HaratPdnkenSotc
Verlag und Schrlftleitung: Klagenfurt, Blsmarckrlng IS, Postfach 115 t Bezugsprels (Im voraus zahlbar) monatUch RM 1.— frel Haus (elnechlleBIlch RM 0.20 ZuatellgebUhr Abbestellungen der Zeitimg fUr den nachfolgenden Monat werden nur schriltUch und nur bis 26. des laiifenden Monata angenommen
Nr, 89.
KrainbnrK. dpn 10. November 1943.
s. Jahrgang.
l'ničnjoče zadel konvoj к Sredozemskem morjn
13 velikih poliiišhih ladij s 140.(MNMirl in dva гимИа se роцге/ајо pred xevernoalrislio obalo - Srdil nemški odpor na bojišču pri Kijevu - Silni boji na južnoilalijan\ki Ironli - Težke zijnbe Brilantev In Severnoainerikancev
Oberkommando der Wehrmeicht je dne 8. novembra objavilo:
V	morski ožini pri Perekopu so z močnimi" silami izvršeni napadi Sovjetov tudi včeraj imeli le majhne krajevne uspehe. Ze več dni se izkažejo v tem odseku fronte zlasti brandenburški 71. pionirski bataljon, čegar poveljnik. Major Schneider, je padel v zadnjih bojih, kakor tudi v kopenskem boju uporabljeni deli 9. divizije protiletalskega topništva.
Na fronti ob Dnjepru je potekel dan mirno razen uspešnih lastnih sunkov. Pri nadaljevanju našega napadnega podvzetja južno od Nikopola smo razbili neko obkoljeno skupino sovražnih sil in pripeljali nadaljnje ujetnike in plen.
Na bojišču pri Kijevu so se naše čete srdito upirale Sovjetom, ki so na široki fronti sunili naprej z daleko močnejšimi silami. V teh z nezmanjšano silo trajajočih težkih obrambnih bojih sta se posebno odlikovali frankovska-sudetsko-nemška 183. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Dett-lirtg, in vzhodnopruska 217. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Poppe.
V	nepreglednem in močvirnem svetu vdornega prostora pri Nevlu stojijo lastne vojne skupine, v obrambnem boju proti močnim sovražnim silam. Poskusi Sovjetov, da bi razširili vdorni prostor ob straneh, so spodleteli. Iz ostalih odsekov srednje in severne fronte na Vzhodu so poročali tudi včeraj samo o krajevnem delovanju izvid-nišklh in udarnih čet.
Na južnoitalijansiki fronti napada sovražnik z nakopičenimi silami še nadalje trdovratno naše položaje severozahodno od Volturna. Pri tem je prišlo zlasti pri Ve-nafru do silnih in za Britance ter Severno-
Jugoslovani naj gredo v Moskvo
Stockholm, 9. novembra. Da je Stalin na moskovski konferenci dobil proste roke, da zadovolji svoja poželenja po razširitvi čez cek) Evropo, izhaja iz nekega poročila v listu »Svenska Morgenbladet«. Po tem je bilo v Moskvi sklenjeno, da se naj jugoslovanska vlada v pregnanstvu preseli iz Kaira v Moskvo. To poročilo je emigrante zelo vznemirilo, ker smatrajo njeno vsebino za prvi znak, da bo po sklepu moskovske konference postal predvsem ves Balkan sovjetska interesna sfera.
Nadalje poroča švedski list, da je jugoslovanska vlada v pregnanstvu v Kairu po kralju Petru pozvala generala partizanov Mihajlovića, naj razpusti svojo organizacijo in jo pridruži bojnim silam boljševiškega poglavarja Tita. Mihajlovičev pokret partizanov od anglo-amerikanske strani ne bo dobil nobene podpore več.
Mnoštveni umor komunističnih tolp
Trst, 9. novembra. V Istri so na zemljišču nekega rudnika bauksita našli skupen grob, v katerem so bila pokopana trupla 23 italijanskih oseb, ki so jih umorile komunistične tolpe.
Moskva hoče drugo fronto
Stockholm, 9. novembra. Moskovski tisk izjavlja, razpravljajoč o zaključnem komunikeju glede konference Edena, Hulla in Molotova, da je sedaj glavna stvar, da bi Anglež in Amerikanci pomnožili svoje vojne nafore in ustvarili drugo fronto. Veliki načrti za bodočnost, o katerih na Zapadu veliko govore, so sicer zelo zanimivi, treba je,; pa najprej ustvariti vojaške podlage eanjo.
amerikance izredno pogubonosnih bojev. Brza nemška bojna letala so izvršila učinkovite nizke napade na sovražne nared stoječe avtomobile.
Skupine sovražnih letalcev so priletele včeraj podnevi nad zasedena ozemlja in ob meglenem vremenu prodrla do zapadno-nemškega ozemlja. Po odvrženih bombah
so nastale le v enem kraju nekatere škode. Tudi vznemirjevalni napadi v pretekli noči so imeli le majhen učinek. Sestrelili smo pet britansko-severnoameriških letal.
Nemška letala so tudi v noči na 8. november bombardirala posamezne cilje v ob-mestju Londona z bombami težkega kalibra.
Kakor je bilo že objavljeno v posebnem poročilu, je nemško zračno orožje znova prizadelo težak udarec sovražnim prevozom čet in oskrbe v zapadnem Sredozemlju. Odredi bojnih letal so v drznem nizkem poletu napadli pred severnoafrikansko obalo konvoj, ki je obstajal iz 22 polno natovor jenih ladij za prevoz čet .In ki ga je ščitilo osem ruSilcev. številne bombe iu torpedi so uničujoče pogodili 13 velikih potniških ladij s skupno 140.000 brt ter dva rušilca. že pri odletu so opazovali več težko zadetih prevoznih ladij, ki so gorele in se pogrezale. Z uničenimi ladjami so našli smrt v valovih tisoči mladih severnoameriških in britanskih nadomestnih moštev.
Odbili soiraxni napadi pri Krimu
Srdita borba pri Kijevu - Sovražnik vržen nazaj v dolino Volturna
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. novembra objavilo:
Na Krimu so se včeraj menjavali močni sovražni napadi z lastnimi nasprotnimi napadi. Prišlo je do trdih, za sovražnika pogubonosnih bojev.
V	morski ožini pri Kerču so zaščitna vozila vojne mornarice potopila štiri polno zasedene sovražne čolne za izkrcanje in en brzi čoln. Uplenili smo eno sovražno ladjo za raztovorjenje z 15 topovi
V	velikem loku Dnjepra kakor tudi na ostali fronti ob Dnjepru je bilo razen več uspešnih lastnih sunkov vobče le malo bojnega delovanja. Južno od Nikopola je neki lastni bojni skupini uspelo, da je presenetljivo vdrla v sovražne položaje, uplenila 40 topov in pripeljala ujetnike.
Na bojišču pri Kijevu je prišlo do srditih bojev z vedno znova zaganjajočimi r,e sovražnimi napadnimi vali. Več močnih napadov smo odbili z znatnimi zgubami Sovjetov. Jugoza hodno od mesta so v teku boji s silami sovražnih oklopnjakov. Zračno orožje je z močnimi odredi učinkovito poseglo v boje na tleh in sestrelilo tukaj ka-• „a drugih bojiščih včeraj 91 sovjetskih letal.
V	prostoru vdora jugozapadno od Veliki-jega Lukija so potekali uspešno lastni nasprotni napadi južno od Nevla. Zapadno od mesta so izvojevale naše čete ponoven uspeh pri obrambi proti močnemu, po oklopnjakih in bojnih letalcih podprtemu sovražniku. Ponovno napadajoče Sovjete smo vrgli nazaj na njihova izhodišča in pri tem uničili 51 oklopnja)jov.
V	Južni Italiji je sovražnik ojačil svoje napade, da bi z združenimi močmi predrl skozi naše položaje severno od Volturna. Lastni odredi so prešli v nasprotni napad, vrgli sovražnika, ki je bil vdrl v naše položaje, po silnih bojih zopet v dolino Volturna in zopet osvojili stare položaje.
Težka nemška bojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom napadla sovražnikova oskrbovalna pristanišča na južnoitali-janski vzhodni in zapadni obali.
Slabe sovražne letalske sile so včeraj priletele nad zasedena zapadna ozemlja in podvzele nočne vznemirjevalne napade na nekaj zapadnonemških mest. Sestrelili smo šest sovražnih letal.
Nemška letala so tudi v pretekli noči zopet metala bombe na cilje v obmestju Londona kakor tudi na Vzhodnem in Južnem Angleškem
Močnejša sila
Premišljevanje k 9. novembru 1943.
PK. Vojna za nas ni več razrinjujoče doživetje, ampak stanje, postala je za nas življenjska oblika.
Hudi meseci in leta so podrli vse tanke pomožne konstrukcije nekdanjega življenja, pustili smo preteklo za seboj, kakor kakšen drug svet. Prosti vseh vezi stopimo v to vojno, in smrt nam ne pride kot naš sovražnik, on je veliki nasprotnik v igri, s katerim vojak kocka za odločitev svoje usode. Brez prizadevnosti in brez velikega strahu, z dobro pretehtano hladnokrvnostjo ji stopi nasproti. Ta mirnost srca ni nobeno topo prenašanje, ampak izvira iz spozna-: nja, da se najvišji cilj lahko doseže samo z najvišjim naporom. Padajoči da šč z zad-"njo močjo zastavo drugemu, in vedno znova se še najde Usti, ki jo vzame mrtvemu iz rok in jo vihteč pred tisočimi drugimi, nosi dalje naprej.
V nekem nizkem in z dimom zakajenem stonovališču jugovzhodno od Veliki jega I,ukija je ta snov izpolnila zgodnji dolgi večer, vtem ko so se lesene stene in tramovi ruske koče tresle od udara bomb in od topniškega dvoboja. Ta večer je vojna še enkrat šla v senčnih slikah mimo пач. Sedeli so mod nami tovariši, ki so na pohodu proti Vzhodu našli svoje zadnje počivališče in katerih imena so nam postala obveza. Oni so prisotni, dokler opominja ukaz k dolžnosti in dejanju. Govorili smo o pradavni dobi, v kateri so v vseh stoletjih izkrvaveli nemški ljudje za politično usodo. Vedno znova so dajali svojo srčno kri tisoči in zopet tisoči Nemcev za nacijo v vojskah in bojih vsake vrste, in vedno so nas Nemce tlačili, zasužnjili, izdali, zlorabili, skozi stoletja, kakor še noben drug narod. Zgodovinski izid doslej najsilnejSega narodnega darovanja v svetovni zgodovini, borbe od 1914. do 1918. letet, je bil po koncu vojne versajski zemljevid!
Spominjali smo se, vtem ko se je ostanek sveče na naši surovi mizi vedno znova stresal pod silo topniških udarov, na tiste nepozabne boleče novemberske dneve 1918. leta,, ko se je neporažena vojska, ki mu je usoda iztrgala zmago iz krvavečih rok, pred (NBriHiievan.1e na 2. strani.)
Bombni loror pruli lalikanskemu mmln
Največje ogorčenje zaradi ziočina zračnih gangsterjev - \г\М porušenja
Rim, 9. novembra. Anglo-ameriktinska letala so se v petek zvečer prikazala nad Rimom in proti 21. uri odvrgla večje število bomb na vatiltansko mesto. Zadeta je bila po celem svetu sloveča delavnica mozaikov, pri čemer je bomba prebila 80 cm močno streho iz železnega betona in povzročila velika porušenja v notranjosti poslopja. Neka druga bomba je udarila neposredno poleg palače guverner.ja ter vrgla ven skoraj vsa okna vštevši okvire. Tretja bomba je poškodovala vodovod, vtem ko je četrta udarila v bližini cerkve sv. Petra.
Med prebivalstvom mesta Rima je nastalo največje ogorčenje zaradi tega brezbožnega napada na ozemlje vatikanskega mesta, Spričo očitnega dejanskega stanu tega zločinskega napada na največje svetišče ka toliške cerkve in enega izmed najvzvišenej ših kulturnih spomenikov Za pada, se mora jo najostreje zavrniti Reuterjevi poskii« zanikanja.
Kako je papež doživel napad
Rim, 9. novembra. V trenutku anglo-amerlkanskega zastrahovalnega napada na vatikansko mesto, se je p,o poročilu lista »Osservatore Romano«, papež nahajal v
svoji delovni sobi in se razgovarjal z namestnikom papeževega državnega tajnika monsignorom Montinijem. Ko so v kratkih presledkih znenada počile silne detonacije udarjajočih bomb, sta so papež Pij XII. in njegov obiskovalec silno prestrašila. Mon-signore Montini se je takoj telefonično obrnil na ob tej uri službujočega legacijskega svetnika Belarda in mu dal nalog, naj poizveduje po obsegu katastrofe. Papež je naprosil monsignora Montinija, naj se sam poda na mesto nezgode in mu potem takoj osebno poroča.
.y soboto se je papež sam podal zarana na kraj, kamor'so padle anglo-amerikanske
bombe in se z osebnim ogledom prepričal, kakšen je obseg katastrofe. Pozneje je sprejel papež kardinala Canalija v posebni av-dijenci in si dal obširno poročati od njega v njegovi lastnosti kot predsednika vladajoče komisije kardinalov, ker je bil očividec terorističnega napada. Prva bomba je namreč padle v neposredno bližino palače kardinala Canalija.
Vtem ko je bil kardinal Cahali v papeževi zasebni knjižnici v avdienci, se je zbrala na Petrovem trgu ogromna množica ljudi, ki je iražala svoje veselje, da je bil papež rešen. Tudi ves pri Sveti stoiici akreditirani diplomatski zbor se je v soboto zjutraj podal v ^Vatikan, da se vpiše v seznam čestitk v papeževi predsobi. Kot eden izmed prvih je prišel nemški veleposlanik baron Weizsacker.
Neprestano dohajajo iz vseh delov sveta brzojavke, ki izražajo grozo in ogorčenje zaradi napada na papeža.in Vatikan ter za* doščenje, da je bil papež rešen.
Močnejša sila
(Nadaljevanje e l. atranl.)
našimi očmi vračala domov m se razšla ▼ negotovo bodočnost nennieelnih razmer.
Občutili smo vso neemiselnOet besede »zaman«, ko eo bila V tem nočnem pogovoru imenovana imena mrtvih tovarišev. Bili so to tovariši, ki smo bili z njimi delili glad in žejo, bol in veselje, hrepenenje in bolečino, nevarnost in domotožje, ki so se zgrudili na desni in levi od nas, dokler se niso vrste popolnoma zredčile in dokler niso vsebovale morda le še enega izmed starih vernih obrazov.
Spominjali smo se tistega orumenelega časntSkega Izrezka; ki smo ga bili našli pri vratih nekega bunkarja med Velišem in Velikijem Lukijem, na katerem je mogel vsak, ki je stopil т ilovnat rov, brati: »Ko so 6. oktobra 1813. leta, ko je bila odločitev š« zelo dvomljiva, vprašali nekega ranjenega francoskega častnika, kako stoji stvar zunaj pred vratmi, je odgovoril s trudnim smehljajem; ,Izbomo, ampak zgubljamo — drugi hočejo zmagati!'«
»Hotenje« je dalo našim lovcem in gre-nadirjefn moč, da so vztrajali v divjem boju proti večkratni premoči boljševikov in ▼ mnogih dnevih in dolgih nočeh prenašali krvavo breme obrambe.
Črpali so moč za često nadčloveško vzdr-žanje iz tajinstvenega vrelca, tiste krvi, ki se je pretakala dne 9. novembra 1923. pri Feldherrnhalle v Miinchnu. Ta je splahnila prah in nesnago, s katerih skorjo so nas skozi dolga in tesnobna leta obdale brce večnih sovražnikov zedinjenega Reicha. Tisto baklo, ki jo je padlih 16 pristašev Adolfa Hitlerja položilo našim tovarišem v roke, so dali naprej tistim, ki kljubujejo navalu Vzhoda. Krvna žrtev pri Feldherren-halle je zanetila v vseh močnih srcih življenjski plamen ideje, katere globoka vera kuje Reich od jutri in katere sapa ne veje nič manj vroče čez jesensko pokrajino jugozahodno od Velikijega Lukija kot ob Dnjepru ali Črnem morju.
V	njej je minilo vse, kar je bilo trhlega in ob njej se zdrobi delo razkrajajoče volje, ki veleva svojim nahujskanim množicam, da naskakujejo proti nam, one volje, ki je napravila iz svoje države tovarno orožja proti Evropi, da bi mogla iti v svet in uničiti vse, kar ima za nas vrednost in kar je lepega.
Če, ne bi bilo ideje, ?a katero sp zastavili možje svoje življenje dne 9. novenibra 1923. leta, bi se danes udomačili v naših hišah židovski komisarji in uradniki GPU. Če bi mamutske armade 'Sovjetov s svojimi tisoči oklopnjakov in letal preplavile zid naših teles, bi nekega dne drdrali iz Evrope proti Vzhodu vlaki, ki bi prevažali nemške prisilne delavce in delavke т sibirske gozdove. In za slabo zaklenjenimi durmi bi životarilo 3 ali 5 rodbin, slabo oblečene in sestradane, bol, skrbi, žalost, bolečine in beda bi zbrisale zadnje, kar bi še spominjalo na preteklost.
Ko so 9. novembra počile salve r Miinchnu, se je vnel začetek, ki sveti pred našim bojem na Vzhodu. Norec je tisti, ki se znebi najvišjega т svojem bitju, ker veruje, da je bolje poslušati piščali, kakor ropot jeklenih korakov.
V	boju za golo eksistenco proti boljševizmu 6o naši vojaki skusili, da usoda ni nekaj neodvratnega, kar bi se moralo brez učinka prenašati. Usoda je boj, obvladanje stavljenih nam nalog. Kako bi se moglo sicer razumeti, da drži tukaj zunaj peščica grenadirjev po večumi razbijajoči ognjeni toči položaj proti desetkratni premoči, da strelci strojnic bljuvajo kakor granitni otoki v deroči plimi svoj ogenj tako dolgo prstenobarvnim valom nasproti, dokler ne ohromi sovražni napad? Kako bi se moglo sicer razumeti, da prenašajo grenadirji, ki se potuhnejo v svoje mokre luknje v zemlji, djfdranje sovjetski oklopnjakov, ki drve čez nje, da potem s sprijemnimi naboji naskočijo jeklene pošasti od zadaj in zlomijo njihovo jeklo?
V	svetovni vojni — najsi je še tako močno zagrabila posameznika — so mnogi i% naroda srčno in duševno stali zunaj boja. Zedinjeni po ideji 9. novembra 1923. leta občutimo danes enoto Reicha, v čegar boj za usodo smo privzeti mi vsi, domovina in fronta.
Če zdaj tukaj zunaj očetje, soprogi, bratje in sinovi odbijajo naddimenrijski naval ene Zemljine, jih navdaja spoznanje, da žrtve, ki jih morajo doprinesti, niso zaman. če pokopljejo svoje padle v tujo zem-
VerU« aad Druck: GauvmMag nad Druckerai '	" . Klaeenfurt — 'Verleguleiter
nit (trn W»hrrtt«nit) — Hnupt.
Dožiretja nemSklh тоЈпШ ujetfnIkoT т Angliji In Ameriki
Takšna |e druga plat
. Unterofflzler kot broglolov - Naveličanost vojne т Angliji - Strah pred pvoračUom
Berlin, J>, Novembra. Sredi aeizmerne poostritve te vojne se zdi kot nekaj nenavadnega izmenjava vojnih ujetnikov med Nemčijo na eni strani ter Anglijo in Ameriko na dragi strani. Presenetilo je, da so tisti Ijndje, ki so povzročili teroristično vojno proti ženam in otrokom In s tem tndi konee čiovekoljablja sploh, spioh Se zmožni, baviti se z mislijo izmenjave težko ranjenih vojakov in sanitetnega osebja. Odgovor na vprašanja, ki so se podala iz tega, zamorejo prav za prav dati samo tisti izmenjanci, Id so na lastnem telesa občatiii brežčatnost in sovraštvo sovražnika*
Sedaj predleže Številne Izpoveđbe Izmenjanih vojnih ujetnikov: razlikujejo se т marsičem, kakoršne so bile pač pokrajine, T katerih so bili ujetniki nastanjeni. Toda enotno izpovedo vsi ti vojni ujetniki, da so naleteli povsod na slepo sovraštvo, in da je sovražnik docela opustil, da bi »e kazal le količkaj človeSkega.
Nečloveško ravnanje z vojnimi ujetniid Za nas Nemce vojni ujetnik ni noben bojevnik več. Kdor je brez orožja, temu se mora sicer vzeti možnost, da bi nastopil zopet z orožjem proti nam, drugače pa si je lahko т svesti povsem človeSkega ravnanja. Drugačna je stvar pri sovražniku. Na Angleškem na primer so bili vojni ujetniki nastanjeni v mrzlih Šotorih ali primitivnih barakah, ki niso nič manj za-steničene kot sovjetske vasi. Vedno znova poročajo često težko ranjeni nemški vojaki, da so bili brez miz in stolov, dasojimbiledoločenemrzle JetnISke eeliee z ledenomrzli-mlkamenltlmltll, da so dobili s 1 a be JedL
Major Erich Нбпеталп Iz Keina poroča, da 80 z njim vred spravili 3000 vojnih ujetnikov na kanadskem pamiku »Duchess of York« iz Liverpoola do Quebeca. Nek angleški častnik s tipičnimi znaki židovske rase jih je med prevozom ne prestno pestil. Ko eo dovolili Nemcem, da smejo porabiti mali del krova, da se navžijejo zraka, se je dne 25. junija 1940. leta pripetil sledeči dogodek: Znenada je začel stotnik' kričati na nemške vojne ujetnike, naj gredo narazen, kar pa na tesnem prostoru ni bilo niti mogoče. Preden so ti sploh mogli ubogati poziv, je ukazal stotnik straži, naj strelja nanje. Straža je pa merila preko Nemcev v vodo, na kar mu je stotnik udaril puško navzdoL Strel se je sprožil in zadel nekega interniranega Nemca civilista, ki se je nahajal za ujetniki in se je takoj mrtev zgrudil. Na krovu nahajajoči se Oberst Priemel je najostreje protestiral proti temu umoru. Pravili so potem, da je bil britanski stotnik baje zaprt, toda pobliže se o tem nI moglo zvedeti ničesar več.
PoTsod izsil|evalni poskusi
V vojni težko poškodovani Feldwebel Sch6n iz Eisenacha poroča, da so ujetnikom, da bi jih ponižali, večkrat odvzeli vso vojaško opremo, in da so jim dali civilne obleke. V taborišču v Hydeparku so šest dni držali pred Feldweblom pištolo in k sunku pripravljen bajonet in ga tako skušali pripraviti do tega, da bi kaj izpovedal.
Unteroffizier Kari Schwanzelberg, po civilnem poklicu trgovski nameščenec v Ntim-bergu, ki je bil v taborišču Trinidad (Colorado USA), poroča obširno o izsiljevalnih •poskusih T " taborišču ki jp . bilonasta-njerfo na Long Islanđu. Tam so zadrževali več tovarišev skozi šest tednov za zaslišanje. Trikrat so skušali izsiliti izpo-vedbe o oboroževalnih obratih v domovini in o vojaških napravah s tem, da so jim za-pretili odvzetje vsake prehrane in držali pištole pred nje. Posluževali so se tudi sredstev, da so jih zapirali т temnice.
Težko ranjeni kot kroglolov
Pripadniki nemške mornarice, ki so jfh držali ujete v Južni Afriki, pripovedujejo s najglobljim gnusom o ponižanjih, katerim so bili zaradi podlosti britanskih častnikov izpostavljeni po stražarjih črncih in po črnem prebivalstvu. Na drugi strani so opazovali tudi upore teh do zob oboroženih črncev. Bili so primeri, v katerih so črnci naperili svoje nabite karabinke proti britanskim častnikom, ki so opravljali višjo stražno službo. Eden izmed teh častnikov si nekoč ni vedel druge pomoči, kakor da je porinil predse kot kroglolov nekega zelo težko ranjenega nemškega podčastnika, potem pa v zadnjem hipu zbežal, da ni prišlo do skrajnosti. Sanitateobergefreiter Griinszfelder, ki je bil kot ujetnik r britanskem Camp 13, je bil cel6 priča neke vstaje britanskih vojakov. Isti vojak spada k tistim mnogim vojmm ujetnikom, ki i>ričaJo o naraščanju zločinov, zlasti tatvin v Angliji.
CJefreiter August HUcker iz Ess ena, ki je po civilnem poklicu strokovnjak za postrežbo bolnikov, je ugotovil v več bolnicah ameriške države Oklahoma, da obstaja k a-tastrofalno pomanjkanje zdravil. Razen enotnih pilul praktično niso dajali ničesar. Pri tem je zbujalo pozornost, da so bila pičla razpoložljiva zdravila vseskozi nemškega porekla, s čimer je samo po sebi pojasnjeno, zakaj jih je primanjkovalo.
Razpoloženje: Naveličani vojne
Lahko bi še poljubno zelo podaljšali listo izpovedb, vendar se izpovedbe ponavljajo In tako medsebojno potrjujejo. Vredne znanja so še izpovedbe o razpoloženju civilnega prebivalstva pri sovražniku. Brez izjeme potrjujejo vsi nemški ujetniki, ki so imeli priliko, priti v stik z civilnim prebivalstvom, da je to docela »naveličano« vojne. V Kanadi sploh niso intere-sirani, ker ne smatrajo vojne za lastno zadevo. V Zedinjenih državah razpoloženje ni dobro in na Angleškem je Se slabše. Tam so čisto divji zaradi vsake omejitve, zlasti pa je v zadnjem času nastal močan strah zaradi povračila.
Bilo bi napačno, če bi pripisovali tem Izjavam razpoloženja v sovražnem taboru poseben pomen. Prav za prav je vsak izmed naših sovražnikov za to, da se uporabijo najbrutalnejša vojna sredstva zoper Nemčijo, samo tega se bojijo, da bi se nekega dne lahko iz tega razvila ustrezna nemška nasprotna obramba. V Angliji občutijo, da je ta bojazen povsem opravičena. Temu nasproti se je nemški narod že davno povzpel do stadija absolutne odločnosti, in iz Nemčije zamenjani angleški ujetniki bodo mo-gU, če so pošteni, le poročati, da je naša vojna pripravljenost ravno spričo nedvoumnosti sovražnih uničevalnih načrtov še odločnejša kot ob izbruhu vojne.
KHmten. OfflhH.,
Dr. Bmll Heitjan nm w^nrmnnst) — Hnupt' •chnltlelter; Fnednch HorBtmsiin. — Zurxeit let ▲uMiniillM« Nr. 1 siUtic,
Ijo in krasijo njihove grobove s preprostimi brezovimi križi, kako drugačna je tu njihova žalost kot takrat r prvi svetovni vojni, ko so morali padle dvakrat obžalovati, ker so — takšna je bila podoba — umrli zaman. Danes vemo, da niso umrli zaman. Njihovo volilo se je spolnilo pred Feldherrnhalle.
Na našem pohodu proti Vzhodu pač spijo mnogi tovariši ob poti kot opominjajoča straža. Dali so svoje najboljše, ko je Slo za to, da se ohrani domovina. Ampak vendar živijo! V nas in z nami! Stojijo tukaj zunaj v jarkih, pri topovih, v oklopnja-kih In za ragljajočiml motorji.
Vedno čutimo njihovo bližino, slutimo njihov duh, ki nam podeli moč, da niemo maloduSnl v bojevanju In umlrtnju. Kajti kdor je tukaj pri Velikijem Luklju, na Severu in na Jugu izdihnil svoje mlado
Ijenje, kdor se je pogreznll v vrtincih morja ali padel v zračnem boju, •— niti eden Izmed njih nI umrl brez misli: Velika Nemčija
Takšnale je bila vsebina nočnega pogovora nekoliko grenadirjev. V siromašnem domovju so prebili mrzlo noč in vedno znova so se stresle stene koče pod silnimi tol-kači, s katerimi so baterije boljševikov tolkle potrpežljivo zemljo jugozahodno od Velikijega Lukija.
Nizek napad letalcev jim je prekinil besede, ki še niso bile vse zgovorjene, njih dobršen del so bili le mislili. S trdimi prstmi je zmečkal eden pičli plamen male sveče. Zavili eo se v svoje odeje.
Naj pride novo Jutro. Nameravajo nar pad. Oni BO pripravljeni!
Krietsberichte? Kcrbert SteiavU
(шшт Ш1\ )
Oe»arekl	vdepoetanlk Oriiima
zaključil svoje potovanje s pregledovanjem atlantskega prekopa x večdnevnim oblakom nemAk« armade v Jugozapadnl Fraodjl.
le Halijaiuldh letal je po pustolovskem po« begu doe pelo Iz Badoglijevega tabora ▼ sredo v Rim In e* atavllo, na razpolago fašistični oboroženi slH. Kakor so poročali, jim je bU Badogllo ukazal, naj spremljajo severnoameriške teroristične letalce, da bi Jim dali nasvete pri poruflenju mest in drugih ciljev ▼ Gornji Italiji.
Kakor priznavajo pončemđ lonđonsld hrog^
je sovjetska vlada pri razgovoru v Moskvi za* htevala tudi merodajen vpUv na imglo-amerl« бко vojaško upravo v Južni Italiji in na SicilijU
Viktor Emanuel je Inlcognito dospel v Nea# pel j, kakor poroča četrtkov »Associated Press^ in Izrazil željo, da W ga sprejel grof Bforza, ta se je branil, ustreči tej želji.
Vzporedno z Edenovlnil pogajanji s tareklra
zunanjim ministrom v Kairu eo se vršila tudi pogajanja med Hullom In turškim zunanjim ministrom.
Položaj pri stavki r britanskih prlstanlBklK ozemljih se Je tako poostril, da Je bilo vojno ministrstvo prisiljeno, da je dalo izvršiti po« trebna dela v pristaniščih po vojakih.
V	Meknesn Je te dni prišlo do krvavega вро* pada, pri katerem so Marokancl zažgali velik del židovske četrti.
Potrjuje se vest, M Je pred nekaj časa prt« šla Iz nevtralnih krogov, da stremijo Sovjetl za pomorskim oporiščem za brodovje na severnoafriški obali in da se pogajajo ■ krogi de GauUa glede Bizerte. Sovjetl se pogajajo nadalje v Egiptu glede nekega letalskega орои rišča med Aleksandrljo in Kairom.
»Metanje bomb Iz nizko višine, da W se рсн godil cllj, nI več v modi«, pravi neka najno* vejša objava britanskega zračnega mlnistr« stva. Z cinizmom, ki mu nI primere, se pri* znava torej Anglija danes Izključno k teror!« stičnemu značaju svojih letalskih podvzetlj.
Stavka tlsočev kovinskih delavcev In delavK v nekem oboroževalnem obratu na Zapadnera Škotskem ne traja samo dalje, Javlja industrijski dopisnik »Dally Telegrapha«, ampak se še vedno bolj razširja. Stavka že okrog 24.000 delovnih moči.
V	angleški vojski imajo Se slej ko prej kazen tepenja. Kakor poroča »Daily Mali«, Je bil vojak Maddison zaradi nasilnega ropa obsojen na Sest tednov zapora in 18 udarcev z »mačko z devetimi repi«.
Dopisnik Usta »Tlmee« v Kairu piše svojec mu listu, da se oborožujejo tako Arabci kakor tudi Zldje in da se za svojo oskrbo z orožjem poslužujejo britanskih skladišč orožja v Palestini. Tihotapstvo s orožjem se Je zelo razpaslo.
Reiiter JilvIJi ti! WaMmiifMRT'CljjiAv am- -kor v soglasnem zboru odobravajo moskovski dogovor, bi bila vendar zmota, če se ne bi opazilo majhno zgloglasje, ki izhaja od nekih krogov. Državni tajnik Cordell Hull Je priznal, da se nI posrečilo dobiti od Rusije posebnega pristanka glede vzhodnoevropskega »ozemlja kot odbijača«.
Bolgarski finančni minister zahteva od eo< branja, naj se dado tiskati bolgarske novča^ nice v vrednosti 35 milijonov levov v nemški državni tiskarni.
Stavka v prcmogovnll<ih Alahame se Je Se bolj razširila. Po poročilih Iz New Yorka stavka sedaj tam okoli 45.000 ameriških rudarjev.
Metropolitl ožigosajo Stalina
Wien, 9. novembra. Pod predsedstvom роч glavarja ruske pravoslavne cerkve т ino«< zemstvu, belgrajakega metropolita Anastazije, so se sestaU na zborovanju v Wienu višji duhovniki evropskih metropolitanskih, okrajev. Zasedanje se je končalo z r^lu-cijo in pozivom pravoslavnim vernikom, ki oba najstrožje ožigosata prozorni manever prikrivanja pri volitvah patriarha v Moskvi in celotno Stalinovo cerkveno politiko. Tudi označujeta volitev na podlagi cerkvenega) prava za nekanonično In zategadelj za pravnoneveljavno.
Nemški vojaki rešijo samostanski zaklad
Rim, 9. novembra. Glede zavarovanja cerkvenih zakladov iz opatije Monte Cassino se zvedo sedaj podrobnosti. Ko se britan-sko-ameriški letalci morilci brez sramu opustošili z zažigalnimi in razstrelnimi bombami mesto Casaino in opatijo samo, in ko so postala znana vsakodnevna poro* čila o roparskih in plenitvenih akcijah za-^ vezniških čet v neapolitanskih cerkvah, je sklenil opat Monte Cassina, da zaprosi Rim za zavarovanje zakladov umetnin. Po razgovoru z Vatikanom je bil nemški diviziji poverjen prevoz cerkvenega zaklada т Rim. Ob sodelovanju menihov opatije in prebivalstva, ki je iz Cassina pobegnilo na goro, so nemški vojaki natovorili v 400 za-bojih dragoceno knjižnico samostana, Ste^ vilne slike in zlate predmete, relikvije svet« nikov in umetnine, ki so bile ia drugih samostanov preneSene v Monte Caagino. V sredo se je pripeljalo TO nemških tovo^h avtomobilov z največjim delom cerkvenega
Wittwoch. 10. November 1943.
KARAWANKEN BOTE
Seit« S. — Nr. W,
Schamlose Unterhausdebatte fiber den britischen Hungerkrieg
USA-Berlrtiterstatter: „Gestern nodi Mensdien, heute unbekannte leidien" Die Zahl der Tolen berelts uniiberselibar
Stockholm, 9. November. „Wcr werdcn in Indicn fine der grofiten Wclt-Tragodien erlcben", Venn man nicht trgcndcine Methode findet — viel-jcicht kann die Regierung dabci die Tuhrung iihernelimen — der Bevolkerung Indiens die Not-wendigkcit zur Kenntnis ги bringen, daB sie in irgcndeiner Art den Bevolkerungszuwadis ein-(clirankt, elie die Katastropiie da ist.
Diesen Satz pragt der englische Unterhaus-abgeordnete Sir Alfred Knox im Verlauf der Oebatte iiber den britischen Hungerkrieg gegen die Bevolkerung Indiens. Ilim blieb es also vor-bchalten. dem im bisherigen Verlauf der Aus-spiache zutage getretenen Gemisch von Gemein-heit, Brutalitiit und Zynismus noch den Stempel der Schamlosigkeit aufzudriicken. Die britische Bestie ist unermiidlich im Erfinden immer neuer Entschuldigungsgriinde ftir das -vollige Versagen ihrcr Statthalter in diesem ungliicklichen Land. Naturkatastrophen, der Sciiiffsraummangel, alles muR dazu hcrhalten. Nun ist es der Geburten-iiberschuft. der den Englandern dazu dienen soli, die Schuid fiir die Hungerkatastrophe den armcn Opfern aufzubiirden. Aber die Welt sieht trotz alien Verdrehungen klar; der britisch-judischc Blutsauger ist der Alleinschuldige fiir das Mas-sensterben in Indien, fiir diese groBe Welt-tragodie.
Amery versucht zu vertuschen
Indienminister Amery versuchte in der groBen Dcbattc iiber die Hungersnot die Schuldfrage mit schonen Worten zu vertuschen. Im gleichcn Atemzug gestand er aber, daB die Gefahr einer so gewaltigen Hungersnot schon seit langem be-stand, ohne daB also die Briten sich bemiiBigt gefiihit hatten, rechtzeitige Vorsorge dagegen zu treffen. Im Gegenteil: statt Lebensmittel nach Indien zu schaffen, saugten sie das Land zu-gunsten ihrer Truppen im Nahen Osten noch weiter aus. Wenn die Inder verreckten, so war das ia nur im Sinne der „mcnschheitsliebcnden" Briten.
Amery kam im weiteren Verlauf seiner Rede dann mit den sattsam bekannten Entschuldigun-gen des Scliiffsraummangels, den Wirbelstiirmen, den Oberschwemmungen und scheute sich na-tiirlich auch nicht, wieder den unterdriickten In-dern selbst die Schuid in die Schuhe zu schieben.
Wenn Amery dann meinte, daB die Zahl der Todesfalle zwischen dem 25. August und dem 25. Oktober, die auf Hungersnot zuriickzufiihren seien, allein in Kalkutta 8000 betrage und ftir die AuBenbezirke „keine zuverlassigen Ziffefn vor-lagen", so kann man sich ein Bild davon machen, wie die Lage angesichts der selbst von den Nord-amerikanern gegeiBelten britischen „Zahlen-liebe" in Wirklichkeit ist.
Der britische Indienminister berauschte sich ab-schlicBcnd in Worten, wie den — ,,armen Indern" geholfen werde, und schloB wortlich: ,,Ich muB jcdoch sagen, daB die Hilfsaufgabe nicht so leicht ist, denn jedes Schiff, das zu diesem Verwen-dungszweck freigcgebcn wird, bedeutet eine Ab-Icnkung von den Kriegsanstrengungen, und wir miissen alle — entgegen unserem Wunsch — die Bekampfung der Hungersnot in Indien gegcn unsere vordringliche Pflicht, den Krieg so rasch als moglich zu beenden, ausbalancleren."
England balanciert also aus, wahrend in In-, dicn, wie ein Abgeordneter in der Aussprache erklarte, „die Kurve der Todesfalle jetzt tlber das Vo r s te 11 u n g s v e r m б g e n des
Tokio, 9. November. Bercits am Samstag nach-mittag, also nach knapp zweitagiger Daucr, fand der KongreO dcr Staaten GroBostasiens mit der feierlichcn gemeinsamen Erklarung seinen Ab-fchluB.
Diese v on den Reprascntanten aller am Kon-grc6 vertretenen Nationen einstimmig angenom-mcne Erklarung lautet: „Fiir die Errichtung des Weltfriedens gilt als Grundprinzip, daB jede Nation auf der Welt ihren eigenen Raum besitzt nnd am gemeinsamcn Wohlstand durch gegen-seitige Hilfc und Unterstiitzung teilhat. Die Vereinigtcn Staaten von Amerika und das englische Reich haben, indem sie nur ihren eigenen Wohlstand zu fordern suchten, andere Nationen und Volker unterdriickt. Vor allem In Ostasien haben sie sich unersattlicher Angriffslust und Ausbeutung schuldig gemacht und haben versucht, ihren grenzenlosen Ehrgeiz, die Bevolkerung des gesamten Gebietes zu Sklaven zu machen, zu verwirklichen. Schllefilich slnd sie zu einer ernsten Bedrohung der Sicherheit Ostasiens ge-worden.
Hierin licgt der Grund des gegenwartigcn Krieges. Die l ander GroBostasiens. vom Wunsch bescelt, ztim Weltfrieden beizutrasen, verpflicht;n sich, zur Durchfiihrung des GroBostasienkrieges zusammenzuarbeiten, ihr Gebiet von dem Joch dcr britisch-amerikanischen Unterdrlickung zu befreien, ihre eigene Existenz und Verteidigung sicherzustellen und weiterhin auf Grund der folgenden fiinf Prinzinien zu der Errichtung GroBostasiens beizufragen:
1.	Die Lander GroBostasiens werden nach dem Grundsatz der gegenseitigen Hilfe und Zusam-mcnarbeit die Sicherheit und die Stetigkeit ihrer Gcbiete sicherstellen und werden eine Ordnung gemeinsamcn Wohlstandes und Wohlergehens narh den Grundsiifzen der Gerechtirkeit errichten.
2.	Dte Lander GroBostasiens we''-i die brii-derlichen Beziehungen unter den Nationen in diesem Gebict sicherstellen durch Achtung vor dcr SouveranitSt und Unabhiingigkeit der anderen tind durch die Ausiibung gegcnseitiger Hilfe und Freundschaft.
3.	Die Lander GroBostasiens werden die Kultur und Civilisation von GroBostasien dadurch ver-starken. daB sie die Oberliefcrungen der einzel-nen Volker achtcn und die schopferischen Kraft« jedcr Rassc weiterentwidkeln.
Untcrhauses hinausgeh t." Wenn ein anderer Abgeordneter von einer „haarstrauben-den Gleichgiiltigkeit dem gewdhnlichen Volk gegeniiber" sprach, so traf er damit schon lange das Richtige. Er hatte nur noch sagen miissen, woraus diese haarstraubende Gleichgiiltigkeit ge-rade in Indien resultiert; aus dem brutalen britischen Wunsch, ein um seine Freiheit ringendes Volk mit derWaffe des Hungers weiter in Knecht-schaft zu halten. Ob den Briten dies gelingen wird oder ob sie damit das gerade Gegenteil er-reichen, wird die Zukunft erweisen.
Das groBe Sterben in Kalkuta
Gcnf, 9. November. „Ich bin mit dem Auf-raumungswagen durch die StraBen von Kalkutta gefahren". so beginnt der erschiitternde Bericht eines .,United-PreB"-Korrespondentcn aus Kalkutta, der furchtbare Einzelheiten Uber die von England verschuldcte Hungersnot in Indien ent-halt,
„Dicser Wagen raumt mit den Nenschen oder vielmchr mil Ihren Oberresten auf, nachdem die Hungersnot den letzten Funken eines zShen Le-benswillene aus Ihren elcnden Korpern ausge-loscht hat. Gestern waren es noch Nenschen, heute sind sie „unbekannte" Leichen, die wIr aus der Gosse auflesen, wo sie gestorben slnd. Morgen stehen sie als statistische Zahlen der Hungersnot in den Berichten der Folizeiwadien.' Wir sammelten solche „unbekannten" Inder im Basar-Viertel auf, wo heulende Kinder mit dick aufgetriebenen Baudien, die fiir das SchluB-stadium des Verhungerns bezeichnend sind, den Larm des Marktes noch vermehrten.
Frauen griffen gierig nach wurmstichigen iiber-reifen Apfelsinen, die die Handler in den Rinn-
Unersetzliche Kunstwerte vcrloren
Rom, 9. .November. Bel dcm Bombeniiberfall der Anglo-Amerikaner auf den Sitz des Papstes hat. wie bereifs gemcldet. die Mosaikwcrkstatt durch ein en Volltreff'er die schwersten SchSdcn erlitten. Aufier den betrachtlichen Zer.storungcn am Gebaude selbst sind mehrere bereits vollendete Mosaiken die rum Abtransport bereitlagen vol'kommen vemichtčt wordcn. Samtliche Fenster des Tribunalpalastes sind zerstort worden und auch das Palastgcbisude selbst entjjing nicht erheblichen Bc.«chiidigungen Die Schaden an der Petersklrche slnd be-eonders nmfangreich auf der Selte der Apsis.
Zcrstorungen weist ebenso das moderne und jut ausgestattete Gebaude dcr Bahnstatlon auf. dessen Fensterschcibcn herausgeschleuderi wurden und das durch mehrere Bombensplttter getroffen wurde. die die Travertinplattcn der , AuRenm.uer durchbohrt haben. Das Gebaude des Gouvernaiorats 1st neben der Mosaikwerkstatt am scliwersten beschadigt. Be-sonders der linke Fliigel. wo sich das Archiv. das Sekretariat und das Biiro des Gouverneurs befinden. wurde ein Opfet des anglo amerikanlicben Piraten-aktes. Samtliche Mobcl sind zerstort. die Akten und Dokumente zur Ganze vernichtet worden. Das Appartement Reale. das sidi Uber den genarinten Buroraumcn bcfindet. bat ebenfalls schweren Schadcn
4.	Die Volker GroBostasiens werden sich be-miihen, durch enge Zusammenarbeit auf der Grundlage der Gegenseitigkeit ihr« wlrtschaft-liche Entwlcklunj zu beschleunlgen und dadurch zutn gcmelnsamen Wohl ihres Gebietes beizu-tragen.
5.	Die Lander Grofiostasiens werden freund-schaftliche Beziehungen mit alien Landern der Welt unterhalten, fiir die Abschaffung von Ras-senunterschicden die Forderung kulturcllen Aus-tausches und die AufschlieBung von Natur-schatzen In dcr gesamten Welt und dadurch zum Fortschrltt der Menschheit beitragen."
stein geworfcn liattcn. Manchmal war es so, daB ein gliicklicher Kaufer seine Apfelsinensciiale wegwarf und daB dann die Miitter sich darum balgten und gegencinander Fliiche und Verwiin-schungen ausstieBen. Langs der StraBe sah ich viele Menschen iiegen, die ihr Gesicht mit Lumpen oder Papier zugedeckt hatten. Sic sahen wie Tote aus, und wenn es nicht die Toten von heute waren, so waren es doch mindestens die Toten von morgen, aber sie waren jedenfalls auf dcr Hauptpolizei-waclie noch nicht gemeldet.
Wie man mir sagt, versucheo mehr als 100.000 Obdachlose in dem Sdimutz der StraBen von Kalkutta zu leben. Die Aufraumungstrupps machen tSglich 30 bis 40 Streifen zur Sammlung der Lcichen, Niemand wclB, wie groB die Verluote an Menschenleben drauBen auf dem Lande «ind."
Kriegsrecht in ganz Indicn
Bangkok, 9. Novembei*. Auf Einladung des Vizekenigs von Indien werden sich die Gouver-neure samtlicher elf indischen Provinzen in der dritten Novemberwoche zu einer Besprechung nach Neu-Delhi bcgeben, meldet Radio Delhi. In Indischen Kreisen von Bangkok bemerkt man hierzu, daB im Vordergrund der anberaumten Besprechungcn wahrscheinlich die politische Situation in Indien stehen wird, wie sie sich im AnschluB an die Kriegserklarung der provisori-schen Regierung des Freieh Indiens an England und Amerika entwickelt hat Auf Grund der zu-nehmcnden antibritischen Bewegung in alien Teijen Indiens wird erwartet, flaB in der bevor-stehenden Sitzung beschlossen werden wird, als VorkehrungsmaBnahme das Kriegsrccht fiir samtliche elf indischen Provinzen zu erklaren.
erlitten. Zahlreiche GcgcnstSnde der wertvollen Elnrichtung. kiinstlcrlsche Kronleuchter und Bilder von un.schiitzbarem Wert sind von den Wanden her-untcrgcrlsscn und zu einem unformigen Triimmer-haufen zusammengcworfen worden.
Kein Vertrauen des Papstes mehr
tc. Vatikan-Sladt, 9. November. Wie aus dcr niich-sten Umgcbung des Papstes bekannt wird, erklarte er, w scl ihm unbcgreiflich wie so e wasnach all den Vereicherungen. die ihm von seiten Roosevelts und Churchilla ge-madit worden selen, moglich war. Entgegen den vergeblichen Ableugnungsversudien der Briten und Nordomerikaner diesen Tcrrorangrlff auf den Vatikan unfernommer zu haben. haben die a m 111 ch e n Untersuchongen bereita den e I n w a n d f r e 1 e n Beweia đ a f ii r er-bracht. daB ein britisdita Flugieug die Bomben auf den Vat'kan ebgewor-fen hat. Die Untersuchungen (ibor den llmfang der Katastrophe haben bercits ergeben daB die ver-ursachten Schaden viel grofier glnd als man Jiuniichst anjiunebmen genelgt war. Nach den bisherigen Fest-stellungen belauft sich bereits jetzt der angerichtete Schaden auf viele Milllonen Lire.
„O-sservatore Romano" zum TcrrorĐberfall
Rom, 9. November. Der vatikan-amtliche „Osser-vatore Romano" nimmt eindeutig zn dem ruchlosen Terroruberfall dcr Anglo-Amerikaner Stellung nnd gibt in beredten Worten der Emporung Ausdrudc. die sich angesichts dieses brutalen Provokationsaktes der ganzen zivilisierten Welt bemitchtigt hat. Schon die Schilderungen des ..Osscrvatore Romano" uber die Einzelheiten des anglo-amerikanischeti Bombarde-mentg lassen kelnen Zwelfel daR der Bombenfiber-fall ein planmaBlg angelegte' Attentat чп' den Sitz des Papstes nnd die Kulturschatze der Vatlkan-Stadt darstcllt. Die Bomben fielen auf eine Linie die vom alten astronomis.chen Observatorium zur Eisenbahn-station filhrt.
..Ein Volltreffer traf". go heiBt e# In der Mittei-lung wortlich. ..mit schweren Folgen das Mosalk-laboratorium. dessen Dach trotz seiner Dicke durch-brochen worden 1st. GroBe Schaden sind durch den auRerordentlich stark en Luftdruck Im Palast des Gouvemements angerichtet worden sowie in alien anderen Gebauden, die auf dem Plati von Santa
»U n (1 1 h r hah t doch g e si eg t« Mahnmal fUr die Opfpr dee 9. Novem« ber 1923 an der Feldherrnhalle in MUnchen*
In vendar ste z m л g a11: Spomenik pri Feldhermhalie Jia žrtve * dne 9. novembra 1923.	(Atlantic, M.>
Marta stehen." Das offizicile Organ meldet femer, daR unter den Schadcn an der Peter.^-Basilika n. td auch die Zerstorung eines Fensters von Bcmini fest-gestellt wurde, und nur die zufallig balb geoffnetea Fcnster der Kuppel seicn hell geblicben Die Peters-Basilika set Samstag ge.schlossen worden. ..Der Eln-druck des Vorgcfallencn". so fahrt die Stellung-nahme fort, .,1st in Rom ein schr ticfer. Wahrend dc,? ganzen Vormittags haben sich zahlrciche Menschen in die Nahe des Vatikan: begebcn und mit euf-richtiger Teilnahme den traurigen Zwischenfall be-eprochen."
Die EmpSrung der Bev8lkerong, die die Stattra de« anglo-amerikani.schen TerroriiberFalles umlagerte, drtickte sich in Kundgebungen fiir die Person dee Papstes auj, dcr. wie ..Osservatore Romano" be-richtet. die Kundgebungen am Fcnster seiner Biblio-thek entgegennahm und fur die Antellnahme dcr Bevolkerung an den durch den anglo-amerikanischen Gewaltekf verursachten ZerstSrungen heillger Kultur-jOter dankte.
Der ,.Osservatore Romano" echlleBt mJt der Feat-stellung: „Wir geben unserem lebhaftesten Bedanem fur diese Verletzung des Staatcs der Vatikan-Stadt Ausdruck, dessen NeutralltSt, von alien anerkannt, die univcrselle vSterliche Mission des Papstes und ee wcrtvolle Schatze der Religljn und der Kunst be-schlitit."
Edit plutokratlsdie Methoden
Stockholm, 9. November. Wahrend in DeutsdiUnd ieder Wehrmachtangehoriger nach dem Kriege etrf seinen alten Arbeiteplatz znriickkchren kann. nnd iwar auf Grund gesctzlicher Beatlmmungen. keimt man in England derertlge MaBnahmen nicht, Ul Gegenteil, auf Grund ihrer plutokratischen Einetel-lung 1st es in GroRbrltannien usus geworJen, 3aA Arbclfgeber ihren Im Felde stehendcn Betrlebstege-horigen mitteilen, diese konnten nidit damit redi-nen. noch dem Kriege wieder bei ihnen eingestelll zu werden.
Beginnende Ernllditerung In England
Sted(hoIm, 9. November Je sorgfaltiger die englische Offentlichkeit das Kommuniqne der Mosktuer Konferenz priift und je niichtemer sie seinen Inhalt mit den britischen Wunschcn und Garantlen ver-gleicht, um so enttauschttr ist sle iiber das Ergebni«, um so mehr als Churchill alien diesbeziiglichen Fra-gen im Unterhaus hartnackig auswich. Im Nachklenf von Moskau erschcint die Strllung Englands beson-ders kon.icrvatlven Kreisen denkbar schwierig und unerfreulich da man erkennt, daB die militSrlecha und diplomatische Initiative Englands ganzlich auf die Sowjetunion iibergegangen ist, die sie planmiiBly zur Durchsetzung ihrcr territorialen Fordćrungen nnd imperialistischen Kriegsziele benutzt.
ZweiUSA-Flugzeugtriiger und vier Kreuzer von Japanera versenkt
Ein neuer gianzender Sleg der iapanlsdien Luftwaffe und Marine - 55 DSA-Krlegssdilffe In einer Wodie vernlditet
Berlin, 9, November. Nachdem das Kaiserlich japanische Hauptquartier erst am Freitag von bcacht-lichen Erfolgen berichten konnte, die die japanische Luftwaffe ond Marine bel Bougainville im Kampf gegen die Amerikaner erziclen konnten. wurde in Tokio am Samstag durch Sondermeldanj ein neuer gianzender Sleg bekannt, den die japanische Marineluftwaffe im gleichen Kampfgebiet errang. SOdlich von Bougainville griffen japanische Torpedoflugzeuge einen amerikanlschen Flottenverband von clf Schiffen an und vcrsenkten aus ihm xwei Flugzcugtrgger und vier Kreuzer.
Zu dicser SortJcrmcIduno wurden folgende Einzcl-hcltcn mitscteilt; Am Freitag entđcdten lapanischt Aufklarungsflujjzcujie elnen amaikanischer Verband von elf Einheiten del Kurs aul Bougainville hielt VoD Rabaul dem iapanischen Haupt«tutzpunkt auf Neupommern stiejen sofort 14 Forpedoflugzeuje auf. die am Freila? abend eine halbe Stunde nach Sonnenumcrsang den Standort des Feindes erreich-tcn Sie setr.ten sofon zum Anjrlff an Ein jroBer moderner Flujreujtrager vom Typ der Inland"-Klasse wurde von TorpedoH setroffen und durch eine schwere Explosion zerriasen Innerhelb von iwci Minuten war et von dcr Bildflachf verschwunJcn Der zwcite Flue7.eu,strasei ein Schif mittlerc GroBe jcrlel nacb Torpidotrcffern In Brand und versank schlicBlich ebenfalls Die fiinf Schiffe die nnch dcm Untergan: der Flugzeugtrager iind der Kreuzer em-kommen konnten waren kleinere Einheiten Die Japanct verloron be) ileser iurchschlugenden Operation lediglich drei Ihrer Torpedoflugzeuge.
Aus atnerlkeni^cher Quelle liejt bisher keinerlei
Auferung zn den Iapanischen Erfolgen vor Dae 1st um so auffallwer «1» die Yankees in den letzten Tagen fiber die LandkSmpfe auf Bougainville sich sehr schnell ond umfassend zu iiuRern pflegten.
Einer sewissen Ironie entbehrt es nicht de6 die Amerikaner in den letzten Tagen berichtet hatten. der lapanisch« Luftstiitzpunkt Rabaul sel nach deo massiven Bombcnangriffen denen er wlcdcrholt »us-gesetzt war vollig unbrauchbar jewordcn Fast zur gleichen Zeit d< von diesem unbrtuchbaren Plug-nlatz lepanische Torpedoflugzeuge tu dero verniđi- < (endcn Schlae ausholten gab der redselige Mister Knox vot einer Pressckonfereni seiner unmaBgeb-lichen Auffassung Ausdruck Rabaul sel fiir die Japa-ner schwerlid meht zu halten wenn es gelinge sle aus Bougelnvillt zu vertrciben; deshalb diirfc man wohl annehmen daB sie sich mil dem Gedanken einer Raumung Neubritanniens triigen. Nach den schweren Vcrlusten mit denen die Yankees bereits ihre ersten Operatlonen gegen Bougainville bezahlen muBten, werden eie trkuuit haben. dafi Japan«
Schlagkraft im Siidpazifik nach wie vor groB ist nnd daB die Japaner nicht da ran denkcn. ihre dortijen Stellungen kampflos preiszugeben. ^
55 Kriegsschiffe in einer Woche
Toklo, 9. November. Durch den neuesten Erfolg der Iapanischen ioftwaffe шп Freitag abend sind im den See- und Luftschladiten im Gebiet der Salo-monen vom 31. Oktober bis zum 5. November dem Feind die folgenden Verluste tugefiigt worden;
Sofort versenkt and sofort gesnnken: 1 Flugzeag-trager groBen Typ*, 1 Kreuuir groBeo Type, 2 Zer-tt6rer groBen Type and 2 Transporter groBen Typs.
Versenkt: I mittlerer Fiugzeugtrager. , 4 groB* Kreuier, 1 <nittlcrer Kreuzer, 3 Kreuzer, die vlelleldit aucfa grofiere Zerst6r«r leln kBnnten, fiber 40 Ltn-dungsbeote.
Schwer beschidlgt: 2 eder 3 groBe Krenxer, 1 Kreuzer oder ZerstSrer and 2 groBc Transporter.
AuBer diesem Totalverlnst von 55 Kriegssdiiffea and Landungsbooten, die versenkt wurden. and 5 oder 6 Kriegsschiffen und Transportern, die schwer beschadigt wurden. wurde noch 1 feindlicher Zerstorer in Brand gesetit. Ferner wurden 250 Flugzeuge ab-geschoesen.
Die Iapanischen Verluste haben betragen: 1 Zew stSrer gesnnken, I Kreuzer leicht besdiadijt. 33 flag4 mi« mnd nods nidit zurOckfekeliit.
Der Bombenterror gegen die Vatikanstadt
GrdRte EmpSrung aber das Verbredien der Luftgangster - GroBe Zerstorungen
Die iunf Punkfe zur Eiiichtung Gioliostasiens
Feierlidier AbsdiluO des Rongresscs Grofiostasiens mit gemeinsamer Erklarung
Lautlos brach der Greis zusammen /
Um KlnfUl« tat SteUn nI« verlegen gewenen. Trat er noch vor nloht »llzulanger Zelt al» Wi*rzeuipt«#ter Intematlonaliat, f&n»tl#rh#r Gottwleupier tmd gWihend*r Hasrer der De-mokratlen ituf, м hat er M aagenbUekUcb fUr gut b^funden, slrh als Nationalist, Омпо-krat«nfreun<l -und F&rder«r đ«r К«4(|1оам m tammi. Kur Mn EUifiUtiger und Tor калп gtaub«n, (UB dleM MMkM«de Mht #*i. Jeder etnctcbtii;« Men^oh der Uber вСп-м Ur teUekmft verfikct, weie, daS hlnter der Кмке dM BIwdermMm# dto teufUaciM Fratxe de# Bol«clMwiamui huiert, an* der Te4 Vemlelitung, Mord шИ вк1«\еге( qurlcbt. Wire m nicbt M tnmrtir, ee raliBte man t«1rkU«h darUber laAhen, da£ der argrete Klrcbeeteind #ieli pUHxlteh ein chrlstUohe* AUat^lchen omgeh&ngt hat. Eine grABere and beliiendere Ironie kann ee wirklich nicht geben. Hlnter den KuliKMm alknUng# eietit en niciit andera an* al» frttltor. Hiervon liegeu aahlrekhe Berlchte und Soblckealo vor, die niclit lUgen luimien. Aucii nnaer Mitaritelter A. Falkenhoret, der vor dem Krieg еШрт Zelt in KuBIand lebte, hat den BolnohewlemtM bi eelnem waJiran Wesen kennrageiernt. Was er In einer fil<>l>enmo-natifea Haft In elnem GPUOe!%m*nW eriebte, «cl4Mert шнмг aaelUolgeoder Bericht, der ttber da# graomemm Sdddkeel vw OelMUehta aueaagt.
ta d«r ehemaUfea Reeidenzatadt đ«a Emir* voa Bucbart. ragt *ln fdnfatbcklge# O«-bftud« h«rvor. Jeder Turkmeoe, jeder Sart« keoBt *#. Б( let der Scbrecken von Turkemt&n: đu OPXJ-Gefitaynit, der Alp der BevOlkerunj.
D*# erate, wa« die Sowjetregierung Im blu-tif eroberten Buchara errlchtete, war aelbut-veritSjidUch die Techeka. 81e wKhlt# fUr Ihr# grausame und blutlge T&Ugkelt zunšcht dem rlešlgen Prachtpalaat de« Emir*. Hler waren genug KcUerrfl.um« vorhanden, In denen man ungeatSrt die Opfer de# Judenkonuauniamu« martem und nlederachieeen konnte.
Der erate Sturm der bolachewletiechen Revolution legte sich. Die Tscheka muBte »ich den neuen, »humanit&rMX VerhtUtnisaen, die dem Auslande yegenUber vorgetiiuacbt warden, aapaaeen. Daher wurde auch daa kleine 8child: >Шег befindet slch die AuflergewShnlich« Kommisaion sur Bekftmpfun^ der Gegenrevo-lution, Spekulatioa und dea Baaditentuma (Tacheka)« bald gewechselt. An seine Stella kam eine neue, noch kUrzere Anschrlft: »Staatllche Politlache Verwaltung (GPU).«
Da# Haua au# Stiihl und B«ton
Doch der Palaat dea Bmira konnte natUrlich rtr die Zwecke der OPU nVcht umgebaut wer-den; eln neues Geb&ude koetet auch nicht viel mefar, kann aber dagegen alien modemen Am-forderungen an ein GefKngnia entsprechen. Und ao wurde aua Stahl und Beton ein moderne#, Bchlichtf#, hohee Geb&ude errichtet mit imterirdischen R&umen und Kellern, hellea groBen Qeech&ftaaimmern fUr die Unterau-chungsriuhter und halbdunklen, engen 2>Uea fUr die Gefaagenen.
Daa riesige Geb&ude ragt# wla ein Wolken-kratser Inmitten der niedrigen «lnat6ckigen Lahmh&uaer der Sarten empor.
Der. Inolator von Bucliara ttbertraf alle
Obwohi in dem miichtigen Gebiet dee Turke-■taaa mehrere andere G>PU-Gefkngniaee waren, die elch ebenfaiis keinee guten Rufee erfreu-ten, Ubeitraf doch der Isolator von Buchara alle Ubrlgen in bezug auf aein unmenschlioh-grausamea Regime, die ZUgellosigkelt der Ge-f&ngnieaufaeher und dea aadistisch-brutaien Kommandanten.
Daa Gebdude war Im Vlereck ei-baut. Die Zellen gingen in die inneren HBfe, deren ea •inige gab, hinaua. In den Kellerzellen saBen die GeistUchen, orthodox# Popen, mohatnmeda-nleche ikullaha In ihren weiSen Gewftndern uBd Turbanen, katholiache Geistliche, luthc-rlache Paatoren, Monche und Nonnen. Letz-t#re aeparat. Nur jUdiache Rabbiner aleht man nicht. Doch das 1st leicht erkl&rllch, denn eKmtliche Obrigkeit in der Sowjetunion be-■teht Torwiegend aua Juden, die trotz ihrem latemationaiijmiue doob ihra Giaubenegenoa-sen nicht ao leicht im die Kiauea der GPU-Hanker Ubergoben.
In dm Kellcm: die Oeiattk'he«
Die allgemeine Parole lautet: Kampf der Religion. Alg Hauptbeweia figuricrte der ab-gedroechene Sate: »Religion ist Opium fUr das
VoUt«; nuB bekaia Um tltoeraa auf imzKhligem Plakaten zu leaen.
Aue melner Zelle, die elch im rweiten Stock befanđ, konnte ich die mir gegenUberliegenden Zellen sehr gut betrachten. Auch waren die Kellerzellen gut sichtbar. Dort_ wie ge-aagt, befanden eich' die ver-Khiedtfnen Gelstlichen.
Die Itleinen Feneter, ohne Rahmen, aber mlt statičen BXsenstangen verglttert, waren gleich der Erde, so daS man die aschblelchen Gesich-ter sehen konnte. B&mtlicbe Kellerzellen waren fUr meh-Nikol« Jeechow rare H^ftiinge eingerichtet. Chef der GPU Die Einzelzellen befanden l»Se-38 »ich Im xweiten und fUnften Stock.
le den Kellerzellen war es halbdunkel. Da ste zienilich in die Erde hineingingen, echfen die Sonne nicht hinein. An den mageren bias sen Geelchtem und den elngefaiienen Augen kann man mit Beetimmthelt erkennen, daa die Un-glUcklichen schon vlele Monate, wenn nicht Jahre in Haft waren. Es war unzweifeihaft, dafl die Liungentuberkulose hier zu Heuse war und ee leicht hatte, Ihre zerstorendo Arbeit am menschlichen geschwachten Organlsmus auaeufUhrcn.
Abgehmpt imd ohne W&acha
Die elnst glattrasierten katholischen Prle-■ter hatten lange Haare und Barte bekommen, •o dali ale nur die Tracht von ihren ortho-. doxen und lutherischen Leldensgenossen un-terschied. Die Trachten und Klelder waren zer-rissen und abgelumpt. Von Wasche war kelne Spur zu sehen. Ale Kegel wurden alle Hilft-linge jeden zwetten Tag fiir zehn Minuten In dem Hofe epazlerengefUhrt. Doch nlemals sah ich, dea den M&rtyrem der Religion auch nur ein einelges Mai die Gelegenheit gegeben wurde, frlsche Duft zu atmen!
Sie waren wie lebend in Ihren Kellern eln- , gemauert!
Alle HKftllnge wurden einmal im Monat In die Badeetube gefUhrt, wo man sich, wenn auch ohne Seife, doch mlt helQem Wasser und etwas feinem Sand waschen konnte. Im Laufe von aieben Monaten, die Ich in dleeem Schrek-kensorte verbrachtc konnte ich nicht* fest-stelien, daS die Gelstlichen zum Baden ge-fiihrt wurden. Die Bedauernswerten wurden dem Schmutž und dem unzUhligen Ungeziefer preiegegeben!
Sich an dae Fenstergitter festklammernd, konnten die UnglUckllchen nur fUr wenlge Au-genblicke den Hof Uberbllcken. Langer sich an dem hochllegenden Fenstergitter zu hal-ten, erlaubten ihnen ihre volllg erschopften Kr&fte nicht. Der Hohn der Tscheklaten Uber die UnglUckllchen, besonders Uber die Gelstlichen, spottet jeder Beschrelbung. Wie Uber-all, so auch hler, gingen die Vorgesetzten mit Ihrem Beleplel v oran.
Nlemals werde Ich folgendes Bild vergessen.
Ich stand an melnem Fenster und beobach-
tete aus langer Welle die Relhen der Fenster. 0a, gerađe gegenUbcr raelner Zelle, glng die TUr auf. Drei GPU-Lcute betraten die Zelle, die валк dem Sonnenstrahl gut erlauchtet war, so konnte ich alle Hinzelheiten dee kommen-dcu Dramas sehen.
Es wird wohl der Unteraucbungsrlchter mlt zwel Geffingnlaaui'eehern gewesen s eln. In der Zelle saB eeit Ittngerer Zelt eln alter russlscher Prlestor. Seine kleine magere Gestalt, die schneeweiUen Haare und der lange welBe Bart gaben Ihm das Ausschen eines SOjKhrlgen. Der Grels schllef »uf dem Boden, denn die Zelle war ganz leer. Nicht einmal eine Prit-sche Oder ein Schemel war vorhanden.
Laiitlos brach der Ore4e zusamme«
Ee war augenscheinllch,. daB der alte Geistliche nicht horte, wie die GPU-Loute die Zelle betraten. Er fuhr fort zu schlafen. Da kam der Untersuchungsrichter zum Schlafenden und versetzte ihm einen machtigen Schlag mlt dem Stlefel ins Gesicht. Der Greis fuhr zusammen Und erhob sich mllhsam; Ich konnte sehen, wie das Blut von seinem Gesicht floB.
Der Untersuchungsrichter schien Ilm etwas «u fragen, denn der Geistliche schUttelte ver-neinend mlt dem Kopf. Aber auch schon In deroselben Augenblick erhielt er einen neuen Schlag mit der Faust Ins Gesicht, der Ihn zu Boden warf.
Dann sah Ich, wie die bet-den GPU-Wiirter den Grels unter die Arme nahmen und Ihn an die Wand anlehnten. Wiederum schien der Jude Орг Jude Leo ®twas zu fragen, und wieder Bt'rija,Jt'schows schUttelte der Grels verncl-
Nachfolgcr nend sein greises Haupt. Zum drittenmal erhob slch die Hand dee Honkers Uber den UnglUckllchen, aber dlesmal war der Schlag mlt dcm schwe-ren Kolben des Dienstrevolvers ausgefuhrt. Lautlos brach der "Grels zusammen, um nl# wieder aufzustehen. '
Die Henker lleBen Ihr Opfer auf dem FuS-boden llegen und verlleBen die Zelle.
Am ntlchsten Morgon war die Zelle leer.
WuDten Sie schon...
... daB etwa 95 v H. aller Schlachtungen In New York auf dem gr'ausamen und tier-quftlerlschen Wegc der Schžlchtung erfolgen?
... daB manclie Schimpfworter wie »Bauch-dlener«, >Entenklemmer«, >Hemdenlecker« odor >Witfraucnfabrikant«, die vor 100 Jah-ren In Deutschland noch allgemeln Ubllch waren, heute vOlHg ausgestorben sind?
... daB die Technik dps Bootsbaues bei den sogenannten Elnbiiumen im Salzkammergut heute noch dieselbe ist wie zur Zeit der Pfahl-l>auttn vor 5000 .lahren"?
... daB man neuerdings einen >Tau3chreI-berc entwickelt hat durch den die wahrend einer Nacht gefullen'e Taumenge am nachsten Morgon genau festgestellt werden kann?
...daS M&use ausgesprochen eltle Tlere sind? Setzt man sie vor einen Spiegel und UberlUflt sle dort slch selbst, so beglnnen sie alsbald slch hin und her zu wiegen, um schUeB-llch regelrecht zu tanzen.
... daB der Schiipfer des >klassischen« Bil-derbuchoB vom Struwelpeter der Frankfurter Kinderarzt Heinrlch Hoffmann war?
... daB Friedrich der GroBe stets eln Heft-chen bel slch trug, In dem die Namen seiner samtlichen Offizlere bis zum jUngsten Fahn-rlch herab verzelcbnet waren ?
(Unit, SCHATZK&StLEIN
i'riedrich von Logau:
Фш1&еЈге. (^^dniApidtlte,
BtrCHER
Die Verke kluger Slnnen hat nie vertUgen ktiiuiAit der Zeitea starko f'lucht,
wie vlcl sie sonst vennocht.
Auf Stahl und Ateln zu bauen,
darf ko4ner siclier trauen;
»le nehrncn eher Bruch ais eln gelehrtee Buch.
DIE DEUTSCHE SPRACHE
Kann die deutsche Sprache schnaubeo, Bchnarchen, poltcrn, .donnrrn, krarheii,
kann sie doch auch spiPlen, scherzen, liebeln, Kutoln, kUrineln, lachen.
DAS SCHWERT
Ohn Ursiich sollen wir nie zUcken untren
Dfgen;
ohn Ehre sullen wir Ihn drauf nie nledcrlpgon.
NICHT ZU MUTIG,
NICHT ZU FURCHTSAM
X<№h frcch wagen,
noch welch zaiyrn
hat jcmals par vlcl Nutz getra^en;
wohl hedacht,
frlst'h vcrbracht
hat oft gewonncn Spiel gemacht. GUTER ANFANG
Selten 1st wohl aus);ey:&ngen,
wias nicht wohl war angefangen.
SICH SELBST BESIEGEN
Slch sclbselbKton Uber\vliid<>n let der
allersohwerste Krle^ slch selbeelbsten Uberwlnden 1st der
allerschonete Sieg>
EIN EHRGEIZIGER
Wer viel Amtcr will genleBen,
muB In slch \iel Gaben wlssen oder niiiB auf Vortell gehen oder muQ ele nicht verstehen.
NAMEN OHNE SACHE
Was hat doch wohl fiir Rt&rk* eln Glaul)en ohne Werke?
wozu mind doch die Tltel,
bel welchen kelne Mltt^?
LOB-SUCHT
Der nm Lobes wlllen tut das, was liiblich 1st und gut,
tut Uim m>lbtitcn, wa« tr tu^
tut ee nicht, diewell ee guf,
BEREDSAMKEIT
Ein beredter Mund hat oft viel geUunnt,
manchnial zum Verrlcht^, manchmal zum Vemlchten.
DER ARZTE GLtCK
Kin Arzt 1st gur ein glUcklich Malin. Was er BerUhmtM hat getan,
da# kann die Zeit selbst sagen an;
soin Irrtuin wird nicht vlcl gezahleit;
denn wo er etwa hat gefehlet;
denn wo er etwa hat gefehlet,
dns wird in Erde tief verhohle4.
Die Nacht des Grauens /шм
In dem gemUtlichtn Artistenlok«! hatt« ■loh #ln* Runde bunt xusammengewirbelUr Zlrkut- und VarietekanstUr geiunden. Man ttuicht« gftgenieitig Erinntrungen aua und aprach ron manchen aulregenden Erlebnii-МП. an denen die Artiatenwelt nicht arm lit.
„Ea war auf einer meiner lahlreichen Aua-Itndarelaen," begann Herr Zogar der Im-pressario vleler namhaiter Artliten, »al: ich noch beim Zirkui Martelli Gesch&itsiUhrer war. Wlr befanden un« auf einer Tournee durch sadamerika und gastierten mlt gro-Dem Erfolg In Montevideo, der Hauptatadt Uruguay:.
Eine« Abend* saS loh mit dem Dompteur Barbosa auf der Hotelterrasse am Strand, von wo wir dem luatlgen Badetreiben hun-darter Menschen tuaahen. Driiben itand daa grofie Dreimastxelt unaere* Zlrkuaaea, aus dem die Muslk zum Strand herUberklang. Wir entnahmen aus ihren Kikngen, daA ge-rade die zw6lf Elefanten in die Manege mar-•ehierten.
Pietzlich bemerkten wir, daB die Masse der eben noch fr6hlich sich im Wasser Tummelnden wie auf ein geheimes Komman-do dem Strand und der Hetelterraise zu-itrdmten.
Was war der AnlaA dieser panikartlgen Flucht?
„Dort!" rief Pedro Barbosa und wie« auf-geregt zum Himmel. Ich folgte mit den Augen der Rlchtung und sah, wie aber das Himmelszelt eine kleine, schwarze Wolke, aehmal und bdse wie ein Haifisch, jagte. Das muflte die Erscheinung sein, vor der die Menschen flAchteten. Blitzschnell war eine mftahtige Finsternis Ober uns. Wir rannten, wa« wir konnten, auf unseren Zirkus zu, ge-b.etzt von einer wttrgenden Angst.
„Pamptrol Wlrbeleturml* riefen wir *ra»
fleichreitig zu. Mehr konnten wir nicht mehr erauvbringra, dmn die Luh, ^вд un« aus. Vm	аћаијгав mm Ш mm #Le
Gedarm« und Bingtweide wie von elnem gl-gantlschen Ansauger, der alles an elch zleht, aui unserem Kftrper gerlssen werden sollten. Im nichsten Augenblick kam die Gegenbe-wegung; eln SturmitoB, der uns plait auf den Boden warf, die Eukalyptusbfiume wie StreichhOlzer brach und aus dem Wasser hauthohe SchlammsSulen trieb. Nur die 26 Meter hohen Stthlmasten des Zirkuszeltes standen noch.
Ein iarchterliohes Empfinden ohnmeichtiger Hilflotigkelt bemichtigte tich meiner, zumal ich nicht wuflte, wo Barbosa geblleben war. Wenn ich hier drauCen llegen blleb, Uber-legte ich, wUrde Ich ertchlagen. Ich muBte versuchen, in die Zeltstadt zu kommen, in einen der schweriten Wagen. Ich kroch auf alien Vieren welter. Das Schrecklichste war immer wieder das Atemholen, dae unheimli-che Ansaugen des Sturmes, das entsetzliche GeiUhl, von einer unbekannten elementaren Urgewalt aufgesogen und ins Nichts ver-schluckt zu werden.
Nach Minuten, die mir eine Ewlgkelt ■chienen, hatte ich endlich das Zelt errelcht, auf das ich zugekrochen war. Ich hob die Leinwand hoch und schob mich darunter. Es war der Gang von der Manege zu den St&llen.
Alle Zeltstfltzen und PfShle wankten, die Pferde in den angrenzenden StSllen rissen an ihren Leinen, die LSwen und Tiger briill-ten und sprangen gegen die Eisenstibe ihrer KSfige, aus der Manege drang das Trompe-ten der Elefanten.
Ein Wolkenbruch sturzte jetzt herab und drohte, die Zeltdecke einzuschlagen, wahrend der Orkan an dem nur noch lose im Erdboden stehenden Gest&nge drehte. Ich vermochte vor Ersch6pfung nicht mehr mich aufzurichten und kroch den Gang entlang den Stlllen und Wagen zu. In dieser Nacht d«i Craueai b»k«m toh ataine oriten wei&en НММк
Ein Wildes Trompeten, das niiher kommt, IftBt mich den Kopf heben, da wirft mich jaher Schreck wieder zu Boden. Von der Manege her setzen sich die grauen Kolosae, gefuhrt von dem Leitelefenten „Tarlca", in Bewegung. Vergebens bemiihl sich der Dompteur und der Mahut — der indišche ElefantenwSrter — die durch die Panik der Menschen noch wilder gewordenen Tiere aufzuhalten.
Zwfilf graue Kolosse werden In der nftch-sten Sekunde ari mir vortlberslampfen, hdchstens eine Handbreit von mir entfernt. Ich will ruckwSrts kriechen, lieber drauflen tm Orkan umkommen, als hier unter acht-undvierzig riesigen Beineiulen. Da — hinter mir ein Krachen und Splittern, die Zeltstan-ger sind eingebrochan, die regenschwere Zeltdecke ist eingestUrzt, — ich liege darunter, ohne mich auch nur einen Zentimeter ruhren zu kOnnen.
Mit einemmal durchzuckt mich ein ent-setzlicher Gedanke. Dhanaji, der indische ElefantenwSrter, der den Leitoleianten „Tarka" fflhrt und dem die anderen Kolosse unbedingt folgen wohin er auch tritt, ist schwer mit mir verfeindet. Ich hatte bei unserem Direktor die Entlassung dieses" Man-nes zum Ersten des kommenden Mon^ta be-wirkt, da er verschledentlich seinen Dienst im angetrunkenen Zustand versehen hatte, Uberhaupt die Tlere nicht mit der notigen Sorgfalt, )a oft brutal behandelte. Dhana)! braucht jetzt nur dem Elefanten einen Wink zu geben — und er wird mich zertreten wie eine Fliege. Kein Mensch wfirde dem Inder Jemals eine Schuld nachweisen кбппеп.
Der neue Schreck Iftfit mich nach den An-strengungen und Aufregungen fast ohnmSch-tlg werden. Ich lasse den Kopf sinken und liege apathisch auf ^em Boden. Immer pšher hćre ich die Tiere stampien trotz dem Hftllen-Iftrm von Pampero, Wolkenbruch, Pferde-geschrei und L6wengebrtill.
Vor melnen halbgeschlossenen Lidern flackert ein Licht auf, — ein wellies Oval, in dem ein gokibrauner Eing um einen dualcleo
Kern glimmt — das Auge des Inders — dro-hend, riesengroB starrt es mich an. Ich zeha, wie er den Haken, der zum Lenken des Leit-tieres benutzt wird, faBt und mlt ihm nach dem RUssel „Tarkas", dem empfindlichiten' KOrperteil der Elefanten, stčBt.
Was nun foigt, geschieht schneller, tis e« sich erzShlen ISflt. Ein infernalischer Trom-petenstofl, „Tarka" stemmt sich, nur Zentimeter von mir entfernt, mit aller Kraft auf seine Heine und weicht und wankt nicht mehr. Dadurch kommen die ihm folgenden Tiere gleichfalls zum Stehen. Im nSchsten Augenblick fliegt ein lebendiges Bttndel Ober seinen RUcken, mitten zwischen die nachfolgenden Dickhiuter, die gleichfalls ein zorniges Trompeten ausstoBen. Dann setzt „Tarka" seinen Weg fort, mich vorsichtig um-gehend una seine machtigen SSulen bedachtig hebend. Elf Elefanten machen es ihm mlt gleicher Sorgfalt nach. Als man mich nach dem viertelstiindigen Hdllenspuk unter den Triimmern, auBer einigen HautabschUrfun-gen, unversehrt hervorzog, war der Pampero voriiber. Barbosa fohrte die Bergungs-arbeiten, — wenige Schritte von mir stieBen sie auf eine unkenntliche Masse, die nur noch durch die Kleidung zu identiflzieren war — er war Dhanaji, der Inder.
Kongmuh mit der Tasche
Mrs. Daisy Shepherd war mit einem zah> men weiblichen Kanguruh, das sie an einer kurzen Leine fuhrte, in verschiedenen Laden erschienen, wo sie, wenn es ans Bezahlen ging, dem Beutel des KSnguruhs eine Hand-tasche hervorholte. Dieser Tatbestand zei. tigte die Folge, daB Mrs. Daisy Shepherd sich vor einem Gericht in Sidney wegen Tier-quaierel zu verantworten hatte. Aber Mrs. Daisy konnte den Beweis erbringen, dafl dem Kanguruh das Transportieren ihres Hand-taschchens keinerlei Unannehmlichkeiten bereite, und so stehen der von Mrs. Daisy Shepherd lancierten Kanguruh-HandtSsch-chsn-Tragtier-Mode kein* Hindarnisie mebt im
Srdili boji na Krimu
Podmornice so potopile štiri rušilne in 29.000 brt - Vatikan bombardiran
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. novembra objavilo:
Na Krimu so nemSko-romunske čete ▼ srditih bojih krvavo odbile napade Sovje-tov iz njihovih po izkrcanju napravljenih mostišč na obeh straneh Kerča in proti morski ožini pri Perekopu. Ob spodnjem Dnjepru smo zavrnili več sovražnih sunkov na mostišča pri Chersonu in Nikopolu.
V	velikem loku Dnjepra je sovražnik pri ve6 močnejših napadih dosegel le nekaj krajevnih vdorov, ki smo jih zajezili ali s protiflunkom odpravili. Z lastnim nasprotnim napadom smo vzlic srditemu sovražnemu odporu pridobili sveta južno od Dnje-propetrovska.
Med Kremenčugom in Kijevom so naše čete vrgle Sovjete iz nekaterih otokov na Dnjepru in odbile ponovne sovražne napade v ovinku Dnjepra jugovzhodno od Kijeva. V teh bojih je uničila ^j-Panzergrena-dierdivision »Das Reich« od začetka tega leta 2000. sovražni oklopnjak.
Severno od Kijeva so Sovjeti vrgli v boj na novo pripeljane sile. Da preprečimo preteč prodor, smo vzeli naše žilavo in zagrizeno bojujoče se čete nazaj na položaje, ki leže dalje proti zahodu. Pri tem smo umaknili naše čete iz delov mesta Kijeva, ki leže že več tednov v bojni črti.
Na bojišču pri Velikijem Lukiju smo z učinkovito podporo zračnega orožja zavrnili močne sovražne napade južno in zapad-no od Nevla. V nepreglednem gozdnem in močvirnem svetu jugozapadno od Nevla so v teku boji s sovražnimi bojnimi skupinami, ki so sunile naprej.
Od ostale vzhodne fronte poročajo samo Se o brezuspešnih krajevnih napadih Sov-jetov južno od Ladoškega jezera.
Od 3. do 5. novembra je zračno orožje uničilo na vzhodni fronti 140 sovjetskih letal; mi pogrešamo šest lastnih letal.
V	težkih bojih jugovzhodno od Kremen-čuga je rheinako-weatfalska 106. pehotna divizija, ki jo vodi Gcneralleutnant, Foret, z odlično držo preprečila vse sovražnikove prodorne poskuse in pri obrambi dosegla posebne uspehe.
V	Južni Italiji stalno narašča sila težkih bojev ob Volturnu. Pri svojih napadih na naše višinske položaje imajo Britanci in Se-vemoamerikanci neprestano težke krvave zgube. Nek naprej porinjen, začasno po sovražniku obkoljen bojni odred je v teku noči razbil obkroževalni obroč in se prebil nazaj do naših glavnih sil. Južno od Isto-nija je sovražnik tudi včeraj zopet brez uspeha napadel z močnimi silami.
Močan odred težkih nemških bojnih letal je ponoči napadel sovražnikove ladijske
cilje in razkladanja v pristanišču Neaplja. Po začasnih poročilih je potopil eno trgovsko ladjo in težko poškodoval devet drugih.
Sovražni letalci 80 včeraj zvečer napadli vatikansko mesto v Rimu. Bombni zadetki 80 povzročili razdejanja v po vsem svetu sloveči delavnici mozaikov in Skbde na palači guvernerja.
Skupine sovražnih letalcev so vdrle 5. novembra v opoldanskih urah v Severno Nemčijo in odvrgle na več krajih razstrelne in zažigalne bombe, po katerih so nastale zgube med prebivalstvom in nekaj škod, zlasti v mestih Essen, Gelsenkirchen in
Oberlcommando der Wehrmacht je dne 5. novembra objavilo:
Ob obeh straneh Kerča še trajajo hudi boji okrog mostišč po sovražnem izkrcanju. Vojna mornarica je tam potopila en sovražni topniški čoln in več ladij za izkrcanje. Pri brezuspešnih sovražnih napadih proti severnim dohodom na polotok Krim smo včeraj zopet odstrelili večje število sovjetskih oklopnjakov. Pri uspešnem nasprotnem napadu se je s posebno hrabrostjo odlikovala zlasti neka stotnija romunskih oklopnjakov.
Ob spodnjem Dnjepru so Sovjeti zaman napadali naša mostišča. Slabejše sile, ki so prekoračile reko, so bile uničene. V velikem loku Dnjepra so ob žilavem odporu naših čet spodleteli močni sovražni prodorni napadi južno in jugozahodno od Dnjeprope-trovska. Lastni nasprotni napadi so sovražnika, ki je začasno vdrl, vrgli zopet nazaj. Pri tem smo odstrelili v enem odseku 23 izmed napadajočih 40 sovjetskih oklopnjakov. Pri Kijevu in severno od njega so Sovjeti nadaljevali 'svoje po oklopnjakih podprte napade in dosegli nekaj vdorov. Tam so še v teku težki boji. Tudi v nepreglednem svetu jugozapadno od Velikijcga Lukija so trajali silni boji, pri katerih smo uničili 32 sovjetskih oklopnjakov.
Odredi lovskih in rušilnih letalcev so na fronti ob Ledenem morju preprečili po sovražnih letalcih poskušane napade na nek nemški oskrbovalni konvoj. V zračnih bojih in po protiletalskem »topništvu vojske smo brez lastnih zgub sestrelili 16 sovjetskih letal.
Na južnoitalijanski fronti so se začeli silni boji z več sovražnimi divizijami, ki so prešle v napad na obeh straneh Volturna. V vzhodnem odseku je imel sovražnik pri svojih novih brezuspešnih napadih občutne zgube. Južno od Istonija so še v teku boji.
Miinster. Po dosedanjih ugotovitvah smo sestrelili 19 sovražnih letal.
V pretekli noči je izvršilo majhno število britanskih bombnikov vznemirjevalne napade na zapadno in severno ozemlje Relcha.
Nemška letala so v noči na 6. november znova napadla cilje v prostoru Londona.
Brzi čolni so v noči na 5. november znova napadli konvojeki promet ob angleški vzhodni obali in torpedirali tri ladje s skupno 9000 brt. Zaradi močne obrambe, ki se je takoj začela, niso mogli opazovati, ali so se pogreznile, kar je pa zelo verjetno.
Na severnem in srednjem Atlantskem morju so nemške podmornice v boju proti sovražnim konvojem potopile štiri rušllce, eno korveto in pet ladij s skupno 29.500 brt. Torpedirale so še eno drugo ladjo in eno stražno ladjo.
V prejšnjih dneh smo na tem odseku odstrelili nad 30 sovražnih oklopnjakov.
Naša obrežna obramba je preprečila sovražnikove poskuse izkrcanja v prostoru pri Istoniju in Pescari in pri tem potopila en sovražni bi'zi čoln.
Slabejše skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči priletelo nad dansko o-brežje ter nad Zapadno Nemčijo in z odvrženimi bombami povzročile nekaj škod na poslopjih. Devet bombnikov smo sestrelili.
Nemška bojna letala so v noči na 5. november napadla cilje v obmestju Londona.
Neflič je prevzel vrhovno povelistvo
Bclgrad, 9. novembra. Srbski ministrski predsednik general Ncdić je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi formacijami prostovoljcev v Srbiji. Nedić se je odločil, da brezobzirno in z vsemi silami vodi.boj proti komunizmu. Kontingent srbskih prostovoljcev se bo v kratkem številčno ojačil.
Velikoaziska konicrcnca v Tokiu
Tokio, 9. novembra. Vodje šest neodvisnih držav Velike Azije: Japonske, Kitajske, države Thai (Siama), Mandžukua. Filipin in Burme so se zbrali v Tokiu na veliko-azijski konferenci. Na tej konferenci, ki je prva v zgodovini, bodo razpravljali o vseh vprašanjih vzajemne pomoči, da se doseže skupen cilj. Razen ministrskega predsednika Toja, predsednika Vangčiveja, predsednika Laurela in adapadija Ba Maw se udeležuje te konference tudi Subbas Chandra Bože.
Ш^%по
Neka skupina nidarjev je odkrila v državi Bolivar v Venezvell izredno najdlfiCe zlata, ki predstavlja pravljično bogastvo. Nekaj delavcev Izkoplje iz tega najdišča te dnevno zlata
»Težko boste naSll kakšnega prostozidarja, ki bo priznal, da je prostozidar, če ga o tem vprašate«.
»Ampak ta, ki ml je v mislih, je vendar moj prijatelj, moral bi mi to odkrito priznati«.
Nisem mu odgovoril. Zdelo se mi je, da skoraj nima smisla, hoteti Cvetkovlća odvrniti od njegovega mnenja. V njegovi neposredni bližini, kakor v bližini vseh njegovih prodnikov, se je nahajalo vendar toliko prostozidarjev. Vojni minister Nedlć, ki je sedel pred nama, je moral nekaj slišati o najinem razgovoru. Obrnil se je.
»Da, da. Povsod jih najdete. Cel6 v vojski. Toda tam ne dovolim, da bi se razilrlll« je menil energično.
Cvetkovlč je bil končal pregled listin in za-klopU mapo.
»To je družba za vzajemno podporo. Sedaj šele vidim, kako drug drugega porivajo naprej«.
»Točno tako je. Samo da ima ta družba še nek zelo nevaren političen priokus. Kako pogosto 30 prisil pri nas na važna mesta možje, ki so bill popolnoma nesposobni, brez potrebne Izobrazbe, brez skušenj, In vse se čudi od kod so se pojavili. Pri tem je bilo vedno leto: loža jih je dvignila kvišku«.
»Moralo bi se nekaj podvzeti« je menil Cvetkovlč zamišljeno in obračal svoj prstan. »Morali bi pisati o tem, postaviti ljudi na sramotni steber. Morda v .Vremenu'«.
»Prav rad sem pripravljen, pričeti v svojem listu vojsko proti prostozidarjem. Pisal bom sam če hočete«.
Pod nami je drsel mimo Zagreb, čist, poln svetlobo žarkega poletnega sonca, obdan po vrtovih In parkih, nad njim pa Zagrebačka gora. Na obzorju so se prikazale že prvi me-glenomodrl senčni obrisi slovenskih gora. Cvetkovlč se je docela obrnil k meni.
3-Dobro, pišite, kakor hitro se bomo vrnili v Belgrad.
Bal sem se, da bi se tako potrebna, tako življenjskovažna kampanja lahko ustavila, preden bi se začela, čo bi se začetek preveč zavlekel. Konstantinovlć, glavni zastopnik srbskega proetozld4.retva v vladi, .bi se bil vsekakor takoj pošteno lotil, da'bi preprečil to vojsko. Zato sem rekel:
»Lahko bi že tukaj v Veldesu pisal prvi £la-
tfporlni рогоЈссудЈсс
Nogometno prvenstvo Kiirntna
Letošnje prvenstvo se bliža koncu. Le Se dve zaostali tekmi ABllnga proti Luftwaffe In KACRapldu se morata še odigrati In letošnji jesenski prvak bo določen. VSV je svoje prvenstvo že zaključil In je momentano na vodstvu tabele, ki pa ga bo le težko obdržal, ker Ima že dve zgubljeni točki. Tudi KACRapid, ki je z eno tekmo proti ASllngu v zaostanku, beleži že eno zgubljeno točko, tako da Imajo razen Luftwaffe, ki Ima tri zgubljene točke, vsi trije klubi enako možnost postati jesenski prvak.
Stanje tabele je sledeče: 1. VSV 3 2 O 1 7:6 4 točke; 2. KACRapid 2 1 1 O 6:4 3 točke; 3. Luftwaffe 2 O 1 1 4:6 1 točka; ABling 1 O O 1 0:1 O točk.
VSV : ABling 1:0 (0:0)
V	prvi prvenstveni tekmi letošnjega leta je nastopilo moštvo ABllnga preteklo nedeljo pred 1300 gledalci v Vlllachu. Po izenačeni borbi se je prvi polčas končal brez zgodltka, v drugem polčasu pa se je domačim posrečilo zabiti jo Oremusu vodilni In zmagonosni gol. To vodstvo so Villacherjl potem obdržali do konca In vsa prizadevanja ABllnga za izenačenje so bila brezuspešna. Iz* rezultata je razvidno, da sta obe moštvi imeli najboljše moči v solidni obrambi, d očim strelci niso imeli srečnega dne.
Tekmo je sodil g . Styasnl.
*
Športni drobiž
V	ABllnga se je vršila preteklo nedeljo prvenstvena nogometna tekma mladine Iz ABllnga In Ferla^a. Po trdi borbi lo zmagali domači z 2:1.
*
V	Stuttgartu je bila v nedeljo odigrana pred 50.000 gledalci finalna borba za Tachammrov pokal med wienersko Vienno in LSV Hamburgom. Kakor znano se Je prerinila Vienna a sijajno zmago 6:2 nad Schalkejem in Hamburg z zmago 3:2 nad državnim prvakom Dresdenom v finalno borbo. Po dramatični borbi so v prvem polčasu vodili Hamburgerji z 1:0, v drugem polčasu pa so Wiener ji Izenačili z enajstmetrovko na 1:1, in takoj nato tudi povišali na 2:1 za Vienno. Proti koncu Igre pa so po nesrečnem slučaju pri&ll z avtogo-lom zopet do Izenačenja, ki so do konca Igre ni spremenil, šele podaljšek Igre je prinesel Vlennl zasluženo zmago In e tem najvišjo trofejo umrlega državnega športnega vodje pl. Tschammra in Oslna.
*
ABllnSkl Igralci namiznega tenisa so Imeli za otvoritev sezone v gosteh letalce iz Zelt-wega, katere so premagali s 3:2,
v vrednosti 20.000 boUvarJev. V okolici so začeli mrzlično iskati zlato. Preko 2.000 oseb je že poletelo k najdišču da iščejo zlato.
Vsak Franooi mora položiti za francosko,', zimsko pomoč deset frankov, če hoče dobiti tobačno Izkaznico, poroča francosko časopisje v soboto. Ker ja v Franciji 12,000.000 vplartnih kadilcev, računajo s tem, da bo dobila francoska zimska pomoč lep znesek 129 milijonov frankov.
Brezplačno nabiranje gob v razsežnih gozdovih gora Ventoux je dovoljeno po sklepu mestnega sveta v Bčdoinu samo onim prebivalcem Bždolna, ki stanujejo v kraju najmanj eno leto, kot'poročajo iz Avlgnona. Vsi ostali nabiralci gob morajo imeti dovoljenje za' nabiranje gob za katere morajo plačati 10 frankov (50 pienlgov).
nek. Jutri, ko bora zopet v Belgradu, bom članek takoj uvrstil. Lahko ga še danes berete in odobrite, kajti tako važne stvari ne bi rad začel, ne da bi vi odobrili besedilo«.
»Dobro. Pišite takoj in mi dajte sestavek, da ga preberem«.
Se isti dan opoldne sem pisal prvi članek o prostozidarjih v pisalni sobi hotela Toplice na starem pisalnem stroju, ki Je bil določen za pisanje Jedilnih listov in ki sem ga le s. težavo in zvijačo izmuznil plačilnemu natakarju. Prvi članek, ki mu je potem sledila Se cela serija drugih, dokler ni bil boj končno oktobra meseca po Cvetkovičevem navodilu naenkrat popolnoma prekinjen. Ko sem dotič-nega poletnega dneva sedel v Veldesu, Se nisem vedel, da me bo sestavek stal skoraj glavo.
Pisal sem naglo in ne da bi preudarjal. Snov ml je bila Itak dobro znana. Bil sem zadovoljen, da smo lahko začeli z bojem In uvedli vojni pohod proti tisti kliki, ki sem jo jaz smatral že od nekdaj, od mojih prvih korakov v jugoslovansko politiko za najnevarnejšega nasprotnika normalnega razvoja zunanje politike, konsolidacije notranje politike in rešitve socialnih problemov v državi.
Spomlnjim se Se primera, v katerem se je moral nek brat lože. ki Je imel banko, zagovarjati pred sodiščem lože. Banka je morala ustaviti plačila. In lastniku so očitali, da ni bil obvestil o ustavitvi plačila ložnih bratov, da bi lahko rešili svoj denar, preden Je banka zaprla svoja okenca. Da bi na tak način zgubilo svoje s trdim delom prižtedene beliče veliko malih varčujočlh ljudi, seveda popolnoma nič ni brigalo ložnih bratov, z njihovimi velikimi dobroimetjl, in seveda Jih tudi nič ni brigalo, da bi bil mof zagrešil kaznivo dejanje, če bi bil omogočil,' da bi bili bratje dvignili denar na škodo drugih vlagateljev. Toda Iz osebnega prijateljstva do bankirja ga je sodišče lože oprostilo. Sedaj pa je posegla vmes Velika loža in bankirja izključila iz prosto-zidarstva, hkrati pa tudi zaprla ložo, ki se Je upala moža oprostiti. Bil je to primer, ki, morda ni imel posebnega pomena, a je bil izredno značilen za delovanje In sodelovanje prosto-zidarjev v trgovskih poslih.
јЏЗа1ј@ prihodnjlčjl
66 /c koneaia ^ugo^Cavija
Spisal Danilo Crcgorić Copyrlg-ht 1943 by Wllhelm Goldmann Verlag in Leipzig |4
Na belgrajskem letališču si Je skozi skupino predsednika obdajajočlh elegantnih letalskih častnikov z važno — resnim obrazom utiral pot predsednik belgrajske policija. Se mlad, bivši sodnik, brez posebne sposobnosti za službeno mesto, ki ga je sedaj zavzemal, je pristopil policijski predsednik Drinčič k Cvetko-Viču in mu izročil debelo mapo. Oba sta Se polglasno govorila nekaj besed, medtem ko so motorji že zapeli svojo bmečo pesem, še nekaj kratkih stavkov, očitno povelja za Drln-čiča in njegovo policijo, in že Je drdral veliki stroj počasi čez neravno, zeleno zaraščeno ploščo.
Pred menoj, naslanjajoč se nazaj v globokem stolu, je sedel Cvetkovlč. Mapa, ki mu jo je bil Izročil policijski predsednik, je ležala na njegovih kolenih. Listal je v papirjih.
Jaz sem opazoval tok Save in široke, neobdelane, B peskom namešane trakove, ki so so vili na desni in levi poleg njene struge, očiten dokaz za našo nesposobnost pri rešitvi večnega problema rečnih regulacij.
Vsako leto, v dobi velikih poplav, če se je dvignila vodna gladina velikih rek za šest, sedem in več metrov nad normalo, so ležale na levi in desni od rečnih tokov nepregledne ravnine pod vodo. Skozi dvajset let Je bilo to vprašanje in njega rešitev stalno v programu vsakega novega ministra za zgradbe. Nad dvajset let BO preplavljale Donava in Sava, Morava in Drava in Tisa neovirane 10.000 hektarjev naj-boljše in najrodovltnejše zemlje s svojo umazano ilovnato vodo in jo spreminjale v prod in močvirje.
Pod nami, med Bclgradom in Zagrebom, poteka slabo oskrbovana, neravna, zaprašena vozna cesta, skoraj nevozna za avtomobile — neprostovoljen, toda pomenljiv simbol za slabo zvezo, ki je obstajala med obema mestoma.
»Ali veste, kaj sedaj berem?« me je prekinil Cvetkovičev glas. In ne da bi odfOvorU nasprotno vpratenje, jm aadaij«val;
»To 80 zapiski o včerajšnji, v loži prostozidarjev IzvrSeni preiskavi«.
Ni ml bilo znano, da se je prejšnje dni vršila ta preiskava. Zato me je tudi zelo zanimalo, kaj je stalo v zapiskih, ki jih je bil PrlnCić izročil ministrskemu predsedniku. Cvetkovlč se je bil zopet poglobil v papirje. Nisem ga hotel motiti, čeravno sem 4e nestrpno čakal, da bi zvedel kaj natančnejšega.
Opazoval sem slavonske gozde, ki smo jih preleteli, z njihovim velikanskim, v Evropi redkim Številom hrastov. Na neki jasi dve visoki leseni konstrukciji, vrtalna stolpa za kameno olje, Zaičasno poskusi. Vendar je bilo po dvajsetih letih prvikrat, da so v resnici vrtali resno z namenom, da bi kaj našli. Tudi preje «0 že enkrat vrtali za poskus. Toda vsa-klkrat, kadar so bila dela v zagonu, kadar je bilo upanje, da bodo prišli do dragocene tekočine, BO se zlomila vrtalna orodja, so nastale druge ovire, na stotine nezgod. Velike družbe kamenega olja so držale svojo roko tudi nad Jugoslavijo. Niso dovolile, da bi se naSlo kameno olje tudi v tej balkanski državi.
Cvetkovlč se je bil zopet obrnil do mene:
»To je neverjetno. Zdaj šele ml je jasno, zakaj ml je bil Mlhaldžlč tako močno priporočal nekega popolnoma neznanega človeka za izredno važno službeno meato«.
Očitno je Imel Cvetkovlč seznam prostozidarjev pred seboj. In v njem nAšel ime Mihal-džlča In dotlčnega neznanca.
»Marsikatere stvari in mnoge nerazumljive zveze se dajo pojasniti, če človek dobi vpogled v sezname prostozidarjev. Samo da je zelo težko dobiti avtentične sezname«, sem pripomnil.
Cvetkovlč je bral naprej. Usedel sem se na stol poleg njega, da bi razpredel naprej pogovor, ki je sedaj postajal zanimiv. Naenkrat je X roko ucjarll po pa-plrju:
»Pa to je vendar popolnoma neverjetno! In ta moi je bil Izjavil pod častno besedo, da ni noboa brat lože!«
Mki boji pri Umn in Kiieiu
Brezuspešni sovjetski napadi na mostišča ob spod. Unjepru - Silni bo]l v Italiji

SODOBNE


- л



» v jutranjem svitu«
PK.-Zeichnung': ff-Kriegsberichter Keerend, Waffen If M.)



i

Plavajoči
(ljudski
Volkswagen avtomobil)
se obnese povsod enako dobro na kopnem kakor v vodi. Kadar kolesa nimajo nobenih tal pod sabo, porinejo vijak V vodo in ljudski avtomobil se pelje naprej kot foln.
(PK.-Aufn.: Kriegsber. Brork, PBZ., M.)
Zašli Aan je posadke o ki o ^ j at a PreiiveCo posadko odstreijenega sovjetskeg* oklopnjaka takoj zaslišujejo, da bi iz njihovih izpovedb lahko sklepali, kaj namerava sovjetsko vodstvo.
(PK.-Aufn.: Jf-Kriegsber. Tschackcl, Sch., M.)
Zgoraj na levi: Ali je bila odvržena bomba merjena 1 Nekje v Nemčiji je padel na tla tako KvanI vmemirjevalni balon in Ne zapletel v nek plot. Balon je treba previdno spraviti, kajti pod njim sta pritrjeni dve pločevinasti iMisodi, od katerih je ena določena za urejevanje \i3ine, druga pa (v sliki na desni), "vsebuje v tankih nireiah viseče vilgalne steklenice, ki so napolnjene r. razstopino l>en<^olu in kavčuka s pridodatkom fosforja in ki so vnamejo pri najmanjšem pretresu.
(PK.-Aufn.: Kriegsber. L6chterfeld, PBZ., M.i Pod tem: Novo tovorno jadralno letalo zračnega orožja. Go 242 na prevoznem poletu proti vzhodni fronti. (PK.-Aufn.: Kriegsber. Wanderer PBZ., M.) Tukaj na levi strani: Izvidniki za bližino — tovariši pehote.
(PK.-Aufn.: Kriegsber. Pincornelly Atl., M.) Na desni: Reichsmarschall pri odredih nočnih lovcev. Reichsmarschall Goring sprejme poročilo vodnlitov letal. (PKNAufn.: Krlegber. Eitel Lange, HH., M.)
■ Ж

I
Gruča
.(PK.-Zeichnuag; W-Kriej:sberichter Palmowskl, Waffen fl, Z.)
Sovjetski ujetniki lx teikib bojev na južnem delu vth idne fronto. PK.-Aufii.: Kriegsber. Bauer-AItvater, HH.,
Kieb Krainliurg
Kralnburg. (Predhodno naznanilo KDP.) Dne 17. novembra bodo v Kralnburgu Bopet gostovali Nerotherjl. Uspeh, ki so ga Ime-^ o veliki noćl, je bil tako velik, da se NSG Kraft durch j^reude nI plaSila nobenega tru-da bi Jih zopet angažirala v Kralnburgu.
Naiciae (Postavitev občinskih sosvetov.) Pred kratkim se je v tukajšnjem poslopju ljudske Sole pod vodstvom Ortsgrup-■Penlelterja Schescharka prvikrat vršila slovesna postavitev In zaobljuba treh občinskih sosvetov. Postavljen je bil po en sosvet za obrtništvo, za kmetstvo In za delavstvo, ki so jini bill izročeni dekreti o postavitvi. Občinski Komisar je imel nagovor o pomenu sosvetov.
ttBls Radmanntdorf
Radmannsdorf. (Apel uslužbencev.) Pred več tedni so bile L#andratu radmanns-dorfskega Krelaa Pg. dru. Htnterregerju poverjene nove naloge. Zaradi tega se je pred kratkim vršil v Landratsamtu apel uslužbencev, pri katerem se je odhajajoči načelnik urada po-■lovil od svojega ualužbenstva In pri tem izrazil upanje, da se bo tudi za časa njegove odsotnosti uradovanje vršilo še nadalje tako brezhibno, ko doslej. Nato je Izročil za dobo Bvoje odsotnosti vodstvo urada svojemu na-»nestnlku Regierungsratu Pg. dru. Marchartu. Ta je ob zaključku apela v imenu uslužbenstva fcagotovll, da bo tudi v bodoče vsak posameznik pravi mož na svojem mestu.
Naši volabi pozdravljajo domovino
Jz Zapada pošiljajo najlepše pozdrave mate-fam, očetom, bratom, sestram, fantom in de-kletam sledeči: Resch Josef, Moschnach; Kna-fel Alois, Rosmann Ciril, Grllz Vinko in Se-fojnlk Franz Iz Bresiach; Kllnar Alois Ro-deln; Mulel Franz, Velben; Pangerz P^ranz. Tschernlutsch; Vester, BpotnjI Otok; FUredar Anton In Hafnar Johann, DOrfeln; Cegnar Johann, Safnltz; Koprivnlkar Anton, Ostresch Gtamlslau In Ostresch Valentin, Littal; Stru-kel Anton, Kresnltz;' Tamsche Alois in Tam-Bche Johann,. Palowltach; Luschan Johann, Brun Stanislaus In Kapus Method, ABllng; Oronar Math&us, Kauher; Schlrcel Johann, Stange; Smolej Josef, Kronau; Hladnlk Rok, (Neumarktl.
Božični zavojčki za fronto
Da se zagotovi pravočasni prihod božičnih Zavojčkov pri naših vojakih na fronti, so vel pripadniki oborožene sile tn vse pri oboroženi Bili službujoče osebe, katerih enota Ima številko vojne pošte, že v oktobru prejeli dopu-etltvene znamkice za zavojčke, ki jim prlstoje la november In december.
Najkasneje do 80. novembra 1943. leta morajo biti vsi božični zavojčki predani državni pošti. Frankiratl Je troba zavojčke v teži do enega kilograma, priložlvSl dopustltveno znam-klco, s poštno znamko 20 Rpf. Za pošiljke v teži do dveh kilogramov je treba dveh dopustlt-nih ziiSmk in ene znamke za 40 Rpf.
N8D.Af in njeni deli ali oblastva, tvrdke ki hočejo poslati božične zavojčke svojim tovarišem na fronti, morajo od teh ali od njihovih. rodbin v domovini zahtevati dopustit-Vene znamke, ali pa Izročiti svoje darove rodbinam, da jih pošljejo skupaj s svojimi božičnimi pošiljkami. Vojaki na fronti, ki nimajo svojcev, 80 dobili navodilo, naj pošljejo svoje dopustltvene znamklce pristojnemu Ortsgrup-Penleiterju, da se .bodo tudi nanje spomnili o božiču.
Pisemski promet в fronto v tej dobi ne bo prekinjen. Brez omejitve so še nadalje dopuščene ■ pisemske pošiljke v nedeljivih listinah do 100 g ter časopisi In pošiljke časnikov pod opasico do, 100 g teže. Nssprotno pa bodo prejemali od 10. novembra 1943. do 30. januarja
Vojno poklicno lekmovanie nemške mladine
Stopnje za prosilce: nadpovprečen, povprečen, podpovprečen
^ronnpunkt dei ^agcA
V žarišču dneva
v zvezi a v ponedeljek v Berlinu eveCano otvorjenlm prvim vojnim poklicnim tekmovanjem nemšk# mladine ee bodo v obratih tekom novembra nabirali mladostniki mo&ke-gB. in ženskega spola rojstnega letnika 1926 In mlajših za prostovoljno udeležbo. Gre za velik cilj: Povečanje storitev za vojno proizvodnjo. In dobro se ujema, da je združeno obenem z dosego tega cilja zanimanje posameznega mladostnika In njegovih staršev, ne samo v stremljenju po največjem ' sodelovanju za zmago, temveč v osebnem področju. Kajti vojno poklicno tekmovanje je odločilno sredstvo za to da se izberejo iz tvorne mladine brez ozira na poreklo in dosedanjo izobrazbo po načrtu tisti, ki so sposobni za vodilne naloge v delovnem življenju. Možnosti DAF, Relchsjugendfilhrunge, ReichsnShrstan-da In obrtnega gospodarstva jamčijo, da se v petem vojnem letu naSi mladini na tej splošni in široki podlagi zopet odprta poklicna pot navzgor ne izjalovi radi gmotnih ali siceršnjih težkoč, ki so izven lastne osebe. Z nudenjem svojih ugodnih prilik pa služi vojno poklicno tekmovanje, ki ga priredi urad DAF za poklicno t^movanje in pospeševanje nadarjenih, važnim vzgojnim nalogam: povečanju volje do dela, zboljšanju znanja In privedbi do neoporečnega delovnega zadržanja. Brez Izjeme se lahko udeleže celokupna nemška tvorna mladina Iz Relcha, vajenci, pri učenci, volonterji In neizučenl Iz kakih 800 poklicev tekmovanja za povečano in zboljšano delovanje. Naloge ee raztezajo na preskušnjo praktičnega tn teoretičnega znanja kot tudi na dognanje osnove evetovnonazomega znanja. Izvedba tekmovanja Je nameravMa tako, da radi tega ne trpi proizvodnja. Radi tega se bo postopalo zelo elastično in — tudi iz siceršnjih vojnih razlo-
7« sodne dvorem«
gov bodo zelo decentralizirana krajevna pokrajinska tn državna tekmov^Ja.
P^ktlčnJ izpit se bo vrSli pri večjih In srednjih podjetjih po državnih okvirnih smernicah, naslanjajoč se na poklicne slike, in bo rok določen v obratu samem. Isto velja za ugotovitev zmagovalcev. Ne bodo se torej dognale več krajevne in okrajne nagrade, am pak naprade obrata, kar bo hltratl pomembn; vzpodbuda za Izobraževalce v obratu. Pri ma lih In najmanjših obratih v trgovini In roko delstvu bodo poskuSali doseči rešitev preko teh obratov.
Teoretska poklicna. skuSnJa je za vse poklice T državi ustanovljena enotno. RazClenja «e na v poklic spadajoča vpraSanja, strokovno računanje In strokovne sestavke tn se naj Cim obširnejše vrši ob sobotah In nedeljah. Svetovno nazorni del tekmovanja bo v državi Izveden enotno v okviru službe HJ. Stopnje glede težkoče stavljenih nalog se bodo ravnale po starostnih skupinah. Da se varuje objektivnost, bo ргееЉибпја — tudi v lastnem obratu — načelno Izvršena po odboru trojice. Skupna ocena se vrši v treh preprostih formulah; nadpovprečen, povprečen in podpovprečen. Lahko računamo s tem da bo v tekmovanju Gaua Izmed prlllčno dveh milijonov udeležencev Izbranih okroglo 50.000 do 60.000 nadpovprečnih. Da se ugotovijo pri tem slučajne ocene, se bo vršila med temi »nadpovprečnimi« še nadaljnja Izbira, v kateri bo ustanovljeno v kolikor so v resnici dani Se pogoji za nadaljnje ukrepe pospešitve. Zmagovalci v Gauu in Rei« chu bodo združeni zaradi individualne določitve njihove nadaljnje Izobrazbe. Glede povprečnih In podpovprečnih je stvar zamišljena tsJco, da bodo v tesni zvezi z DAF-Lelstimgs-ertUchUgungswerkom Se obiskovali tečaje, da se odpravijo vrzeli in zboljSajo storiti«.
Praiične kazni za narodne škodlfivce
Strafkanuner fUr die besetzter Gebiete K&mtens und Kralns je, kakor smo ' ■ obširno poročali, izrekla težke kazni za narodne škodljivce in saboterje vojnega gospodarstva. Tako je bila med drugim proti posestniku žage In mlina Petru Popowitachu izrečena In tudi ie Izvršena smrtna kazen.
K tem poročilom objavljamo danes še sledeče obsodbe:
Franz Schober, trgovec v Prlstau šL 17, rojen 14. 1. 1912. v Sebienie, Krels Kraln-burg, je bil kot narodni škodljivec zaradi neopravičenega nakupa 12.000 točk iz nakaailc za oblačila (Kleiderkartenpunkte) in njih prodaje Popowitachu ter radi neopravičene prodaje 160 m sukna k prejemu neopravičenim In proti pretiranim cenam obsojen na deset let ječe in,.10.000 RM denarne kazni, ako se ta ne da iztirjatl, pa na nadaljnji dve leti ječe.
Viktor Debelak, zasebni nameščenec v Laak, BrUckengasse 9., rojen 4. 4. 1897. v Laaku, je bil obsojen na Sest mesecev
1944. 1. zasebne vojne pošiljke v 100 g teže, tudi pošiljke v zavojčkih, na pripadnike oborožene sile, ki imajo številko vojne poŠte le z dopustltveno znamko za odpremo z vojno pošto.
Od 1. decembra do 25. decembra 1943. leta uradi in uradna mesta državne pošte sploh ne bodo sprejemala zasebnih vojnih zavojčkov In pošiljk v zavojčkih.
Ta ureditev ne velja za vojaška mesta, poslovne pošiljke v prometu »Durch deutsche Feldpost« in časnlške pošiljke založnikov.
zapora in 1.000 RM denarne kazni, oziroma v primeru neizterljivo«!ti na nadaljnja dva meseca zapora, ker je tajno zaklal eno svinjo v približni teži 120 kg.
Franz Debelak, rojen 21. 7. 1001. T Хлаки, lastnik mlina v Laaku, BahnhofstraBa 9, je bil obsojen, ker je prodal 6.000 kg pSe-nlCne moke po pretiranih cenah Popowitachu, ki nI bil opravičen do prejema, nadalje 1000 kg рбец1£пе moke Antonu Deislngerju, ki tudi nI bil opravičen do nakupovanja, In zato ker je ponaredil z napačnimi vpisi sezname, ki ' jih je moral redno predložiti Wirtschaftsamtu v Kralnburgu, na osem let ječe in 10.000 RM denarne kazni, ako se ta ne da iztirjatl, pa na nadaljnji dve leti ječe.
Franz Rabi t s ch, rojen 22. 2. 1919. V St. Georgen bel Kralnburg, trgovski pomočnik, stanujoč v St. Georgnu 117. pri Kralnburgu, je bil obaojen oa eno leto ječe In 5.000 RM denarne kazni, oziroma v primeru neizterljivosti na в mesecev zapora, ker je, ne da bi bli y to upravičen, po pretiramlh cenah kupil od Popovitscha 1000 kg pšenične moke.
Johanna Podjaworschek, rojena Đ. 10. 1918. v Staneachitz, Krels Kralnburg, žena trgovca v Kralnburgu, Seelandstrafle 10, je bila obsojena na oaem mesecev zapora in 1.000 RM denarne kazni, oziroma v primeru neizterljivosti na nadaljnje fitlri mesece zapora, ker je od Petra Popowitecha kupila 3.000 nakaznic za oblačila.
Johanna Saletel, rojena 5. 8. 1887 v Tattendorf bel Laak, zasebnlca v St. Velt a. d. Sawe St. 90. je bila kaznovana z osemmesečnim zaporom In denarno kazni-
Sterbegeld beim lode ISnbonifeiier
MrtvaSčIna po smrti vpoldtcaJilli
In elner Tarlfordnung war bestimmt. dafi die unterhaltsberechtlgtcn Hinterbliebenen eines Ge« folgschaftsmitglledes Anspruch auf Gehaltswel» tcrzahlung fUr zwel Monate nach dem TodesfalI haben. Diese zwelmonatige Gehaltsweiterzahlung 1st nach elner neuen grundsatzlichen Entschei«
dung des Reichsarbeitsgerlchtes auch den Hinterbliebenen eines wahrend der Elnberufung zuf Wehrmacht verstorbenen Gefolgschaftsmitgliedet zu gewShren. Mit der Elnberufung zur Wehr« micht wird da» Arbeltsverhaitnis nidht geloet. e# besteht bis zum Tode des Gefoigschaftsmitglle« des fort Darauf, ob unmittelbar vor dessen Ipd« ' ' Gehalt gezahit worden 1st, komnit es nidit an. Im entsdiiedenen Falle kam lediglich in Betracht, daS die Hinterbliebenen schon nach dem Wehr- . machtversorgungsgcsetz fUr mehrere Monate eia • Sterbegeld zur Slcherung der Obergangszelt er» hielteh. Das Reiđisarbeitsgeflcht billigte o^hcr nur einen Teil des tariflichen Sterbegeldes zu. so dae die Hinterbliebenen zuiammcn mit d«ra Wehrmacht-Sterbegeld so viel erbtalten wie vor ' dem Tode Ihres Ernahrers, dem airoer der Kriegsbesoldung noch e!ne Bctriebsl>eihilfe ge-zaWt worden war.
Aasnutznng der GUterwagen
Izrabljen je tovornih voz	;
Zur Bewaltigung der cthohten Iransportaufga* ben im Herbetverkchr hat das Reichsverkehrs-ministerium mit sofortiger Wlrkung wieder vor-ilbergehend eine zusatzlicHe Beladling der GUterwagen zugelassen, Es diirfen um 1 Tonne tibef die angeschriebene Tragfahigkeit hinaus beladea werden al le Reichsbahngiiterwagen sowie fran« zosische und belgische GUterwagen mit Aus« nahme einzelner Spezialgattungen, Nabere Ein-zelheiten hierfttr sind bel den Giiterabfertigun« gen zu erfahren. Die zusatzliche Beladui^ ist ^ zugelassen im Inlandsverkehr (d. h. im GreG* > deutschen Reich, Generalgouvernement. ElsaB-Lothringen und Luxemburg) und im Verkehr mit den besetzten Ostgebieten. Ober die lueitzliche Beladung von GUterwagen im Verkehr mit dem Ausland erteilen die GUterabfertigungen nabere Auskunft.
j o l.OOO RM, oziroma v primeru neizterljivosti M nadaljnje 4 mesece zapora, ker je kupila od Pc^owitscha 2.000 točk nakaznic za oblačila.
Anton Delslnger, rojen 27. 10. 1906. v Laaku. trgovec v Laaku, Hauptplatz (t. 19, je bil zaradi tega, ker je brez opravičbe do prejema ddblval v letih 1942/43 od Franza Debelaka 1.000 kg moke In zdroba, kaenovan # • 6 mesečnim zaporom In 2.000 RM de-narne kazni, oziroma v primeru neizter« ' Ijlvosti z nadaljnjim Šestmesečnim zaporom.
Franz Jasbetz, rojen 23. 1. 1916 v Se- '• benie, trgovec v Sebenle, občina Hlg. Kreuz, je bil kaznovan z enomesečnim z a p o- . ; r o m, ker je brez pravice do prejema kupil - ^ 80 kg pšenične moke od Petra PopowitsCha. _
Andreas Gradlschar, rojen 1. 11. 1899. v Hlg. Kreuz, čevljarski mojst«- v Hljr. ■ Kreuz št. 29, je bil obsojen na tri tedn« ' zapora, ker si je dal po Popowitechu brei . mlinske karte zmleti leo kg pšenice In 40 kg , brez pravice do prejema zamenjal za 200 dm^ usnja.
JVtafe	novice
Borza Je na poročilo o moskovskem dogovoru reagirala v dvojni smeri, piše >New« , Chronicle*. Vsi tako zvanl vojni papirji, zlasti glede rudnAov železa in Jekla, so pokazali padajočo tendenco.
De. F. J. Lobaa
ATUschneidenl AnfbewahTcnl
n)aitSLdfi melkadiSbah und
225 STUNDE Theater Baal, der — dvorana Biihne, die — oder, gledališče Drehhiihne, die — vrtljivi oder Loge, die — loža Parkett, das — parket -Parterre, das — parter Orchester, daa — orkester Galerie, die — galerija Souffleurkasten, der — omara za šepetalca Vorhang, der — zastor^ zagrinjalo der eiseme Vorhang — železni zastor Schauspieler, der — gledališki igralec Tenor, der — tenor Sanger, der — pevec Kulise, die — kulisa, premična stena BUhnenbild, das — gledališka, odrska slika slika
Tagesikaase, die — dnevna blagajna Abendkasse, die — večerna blagajna die Eintrittskarte losen — kupiti vstopnico Probe, die — skušnja der Vorhang geht auf — zastor se dvigne der Vorhang fallt (geht herunter) — zastor pade Tlirsteher, der — vratar Platzanweiser, der — nakazovalec mest, sedežev
Opemgucker, der — (gledališko) kukalo TheaterstUck, das — gledališka Igra 6ch»uagie], daa —> igrokaz^ dfama
Lustspiel, das — vesela igra Trauerapiel, das —■ žalna igra Singspiel, das — igra s petjem Oper, die — opera Operette, die — opereta Revue, die — revija, pregled Ausstattungestiick, das — krasno opremljena igra
eine Rolle spielen — igrati vlogo, imeti pomen, biti velikega pomena etwas darstellen — nekaj predstavljati Darsteller, der — predstavljavec, igralec Statist, der — statist ins Theater gehen — iti v gledališče Beifall klatschen — ploskati
Wichtige WSrter in gebr&nchlicben Satzverbindungen
1. Was gibt es Neues?
• 2. Der neue Betriebsleiter hat einlge Neuerungen eingefiihrt
3.	Neugebackenes Brot ist nicht gesxmd.
4.	Nach dem Bade fiihle ich mich wie neugeboren.
6. Er hat mich aus bloBer Neugierde ge-fragt.
6.	Seien Sie doch nicht so neugierig.
7.	Auf der Ausstellung wurden die letz-ten Neuhelten in Maschinen gezeigt.
8.	Ein ilblicher Neujahrswunsch ist: Profit Neujahri
9. Wann haben Sie dies erfahren? — Neolich.
10.	Ich bitte Sie, mit mir Geduld zu haben, ich bin noch ein Neuling.
11.	Staaten, die nicht Krieg fUhren, heiBen Neatrale.
12.	Der Onkel ging mit seiner Nichte ins Theater.
13.	Sie konnen gegen das Urteil die NichtigkcitsbcHchwerde einbringen.
14 Seine stolzen Plane wurden leider zu« nichte.
15. Wo n% ist, da hat der Ka'ser sein Recht verloren.
W6rter
neu — nov
Neuerung (,w) — novotarija
neugebacken — novopečen
neugeboren — novorojen, prerojen
neugierig — radoveden
Neuheit (w) — novost
Naujahrswunsch (m) — novoletno voščilo
neulich — nedavno, ondan
Neuling (m) — novinec, začetnik
neutral — nevtralen
Nichte (w) — nečakinja
Bedewendungen
aus bloBer Neugierde — iz same radovednosti
die Nicht igkeitabeschwerde einbringen
vložiti ničnostno pritožbo vmichte wetdem —, razbiti ee,
£lo svetu
Vedno znova skuSa zveza BDM razveseliti ranjene vojake v lazaretlh. Deklet* Iz Geb» , weilerja (.v Weetmarkl) so te dni podarila ' kuhinjam lazaretov devetdeset kuncev, ki so ■ jih sama vzredila. Kože so potem dali,na raz. ; polaigt) oboroženi sili za napravo zlmakfh oblačil.
Kmečka zakonska dwjica v Hanterode pri Sangerhauanu Je bila za časa del na polju pu-etila dojenčka samega v stanovanju. Ko se je . tričetrt leta stari otrok vzpel v кови, je zgubil-ravnotežje In padel v nek prazen čeber. Tam . se je zadušil in so ga našli starši mrtvega, ko so se vmlll s polja.
Relchsgau K&mten Je z otrod najbogatejši nemški Gau, za kar ee ima zahvaliti ne nazadnje okolnostl, da je ohranil svoj kmečki značaj. Vsega skupaj je bilo v K&mtnu podeljenih nad 31.000 MUtterkreuzev (kriiev za matere), od teh več ko deset tisoč zlatih za nat-tere z osmimi In več otroci. Ravno kmetstvo gorjancev je odločilno udeleženo pri tem blagoslovu otrok. Matere z otroci bogatih rodblq kmetov gorjancev so bile poeebno pogosto ođ» llkovane z zlatim križem za matere. V občini Kostenberg n. pr. je rodilo 49 mater, ki J* prejelo odlikovanje Ehrenkreuz, 479 otrok, т občim Stock enboi 25 mater 236 otrok, v občini ABllng 46 mater в62 otrok.
Da doživi, prababica rojstvo zdravega pm* vnuka, ni posebno redko. Bolj redko je, č# živi še obenem pet rodov. Nek nizozemski llat je prinesel te dni sliko stare zapadnofrlzljske rodbine, na kateri se vidi prababica, ki obhaja svoj 92. rojstni dan v krogu svojih hčera, vnum kinj, pravnuklnj in prapravnukinj. Slavijenk* ima 11 poročenih otrok, ki imajo samo M otrok, od katerih potomci štejejo lepo StevUo 137 članov.
Metro Maecagnl, komponist opere »Cavalla-rla rustlcana< in drugih oper je zaprosil pri papežu, kot poroča >Italla« za dovoljenje, da-se shranijo rokopisi njegovih del v vatlkta« skem mestu. Papež je v to privolil. PoSlljk* Џ doflceU a# X Uyoxsoi
Kinder-AnzUge, Knaben-AnzUge, Bursdien-Anztige sowie Knaben- und Bursdien-WintermSntel bel
"PUH
Mta^cnturt, !Hramer^asse & (Ruf 1127
ЊМ&Лш
' Kohl**, Koki- unci BaumalarialiengrofsKencJ*! ' Krelnbur0 • BOroi Adolf-HitUr-Plel} 15, T#l. 193 Lagan Savavor*tadt und Valdasarstr. 1 2
SENF
Pabrik C. Wenger, Klagenfuri
Lesel den .harawanken Bole"!
KREISSPARKASSE KRAIIVBLRG
in Krainhur#
Odobrena devizna banka
z glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in St. Vcit/Sawe
Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkaese fiir die Ost m ark Zirokonti: Reichsbankuebensteile Krainbur^ Nr. 4041/3720 - Giro-zentraie der Ostmarkischen Sparkassen, VVien Nr. 10/720 - Karntne-risdbe Sparkasse Kiagcnfurt - Postsparkassenkonto Wieu Nr. 62.283
Telefon 149
Usek (iudi M iMtetevfimeti!
^ldli OHIftS 10 mere, lakol doseže vse.hi se zanimale 11 Vaše ponndbe ali prošnje. Oglaša|le v Karawanken Bole! Splača se!
Oglat* tpr*j*ma(e do pon*d*lik* in sr*d*i NS.~Cauv*rl«g Karnfen, Klagenfurt, Biimardcring 13 in NS,"Gauv*rleg Karnfen, Zw*igv*rlag Krainburg, V*Id*ieritr. 6
Zahvala
Vrnem lorodoikom, prijateljem In znancem, ki eo naio ljubljeno ženo, mamo, »taro mamo. gwtpo
Joiianno Molsclinik
pokropill in apremlll k zadnjemu počitku, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo amo dolfenl goep. župniku, kakor tudi darovalcem cvetja in vencev.
Babena, 4, novembra 1943.
žalujoč« družine: Motaohnlk, Lukans, S«pltech.
Hauf^auh
H€RBST
Hiagenfuti
Kinderbetten
ЊоИ afiosi
Zenltve
Sluzbt) dobi
KAFFEE
тш
Fabrtk C. Wenget, Klagenfuri
Sprejmem takoj vajenca poitcnih staricv — za orodno kovaitvo. Hrana in stanovanje v liiii. Jo-hann Pokom, Schmied, Laak — Unt. Stadt; 7. Oberkrain.
13J1-I
Blaitainc,
/arne preo ognjem in vlo mom Omare ra ipise In l(n|lge
BANS WERNI6.
Klagenturt HeydrlrfittraBe 3?
jSluikinja, vaie-na iivine — ja-<mostojna dobi j dobro mesto. Ponudbe n» K |В. Krainburg I	iiSi-i
■Лпе HaUoUihTiffz ■cuickde'iciunklen/lnehle-' KPtfidan ^cklaCjtn ила, (мсМеЛ. vt^dajuuuh,djuxch
Brivski vajenec se tako} sprejme. Friseursi-lon Sdinideritsdi, Krainburg, Adolf Hitler Platz j.
1)21-1
Službe Išče
Gradbeni polir prost in samosto' jen, želi preme-niti službeno mesto. Sprejme tudi službo skladiščni' ka, zastopnika ali čuvaja. Cen j. ponudbe na K. B Krainburg pod „Oberkrainer".
Kupim
Mladenič, 26 let star, vesele ni-rave, pameten, z dobro službo, v
ljubezni globoko'bra sem n* pOti
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Traninger, Holz groShandel, fCla-genfurt, Volker-markter StraBe, Bahniibersetzung.
1O83-7
Menjam
Ternoweti * Tizen št. 5, ker jo zguba zelo težko zadene.
_$6)9 »
Dne i. novem-
razočaran, želi spoznati gospo dićno od zO do 26 let, pametno, reprosto in do-rega, hrepene-čega srca, in ki bi znala tolažiti
moje trpeče, in hrepeneče srce. Zenite v z do brim dekletom
sigurna. Prav resne ponudbe s sliko, ki se po želji vrne, je
čez polje proti Minnsburgu ali od Mannsburga
do Tersein-« zgubila legitimacijo, robec in i RM, najditelja prosim, da odda najdene predmete lastniku legitimacije. Primerna nagrada!
11
Razno
poslati na K. B. Goipoda, ki je Klagenturt pod pomotoma ali na-
5t. 5611-21.
Mladega voznega vola zamenjam za brejo mlajšo kravo ali za kravo t teletom. Naslov pri K.
B. Krainburg pod :311-i;.
Več samic, zajk, belgijski orjak, zamenjam za krmo eventuelno jih nekaj tudi prodam. Vinzenz Bar, Krainburg, Habichtgasse 9.
I34S-M
Prodam
iEin gutes
HexenjchuB,
Mu*kelrh«uma GliederreiOen
V1W, 1st
(• Ape;h#k#e tv IM ).I9 trhAlillcli
Kravo po drugem teletu — lepo — prodam. Gerk-гцжпп Johann, Unt. Fernig: 36, P. Zirkiidi.
1)43-6
Dam žensko novo žalno obleko za gramofon kovčcgom. Naslov pri K. B, Krainburg pod 1342-1;
Gramofon — la Ionski prodam ploičami vred za RM 160.— Na slov pri K. B Krainburg pod 13)9-6
Deklico, zdravo, siroto, brez staršev, od 8 do 12 let, vzamem za svojo. Dopisi pod „Oberkrain" klojti, ki ima Itev. ;б6о-23 na lastno hišo, moV- K. B. Klagenfurt.
Dopisi
Pliiast damski, dobro ohranjen — plalč prodam za RM I JO.— j Naslov pri K. B Krainburg pod
i)j«-«
Jano!!
Tvoje pismo prejela, slika u-gaja, upam, da kmalu sporočiš pr«vi naslov al se oglasil osebno. Ma-Je 77.
1197-1O
GuteAnlage
Hirer Erfpamm'e
vrrliinocnSicdoikoflen-loIfiiAnldOf-Rafacbcr ubcrftnicriifgOnlngies
ВлиГрлггп und dasVtrmft
fOcnslparmbadrrBrOetm K uiidillcflmBaufpattairr
f-h indaiDonau-Alpaigauoi
MUMEMROT
'Prodam mize od !RM lO, klop od RM lO, vrata od RM jO in okna od RM lO naprej. Gojak Irene, ABling, Adolf HiclerstraŠe 52.
i)i8-6
Dobro veliko kitaro prodam za 9O RM ali jo
zamenjam za električni likal-nik. Sprejmem tudi frizerskega i vajenca. Pogod-|ba po dogovoru. iOsoinik Stefan, Friseur, St. Ge orgen ii. 1	1)17-6
Iikrenega to vari Jtva si ielim mlado, plemenito
inteligentinjo. Dopise na K. B. Krainburg pod „Dalibor .
i jjo-io
Želim znanj«
resnega s samo revnim in preprostim dekletom Dopise na K. B Krainburg pod „Janko". 1328-it)
menoma v soboto popoldne 30. oktobra vzel kovčeg v vlaku od Afilinga do Krainburga pro-
30 letni samec,
marljiv, polten, I
želi spoznati kmetsko dekle :
od 2J do 30 letlilm, da ga 'od-ali vdovo brezjda v Krainburgu otrok v svrhoj na kolodvoru poznejše ženitve.!(Fundamt). V n»-Cenj. ponudbe sprotnem prime-na K. B. Krain- ru ga prijavim burg pod „Edel- policiji, ker ga
_'33^'i'ibivši navzoč: vsi
29 Jetni žand. poznamo.___y
radnik, Spodnje-štajerc, želi znanja z gospodično, čedne zunanjosti in neoma-deževane prete-
da gostilno ali trgovino v svr-ho takojšnje ali poznejše ženitve. Slika, ki se dis kretno vrne zaželena. Dopise na K. B. Krain burg pod štev. :з07-21.
5<6o-2}
Rokodelci! Pustite voditi svoje knjigovodstvo izkušenim in priznanim strokovnjakom. To se splača že-zaradi davkov. Naročniki za e-
nostavno in [praktično knji-V nedeljo dne'P^°<'«'0 C'«"" 31. 10. sem v '".	P?
Ober Dupladi iz-"''°"" "šcitena)
i7niihijpno
gubil listnico z večjo vsoto denarja, tobačno karto (bratovo)
in neke dobav nice. Osebi, ki )e K)utr«| n«Ma
denar — in mi Mlih od Wart
se ie sprejemajo. Pišite takoj lu št.	na
K. B. Klagenfurt. V torek, dne %. XI. je bil ^ na
ga vrne, dam nepričakovano visoko nagrado. Oddati pri K. B. Krainburg pod I327r2I-I}0
Gospodična, dvignite pismo
pod „Lastni dom,, pri K. B. Krainburg.
1331-20
Dne 2. novembra je bila pred trgovino Hlebš v Krainburgu i gubljena rjava rokavica. Proti dobri nagradi oddati pri Foto Jug Krainburg.
1340-22
do Ob. Feiditin-ga najden zlat poročni prstan. Dobi se pri Katarini Pokom, Mitter Feiditing
1313-15
V vlaku št. 812 od
Harmonike popravljam in u-glaSam, bodisi nove ali stare —
eventuelno tudi stalno kupujem. — Josef Ambrosdi, Laho-
witsch 3(, p. Komenda, Ober-
Sdiwarzcn-jli'^"-__'3'4-i3
dorfa do Littai V vlaku najde-ie bil 2^. lo na ženska ročna pozabi jen I torbic: (usnjena)
z	T r 11943. pozaoijen toroica (usn|ena)
Z osamljeno m I	površnik, jz razno vsebino
nerečno si	Najditelj naj ga in majhno goto-
deht. usodo Do-L,3ti y;;qki na-'vino denarja le pise na K. °']gradi odda pri proti najdenini n'"j "''^,o^n|P""ka A, Be-ldobi pri K. B. Usoda 13 9 jtriebswerk. AU-lKrainburg pod 5658-22j„Kosmatsch" it.
Pabrik C. Wenget. Klagenfurt
Au* alt wird new I
Alt« ZOmdk#fi#n nichi т«ћг werf#n. wndern tommdn t Betdi •rn«u«ri *l#i In	musturgul*
Hg#n lnstenđt«ttungiw«rli •/•rdcn olljdhrUdt Milllontn gtbroucMer Zundk«ri»n »o fodello« oufgaor*
dofi «t« wi«d«r veli fohig find G«»chul1« fod^kroff# und vorbildlrdi« Aniogem burgen, wi# b«i etien #0#* Erf#ugni*&#n, fOr QuoiltdHorbeit. - Do rum, оИ« i Zumdk#rzen lammtln und oblle##m b#im Bo$đi-OI«nit-
Thomas Bohrer
Klagenfurt
Vili« Siraljr Nr. 29-31
Sfhiitit die Pllanzen gcgen Sdifidlinfcc!
FUr den Obet- und Oartenbau; Selinon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 ks 2б kg 2.— kg Solbar, A Tetrabar und Karnlol zu 1 kg 1.10
5 kg 6.40
Neo-Dendrin und Mlxdrln zum Tagesprels.
Brassicol gegcn SalatfAule und	1 kg 2.38 kg
Brassisan gegen Kohlhernle	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowle Baumteer, Baumwachs, Raupcnleim, Cortllan und alle anderen elnschl&gtgen Artikel. Fordern Sle von ur-Prelsllsten!
1. KMrnt. Drogprie »Zum nchwarzen Hund« H. PLAHNA u. M. WOIjF Ahtellung Pflanzrnsrhutr. Klagenfurt — Ralnrrhof
ling^___
Na cesti medl"34'i3
Mednom in Zwi-|Sttrej4i vdovec, 5chenwassern je brez otrok ilče
kolesarka zgubila rjavo, dobro ohranjeno žensko jopico. Poštenega najditelja lepo prosi, d« jopico proti dobri nagradi odda pri gospej Kristini
vdovo ali ločenko brez otrok, staro do 45 let, za gospodinjstvo. Dopise na K. B. Krainburg pod „Skupno gospodinjstvo".
1341-23
Radio Sdimidt
Klagenturt Lidmantkyg. 29 abernimmt lauiend
Reparaluren
ANTON STEFFE
SCUUHFABRIK — TOVARKA ČEVLJE«
KRAINBURG