 km — 1. Munih (Olimpija) 15:32.2. 2 Jelovčan (Triglav) 15:44,7, 3. Popovič (Olimpija) 19:18.7; st. mladinke 5 km - 1. M. Martinovič (Kranjska gora) 16:05,0. 2. Cebulj 16:11,5. 3. Vrhovec (obe Olimpija) 16:18.4; ml. mladinke 5 km - I. Mlakar (Kranjska gora) 15:33.1, 2. Rajšp 16:50,9. 3 Kokalj (obe Pohorje-Hoče) 17:04.0; štafete - člani 3x10 km - 1 Gorje 1:26:21.5. 2 Olimpija 1:26:34.4. 3. VP Kranj 1;27:42.9: st. mladinci 3 x 10 km 1 Kranjska gora 1;31:34,79, 2. Olimpija 1:33:39.02. 3. Kamnik 1; 36:02,42; ml. mladinci 3x8 km - 1. Pohorje-HoČe 43:27.59. 2. Dol 43:35,90. 3 Triglav 45:41.61; članice 3 X 5 km - 1. Olimpija 56:04,57. 2 Dol 1;07:38, 3. Olimpija II 1,19:39; st. mladinke 3x5 km - 1 Kranjska gora 52:56,15, 2. Olimpija 53:19,50. 3. Triglav 53:39.25; ml. mladinke 3 X 5 km - I Pohorje-Hoče 54:33.31. 2. Triglav 56:30.46, 3. Dol 58:09.77. I) Humer Skupščina kranjskih kolesarjev Optimistično v jubilejno leto Kranj — V premoru med kondicijskimi in tehničnimi pripravami na novo tekmovalno sezono, ki se bo začela 20. februarja I državnim prvenstvom v ciklokrosu, so se kolesarji kranjske Save skupaj z drugi mi člani kluba v petek sešli na občnem zboru. O delu kluba, ki letos slavi 25 let, je spregovoril Sašo Stnjanovič. Omenil je najvidnejše uspehe tekmovalcev v minuli sezoni. Teh ni bilo malo. Kolesarji Save so sestavljali ogrodje državne reprezen • tance in osvajali odlične rezultate na po membnih domačih mednarodnih dirkah kot tudi v tujini, da niza državnih naslovov, zmag na enodnevnih in etapnih tek movanjih. ki so jih zapisali v klubske ana le, niti ne ponavljamo Ob tekmovalnih uspehih pa ne gre prezreti tudi drugih. S pomočjo delavcev iz tovarne Save so kolesarji v Stražišču izpopolnili klubske prostore. V kratkem bodo dokončno uredili kopalnico, sanitarije in garderobo ter odprli težko pričakovano delavnico za popravilo dirkalnih koles. V njej bodo opravljali storitve tudi za rekreativne kolesarje, ki jih je v kranjski občini iz leta v leto več. Člani Save"so lani tesno sodelovali z nekaterimi slovenskimi klubi. Na po dročju priprav tekmovalcev predvsem z ljubljanskim Rogom, pri vzgoji mladih pa s kolesarskima sekcijama športnega društva Kokrica in Jakob Stucin Hrastje-Prebačevo. Prek teh sekcij so speljali delo s šolsko mladino in ga nameravajo letos Se razširiti, saj bodo le iz množičnosti lahko črpali sveže moči za vrhunski šport Tudi kot organizatorji SO se lani Savča-ni dobro izkazali. Ves Kranj ie zaživel / njimi v pripravah na zadnjo etapo med narodne dirke Po Jugoslaviji in na nočni kriterij po mestnih ulicah. |>od streho so spravili tradicionalno dirko Po ulicah Kranja in državno prvenstvo na dirkališču Franc Hvasti. ki je hkrati tudi zvezni kapetan in trener prve članske ekipe, je na skupščini obrazložil tekmovalni del programa kluba v 25 letu obstoja. Članski seznam se je letos okrepil s tremi novimi imeni: Lampič. Mam in Polan. doslej mladinci, se bodo predvsem privjali na novo vlogo, medtem ko bodo steber klubske in državne reprezentance Se naprej Cudemlan. Frelih in Udovič. Odsotnost Ropreta. ki služi vojaški rok. se bo vsekakor poznala, vendar upajo, da bo zastopstvo Save na velikih preizkušnjah, kot so, na primer, dirka Po Jugoslaviji, svetovno prvenstvo in balkaniada. prav tako uspešno kot zadnja leta Glede na to. da je bila letošnja skup sčina tudi volilna, so udeleženci i/volili novo vodstvo. Predsednik kluba je spet postal Filip Majcen, člane upravnega odbora in drugih organov, strokovne delav ce. tekmovalce in organizatorje pa v jubilejnem letu čaka iiosebej veliko na|xirov za ohranitev vodilne vloge kluba v jugo slovanskem in vse vidnejše v svetovnem merilu H Jelovčan Živahna dejavnost alpinističnega odseka Gorje - Goriansko območje, i/ katerega so odlična izhodišča za pohodne in plezalne ture v osrčje triglavskega pogorja, ima že več desetletij močno in marljivo planinsko društvo, ki šteje nad 800 članov Pri Planinskem društvu v Gorjah so ze pred leti ustanovili tudi alpinistični odsek, ki pa dolga leta ni in ni mogel prav zaživeti. Zdaj je dela ven in šteje 20 članov, od tega je osem alpinistov, ena alpinistka. šest pripravnikov m |>et tečajnikov Odsek uspešno \<>di Polde Taler i/ Spodnjih Gonj Lani so opravili kar 343 tur. kar je 23 tur na vsakega aktivnega člana l/stopaio dobri zimski vzponi in spusti m smučini let kvalitetni letni vzponi. Dvakrat so obiskali Paklenico. bih mi v Dol«, mitih, kjer >o opravili dva vzpona Kamin Mosca - Velika Cima in ra/ Tatici« v Cona delta Madoua - Pola Te vzpone sta opravila hiinšič lit Zuiner Zelo zadovoljivo delajo / mladimi in dobro sodelujejo / matičnim Planinskim društvom Lani *o organizirali planinsko-alpinistično šolo. ki |c obsegala sedem predavani Iti dvanajst vaj v plezalnem vrti u Letos januarja in »' februarju bo se planin-sko-alpinistična šola. v sodelovati|u Alpinist l (ikri/l. i Debeli />eei sep tembra IM<> - h'ofo Miha Zamer / mladinskim odsekom planinskega društva Vsa predavanja so popestrili i« predvajan jem diapozitivov in planinskimi filmi. Vrata za ta predavanja so na ste/aj odprta vsem pionirjem mladincem in tudi sta rejšim. / njimi bi radi pridobili še več mladih. Mladi člani alpinističnega odseka imaio svoje prostore in predavanja v domu TVI) Partizana v Gorjah So delujejo tudi / vsemi drugimi dru/ benopolit ičnimi organizacijami v kraju Jo/e Ambrožič GLAS 16. STRAN BOfrDAN Ž O NT AR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 9. FEBRUARJA it Ko študent na rajžo gre Po (x*tih urah čakania in nenehnega obleganja lahko kupimo karte in odidemo iih vlak Seveda stvar ni tako enostavna, kot hi si človek mislil. Takoj se pojavno neželjeni pomočniki, ki nam hočejo poka/.ati sedisča. V vlaku so napadalnejši. kajti njihovih |x*t minut se izteka, če ne no posla sedaj, nas najbrž ne bodo več videli. Z alkoholom in hašišem nas hočeta fanta /vabiti z vlaka. Ne vžge. Poten) prepričujejo noži. Ne več v žepih, ampak t. dolgo, v mraku groteskno svetlečo kitno, obrnjeno proti nam Ostra kovina nevarno šviga pred očmi. Nekako ju uspemo zriniti skozi vrata, a se ne vdata, na vsak način hočeta nazaj. Vemo. da nas skuša ta le zastrašiti, a jima to kljub temu odlično uspeva Potem odideta. I.e kaj nameravata"' Minute se vlečejo kot ure. ta prokleti vlak pa s«' n<»če in noče premakniti Končno potegne, počasi zapuščamo mesto Ognjenega krsta Sele daleč od Tangerja je napetost popustila Maroko je poslednje severnoafriško kraljestvo. Sedanji voditelj, kralj Hasan drugi, je tako šef države, kot verski voditelj svojega ljudstva Imenujejo ga Krnu el Miminin — Poveljnik zvestih, kajti Maroko je muslimanska država in vladajoča dinastija Alavitov zatrjuje, da izhaja iz preroka Mohameda, večina Maročanov pa pripada islamski veri. Maroko je ena izmed mnogih držav, ki so oh koncu devetnajstega stoletja doživele trgovsko in vojaško prodiranje zahodnoevropskih sil v boju za Afriko. 1912. leta je postal protektorat pod francoskim in španskim nadzorstvom. Politično neodvisnost si je ponovno pridobil šele leta 1958. V zadnjem desetletju Kolonialne vlade se je monarhov uradni naziv spremenil v kralja, toda nekaj vonja po starem, pred-kolonialnem maroškem imperiju je ostalo navzlic korenitim spremembam na družbenem, gospodarskem in političnem področju, ki so nastale v času evropske zasedbe. Končno smo tu. na jugu v Marakešu. Marrakech piše na rjasti tabli, ki označuje začetek mesta oaze. Spomnim se stavka v prospektu: Čeprav je večina prebivalcev Maroka kmetov, sta njegov mik in privlačnost v mestih, kot je Marakeš. ki slovi po skrivnostnosti in romantiki. Kje je zdaj romantika? Sviramo, da hi se utopili v lastnem znoju, če ga ne bi sonce sproti sušilo. Rudzaki postajajo neznosno težki, sence je pod uvelimi pomarančevci komaj za vzorec. Izsušeni sadeži visijo z vej. kot bi hoteli reči: »Daj. poskoči in me utrgaj! Saj nisem tako suh kot izgledam'« Kateri norec si je izmislil iti v Afriko sredi najhujše vročine'1 Meljemo po prašni cesti, mestno obzidje pa. kakor da se odmika. Ni ga čez užitek, ko človek stopi izpod žgočega saharskega sonca v ozke. temačne, a prijetno hladne ulice medine. Stari Arabci so že vedeli zakaj so gradili tako skrčena naselja. Potrebni smo bili mirnega kotička, kjer bi počili in kasneje puščali rudzake. A kje ga najti? Hoteli sredi mesta so polni belih turistov in seveda prikrojeni njihovim žepom, večina tistih v zakotnih ulicah pa je idealna za zbiratelje drobnih živalic. Tu je še eden. Hotel el Rochra piše na porjavelem papirju obešenem na vrata. Ščurkov ni videti, ob pametni ceni bo šlo. Gospodarjeva žena zna kakih deset angleških besed, mi dvajset francoskih, a to barantanja sploh ne moti. Po kaki uri smo si edini: bomo eno noč in plačali vsak po deset dirhamov (75 dinarjev). Sicer pa ni časa za počitek, suhi smo, ura pa pozna. Možakar v recepciji finega hotela se pregnano nasmehne: »Prav imate. Banke so zaprte in bodo naslednje tri dni take tudi ostale.« Kot v opravičilo nagne glavo, ko pravi: »Veste, mi Arabci smo verni ljudje in ramadan je zelo pomemben praznik. Seveda smo tudi zelo dobri, v to se boste še lahko prepričali. Prav zato vam lahko zamenjam denar, saj vendar ne morete živeti od zraka.« Z najnedolžnejšim izrazom na obrazu, kar sem jih kdajkoli videl reče: »Na žalost sem vam prisiljen zaračunati petnajst procentov takse. Kaj jaz morem pri tem?« Prav tako dobro kot Zasluži mi kruha hladna lepotica mi ve. da smo prisiljeni menjati in to dobro izkorišča. Pogajati se sploh ni pripravljen, je pač gospodar položaja. Ko se z nekaj več dirhami v žepih in z občutkom odrtih turistov vrnemo h gospodinji, nam ta že pripravlja kuskus — pšenični zdrob. ki se kuha na pari. ki izhaja iz posode, kjer kuhajo zelenjavo, ki jo kasneje dodajo zdrohu — na ta način je človek v teh vročih, z vodo skopih krajih že od nekdaj znal večkratno izkoristiti vsako kapljico dragocene tekočine. Streže nam vsa družina oče. mati in hči. Oče pravzaprav le kontrolira, kajti v muslimanskih družinah je mož resnična glava družine. Jemo kot najhujši sestradanci — no ja zares siti že nekaj časa nismo bili. Tokrat se nabašemo kot svinje: zdrob. kuhana paprika in nekaj drugih vrst zelenjave ter ovčje meso v kuskusu. poleg tega pa še paradižnikova solata z olivami in ovčjim sirom in nekaj litrov hladne vode. V usta teče kot v požiralnik brez dna. Kako to paše! Klepet po večerji nam razkriva njihovo življenje Pogovarjamo se na vse načine, več z rokami kakor z usti. Marsikaj izvemo, kot krona vsemu pa sledi povabilo, naj še ostanemo kak dan. »Nič ni treba plačati, saj imamo dovolj prostora. Vi kar še ostanite kak dan. Take goste imamo radi.« pravi gospodarica, za maroške razmere zelo emancipirana ženska, ki se zavije v tradicionalna oblačila, le kadar ji pride na obisk mama. njena hčerka pa že ob vseh priložnostih nosi evropske obleke in pogleduje po naših kavbojkah. ki umazane visijo prek rudzakov. Marakeš je bil v svoji dolgi zgodovini že nekajkrat proglašen za najlepše mesto na svetu. Zadnjič pred nekaj desetletji, ko so ga ob pomoči cenenega maroškega hašiša, s pomočjo katerega se vse vidi lepše, odkrili hipiji. Vendar je Marakeš lep tudi brez hašiša, čeprav je počasi začel izgubljati čar. ki ga imajo za nas Evropejce vzhodnjaška mesta. Takoj za hipiji so mesto odkrile turistične agencije, tako da danes mesto niha med starim tradicionalnim načinom življenja in prodirajočim turizmom. Marakeš ali rdeči biser juga. kot mu tudi pravijo je leta 1602 osnoval Jusef Tašfin. prvi vladar iz dinastije Almoravidov. Po tej stari berberski prestolnici je Maroko dobil ime. Kasneje je bil zravnan z zemljo, a so ga Almohadi in Saadijci obnovili. Ze osemsto let ga obdaja petnajst kilometrsko rdeče obzidje, ki je nudilo zavetje in postajališče puščavskim karavanam, danes pa ščiti mesto ter nasade oljk in datljevih palm pred žgočim puščavskim vetrom. i» SMILJMT BOZMAN" TA GLAVNA URŠA Stražnik sc je zagledal \ nas in nam stopil za korak nasproti Ta* obstal, ker sc mu je /delo. da je dovolj bli/.u in da ga bomo puv ,, »Torci. kaj se tu dogaja?« »Vadili smo z orkestrom. Nastopali homo na proslavi.« sem /drur Jaka pa je dodal: »Tako rekoč smo se kulturniško udejstvovali.« »Slišite, kaj pravijo?« je vprašal stražnik Gurnika. Temu je brada nekajkrat skočila do nosa. Verjetno zaradi razbt^ nosti. potem pa ie zamahnil z dežnikom po zraku, da zamalo m 2 drugega miličnika v glavo. »Orkester, orkester.« je piskal s tjni glasom. »Mačja glasba in ne orkester.« »Tovariš nima smisla za glasbo.« je pripomnil Jaka. Bil je fantastičen, vam rečem. Drugi stražnik se je spet umaknil dežniku in rekel: »Tovariš.dflg lahko zaprete, saj ne dežuje več.« Gurnik je pomolil izpod .dežnika dlan in ko se je prepričal, 2 ne dežuje, je dežnik zaprl. Prvi stražnik se je obrnil h Gurniku. »Pravzaprav vam nc mot^ kaj dosti pomagati. Otroci imajo pravico igrati ob belem dnevu. W po deseti uri zvečer bi bilo drugače. Tudi če bi metali petarde ali pa Mro\ s karbidom. Tega pa niso počenjali. To nedolžno glasbo pa boste \V nesli. Kaj pa, če bi vadila na dvorišču godba na pihala?' »To bi bila vsaj muzika, gospod miličnik!« je vzkliknil Gurnik. Prvi stražnik ga je popravil: »Tovariš, prosim.« »Dobro, oprostite, tovariš. Torej, me boste pustili tukaj ■* in nemilost, tem tako imenovanim umetnikom?« Prvi stražnik je v nemoči razširil roke. Potem nas je pogledal | slušajte, otroci, ni vam treba izpihati vseh pljuč in udarjati z v Igrajte nekoliko tiše. Tudi tako se da vaditi, nam je. Se razumemo?« p, .S0 % »Razumemo, tovariš miličnik!« je vzkliknil Jaka kot pravi vojak Bil je fantastičen, vam rečem. »Torej boste dovolili, da me bodo motili! Potuha, potuha avim. In pritožil sc bom. To zagotovo!« Gurnik je srepo zrl \ k, pravi stražnika Temu pa je bilo verjetno vsega dovolj in je rekel: »Veste L zganjajte hrupa za takšno malenkost. Moram vas pa tudi opozont nas ne kličite zaradi takih reči. Imamo mnogo važnejšega dela. £c h res tako motijo, si zamašite ušesa z vato.« Sosed sploh ni prišel do besede. Šele čez nekaj časa je odkin, spet ponovil: »Pritožil se bom!« Obrnil se je na petah in z koraki odšel v svojo hišo. Miličnika sta sedla v avto in se odpeljala. Spogledali smo se, sc zasmejal i in začeli vpiti. »Nu svoji zvrni svoji zemlji!« Drugi so moje skandiranje poprijeli. Tako nas je našel dedek. Ko smo mu povedali, kaj vse smo doživeli, si je zavihal mor, brke in rekel: »Ja, morda ste le malo pretiravali. Saj ni tako slabis ta naš sosed. Moram ga iti potolažit. Zaigrala bova partijo šaha n ^ spet v redu.« In dedek je res odšel k sosedu. * Vrnili smo se v uto. Tatjana je vprašala: »No, bomo nadaljevali^ Jaka pa je ugasnil tranzistor in rekel: »Si nora. Zdaj že ne. ju pri igranu šaha. Take packe pa res ne smemo biti.« Najraje bi ga poljubila. Bil je fantastičen, vam rečem, ta Jaka. Dnevi v šoli so se vlekli kot jara kača. Prav nič zanimivem zgodilo. Cveki so padali kot po navadi. Ni jih bilo preveč, nc n " Vreme je bilo več kislo kot lepo in polaščalo se nas je dolgočasje dne pa je zajel razred preplah. Šlo je za Tatjanin prstan. Ko se je Tatjana vrnila po odmoru v razred in pogledala na roi ugotovila, da nima prstana. Takoj nato se je spomnila, da ga je polgi/' okensko polico. Toda tam ga ni bilo. Tatjana je alarmirala ves r,,' Prepričana je bila, da ga je kdo ukradel. Rekla je: »Zagotovo vem, da je bil na polici. Zdaj ga pa ni. $rj ni mogel.« »To ne,« je rekel Jaka. »Kaj sploh zagotovo veš, da si ga polokJ okensko polico.« »Kar dobro vem. Saj nisem neumna.« »Kdo pa je bil med odmorom v razredu?« se mi je zaletelo. Andrej Trkman 1 ZIMSKA ZGODBA Danes začenjamo objavljati zgodbo Andreja Motana, ki je bila objavljena v letošnji druri številki OBZORNIKA, mesečne ljudske revije Prešernove družbe Po opravljenem terenskem delu v Mojstrani, koder sva se, ob pregledu manjših poškodb v hudourniku Bistrici, precej namrazila, sva zavila v samopostrežno restavracijo na kosilo. &unaj je narahlo snežilo, tla so bila /mrzla in tudi v lokalu, kjer sva zasedla mizo ob nihalnih vratih, ni bilo bogvedi kako toplo. Kazalo je, da gostinska in trgovska podjetja že varčujejo z ogrevanjem lokalov, kajti novo leto 1980, ki je naznanjalo energetsko stisko, je Čakalo tik pred durmi. Nasproti mi sedi živahen mož, hudourniški nadzornik Branko, po poklicu gozdarski tehnik. Zasebno je član Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi, v oddelku za lavinske pse. Poudariti je treba, da je Branko res živahen mož, saj še med kosilom ne more mirovati. Njegovo drobno telo je v nekem nenehnem gibanju. Venomer se tudi glava suče sem in tja, medtem ko mu zeleni lovski klobuček ne zdrkne z nje, čeravno tiči globoko na zatilju. Kajpa, mož ima skoraj v vsakem naselju gorenjske pokrajine nemalo prijateljev in znancev. Ob srečanju se mora s slehernikom nekoliko pogovoriti, s tem glasneje, z drugim šepetaje. Če bi človek natančneje prisluhnil tem pogovorom, bi ugotovil, da je Branko zelo spreten poslovni mož, ki vsakomur ustreže, če je le v njegovi moči. Zaradi tega ljudje čislajo svojega tehnika in ga imajo radi. Ko sva po kosilu posrebala kavo, sem ga opomnil, naj mi tokrat razodene svojo zgodbo iz švicarskih Alp, zgodbo, ki mi jo obljublja že kakšne štiri mesece. Zdaj se ne more več zgovarjati na pomanjkanje časa, saj vidi: Zima je pred pragom, vsakčas bodo hudourniki zamrznili, a delavci odšli na sezonsko prekinitev dela. Na račun javne službe in na čeden obraz tovariša direktorja pa pozimi ne bova gazila po snegu, kakor tudi nisva v preteklih zimah. Torej se bova spet videla spomladi, najkasneje v marcu, ko se bo pobočje v Karavankah že odtalilo. — Prav, po želji, — je odvrnil Branko. Koža ob očeh se mu je nad ličnicami naježila v tanke gubice, kar je bilo videti, da se nasmeh pri njem začne že pri očeh, zatem šele pljuskne po vsem obrazu. — No, če že ne moreš več čakati, pa začniva z mojo dogodivščino: Dobro ti ie znano, da sem vodnik lavinskega psa in gorski reševalec ponesrečencev v plazovih. Ne veš pa. koliko vaj je potrebnih, preden lastnik izuči takega psa, da ume poiskati nesrečnika, ki ga je zasul snežni plaz. Kdor si je izbral to postransko dejavnost za konjička, mora imeti v sebi veliko veselja in potrpljenja. Dresura lavinskega psa namreč traja nekaj let in zahteva celega človeka. Vsako leto se moram udeležiti sedemdnevnega tečaja, da mi komisija vnovič potrdi člansko knjižico za veljavnost v tistem letu. Pristaviti moram, da komisija natančno preveri znanje posameznika in kmalu spozna, kateri bo in kateri med tečajniki ni več sposoben za lavinsko službo. Povem naj, da prihaja ob koncu tečajev do precejšnjega osipa. Za take naloge imam odličnega psa, ki se imenuje Činč. Dobro sem ga izučil, nikdar nisem pri njem skoparil ne s pohvalo ne s EriboljšKom. Neštetokrat je že našel mesto, amor so me poklicni tovariši zaradi njegovega usposabljanja pri vajah zakopali v snee. Januarja 1963 sem opravil tak tečaj v Švici na gori Engelberg. Po koncu predavanj v gorskem hotelu je vodstvo priredilo praktično skupinsko vajo za vse tečajnike. V ta namen je posebna skupina težakov izkopala za vsakega tečajnika globoko jamo v sneg, katerega plast je bila v tistem hribovju zelo debela. Ce ie tečajnik prvič opravljal izpit za vodnika lavinskega psa, ie morala biti jama globoka dva metra. Za druge, ki so jim znanje samo preverili, pa so težaki izkopali manj globoke jame. Tako so pač določali predpisi. No, moja je bila globoka meter šestdeset. Ko sem stal pred njo, se mi je vseeno zazdela kot zelo globok sneženi grob. Preden sem zlezel v hladno jamo, sem se okoli sebe še enkrat ozrl po bližnjem in daljnem okolju. Opazil sem, da so medtem skoraj vse tovariše že zasuli s snegom v podobne jame. Kako, ali se res zadnji?! sem pomislil. O, da bi bilo vsaj sončno vreme! Kje pa! Bil je zelo temačen dan, izpod mračnega ozračja je sivina segala prav do tal. Iz gozdov je čez pobočnato planjavo vlekla ostra burja, burja pa je sem in tja raznašala sneženo moko, a z mrazom rinila prav pod kožo. Ob takih vajah sem bil že v svoji domovini dostikrat zasut v snegu, vendar se takih dejanj nikdar nisem ustrašil. Tokrat pa me je burja le nekoliko zmedla. Kaj se ve? Lahko zapade nov sneg, ki bo prekril vso planjavo, tako da se bo teren vkratkem spremenil, podolgem in počez, v nekakšno neizmerno belo morje. Kdo mi jamči, da me bo moj zvesti pes Činč v takem primeru dejansko našel. Ne. ne smem omanovati! Niti samega sebe smešiti pred drugimi tovariši tečajniki! Tukaj Ra je le-teh več kot polovica iz tujih dežel. !aj bodo porekli plašljivcu - Jugoslovanu?! .. . Naprej! Na juriš! sem si ukazal in ob tričetrt na osem skočil v hladno sneženo jamo. Tristo medvedov! Ob skoku sem si pošteno obdrsal členke na desnici, kajti prav tista stranica jame je po izkopu že precej otrdela. Zdaj ležim na dnu, težaki pa naglo zasipavajo moj grob. Po osi je jama izoblikovana v podobi črke L, se pravi, da se navpični del — vhod na dnu podaljša še za kak meter do višine petdesetih cm. Oblečen sem „„ Na sebi imam nepremočljivo bunck\ primerne so tudi hlače in Skornn spodnje perilo, pulover in rokavice so t». last. Glavo mi varuje minerska kap« j naravi! Upam, da v tem grobu zmrznil. Poleg vsega imam pri sebitu^. Žepno baterijo, za aorajžo pa. no-da*,, ve, ploščato steklenico viskija imeniti*, ke »Kapitan Jack«. Po pravici poved^ alkohol Doiv pri takem dejanju vsak prepovedan. _ Zgoraj, nad menoj, na čistem zraku i utihnilo, kar pomeni, da so me težaki snegom Že do kraja. Ob vsem * membno, da iz jame slišiš vse, kaj fiudV > zunaj na prostosti. Čutiš korake, los* prečka beli grob, razločiš besed* v čeravno govorijo v nemščinr. K $m\\!J toliko obvladam njihov jezik, da raruiv. Čem se tujci pogovarjajo. Vendar veti* sam zavpit iz jame na pomoč, me ium ne bi slišal. Večkrat sem že razmišljal o tea*^ skem pojavu, da živ človek, zakopan^ jami, glasove ljudi in dnjge zvoke s v sliši, sam pa, naj v jami Še tako \> tovariši zgoraj ne bodo čuli. In \fv debelina plasti nasutega snega v enaka. Čudno, mar ne?! Ampak, je tak* govoril, če ne bi tega že pri začeta* *J sam doživel. Sicer se še ne smem pritoževati |* jami komaj uro. Predpis pa pravi,dam^' zasutega poiskati v poldrugi uri, najdalj dveh urah. Rad bi nekoliko zadremal, pa m g Na mrzlem dnu ležim stegnjen kot w "kavču po kosilu. Upam, da se lahko razloček med domačim kavčem « vlažnim podom. Dozdaj se Še nisem c^t viskija. Preprosto zato ne, ker mi * rovu gibanje z rokami skoraj onem^< Sicer tudi ne vem, v kateri tep wn steklenico. Na bundi pa mrgoli žepov ima zadrgo. 1 TOREK, 9 FEBRUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17. STRAN GLAS Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (UR. list S RS it. S/81), 8. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah ta zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomski h odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in S. členu pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kranj ter sklepa 21. seje zbora uporabnikov z dne 21.1. 1982 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj in imajo sedež v obrtni Kranj, ne glede na to. kje imajo sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in sicer v skladu s .1. členom pravilnika Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice sporazuma združujejo pri Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske — Poslovni enoti v Kranju (v na-daljnjem l>esedilu: banka) 2. - • Razpisna vrednost posojil upošteva število stanovanj, ki so jih organizacije združenega dela in delovne skupnosti opredelile v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982. A Za kreditiranje nakupa in prenove stanovanj in stano vanjskih hiš v družbeni lastnini v višini 127.000.000,00 din. h Za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 31 .000.000,00 din. C Za kreditiranje nakupa stanovanj v zasebni lasti v višini -4i<(j0.000.00din. C Za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in 'stanovanjskih hiš v lasti borcev NOV ter kmetov-borcev NOV v višini 2.000.000,00 din. Banka vlog preko števila stanovanj opredeljenih v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanje skupnosti ne bo sprejemala. II POGOJI ZA PRIDORITEV POSOJILA 3. Družbeno pravne osebe lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 15. člena pravilnika. 4. Delavci delovni ljudje, upokojenci in invalidi lahko dobijo posojilo, če'izpolnjujejo pogoje 21. člena pravilnika in je od členitve namenske varčevalne pogodbe preteklo najmanj ti mesecev oziroma ima do tega razpisa že sklenjeno posojilno pogodbo na osnovi vezave svojih sredstev (ne velja za bone NOV in kmete-borce NOV). Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše izven občine Kram je možno dobiti, če TOZI) ah DS da za to 'oelasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi oziroma se ho vozil na delo iz kraja v katerem gradi, kupuje stanovanje ali prenavlja stanovanjsko hišo ali stanovanje. 5. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). . « Pri prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 nia pri razpisu dostaviti stanacijski program. 9. Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo delavci za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti znaša največ 19 let če je poprečni OD na člana družine v preteklem letu enak oziroma manjši od poprečnega OD v SRS v preteklem letu. Ce presega poprečni Od na člana druž. do 10 'i rep. Od je odplačilna doba 18 let na člana druž. do 20 1 rep. OD je odplačilna doba 17 let na člana druž. do 30 S rep. OD je odplačilna doba 16 let na člana druž. od 40 % rep. OD je odplačilna doba 15 let na člana druž. do 50 1 rep. OD Je odplačilna doba 14 let na člana druž nad 50 1 rep. OD je odplačilna doba 13 let Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo. ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Ce se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost" za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačila teh obrokov. Mesečni obroki se lahko tudi zvišajo, če se zviša poprečni OD na družinskega člana. 10. Obrestna mera za posojilo je 4 1. Po preteku 10 let od pri četka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačano posojilo poveča za 2 *?, Višina posojila bo odvisna od števila upravičenih vlog. Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja iz združenih sredstev lahko znaša največ 551 od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja. « . 12. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 kv. m. 13. Vsak delavec, lahko dobi ob pogojih, ki jih določa pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti posojilo za standardno stanovanje za I do 4-člansko družino do 70 kv tn . če pa je dejansko število članov večje od 4. se standardna stanovanjska površina poveča za 15 k v. m. na člana. Delavec. ki kupuje, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo. katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dohiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno površino 14. Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati - pri nakupu etažnega stanovanja 80 '. - pri blokovni zadružni gradnji 80 '. - pri zadružni vrstni hiši HO - pri zadružni individualni gradnji 75'' - pri gradnji individualne stanovanjske hiše <>o ', - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš «J0 15. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki — ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine. — kupuje ali gradi stanovanje ali stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ah zadružne stanovanjske gradnje. — kupuje standardno stanovanje. — ima višjo gradbeno fazo. — bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. — ima daljšo skupno delovno dobo. V DOKUMENTACIJA 16. Udeleženci razpisa morajo k vlogi zti posojilo na predpisanem obrazcu, ki jih prosilci dobijo pri LB - Temeljni banki Gorenjske Kranj - Poslovna enota Kranj priložiti a) Organizacije združenega dela: — sklep organa samoupravljanja ti najetju in namenu porabe posojila. — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila. — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov, — kupoprodajno pogodbo pri nakupu stanovanja, (rezervacija) — gradbeno dovoljenje /. ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del. — fotokopijo pogodb o vezavi sredstev pri banki. — fotokopijo posojilnih pogodb za že odobrena posojila, s katerimi bo plačana kupnina stanovanj. — plan v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje. h) Delavec — prosilec posojila: — kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču za nakup stanovanja oz. predkupna pogodba /a stanovanja zgrajena V občini Kranj, ali rezervacijo, — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo. — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisom del. ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše. — predračun stroškov gradnje oziroma prenove stanovanjske hiše ali stanovanja in pregleda virov za pokrivanj*-stroškov. — zemljiškoknjižni izpisek, — fotokopije varčevalnih pogodb, če še niso bila odobrena posojila (ne vetja za borce NOV in kmete-borce NOV), — fotokopija posojilnih pogodb za že odobrena posojila za objekt za katerega prosi posojilo. — izjavo organizacije, da se lahko udeležijo razpisa in so vključeni v kvoto opredeljeno v 2. členu tega razpisa (ne velja za borce NOV in kmete-borce NOV), — potrdilo o-osebnih dohodkih članov družine za leto 1981. — potrdilo o številu družinskih članov. — potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku iz tega premoženja. VI OSTALE DOLOČBE 17. Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po* tem razpisi ooravlja Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske. PF Kranj - stanovanjski oddelek. Cesta JLA 1. Kranj, do 9.3. 1982 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. dd 12 ure in * sredah od 8. do 16. ure. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci posojila najkasneje v 30 dneh po seji zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kranj je objavljen v prilogi »Glas«, v Uradnem vestniku Gorenjske ši. 4 z dne 9.2. 1982 Skladno z K), členom »Pravilnika« je zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na svoji 21. seji dne 21.1.1982 za izračun kreditov določil naslednji kriterij cene. V primeru, da je končna cena kv. rn. stanovanja Že znana se upošteva cena po pogodbi, kjer pa ni končne cene, in za individualno gradnjo, se upošteva za izračun cena din 25.000.00 za 1 kv. rn. stanovaniske površine. Ta cena velja tudi za izračun posojil po pravilnikin poslovnih bank. Pri določitvi poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS. se upošteva poročilo Zavoda za statistiko, za prvih devet mesecev 1981 in znaša 10.891,00 din. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednik zbora uporabnikov STANE SLADIC. I r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA 8KUPNO8T OBČINE KRANJ po sklepu 21. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 21. 1. 1882 razpisuje zbiranje kupcev stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1982 poleg že rezerviranih 378 stanovanj v objektih B-2. E-3. B-4, B-19. B-13 A-16. E-28. B-29, Preddvor Sb3. Sb3A. Zlato polje LB-39. V letu 1982 bo zgrajeno v soseski Planina II. v objektih E-14. B 21. A-22. B-6. C-7. B-8, E-5/1. še 244 stanovanj, in sicer: 31 garsonjer 64 enosohnih stanovanj 1 enosobno stanovanje s kabinetom 69 dvosobnih stanovanj 47 dvosobnih stanovanj s kabinetom 24 dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma 8 trosobnih stanovanj Stanovanja so standardna, centralno ogrevana, s tekočo toplo vodo in opremljenimi kopalnicami. Kuhinje niso opremljene. Cena stanovanj bo določena pred vselitvijo, v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cene stanovanj in v soglasju skupnosti za cene občine Kranj. Za nakup stanovanj se lahko prijavijo OZD. skupnosti in zasebni obrtniki, ki so planirali nabavo stanovanj v letu 1982 v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, in sicer za stanovanja, ki jih kupuje OZD za svoje delavce in tista stanovanja, ki jih delavci posameznega OZD kupujejo kot etažni lastniki. OZD torej naročajo skupno število potrebnih stanovanj za svoje delavce. Zasebni obrtniki in pri njih zaposleni delavci, ki vzajemno združujejo sredstva za stanovanjski) gradnjo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, se lahki prijavijo neposredno pri pooblaščeni organizaciji Domplan. Izjemoma se lahko prijavijo tudi delavci OZD iz drugih občin, vendar samo za stanovanja, za katera OZD in skupnosti iz občine Kranj ne bi bile zainteresirane. Vse informacije v zvezi z nakupom stanovanj, potrebne obrazce in navodila dobite pri pooblaščeni organizaciji Domplan Kranj. Cesta JLA 14. Pismene prijave na posebnih obrazcih za nakup stanovanj je potrebno oddati najkasneje do 22. februarja 1982 na naslov DOMPLAN KRANJ, stanovanjski oddelek. Cesta JLA 14. Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj: STANE SLADIC. 1 r BELI VLAK Beli vlak vozi na Koblo od ponedeljka, 8. februarja, do 13. februarja vsak dan in se bo ustavljal tudi v Kranju ob 7.30. Kasneje bo vozil samo po naročilu šolskih, sindikalnih in drugih skupin. Cena je 3 >0 din. ki vključuje Erevoz z vlakom, celodnevno arto z.i žičnice ter enolončnico. GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 9. FEBRUARJA || /K AVTOKOVINAR Skofja Loka Kidričeva 51 Delovna organizacija objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 VODJE FINANČNO GOSPODARSKEGA SEKTORJA 2. VEČ KV AVTOMEHANIKOV - OSEBNA VOZILA 3. KV STRUGARJA 4 K V KLJUČAVNIČARJE Pogoji: pod 1. - kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje: Ekonomska fakulteta I. stopnje s tremi leti delovnih izkušenj ali ekonomski tehnik s petimi leti delovnih izkušenj na enakih ali sličnih delih in nalogah. Mandat za ta dela in naloge traja 4 leta. pod 2. - končana poklicna šola za avtomehanike, praksa zaželjena pod 3. — končana poklicna šola kovinarske stroke — praksa zaželjena pod 4. - končana poklicna šola kovinarske stroke - praksa zaželjena Dela se vršijo tudi na terenu - montaža klavniške opreme Za razpisana dela in naloge pod točko 1. je poseben pogoj poskusno delo, ki traja 60 dni. Za ostala dela in naloge poskusno delo traja 30 dni. Osebni dobodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dobodke. Pismene ponudbe pošljite v roku IS dni po objavi na naslov Delovna organizacija Avtokovinar, Skorja Loka, Kidričeva 51. TERMIKA TOZD Proizvodnja Skofja Loka n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge KUHARICE — 1 delavka (ponovna objava) za pripravo obrokov v kuhinji v obratu Trata Pogoji: - KV kuharica ali kuhar, — 1 leto delovnih izkušenj pri samostojni pripravi obrokov. Delo se opravlja v DE Trata, izmenično dopoldne in popoldne, i)U ca. 13.000din, odvisno od uspeha dela TOZD. UPRAVLJALCA KUPOLKE - 1 delavec za dela pri upravljanju naprav kupolne peči za proizvodnjo kamene volne Pogoji: - strojni ključavničar, — 1 leto delovnih izkušenj, priučitev za dela Delo se opravlja v DE Trata v vseh treh delovnih izmenah. OD ca. 15.000 din, odvisno od uspeha dela TOZD. Kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o strokovnosti v kadrovsko službo TOZD v roku 15 dni po objavi, kjer dobite se dodatne informacije, na naslov Termika, TOZD Proizvodnja Skofja Loka, Trata 32, o izbiri kandidata boste obveščeni v 8 dneh po izbiri. LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka TOZD JELEN, gostinstvo Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge 1 POSLOVODJE SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE PRAJERCA V SKOFJI LOKI Pogoj: - poslovodska šola - smer kuharstvo in 2 leti prakse na podobnih delih, - poklicna gostinska šola - smer kuharstvo in 4 leta prakse na podobnih delih, poskusno delo traja 60 koledarskih dni TOZD PRODAJA NA DROBNO Skofja Loka 2 POSLOVODJE SAMOPOSTREŽBE V BISTRICI PRI TRŽIČU Pogoj: — poslovodska šola ali ekonomska srednja oziroma komercialna srednja šola in 2 oziroma 3 leta prakse na podobnih delih Poskusno delo traja 60 koledarskih dni 3 ARANŽERJA Pogoj: srednja nranžcrska šola ali srednja šola za obliko- van |e Delovno razmerje se sklene za določen čas. za dobo enega leta I nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta I Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov AB*" Pomurka. Loka. DS8S - kadrovska služba. Kidričeva 53, Skofja Loka Jeseniške prometne vozle bi razpletla obvoznica Skozi jeseniško mesto se vali gost lokalni in tranzitni promet in poleti, ko je gneča na cesti največja, pelje mimo železniške postaje vsake tri sekunde eno vozilo — Glavna cesta preseka mesto na pol, čeznjo vodi 26 prehodov za pešce, na njej so številna avtobusna postajališča — Odsek oa središča mesta do Koroške Bele je že pet let v gradnji Magistralna cesta preseka jeseniško mesto na pol in je tako edina glavna mestna ulica. Čeznjo vodi 26 prehodov za pešce, takorekoč na njej je 16 avtobusnih postajališč krajevnega in 12 medkrajevnega prometa. Skratka Jesenice so v pogledu prometne varnosti nevarno mesto. Jesenice — Jesenice so v pogledu prometne varnosti dokaj nevarno mesto. Magistralna cesta, ki v dolžini petih kilometrov preseka mesto na pol, je edina glavna mestna ulica. Na njej je 26 prehodov za pešce, ljudje pa seveda tekajo čez cesto tudi kjerkoli. Tako rekoč na cesti je 16 avtobusnih postajališč krajevnega prometa in 12 medkrajevnega. Mesto ob meji ima carinske in špedi-cijske izpostave, zato mora sprejemati težke tovornjake, ki pa v jeseniškem mestu nimajo svojega parkirnega prostora. Manjka kolesarskih stez, cest za vprežna vozila, ponekod ni niti hodnikov za pešce. V mestu je cesta posebej ozka pred hotelom Pošta, pozimi jo zoži še sneg, tako da postane pravo prometno grlo. Največja je gneča na cestah zjutraj, ko ljudje hite na delo, in okrog 14. ure, ko se vračajo domov. Tedaj mesto doživlja prave prometne infarkte in hitreje kot 30 kilometrov na uro ni moč peljati, da ne govorimo o tem, kako prihaja do stoječih kolon vozil, kar povzroča nestrpnost voznikov, izsiljevanje in neupoštevanje prometnih znakov in označb. Posebej pred železarno je gneča velika. Ko delavci hite domov, morajo na avtobus prek ceste in pro- met se tako rekoč ustavi, pločevinasta kača pa se potegne skozi vse mesto. Najhuje je poleti, ko mora cesta skozi Jesenice požreti kolone turistov, ki hite proti morju. Meritve so pokazale, da tedaj čez dan pelje mimo železniške postaje vsake tri sekunde eno vozilo. Hud problem je pomanjkanje parkirnih prostorov, posebej za tovornjake. Vozniki parkirajo tudi tam, kjer ne bi smeli, na robu ceste, in to že itak ozko magistralno cesto skozi mesto še zoži. Na trgu Toneta Ču-farja pa je stihijsko nastalo parkirišče za tovornjake, čeprav je tam postavljen prometni znak za prepovedano parkiranje. Miličniki zamiže. saj vedo, da tovornjaki nimajo kje čakati. V zadnjih letih so v jeseniški občini zgradili obvoznici v Ratečah in Podkorenu ter odsek magistralne ceste od TVD Partizan na Jesenicah do Koroške Bele. Slednja pa še danes ni prevzeta in je tako rekoč že pet let v gradnji. Kamen spotike, zaradi katerega republiška skupnost za ceste zavrača prevzem, je kot kaže neki nepregleden prehod za pešce. K večji varnosti v prometu bi prispevala semaforizaeija nekaterih SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ORODJARJA Zahtevani pogoji: — poklicna šola kovinarske stroke za poklic orodjar in 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece, — odslužen vojaški rok Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad . . . Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264.50 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19 ure. ob sobotah od 7. do 13 ure U UAS DDM V jeseniški občini so km\ lanskega leta našteli 7.0)5 *j tornih vozil in 11.860 vottjL. Torej pride eno ivzilo i\q m ljudi, na 2,5 ljudi pa en motornega vozila. Na ^w.| jeseniške občine se je j2J pripetilo 93 prometnih ne$i$ katerih je 11 ljudi življenje, 73 je bilo huje, $ J laže ranjenih. Materialna j, da je znašala 8 milijonm ^ jev. Med udeleženci pro^ nesreč je bilo 9 otrok, med ^ je eden izgubil življenje D,, otrok sta bila sopotnika. ^ med njimi je tudi smrtna S pa jih je bilo prfc^ primerjavi z letom poprej^i nesreč manj, saj se je letu % pripetilo 203 prometnih vendar primerjai>a ni prai^ " v podatkih za leto 1980m^? zajete nesreče, v katerih i^l' poškodb oziroma večje L rialne škode. Glavni vzro^* sreč so še vedno: nppnV* hitrost, vinjenost voznik^* siljevanje prednosti, nepr^ll hoja pešca, nepravilno tevanje. Poleg nenehnega rasta cestneaa nmmetr, .• r rasta cestnega prometa t* počasnega usposabljanja £ cest so vzroki nesreč tal? vedno neprevidnost in T; sodnost voznikov, pešcev, križišč, posebej prehoda za ^ povezavi s semaforizacijo pred železniško postajo in ijr' pri Čufarju. Tudi pred žekV* kazalo zgraditi nadhod ali^ za pešce, saj se delavci u&, železarne tako rekoč na c*«*v povzroča velike zastoje v Cesta skozi Jesenice je^*1 del poti od Hamburga do o!*^ pikro pravijo domačini. Ko^ Ijete z avstrijske na našo stj* ^ morate prebiti skozi Jeseni^; radi potrdite, saj se šele pri odpre vendarle malce širša c^** Res je za varnost v pron>^ voren vsak voznik, pei*Jli* jeseniške prometne vozle bi j razpletla ie mestna obvozni, niče jo bodo vsekakor mora/ pred odprtjem predora po^**' vankami, ki bo v jesenisj^ * pripeljal še več težkih tov objavi, andidati bodo o iibirj veščeni v 30 dneh po itu objave. poslovno priredrtva* center Kranl p. o. objavlja naslednja prt>«u dela in naloge 1 CISTILKE I. SERVISERKE Pogoji pod točko 2 - d-iv čana osnovna šola m irpt» kategorije. Za obojestransko sodeluvi za nedoločen čas se bonu-ločili po dvomesečni p dobi. Kandidati naj pošljejo ^ jave z dokazili o izpolni^ nju pogojev na naslov: fy Gorenjski sejem, Kr», Savski log. Rok prijave ie 15 dn; a objavi. Kandidate bomo o iudu^ vestili v 30 dneh po oba* TOREK, 9. FEBRUARJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN O Lr A S PO DOMAČE IN VESELO v Šenčurju v dvorani Kokrškega odreda v soboto, 13. februarja 1982 ob 19.30. Nastopajo: narodno zabavni ansambel VITAMUZlNIČA humorist MARJAN DOBLEKAR Predprodaja vstopnic Cilki v Šenčurju. pn STANOVANJA telefon 27960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 2o-46o PRODAM Prodam 250 kg težko mesnato SVINJO. Mlakarjeva 58, Šenčur 898 Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE. Sunonik, Log 9, Skofja Loka 903 V februarju, marcu in aprilu bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in granaste. Sprejemam naročila. Stanonik. Log 9. Skofja Loka 906 Prodam 5 kW termoakumulacnsko PEC. rabljeno, za polovično ceno. Stoj-kovič Cveto, Valjavčeva 10 908 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Pod-brezje 16. Duplje 1072 Prodam trajnožarečo PEC kuppers-busch in tnvrstno HARMONIKO. Cerklje 107 1073 Prodam moško NARODNO NOŠO. Krajnik, Breznica 5, Skofja Loka 1074 Po ugodni ceni prodam mlado KRAVO ValSBČK Marija, Forme 1, Zabnica 1075 Prodam TELETA - bikca. Zalog 46, Cerklje 1076 Prodam 5 let staro KRAVO, brejo 5 mesecev, simentalko. Sp Brnik 66. Cerklje 1077 Prodam PRALNI STROJ gorenje. HLADILNIK, .ŠTEDILNIK (2 plin), garderobno dvodelno OMARO, bel KUHINJSKI PULT. dolžine 100 cm, črnobel TELEVIZOR in dva KAVČA. Biserčič Milan J uleta GabrovSka 23, Kranj 1078 Prodam HI-FI GLASBENI CENTER »rente. Ae v garanciji. Udir, Sp. Besn(j^ *Vrodam klavirsko HARMONIKO. Informacije po tel. 064-23-310 . 1080 Prodam PRAŠIČKE. Ogled popoldan. Mrvtč Alojz, Hruaica 42. Jesenice 1081 Nov trofazni CIRKULAR za žaganje debelih DRV z motorjem 3 kW. ugodno crodam S marca 56, Kamnik 1082 Prodam POMIVALNI STROJ EI-Nis. .grajen v pomivalno mizo (1 m šjrine) in RADIATORJE aklimat: 65 kosov - K 500 in 17 kosov - K 900. Jereb. Podjelovo brdo 19. Sovodenj. tel. 69-050 1083 Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK Telefon 28-739 1084 Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem teletila Luže 12. .Šenčur 1085 Prodam 4 kVV termoakumulacijsko PBC Bukovnik Miro, Gorice 12, Golnik 1086 Ugodno prodam tri nova STREŠNA OKNA RŠC Velenje, dimenzije 65x112. Hnbar Jože. Vidmarjeva 2/A. Kranj 1087 Zelo ugodno prodam FOTELJA in klubsko MIZO. Informacije po tel 82-524 1088 Prodam 4 OVČKE, stare dva do tri mesece. Mulej Danica. Sp. Lipnica 27. Kamna gorica 1089 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ Naslov v oglasnem oddelku. 1090 Prodam KROMPIR kiflčar in semenih« GRAHORO. Lahovče 54. Cerklje 1091 Prodam akoraj novo SPALNICO. Na-• lov v oglasnem oddelku 1102 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 3 kW Naslov v oglasnem oddelku. 1103 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 4 kW Naklo 49 I HM KUPIM Kupim lelseve PLOHE ali HLODOVI NO Telefon 064-45-096 921 Kupim Z AGO za žaga me hlodovine T r*«n Hrafte 14. Smlednik 1 10f> Kupim DVOJNI PLUG (za obe stranil za traktor Tomo Vinkovic Telefon 26-841 VOZILA Pnrfiam FORDA 15 M Mengeš. Pre ternova \l 1092 Prodam AUDI 60 karavan, letnik 1969 lljtaaaefr tel 45-367(064) 1093 Prodam PZ 125. letnik I97"> Marta M o-bnnč Zg Besnita 31 1094 prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. / obnovi leno »koljko Zalog Hl (Vr k 11»- 1<)9:*> r liani FORD TAUNUS M 17. letnik m T#fcrlon 77-741 1006 Prodam ZASTAVO 750 registrirano do konca 1982 leta Možnost gradbenega «r»Hi,f« Žigama va* 27. Tržič riiiaani KI A T 126 p. letnik 1978 - ok ašf Furlan tel 20-412 informacije |*> poldne od 17 ure dslie Ogrevano SOBO s souporabo kopalnice in sanitarij oddam dvema študentkama ali študentoma. Šifra: Ugodnost 1097 1 POSESTI Kupim majhno HIŠO, tri ali dvoinpolsobno STANOVANJE v okolici Jesenic ali Radovljice. Ponudbe po telefonu (061) 326-125 od 7. do 12. ure 1098 ZAPOSLITVE ŠIVILJSTVO KLAKOČAR Sr Bela 41 sprejme ŠIVILIO ali delavko, ki ima veselje do Šivanja iz okolice Preddvora. Telefon 45-326 «Wn Sprejmem delo na dom Naslov v oglasnem oddelku. 958 Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA Ključavničarstvo Peklaj. Puštal 46/A. Skofja Loka 954 HIŠNI SVET Valjavčeva 4. Kranj, išče SNAŽILKO. Informacije v popoldanskih urah pri predsedniku HS 1099 V delovno razmerje za določen čas (tri mesece) sprejmemo delavko za opravljanje del in nalog STROJEPISKE Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Projektivno podjtetje Kranj. O. JLA 6 not) ostalo OBRTNIKI! Vodim vam poslovne knjige, dvostavno knjigovodstvo Ponudbe pod: Praksa — računovodja 1101 KOMUNALNO PODJETJE LDodoVod Po KRANJ Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: 1. VODJE SEKTORJA UPRAVLJANJA 2 VODJE PROIZVODNEGA OBRATA 3. VODJE GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonih ter moralno politične neoporečnosti po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Kranj izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2. - da ima višjo izobrazbo gradbene ali komunalne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na odgovornejših delih, - da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih pod 3. - da ima višjo izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na odgovornejših delih, - da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delih Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev do 20.2.1982 v zaprti ovojnici na naslov: DO Komunalno podjetje Vodovod, p. o. Kranj. 64000 Kranj, Koroška c. 41, z obvezno oznako - za razpisno komisijo. Nepopolnih ponudb komisija ne bo upoštevala. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno najkasneje v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša ljubljena hčerkica NINA PAVLIN . roj. 6. julija 1981 Pogreb ljubljene hčerkice bo danes, 9. februarja 1982, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: mamica in očka ter drugo sorodstvo Kranj, 6. februar 1982 OBLETNICA Bel JnH 7. februarja 1982 je minilo leto dni odkar je umrla naša mama. stara mama in prababica JOSIPINA LJUBIC roj. Grmek - leta 1891 Se enkrat hvala vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti in se je še spominjate. NJENI OTROCI: Danica. Jože in Rada /. družinami Zgosa, 7. februarja 1982 ZAHVALA Ob smrti FRANCA PIŠLJARJA Oh prerani smrti moža in očeta iskrena hvala za nesebično pomoč dr Dragu Prlji, celotnemu medicinskemu in strežnemu osebju Instituta Golnik - oddelku 100. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter g. župniku za poslovilne besede. VSI NJEGOVI Kranj, 5. februarja 1982 Hodil gor si po planinah, vzel slovo si v strminah, je KARMEN senca miru sledov za večno te ne ho domov ZAHVALA Na Makekovi Kočni ponesrečenega ZDENKA JAGODICA-Denča Zahvaljujemo se jezerskim in kranjskim gorskim reševalcem. Planinskemu društvu Jezersko. Alpinističnemu in Mladinskemu odseku, sošolcem, prijateljem, sosedom, vsem vaščanom Jezerskega. Šolskemu centru Iskra, kolektivu vrtca in osnovne šole Preddvor ter sorodnikom, ki so ga pospremili na zadnji poti ter župniku in Karmen za poslovilne besede. Vsem najlepša hvala! 1 VSI NJEGOVI Jezersko, Kranj, Medvode, Ljubljana, Dolenjske toplice, 6. februarja 1982 ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame. babice prababice in tete CILKE JAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sostanovalcem, posebno pa Pernarjevi mami za tolažbo, vsem darovalcem cvetja, pevskemu zboru in vsem. ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvala tudi duhovščini za pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčerka Anica, vnukinja Tatjana z možem. Breda / možem, pravnuki Tomo. Marko. Petra Kranj, Litija Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric ■ VLADIMIR RINK Zahvaljujemo se vsem. ki so ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, znancem ter delovnim organizacijam: Iskra Kranj. Živila Globus, Planika Kranj. ZB in ZK Zlato polje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vidmarju in tov. Kajzarjevi ter govorniku VSI NJEGOVI: hčerka Vladka. Lado. Nejko Kranj, Bitnje, Ziri, Duplje, Ljubljana Nenadoma nas je za vedno zapustil naš sodelavec CIRIL KAVČIČ Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 10. februarja 1982 ob 15.30 na pokopališču v Gorenji vasi. Do pogreba leži na svojem domu v Gorenji Dobravi Delovnega tovariša in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH V USTANAVLJANJU GORENJA VAS Sporočamo žalostno vest. da je po dolgi bolezni, v 78. letu starosti dotrpel moj dragi mož JAKOB ŠTIBELJ Pogreb dragega pokojnika ho v četrtek. 11. februarja 1982. ob 15.15 na kranjskem pokopališču ŽALUJOČA ŽENA KINKA, BRAT PETER, SESTRI ANGELA IN FRANCKA TER DRUGO SORODSTVO Kranj, 7. februarja 1982 Raziskovalna dejavnost ne napreduj Skofla Loka — Bora Škofjeloškega odreda so se v petek popoldne zbrali v Skofji Loki. Se več bi jih bilo. če bi imeli točnejša evidenco vseh borcev. Zbrane so pozdravili predsednik Domicilnega odbora Škofjeloškega odreda Tone Volčič in predstavniki škofjeloških družbenopoli tičnih organizacij. — Foto: D. Dolenc Spomin na odred živi V petek, 5. februarja, so se v Skofji Loki zbrali borci Škofjeloškega odreda na prvem zboru skupnosti borcev — Izpopolniti spisek borcev Skofja Loka - ()k rog dvesto '"oreev Škofjeloškega odreda, ki je bil ustanovljen 15. septembra 1944 na Puču. je še živih. Skoraj polovica vseh se je pretekli petek zbrala v dvorani škofjeloške skupščine, da so se pogovorili o njihovem delu in uspehih v preteklosti ter o nalogah, ki jih čakajo v bodoče. Doslej so se srečevali le bolj na raznih proslavah v škofjeloški občini, kjer ima njihov odred tudi domicil, tokrat pa so sklenili, da se bodo dobivali vsako leto na posebnem zboru, kjer se bodo lahko v miru pogovorili o vsem. ki jih zadeva. Veseli so. da je spomin nanje v škofjeloški občini živ, saj je po njihovem odredu poimenovan odred teritorialne obrambe v Skofji Loki, njihovo ime pa nosita tudi mladinska pohodna brigada in planinska koča na Blegošu, kjer je Škofjeloški odred bil težke bitke. Kot so skupno ugotavljali, je pred njimi še veliko nalog. Precej spominskih obeležij bo še treba postaviti, napraviti bo treba točen seznam borcev, kajti tokrat so ponovni) lahko ugotovili, da bi jih prišlo še več. če bi bili obveščeni vsi. Posebne po- pisnice so poslali že z vabilom na zbor. porazdelili so jih tudi na zboru samem, prosijo pa vse. ki so jih do-sedaj izpustili iz evidence, da pošljejo svoje naslove na Občinski odbor ZB NOV Skofja Loka. Skupno so tudi ugotavljali, da je monografija o Škofjeloškem odredu, ki je izšla pred leti in je zdaj že vsa pošla, prinesla tudi mnogo nepravilnosti v zapiskih okrog posameznih dogodkov iz življenja in bojev borcev Škofjeloškega odreda. Novi odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda je kot eno prvih nalog dobil zadolžitev, da oceni možnosti ponatisa monografije o Škofjeloškem odredu, takoj pa je treba začeti sporočati odboru vse napake, ki so jih posamezniki ugotovili v sedanji monografiji. Pregledati je treba tudi koliko je še na zalogi pesmaric s pesmimi izpod peresa njihovega komandanta Blaža Ostrovrharja. Knjižico njegovih pesmi bi morale imeti vsaj vse osnovne šole na škofjeloškem, sploh pa bi morale biti na voljo za Kulturne dneve Blaža Ostrovrharja. ki jih pripravljajo. D. Dolenc Počastili Prešernov spomin venskega kulturnega praznika Minulo nedeljo, na predvečer slo-v Kranju, v Prešernovem mestu. počastili pesnikov spomin. Ob njegovem grobu v Prešernovem gaju je zapel Akademski pevski zbor France Prešeren. Svečanost v Prešernovemgajuije letos zbrala dosti več ljudi kot v minulih letih, ko jih je pri Slo le nekaj. Res pa je, da so bdi med njimi tudi gostje s Koroške, ki so Kasneje nastopih na osrednji proslavi. Zvečer pa je korak mimoidočih v kranjskem mestu zaustavila podoknica pred Prešernovo hišo ki jo je zapel moški pevski zbor Iskra. — M. V. Delovni kolektivi v kranjski občini se premalo razmišljajo o dolgoročnem razvoju, kar se* kaže tudi v skromnem deležu raziskovalnega dela pri tem — Sveti za raziskovalno delo naj bi spodbujali raziskovalno dejavnost v združenem delu — V zadnjem obdobju upada tudi število izumov in tehničnih izboljšav Kranj — Razvojno raziskovalna dejavnost v organizacijah združenega dela kranjske občine v zadnjih letih ne napreduje. Vsaj tako je pokazala analiza, ki jo je za kranjsko občinsko raziskovalno skupnost za obdobje 1980 opravd prof Ivan Kej žar. Razdobje dveh let je za primerjavo sicer zelo kratko — tudi leta 1978 je bila opravljena analiza — vendar pa je na voljo toliko pokazateljev, da se je treba nad ugotovitvami iz analize zamisliti. Takšno stanje sicer ne velja prav za vse organizacije združenega dela. analiza jih zajema .12, v njih pa je zaposlenih 90 odstotkov vseh zaposlenih v združenem delu. Izjemi sta prav gotovo Iskra in Sava, ki že vseskozi izstopata tako po stopnji organiziranosti raziskovalnega dela, kadnh in sredstvih, ki jih namenjata za to dejavnost. Sicer pa ima 17 v anketi zajetih delovnih organizacij razvoj-no-raziskovalno dejavnost organizirano v eni od institucionalnih oblik — sektor, oddelek ali službo. Raziskovalno delo pa sicer poteka tudi v drugih organizacijah združenega dela, ki te dejavnosti sicer nimajo organizirane, pač pa je to dodatna naloga nekaterih delavcev. Za raziskovalne naloge je bilo pred dvema letoma, to je za čas. ki ga zajema analiza, v organizacijah združenega dela namenjeno 2.H odstotka od skupnega prihodka, kar niti ne dosega 30.00(1 din na zaposlenega. Ne samo da delovne organizacije v kranjski občini premalo vlagajo v razširitev raziskovalnoraz-vojnega področja, pač pa je celo upadlo število nalog, ki se financirajo iz združenih sredstev raziskovalne skupnosti Slovenije. Nič kaj drugače ne kaže tudi za naprej, saj se delovne organizacije manj kot v prejšnjem obdobju potegujejo za sofinanciranje in kreditiranje razvoj-noraziskovalnega dela. Ker niti vse z anketo zajete delovne organizacije pred dvema letoma še niso imele srednjeročnih razvojnih načrtov, je seveda še manj pričakovati, da bi imele tudi srednjeročni načrt lastne razvojnorazisko-valne dejavnosti — sedem organizacij združenega dela je pri tem izjema. Nasploh kaže. da večina organizacij združenega dela v kranjski občini še ne razmišlja kaj več kot za obdobje petih let, saj imajo razvojne programe za dolgoročno obdobje le štiri delovne organizacije. Ukinitev bolnišnice Kranj - Skupščina občine Kranj bo na naslednji seji razpravljala in sklepala o ukinitvi bolnišnice za očesno tuberkulozo na Jezerskem. Razlog, da bo o ukinitvi te bolnišnice sklepala kranjska skupščina, je. da je leta 1956 ustanovljeno bolnišnico pet let kasneje prevzel ustanoviteljske pravice in obveznosti takratni Občinski ljudski odbor Kranj. Razlogov za predlagano ukinitev bolnišnice pa je seveda več. Ze več let namreč upada število bolnikov z očesno tuberkulozo v Sloveniji, tako da je število postelj v bolnišnici na primer lani bilo zasedeno le polovično. Med bolniki se tudi že leta domala ne pojavljajo Gorenjci. Le predlani sta bila dva. Z upadanjem te bolezni pri nas je bilo med bolniki bolnišnice na Jezerskem vse več bolnikov z drugimi boleznimi na očeh. Bolniki s te vrste boleznimi na očeh, kot so kronična vnetja žil-nice in alergijo na očeh pa se lahko zdravijo tudi v drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Bolnišnica za očesno tuberkulozo nima svojih prostorov, pač pa je najemnik Centralove depandanse s 37 Eosteljami, prav tako je za prehrano olnikov skrbel Centralov TOZD Gostinstvo. Takšna organiziranost bolnišnice tudi ni v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu, po katerem mora bolnišnica zagotavljati celotno dejavnost, tako medicinsko kot nemedicinsko. Zdravstvene storitve sta pogodbeno opravljala zdravnik — specialist in medicinska sestra, redno sta bili zaposleni dve strežnici računovodkinja pa s polovičnim delovnim časom. Pogodbeno delo pa je opravljal tudi upravnik bolnišnice. Tak način opravljanja del pa je pri dogovarjanju cen zdravstvenih storitev zahteval odstopanje od samoupravno dogovorjenih izhodišč za svobodno menjavo dela. Vprašanja o upravičenosti obstoja bolnišnice za očesno tuberkulozo so se zaradi tega pojavljala tako lani kot že tudi poprej. Čeprav je bilo že lani sklenjeno, da se bolnišnici podaljša obstoj še za eno leto, pa že sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji iz leta 1980 ni več predvidel obstoja te bolnišnice na Jezerskem. Medtem ko bodo zdravljenje očesnih bolezni lahko prevzele druge zdravstvene ustanove, med njimi tudi Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki po klimatskih pogojih prav tako ne zaostaja za klimo na Jezerskem, pa Jezersko samo verjetno občuti bližnjo ukinitev bolnišnice tudi kot zmanjševanje svoje turistične dejavnosti. Zdravilna klima tega kraja ostaja seveda še naprej tisti adut, ki ga je treba z dobrim programom izkoristiti. Zdravilišče, o katerem se govori, da naj bi zamenjalo sedanjo bolnišnično dejavnost, je seveda le ena od možnosti, pogoji zanj pa nič blažji kot za bolnišnico — torej B kategorija. L. M. Da bi spodbudila razmi*im , na daljši rok. je občinska ^ valna skupnost, ko so delen; pravljali o rezultatih anali* lagala vsem nosilcem planu občini, da letos izdelajo p)a%^ vojnoraziskovalne dejavno«}, sestavnega dela planskih do TOV. Ko so na novinarski ko pretekli teden predstavniki raziskovalne skupnosti in pi^l niki inovatorjev iz Iskre in .^J vorili o sedanjem položaju^ raziskovalne dejavnosti v nem delu. so si bili enotni, y kot še kje drugje nismo p^, iskovalne dejavnosti dosepij^p ko je ta dejavnost sestaviti jB ječe tehnologije. Vendar pa ^ K blem kadri, pač pa priprivL družbena klima še ni takJin|1 lahko na tem področju natW večji korak naprej. Ra:«^* skupnost je sicer pred časom« šala zaposliti delavce z nalofcg ri bujanja in povezovanja rajjj ju nih institucij in njihovega - združenega dela. vendar l! žal pri poskusu. Podobno^ namreč pospeševanje ^ w raziskovalnega dela zlasti \ Z ** zaciiah združenega dela. ^ ^ oblikovane razvojno rajjj L enote, pa imajo sveti njj pj valno dejavnost: le-te naj ^ b kjer še niso, letos ustanovil^, ta nizacijah združenega dela. ki^* silke dolgoročnega razvoja ^1 ski občini. Analiza je tudi pokazala obdobju dveh let v občinj prijavljenih izumov upa