Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abban. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicoio delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
fl|	
	IV
Wk
Leto XXVIII. - Štev. 9 (1391)
Gorica - četrtek, 26. februarja 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Stainščn ii iuiiiaske Me
Proces o zločinih v tržaški Rižarni \
Zahteva po uveljavitvi pravice do uporabe slovenščine v izvoljenih organih, ki jo je z vso odločnostjo sprožila Slovenska skupnost prek svojih izvoljenih predstavnikov v tržaškem občinskem in pokrajinskem ter deželnem svetu, je živo razburkala mirujoče vode glede iskrenih namenov italijanskih vsedržavnih strank za konkretno reševanje problemov slovenske narodne manjšine v Italiji.
Odmev na te pobude je bil nadvse pozitiven v slovenski javnosti. Podobno kot za nedavni primer samostojnega šolskega okraja, tako se tudi sedaj oglašajo kulturne in prosvetne organizacije manjšine ter glasujejo resolucije v podporo uveljavitvi slovenščine v javnih ustanovah in izvoljenih svetih.
V	TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Pa pojdimo kar po vrsti! Začelo se je pred mesecem dni v tržaškem občinskem svetu, ko so bile na dnevnem redu volitve župana in novega odbora da bi se rešila kriza, ki so jo bili sprožili socialisti s svojim izstopom novembra meseca.
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar je začel brati glasovalno izjavo v slovenščini, sklicujoč se na Posebni statut Londonskega sporazuma, župan ga je prekinil, češ da italijanska zakonodaja ne predvideva uporabe slovenščine v izvoljenih organih. V znak protesta, ker mu ni bilo dovoljeno nadaljevati v slovenščini, je zapustil sejno dvorano ob splošni pozornosti drugih svetovalcev in prisotnega občinstva.
Pričakovati je bilo, da se bodo nato prijavili k besedi drugi slovenski svetovalci, izvoljeni na listah PCI in PSI ter začeli govoriti v svojem materinem jeziku ali pa v znak solidarnosti s svetovalcem Slovenske skupnosti takoj zapustili sejno dvorano. Toda zgodilo se ni ne eno ne drugo.
Tako Hreščak (PSI) kot Spetič, Can-cini (Kocjančič) in Guglielmi (Vilhelm), vsi PCI, so morali lepo molčati in disciplinirano ostati na svojih sedežih. Ne komunisti in ne socialisti niso smatrali za potrebno, da vsaj njihovi slovenski tovariši izrazijo svoje zgražanje nad ravnanjem večinske stranke DC, proti kateri znajo ob drugih priložnostih trdo nastopiti.
Tako se je izkazalo, da italijanskim strankam, pa naj bodo to socialisti ali komunisti ali DC, so pravice Slovencev toliko pri srcu, kolikor to prija njihovim strankarskim koristim. Razlika je samo ta, da je DC na oblasti, PCI v opoziciji, PSI pa sama ne ve več, kje je in se zato prepušča strankarskemu oportunizmu, kot se je zgodilo tudi glede šolskih okrajev.
ZVONČKLJANJE... V DEŽELNEM SVETU
Sledila je razprava o rabi slovenščine v deželnem svetu na osnovi popravka k notranjemu pravilniku, ki ga je predložil dr. Stoka in za njim komunisti. Ker so socialisti v deželnem svetu trenutno v opoziciji, so sicer po sili razmer morali glasovati proti stališču odbora (da dežela ni kompetentna za uvedbo slovenščine). Toda ko je svetovalec Štoka zaključil svoj govor v slovenščini, ga je predsednik Pit-tonl (PSI) prekinjal z zvončkljanjem... in s tem potrjeval stališče deželnega odbora.
Tudi zadržanje komunističnih svetovalcev ni zadovoljilo, čeprav je načelnik skupine Colli zagovarjal pravico do uporabe slovenSčine. Vendar zadeve niso gnali dlje °d umirjenega besedičenja, vsekakor še daleč od tega, da bi uprizorili kako protestno potezo kot to dobro znajo ob drugih priložnostih. Javnost je pričakovala, da bo o tej pravici spregovoril tudi slovenski svetovalec Lovriha, toda partija je drugače odločila, kajti njo očitno bolj zanima »zgodovinski kompromis« z DC kot Pa pravice Slovencev.
KRIZA V POKRAJINSKEM SVETU
12. februarja je o uporabi slovenščine razpravljal tržaški pokrajinski svet. Tudi *u je razpravo o tem prvi sprožil sveto-
valec Slovenske skupnosti Brezigar, ki je začel svoj poseg v slovenščini. Ker ga je predsednik dr. Zanetti prekinil, je nato v italijanščini podal zgodovinski pregled boja za uveljavitev slovenskega jezika v izvoljenih svetih v Trstu od Nabergoja do danes. Ob zaključku svojih izvajanj je s posebno resolucijo zahteval odstop pokrajinskega odbora, ki nima več podpore niti polovice članov pokrajinskega sveta.
Slovenska skupnost je namreč meseca julija lani zagotovila samo izvolitev sedanjega odbora in nikakor ne, da ga bo vseskozi podpirala. Zaradi tako odločnega nasprotnega stališča pokrajinskega odbora proti dvojezičnosti v izvoljenih organih je namreč svet Slovenske skupnosti sklenil odreči mu glas in podporo.
Svet Slovenske skupnosti je negativno ocenil tudi osnutek programskih obveznosti tržaške občinske uprave, ki ga je posredoval v proučitev župan Spaccini. Ugotovil je, da predloženi program ne zadošča sedanjemu kritičnemu gospodarskemu stanju, obenem pa ne vsebuje nobenih novih izgledov za konkretno reševanje vprašanj manjšinske problematike.
Slovenska skupnost — kot politična stranka manjšine — bije v tem trenutku težak boj za uveljavitev jezika manjšine v javnosti, študentje in delovni ljudje pozorno spremljajo njene napore v prepričanju, da bo začeti boj uspešno izpeljala do kraja.
V	ponedeljek 16. februarja se je pred tržaškim porotnim sodiščem začel že pred več leti napovedani proces v zvezi s hudimi zločini, posamičnimi in skupinskimi umori, ki jih je zakrivila posebna nacistična skupina, znana pod imenom Einsatzkommando Reinhard
v	prostorih taborišča nekdanje luščilnice riža — v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu.
Preiskava italijanskih sodnih oblasti proti osebam, ki so vodile to zločinsko tolpo — razni nacistični poveljniki in častniki s svojimi pomagači — se je uradno pričela šele leta 1970, medtem ko je bila tržaška Rižarna z zakonom proglašena za nacionalni spomenik odporniškega in osvobodilnega gibanja v naši deželi leta 1965.
Tega leta so bila objavljena tudi imena glavnih voditeljev in članov skupine Einsatzkommando Reinhard in sicer: Dietrich Allers, Josef Oberhauser, Franz Stangl, Otto Stadie, Gottlieb Hering in Christian Wirth.
Proti nekaterim od teh so nemške oblasti začele sodni postopek ter jih kaznovale za zločine, storjene v Nemčiji. Med temi sta znana posebno Allers in Oberhauser, ki sta presedela vsak po nekaj
Za rabo slovenskega jezika v goriškem občinskem svetu
V zadnjih tednih so izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti vodili vztrajno borbo ea priznanje slovenskega jezika v izvoljenih svetih. Občinski in pokrajinski svet v Trstu 'ter deželni svet Funlanije-Julijske Benečije so ibdili pomrišče odločnega prizadevanja naših svetovalcev za dosego uradne rabe našega jezika v teh upravno-politianih 'telesih.
■Prejšnji petek 20. februarja pa sta občinska svetovalca Slovensike skupnosti v Gorici Paulin in Bratož vložila posebno resolucijo o rabi slovenskega jezika, ika bo prišla v razpravo na eni prihodnjih sej sveta. Besedilo te resolucije prinašamo tu v celoti:
OBČINSKI SVET V GORICI
v duhu člena 6 ustave; v skladu s tretjim členom deželnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske Benečije, ki določa zaščito etničnih in kulturnih značilnosti vseh prebivalcev v deželi;
upoštevajoč resolucijo goriškega občinskega sveta z dne 29.12.1969 o zaščiti slovenske narodne manjšine in temu sledečimi ukrepi občutske uprave za rabo slovenskega jezika;
v duhu čl. 18 in 20 statuta rajonskih konzult goriške občine, ki predvidevata rabo slovenskega jezika in ustrezno prevajalsko službo;
izhajajoč iz deželnega zakona, ki določa finančno pomoč občinam za dvojezično poslovanje;
v duhu italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu, ki predvideva največjo možno zaščito narodnih manjšin, sklene
spremeniti svoj notranji pravilnik, odobren dne 28. novembra 1950 in dopolniti člen 18 istega z naslednjim besedilom:
»Na zasedanjih občinskega sveta je raba slovenskega jezika, poleg italijanskega, povsem priznana tako v pismeni kot ustni obliki.
Na zahtevo enega svetovalca je treba poskrbeti za prevod.
V ta namen se ustanovi ustrezna prevajalska služba.«
S tem predlogom resolucije sta svetovalca Slovenske skupnosti sprožila urad-
no aikcijo za priznanje rabe slovenščine na občinski ravni. Težko je predvideti takojšnji uspeh te pobude, posebno še, če pogledamo na podobne zaključke na Tržaškem. Vseeno pa ima ta politična iniciativa Slovenske skupnosti velik pomen, saj bo nedvomno prisilila tudi ostale, posebej demokratične politične sile, da se o zadevi izjavijo. Pomeni pa tudi odločen prispevek k akciji vseh zavednih slovenskih sil v deželi za dokončno priznanje manjšinskih pravic.
■ Monova enobarvna vlada je v soboto 21. februarja prejela zaupnico, ki pa je bila zelo sil abotna. Od 567 navzočih poslancev jih je volilo 507. Za vlado je bilo oddanih 287 glasov (DC, PSDI in Južno-tirolska ljudska stranka), proti 220 (komunisti, MSI in neodvisna levica), vzdržali so se pa 'liberalci, republikanci in socialisti, skupaj 60 glasov.
■ Vodja portugalske komunistične partije Alvaro Cunhal je pretekli teden obiskal Jugoslavijo. V Beogradu se je srečal s Titom in drugimi vidnimi predstavniki partije. Tito je Cunhaiu dejal, da je nujno potrebna enotnost vseh »naprednih« isii za uspešen odpor proti »reakciji«.
■ Izraelci so se v smislu lani sklenjenega sporazuma z Egiptom umaknili z ene zadnjih postojank, ki iso jih še držati ob Sueškem prekopu v bližini mesta Pont Said.
Resolucija o procesu proti zločinom v Rižarni
Udeleženci občnega zbora Slovenske prosvete, zbrani na rednem občnem zboru 17. februarja 1916, ugotavljajo, da je do procesa o zločinih v Rižarni prišlo šele trideset let po padcu nacifašizma; so prepričani, da bo tržaško porotno sodišče prišlo resnici do dna in ugotovilo, da je v Rižarni trpel in umiral v največji meri slovenski človek; želijo, da se s pravično sodbo popravi krivica, storjena slovenskemu ljudstvu, in da se mu prizna mesto, ki si ga je v zgodovini zaslužilo v boju za svoj narodnostni obstanek ter za demokratično in svobodno življenje.
let zapora in se po prestani kazni vključila v redno življenje. Allers je bil namreč po poklicu odvetnik ter naj bi lani umrl, Oberhauser pa mirno toči pivo v svoji kavarni v Miinchnu.
OBTOŽNICA
Po petih letih dolge preiskave je preiskovalni sodnik tržaškega kazenskega sodišča dr. Serbo 22. februarja lani formalno obtožil zločina nacistične krvnike Rižarne z utemeljitvijo, »da so brez vsake možnosti uveljavljanja vojaških vojnih zakonov, brez vsakršnih vojnih postopkov, brez vsakega razloga in vsake vojaške nujnosti, ubili nedoločeno, vendar znatno število oseb, katere so jim nemške vojaške in civilne zasedbene oblasti v pokrajinah Trst, Reka, Pulj, Gorica in Videm izročile v varstvo, ali katere so sami zajeli v okviru sistematičnih ukrepov zatiranja političnega ter rasnega preganjanja, ki so jim bili delno poverjeni za izvedbo. Ti umori so bili izvršeni v ta namen ustanovljenem zaporu v Trstu (v podjetju imenovanem "Rižarna pri Sv. Soboti”).«
Sledi seznam oseb, katerih u-mor v obdobju od oktobra 1943 do aprila 1945 preiskovalni sodnik pripisuje omenjenim obtožencem na osnovi osebnih pričevanj drugih zapornikov.
Obtožnica se zaključuje: »Podpisani preiskovalni sodnik dr. S. Serbo iz teh razlogov, v skladu z navedbami javnega tožilstva in ob upoštevanju čl. 374, odreja sodni postopek proti Allersu in Oberhauser ju pred porotnim sodiščem v Trstu, da odgovarjata za pripisanima jima kazniva dejanja.«
Iz besedila in pravnega nastavka obtožnice sledi, da je preiskovalni sodnik omejil obtožbo Ein-satzkommanda na usmrtitve samo tistih oseb, »ki se ne morejo podvreči vojnim zakonom« ter je izrecno izključil približno drugih 2.000 slovenskih, hrvaških in italijanskih deportirancev, ki so bili ubiti v Rižarni zaradi svojega protinacističnega delovanja.
Zaradi te omejitve je javnost z dokajšnjo razočaranostjo in nezaupljivostjo začela slediti procesu. Še posebno so pri tem prizadeti Slovenci, ki so v največjem številu polnili prostore Rižarne in tam pustili svoja življenja.
Navadnemu človeku se zdi nedoumljivo in nepravično, da se v proces ne vključijo vse usmrčene žrtve in uradno postopa proti znanim in neznanim krvnikom in njihovim opričnikom. To splošno zahtevo so osvojili tudi branilci žrtev, ki nameravajo med nadaljnjim potekom razprave zahtevati, da se obtožnica raztegne na vse storjene zločine v Rižarni.
IZ POTEKA RAZPRAVE
Sodna obravnava na tržaškem kazenskem sodišču je potekala ves prejšnji teden in se v tem tednu nadaljuje. Sodnemu zboru predseduje dr. Maltese, službo javnega tožilstva opravlja dr. Coassin, prizadete stranke pa zastopajo številni znani odvetniki iz Trsta in drugih krajev Italije, združeni v poseben kolegij. Pri obrambi sodelujejo tudi slovenski odvetniki iz Trsta in Gorice.
Ker formalni obtoženci niso prisotni na obravnavi (edini od preživelih je Oberhauser, ki pa se ne zgane iz Nemčije), poteka pro-
ces proti njim predvsem na osno-
vi	pričevanj preživelih zapornikov, njihovih sorodnikov in drugih oseb, ki so kakorkoli imeli opravka z Einsatzkommando Reinhard ali sodelovali v Rižarni kot tolmači, kuharji, krojači ipd.
Med prvimi je bil zaslišan tolmač Luciano Hesse, med vojno prevajalec pri nacistični varnostni službi v Trstu, ki je gotovo marsikaj slišal, videl in poznal vse vodje kolaboracionističnih krogov od Collottija pa do Maraspina.
Mož še danes ne skriva, da je šel skozi vse stopnje fašističnih organizacij začenši z Balillo. Leta 1946 se je moral zagovarjati zaradi kolaboracionizma z nacisti in bil obsojen na tri leta zaporne kazni. Sedaj dela in živi v Genovi, zaposlen kot markonist pri brzojavu. Na postavljena vprašanja, če je prisostvoval mučenju jetnikov ali bil obveščen o masovnih usmrtitvah, je odgovoril le, da »so včasih zaslišanemu pri-solili zaušnico«, o usmrtitvi na Opčinah in v ul. Ghega pa da ni predhodno ničesar vedel.
Prisotno občinstvo je s pikrimi pripombami komentiralo njegovo očividno neiskrenost in zapiranje v molk.
Najbolj jasno je bilo pričevanje Wachsbergerja (po rodu Žid z Reke, sedaj bivajoč v Genovi), ki je preživel v Rižarni eno celo leto kot prisilni krojač in se še dobro spominja vseh dogodkov. Potrdil je, da je krematorijska peč začela delovati junija 1944, da je tedaj videl Allersa in Oberhauser j a. Od tedaj je peč redno delovala vsak petek. Po njegovem je bilo v Rižarni umorjenih brez dvoma več kot 2.000 oseb.
NAJVEČ ŽRTEV JE BILO SLOVENCEV
Na vprašanje dr. D. Štoke, v kakšnem jeziku so se pogovarjali jetniki med seboj, je Wachsber-ger odgovoril: »Največ je bilo slišati slovenske govorice, nato hrvaške, manj italijanske.« Isto je potrdila deportiranka in kuharica Biserka Hajon ter bivši zaporniški kaplan v zaporih Coro-neo msgr. Luigi Carra.
Pričali so še bivši zaporniki, med temi Franc Šircelj, doma iz Brkinov, ki se je rešil le po srečnem naključju, Jožef Šlosar, ki so mu v Rižarni ubili deda, mater, očeta, sestro in brata, Giusep-pina Cattaruzzi, Carlo Grini (brat Maura Grinija, ki se je udinjal Nemcem), Aleksandra Rupena iz Vodic, Albina Škabar, Francesca Misigoi in končno Paolo Sereni, ki se je pred leti prijavil kot prizadeta stranka na procesu proti Allersu v Frankfurtu, kjer pa dogodkov iz Rižarne niso upoštevali.
Ker je za boljše razumevanje delovanja taborišča pri Sv. Soboti potrebno poznati tudi zgodovinsko ozadje, je sodišče privolilo, da bodo zaslišani tudi razni zgodovinarji tega obdobja. Prvi je pričal prof. Teodor Sala, ki je orisal medvojni položaj v Trstu ter še posebej delovanje prefekta Coceanija in generala Esposita ter policijskega inšpektorja Giu-seppa Guelija.
Zaslišan je bil tudi načelnik političnega urada tržaške kvesture Giovanni Volpe, ki je potrdil sporočilo kvesture, da v njenih arhivih ni več nobenih dokumentov zavezniške vojaške uprave v zvezi z Rižarno.
Obsodba marksizma
SEKULARIZACIJA
Pojav, ki ima danes velik vpliv tudi na zakon in družino, je sekularizacija. To je pojav, pišejo škofje v svojem dokumentu o zakonu in družini, ki hoče izločiti iz človekovega življenja vse, kar je verskega ter prinesti ta prelom med verskimi in človeškimi vrednotami tudi v ljubezen in spolnost.
Človek kot razumno bitje se mora vedno bolj zavedati svoje odgovornosti ter znati obvladati samega sebe in svoj spolni nagon; za to mu je potrebna misel na Boga.
Če bi sekularizacija pomagala človeku uveljaviti v sebi in v družbi človeške vrednote in mu tako utirala pot k Bogu, bi to ne bilo nič hudega, omenja vatikanski cerkveni zbor.
če pa ustvarja čisto naturalistično pojmovanje ljubezni in spolnosti in s tem zavrača odnos do najvišje vrednote, Boga ter trdi, da človek ni vezan na moralni zakon, je to nekaj zmotnega in slabega. V tem nauku nista ljubezen in spolnost popolno darovanje ene osebe drugi, pač pa je vse podvrženo samovolji človeka. Rod-nja otrok je smatrana le kot biološki pojav in ne odgovorno dejanje za nadaljevanje človeškega rodu v skladu z božjim načrtom. Zakon postane tako le zadeva moža in žene med seboj in kvečjemu tudi pred družbo ter je Bog iz njega popolnoma izključen.
Končni cilj sekularizacije je zavrnitev vsake zveze z Bogom in popoln prelom med božjo in človeško ljubeznijo.
če človek tako pojmuje življenje, bo težko sprejel nauk božjega razodetja, ki ga oznanja Cerkev po svojih zakramentih. Težko bo razumel globoki pomen zakona in družine, ki ga daje zakrament sv. zakona kot znamenje odrešenja in vir milosti, ki ga je Kristus postavil v pomoč in blagoslov življenja dveh na skupni življenjski poti. Skupno življenje brez moralnega zakona in božje pomoči ne bo rast v medsebojnem razumevanju, ljubezni in odpovedi.
iiiiiiiNiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
f Salezijanec Matija Sluga
Po papežu Pavlu VI., po vikarju rimskega mesta kardinalu Polettiju, po izjavah italijanske škofovske konference je sedaj podal odločno izjavo zoper marksizem itsudi podpredsednik francoske škofovske konference grenobelsiki škof msgr. Maitaigmin.
V dolgem članku isvoje škofijske revije msgr. Matagrim najprej obdela kapitalizem, nato pa pokaže, da komunizem ni pravi odpomočak zoper (to zlo, kaj-ti komunizem preprečuje katero koli resnično svobodo. Marksistični nauk o razredni borbi, ki bi naj bila odločilni dejavnik za napredek človeštva, dejansko človeštvo zapira v obroč peklenskega nasilja. Že kapitalizem je resnične vrednote razvrednotil, komunizem pa je to storil še bolj radikalno. Totalitarni režimi vzhodne Evrope -so svoje državljane oropali svobode mišljenja in izražanja v verskih, političnih in družbenih vprašanjih. Tako hudo je to nasilje, da vsakdo, ki ne misli (kot režim, ikonča v delovnih taboriščih ali ipa mu v 'umobolnicah perejo možgane.
V Franciji menijo, da je ta obsodba marksizma ena najbolj krepkih, ki so bile
v	zadnjem času izrečene. Pretekla leta se je namreč tudi v visokih krogih francoske Cerkve mnogo govorilo ne samo o potrebi strpnosti do marksizma, temveč tudi o nekakem približanju Cerkve marksistična ideji.
Preobrat, če smemo 'tako reči, se je začel oktobra lani, ko so se francoski škofje zbrali na rednem zasedanju v Lurdu. Tedaj so številni med njimi izrazili svojo zaskrbljenost glede vdora marksizma v katoliške vrste. Že tedaj je msgr. Matagrin ob koncu konference 24. oktobra dal na tiskovni (konferenci nedvoumno izjavo, da je sožitje med krščanstvom in marksizmom nemogoče.
★
UTRIP CERKVE
BRAZILIJA. - Zaradi pamanoikanja duhovnikov se je zalo pomnožilo število redovnic, ki so prevzele župnijska opravila. Sedaj je v Braziliji že sto župnij, ki imajo namesto župnika redovnico. Za ma-ševanje in spovedovanje prihajajo v te župnije občasno duhovniki, vsa druga opravila pa v glavnem opravljajo redovnice. Kakor poročajo, so verniki -s 'to nadomestitvijo zadovoljni.
JUŽNI VIETNAM. - V glavnem mestu Hošimi-nhu (prej Sajgom) (tudi bogoslovci ročno pomagajo pri napredku »nove 'Stvarnosti«. V semenišču so odprli posebno delavnico, v kateri bogoslovci v prostem času izdelujejo zračnice za kolesa. Teh dalavcev-bogosloveev je -sedaj 111 in imajo večkrat visoke obiske.
POLJSKA. - Poljaki so lansko leto poslali v misijone kar 76 misijonarjev din misijonark. Mnogi škofje iz Azije in Afrike so v stalnih zvezah s poljsko Cerkvijo; nekateri se kar osebno napotijo na Poljsko, ker tako največ dosežejo. Kljub spremembam v mnogih misijonskih deželah potrebuje Cerkev v teh .krajih še vedno pomoč iz Evrope.
FRANCIJA. - »Pariški dnevnik« je 22. januarja objavil magnetofonski zapis 'troh časnikarjev, ki so se v šesitih pariških cerkvah hote vede »poigrali« z duhovnik i-spovediniki, katerim so razkrili svoje izmišljene girehe s področja spolne etike, časnikarji so hoteli zvedeti odgovore raznih duhovpifcov, da bi tako iz različnih odgovorov dokazali (nesmisel zadnjih vatikanskih navodil v tej zadevi. To početje je ostro obsodil pariški kardiinal Marty, ki je poslal temu časopisu odločen protest. Dejanje obsoja tudi zato, iker talka nezdrava časnikarska akcija podira vsa načala medsebojnega zaupanja.
AVSTRIJA. - čas, ko se je Cerkev ukvarjala z dnevno politiko, je za nami. Minili so časi, ko so škofje pred valitvami pisali pastirska pisma in priporočali vernikom določane stranke. Vendar bo Cerkev vernike vodno opominjala na nj.ihavo politično odgovornost, pa naj bodo politično kakorkoli usmerjeni. Cerkev ni in ne more biti tihi sluga države! Kjer bo morala govoriti, tam bo govorila. Tako je zapisal v munchcmskem glavnem dnevniku dunajski kardinal Kon-ig, ki je pred kratkim skupno z vsemi avstrijskimi škofi odločno branil nerojena življenja.
SLOVENIJA. - Mariborski škof Držečnik je v decembru izročil Vatikanu dokumentirano poročilo o izrednem ozdravljenju dečka na priprošnjo božjega služabnika škofa Slomška. Deček je padel osem metrov globoko in dobil zello težke notranje poškodbe. Zdravniki so napovedali smrt, deček pa je nenadoma ozdravel; v njego-
vi	domači fari so ljudje v množicah mo-
lili k Slomšku za otrokovo zdravje in prošnja je bila uslišana. O tam poroča zadnja številka Slomškovega lisita, ki izhaja v Rimu. Zapisano je tudi, da zaradi uradne preiskave dogodka zaenkrat ni mogoče objavljati imen ljudi in kraja, kjer se je to zgodilo.
GUATEMALA. - Zadnja poročila vedo povedati, da je ob strašnem potresu zgubilo življenje nad 22.000 ljudi. Guatemal-s-ki nadškof je sporočil v Vatikan, da je samo v glavnem mestu potres do tal porušil 17 cerkva. Tudi v Italiji se organizira človečanska pomoč. V Gorici in Trstu sprejema darove Rdeči križ.
Bralci pišejo
K dijaški Prešernovi proslavi v Trstu
V	zvezi z dijaško Prešernovo proslavo v Trstu, ki je zbudila toliko odmeva v zamejskem tisku, je bilo večkrat omenjeno tudi moje ime, zato naj pojasnim svojo vlogo pri njej.
Letos je bil na vrsti, da organizira proslavo, Trgovski zavod Ziga Zois. Prof. Josip Tavčar mi je nekega dne razložil, da bi nastopili na proslavi tržaški pesni-ni in prebrali po eno svojo pesem, jaz pa naj napišem kratko predstavitev vsakega pesnika, ne več kot deset vrstic.
Zamisel se mi je zdela posrečena, ker bi tako dijaki naše pesnike bolje spoznali, ker bi jih videli in slišali. Zmenila sva se, da nastopijo vsi tržaški pesniki, ki imajo vsaj po eno pesniško zbirko, torej 13. Pesnike sem jaz razvrstil po starosti, ker se mi je zdelo, da je to literarnozgodovinsko nesporno, vsako drugo razporejanje bi lahko rodilo ugovore, češ da ima kdo boljše mesto. Napisal sem povezavo in jo poslal preko prof. Tavčarja režiserju Jožetu Babiču, kakor je bilo dogovorjeno.
Nekaj dni pozneje mi je telefoniral režiser Uršič, , naj napišem predstavitev še za Aco Mermoljo. Ugovarjal sem mu, da Mermolja ne more nastopiti, ker so v načrtu samo tržaški pesniki, on pa je Goričan. iče pa bi nastopil on, bi morala tudi Ljubka Šorli in Štefan Tonkli, ki imata prav tako pesniške zbirke. Prosil sem ga, naj moj ugovor sporoči prof. Tavčarju, zato predstavitve o Mermolji ne bom napisal — in je nisem.
Toliko o mojem sodelovanju. Kdo je spremenil prvotni načrt, da nastopijo samo tržaški pesniki, ne vem. In kdo je odgovoren za vsebino, sprašuje prof. Be-ličič. Kot sta poudarila on in Marko Kravos, so pesniki sami izbrali pesmi. Šlo je pač za zaupanje, da bodo upoštevali dijake in značaj Prešernove proslave.
Martin Jevnikar
V Lokah nad Kromberkom so 6. februarja pokopali ob veliki udeležbi ljudi in pevcev zaslužnega organista ter pevovodjo Lojzeta Pavlina. Pogreb je vodil župnik Motore, ki se je rajnemu ob grobu zahvalil za dolgoletno zvesto službo v cerkvi. V -imenu zbora »Simon Gregorčič« iz Kopra se je poslovili prijatelj Ogrin, v imenu akad. zbora »V. Vodopivec« pa prof. Tomaž Pavšič.
Pok. Lojze Pavlin se je rodil 3. aprila 1902. Po vrnitvi iz begunstva je župnik Vinko Vodopivec hitro odkril v njem glasbene darove iter ga usposobil za dobrega organista in pevovodjo.
Kakor Lojze Bratuž in mnogi drugi zborovodje, ki -so za časa fašizma zbirali mladino, jo -poučevali v materinem jeziku in navduševali za slovenstvo, je bil tudi sam preganjam ter s petnajstimi pevci za nehaj dni zaprt.
V začetku leta 1943 so ga odvedli v posebni bataljon v Potenzo, kjer ga najdemo ined pevoi, ki so nastopali pod vodstvom goriškega organista S. Vavika pri maši v stolnici, po -maši pa še prepevali za korajžo -stotinam naših -fantov in mož na trgu pred cerkvijo.
Veliko noč je preživel v Amalfiju, kjer je Jože Cotar pripravil zbor 35 pevcev. Čeprav je Lojze komaj prebolel gripo, je vseeno .pomagal peti pri škofova tnaši. Ljudje so bili nad -petjem navdušeni .in to je nagnilo vojaško poveljstvo, da je dalo nakazilo za 20 litrov vina in naši pevci so smeli prepevati vise popoldne.
Po beli nedelji so jih prepeljali na Sardinijo in razdelili po vsem otoku. -Nastalo je več manjših zborov, ki so ikJjuib bedi vneto prepevali pri nedeljskih mašah.
5£ Pretekli -teden je od kup evropskih držav priznalo vlado Agostin-ha Neta v Angoli. Njegovo osvobodilno 'gibanje MPLA nam-reč -dejansko že nadzoruje celotno ozemlje bivše portugalske Manije. Med državami, ki so priznale Neta, sta -tudi Portugalska in Iital-ija.
St Znani sovjetski zgodovinar Andrej Amalrik, znan po svojih kritikah sovjetskega režima in pisatelj razprave »Bo Sovjetska zveza preživela leto 1984?« je bil zaprt 24 ur, pa potem spet spuščen na svobodo. Od lanskega septembra je bil -aretiran že štirikrat. Oblasti so mu prepovedale bivati v Moskvi, čeprav ima njegova žena tam svojo rezidenco. Če -jo hoče obiskati, mora vsakič prositi policijske oblasti za dovoljenje. Te mu ga dajo za -tri -dni, nakar mora spet zapustiti Moskvo. Im takemu postopanju pravijo tnaši komiumsiti svoboda.
■ V Ljubljani je umri 20. februarja v 74. letu starosti dr. Fran Vatovec, rojen v 'Gradiški ob Soči. Bil je izredni profesor na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vade in časnikarstvo.
H Malo pred njim je umri v Ljubljani tudi Boris -Ziherl, po rodu iz Trsta, ki je bil eden vodilnih partijskih teoretikov in navdušen revolucionar. Skup-aj s Kidričem in -Kardeljem je tvoril skupino imte-lekitualoev znotraj partije. Partija ,ga je po vojni nagradila s tem, da mu je dala profesuro na ljubljanski univerzi.
■ V Moskvi -se je pričel 25. kongres sovjetske partije. Vse zgleda, da bo potrdil glavnega tajnika Leonida Brežnjeva še za nadaljnje obdobje. -B-režnjev vodi komunistično partijo že il2 let, vse od tedaj, ko je bil odstavljen Hruščev.
■ Na povabilo kitajske vlade je šel na privatni obisk v Peking -bivši -severnoameriški predsednik -Nixan, -spremljan od svoje Žane. Zunanji vzrok za obisk je -bila štiriilatnica prvega Nikonovega Obiska Kitajske, dejanski pa skrit protest kitajskih oblastnikov za preveliko politično in gospodarsko podporo, ki jo -sedanji predsednik ZDA Ford nudi Sovjetski -zvezi.
■ Na Dunaju so predstavniki vseh treh strantk, ki so zastopane v parlamentu, sprejeli sklep, n-aj se na Koroškem pre-šteje -slovenska manjšina. Le -tam, (kjer se bo n-ašlo 25 % Slovencev, b-odo postavili dvojezične napise. Sklep predstavnikov stra-nk mora -sedaj (potrditi še avstrijski parlament, o čemer pa ni dvoma, da ga ne bi odobril.
■ Jugoslovanska vl-ada je odločno zavrnila najnovejši -dogovor treh avstrijskih parlameh-tannih strank o preštevanju slovenske manjšine, češ da je -tako preštevanje v nasprotju z državno pogodbo, ker ga ne predvideva. Vsak konkreten -ukrep v tem oziru bi pomen-i-l 'spremembo te pogodbe, k-ar pa je nedopustno.
Nato so prišli Američani in naše može in fante spomladi leta 1944 prepeljali na Korziko, kjer so jih nasitili in preoblekli. Lojze -Pavil-im je -blizu mesta Ajaecio kmalu odkril harmonij in po delu vadil 35 pevcev. Ta zbor je hitro zaslovel po v-sem mestu tor je pel celo pri maši -glavnega severnoameriškega vojnega kurata škofa in kasnejšega kardinala S-pel-lmama. Ves vesel je voščil pevcem, da bi se kmalu vrnili v osvobojeno domovino. Kmalu nato so -dobili iz ZDA Aljaževo pesmarico in razne slovenske knjige.
Na jesen leta 1944 so se naši ljudje -preselili v Bastiillo (kjer je žal za ved-no ostalo -deset Slovencev), prve dni maja naslednje leto -pa v Ma-rseiMe. čeprav se je vojna končala, so jiih zavezniki pridržali za 'delo že dve leti. Pevski zbor je štel 50 članov, poimenoval se je po Simonu Gregorčiču, ustanovljen je bil godalni Oktet. Vaje -so bile dnevno, nastopi po vojaških edinicah pogostni, zlasti prisrčni so -bili ob nedeljah popoldne pri slovanskih četah v okolici Marseilla. Vojaške oblasti so dale za spremljevalca častnika, ki je bil dober baritonist. Gin je organiziral nastope odo v oddaljenih Lyonu i-n G-remoblu ter na radiu.
Končno je prišel -dan povratka v domače kraje. Med -povratniki je bil tudi Lojze Pavlin. Doma je takoj organizirali mešani zbor, ki je zlasti rad pel Vodopivčeve skladbe. Redno je nastopal na reviji »Primorska poje« ter na -radiu. Kot človek je 'bil vedrega značaja, pni petju pa je zahteval 'točnost in disciplino, kar je rodilo lepe -sadove. Za vse izvršeno delo naj mu bo Vsemogočni obilen plačnik.
J.č.
V	soboto 21. februarja se je na Opčinah devet škofijsikih duhovnikov in nad 70 salezijancev poslovilo od redovnega brata Matija Sluga.
Za redovno življenje se je odločil v svojem 30. letu in preživel kar 18 let v naših zavodih v Benetkah. »Umri je naš Makabejec,« se je slišalo med številnimi sobrati, ki so prišli na njegov pogreb. Matija Makabejec, to je zaslužena pohvala, pravo odlikovanje za našega sobrata, ki je bil vse -življenje tindno zvest svoji veri, svojim obljubam, svoji -domovini.
Bil je zelo navezan -na -svojo Istro, na svoje Šmarje pri Kopru, kjer je vzorno preživel prvo polovico življenja, triko da so ga ta-koj po vojni predlagali za kandidata v -domačo -krajevno skupnost. Prav takrat pa je Ma-tija -izbral Don Boskovo skupnost i-n bil svojim sobratom duhovnikom pov-sod prava desna roka: vrtnar, zidar, po potrebi tudi kuhar in šofer.
Na laistno željo je pred šestimi leti prestopil v slovansko salezijansko dinšpakto-ni-jo in kot brat pomočnik deloval v Marij anišču na Opčinah, od -tu pa zahajal velikokrat na pomoč sobratom blizu in daleč. Zadnje leto -mu je bil zelo pri srcu novi dom za hrome -na Opčinah. Imel je načrt, da bi v teh prvih pomladnih tednih še pomagal pri -končni dograditvi potrebnega doma, -potem pa je že mislil na zidarsko delo n-a Rakovniku in drugod. Toda naš božji in prvi -Arhitekt je nenadoma spremenil vse njegove načrte; v sredo 18. februarja mu je pri belenju padel
Matija — zadovoljni zidar
čopič iz rok in nekaj ur -nato je v tržaški bolnišnici -izdihnil (možganska kap).
Čeprav je mnogo let živel v Benetkah, ni bil nikoli v Turinu in Rim-u. -Prod dvema letoma simo ga s -težavo spravili na vožnjo in obisk v Turin. Tam je višjemu pred-sitojmi-ku veselo in zavestno povedal, da rajši Don Baska živi kakor gleda.
Ko se je iztekalo sveto lato, smo ga pregovorili, da se je zadnje dneve pred božičem odpravil v Rim. Kot -nam je povedal, je v Rimu vse štiri bazilike obiskal peš, dodal pa tudi, da ga je dolga pot od Sv. Pavla več isitala kot bi dal za vožnjo s taksijem. Ot-ročad in razn-i -poulični namartiči so izrabili tudi našega dobrodušnega 'romarja, ki je -vse razdal, kar je imel.
Podobnih spominov je valiiko v njegovem življenju, najilapši pa je maš spomin n-a vernega, moli-tvernega sobrata, na zvestega in zavednega Slovenca, na odličnega vztrajnega ročnega delavca, ki mii prejel v življenju nobenega odlikovanja, prejel pa je vso pohvalo na dan svojega nepri-
čakovano velikega pogreba. To je naš zvesti Makabejec res zaslužil.
Kakor nismo mogli pred osmimi leti razumeti nenadnega slovesa -pok. sobrata Jožeta Vidmarja, tako stojimo sedaj ob preranem grobu našega dragega Matija. Ko bi -imeli vsaj -kakšnega primorskega semeniščnika, kandidata, -bogoslovca... Tako pa je okrog naše krajevne Cerkve vedno 'bolj prazno in duhovno osirotela Slov. Benečija se nevarno širi prati Gorici in Trstu. Dobri -pokojni duhovniki in redovniki naj nam izprosijo novih potrebnih poklicev. - Fr. Štuhec, salezijanec
RUSIJA. - P. Anranz DJ je v -Rimu objavil -razgovor, ki ga je imel z -docentom na -teološki fakulteti v Leningradu. Ta je izjavil, da je v Rusiji danes več deset milijonov praktičnih kristjanov, ki so -raztreseni po vseh republikah. Živijo pristno krščansko življenje in prav zato gleda ruska Cerkev z zaupanjem v prihodnost.
IZ KANALSKE DOLINE
V	Ukvah se je prijavilo še več učencev
Zadeva o prepovedi popoldanskega pouka -slovenščine v šolskem poslopju v Ukvah je imela čisto drugačen učinek kot so -sii tisti, ki so prepoved izrekli, predstavljali. Najprej -se je zganila vsa slovenska javnost v Italiji. Protestne resolucije so začele deževati z vseh strani. -Izvoljeni slovanski predstavniki v deželnem svetu, na -prvem mestu dr. Stoka, so v zvezi s tem vložili interpelacije -im zahtevali, da se ta -krivica popravi.
Z druge strani je prišlo do značilnega izmikanja. Občina Naborjet, kamor spadajo Ukve, pa šolsko ravmatetljsitvo, pa šolsko skrbništvo, vsi -so naenkrat bili nepristojni. Končno so našl-i krivca; to je župnik Mario Gainiep, bi da ni znal počakati, da bi bilo vse birokratsko urejeno.
Še -več; na-dučiiteljica Broccaioli je župnika Gariupa priglasila sodniku, -ker je -izjavili, da je prepoved oblasti »protidemokratična«. Broccaioli poziva sodnika, naj na primeren način na-stop-i in odpravi vsak poskus -kaljenja -mirnega -sožitja med naro-dinos-timm-i skupinami. Obenem je svojemu otroku prepovedala, da bi še -hodil k verouku. Sodnik pa je bil bolj preudaren kot ihtava učiteljica: ugotovil je, da je njena prijava neufemdijena.
Odgovor 'Ukvamski-h staršev na prepoved je bil značilen: število uoence-v tečaja se je od 21 zvišalo -na 26. Tečaj se bo do .nadaljnjega vršil v cerkvi, ker -drugega 'primernega prostora -razen v šoli v vasi ni. Prvič -so se otroci zbrati k -n-adaljamlme-mu tečaju pretekli ponedeljek.
Resolucija o prepovedi tečaja slovenščine v Ukvah
Udeleženci občnega zbora Slovenske prosvete, zbrani na rednem občnem zboru 17. februarja 1976, ob prepovedi uporabe šolskih prostorov na osnovni šoli v Ukvah za tečaj slovenskega jezika, ki ga je organizirala ukovška župnija za domače otroke, katerim država ne daje možnosti, da bi se učili materinega slovenskega jezika, z vso odločnostjo protestirajo proti ravnanju, ki povzroča nerazumevanje in sovraštvo med tu živečima narodoma, ter zahtevajo, da se te krivice nemudoma popravijo Z ustanovitvijo ustreznih šolskih struktur, ki naj omogočijo Slovencem iz videmske pokrajine izobrazbo v lastnem jeziku.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmimiiiNiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiNiiiHiiimmiiimiiitiiiiiiiiiiMimiiimiiiiimiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiniiiiinmiimiiiiiMiiiiimmmimi
ioiielu Paulina v
Premiera m Jmim oseba" Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu
Tudi datos je dramska skupina PD »Štandrež« ostala zvesta svojemu poslanstvu. že vrsto let namreč, vsako sezono, naštudira novo igro, ki jo predstavi najprej domačemu občinstvu, nato pa gostuje po okoliških dvoranah in tudi pri Slovencih v tujimi. 'Skupina, ki je zaradi stalne zasedbe (igralci >so namreč že nekaj let več alM manij isti) homogena, se je posvetila igranju komedij. Tej dramski zvrsti so mladi igralci vedno kos.
Tako smo v nedeljo 15. februarja lahko prisostvovali premieri komedije »Sumljiva oseba« srbskega dramatika Nušida. Delo predstavlja podeželsko mesto, precej strahopetnega načelnika policistov in vrsto uradnikov, ki skrbijo le kako bi dosegli čim višje plače z najmanjšim trudom. V 'ta mestni ambient, v katerem se nikoli nič posebnega ne zgodi, prispe nepričakovano pismo. V njem sam minister opozarja, da se v mestu mudi za državo sumljiva oseba. Takoj se sprožijo po ukazu načelnika Jerottije preiskave. Ta dobi se isti dan med drugo pošto tudi ljubezensko pismo, namenjeno hčeri Marici. Pošiljatelj je neki farmacevt Joko, Maričin zaljubljenec, ki pravi, da bo kmalu Prišel k njej v mesto. Zaradi tega se oče huduje, kajiti sklenil je, da bo hčer omožil s pisarjem Vičem, ki ga pa hčerka trmasto odklanja. Ta ljubezenska zadeva Pa -preide na drugo mesto, ker je oče Jeroitijcj preveč zaposlen z iskanjem »sumljive osebe«. Tajko se ves zaplet in razplet komedije vrti okoli te nevarne osebe, ki Jo detektiv Aleksa naposled najde; tako je vsaj prepričan. Izkaže pa se, da revolucionar ni nihče drug kot Maričin ljubimec. Prava oseba je bila že aretirana v sosednjem kraju in odvedena k ministru. Načelniku ne preostane drugega kot sprejeti bodočetga zeta in se opravičiti ministru zaradi neljub© pomote.
Taka je vsebina komedije. Visi igralci so se dobro izkazali. Glavno vlogo je nosil Damijan Paulin kot načelnik Jerotije, ki pa ni nič izstopal, temveč se je harmonično skladal z ostalimi nastopajočimi. Paulin je svojo vlogo dobro podal, le včasih >se je v kretnjah preveč ponavljali. Mislim, da se je v vlogah prejšnjih komedij bolje predstavil.
Njegovo ženo Andžo je igrala Jožica BriSko, (ki je morda nekoliko pretiravala v dramatičnih kretnjah, a je v glavnem lepo izvedla svojo junakinjo. Madga Lupin je nastopala kot hči Marica. To oseho je v nekaterih prizorih morda preveč na-tapaia s srdito jezo. Ta mlada igralka se mi zdi bolj primerna za igranje ljubečih deklet kot pa ogorčenih hčera. Sicer pa je tudi ona dobro izpeljala interpretacijo vloge.
Kot okrajna pisarja Viča in Žika sta nastopila Božidar Tabaj in Jordan Mučič, kot uradnik Mili slav pa Mario Breščak. Vsi so se vživeli v vlogo, izstopala pa sta Jordan Mučič in zaradi nočnih popivanj vedno zaspani Žika ter stari Tasa-Marko Brajnik. Svojo vlogo je Brajnik podal dovršeno in jo je, čeprav je bila stranska, zelo dobro karaikterizArail, tako da se je predstavila kot lepo izdelan samostojen lik.
Svoje vloge so dobro predstavili tudi Milan Brešan kot trgovec Miladin in Lucijan Krpan kot Spaša ter Viktor Selva kat policaj Jožo-, čeprav je nastopal prvič kot igralec. Nekoliko manj se je posrečila Rudiju Nanutu vloga detektiva Aleksi.
Na splošno je bila predstava dosledno Mpaljana in se bo še izboljšala, kajti ne smemo pozabiti, da je bila to premiera. Na vsaki premieri se igralci predstavijo občinstvu nekoliko nervozno in v strahu, kako se bo igra odvijala. Trema je pač
lastna tudi poklicnim igralcem.
Tri leta je dramsko skupino »štandrež« vodil igralec in režiser Alaksij Pregare, letos pa se skupini ni mogel posvetiti, ker je preveč zaposlen. Zato so v Štan-drež povabili Nadjo Štrukljevo, igralko v pokoju, ki je redno prihajala na vaje m se trudila z igralci, da bi predstava čim bolje uspela. Režija je bila res dobra še posebno ker je Štrukljeva živo osvetlila vse osebe, glavne in stranske, da so vse vloge zaživele in se predstavile kot enakovredne. Le tempo je bil mestoma nekoliko prepočasen in zato sita se dejanji nekoliko zavlekli.
Kostumi, razsvetljava, glasba in še posebno scena so bili primemo izdelani. Ob konou lahko zatrdimo, da mladi in požrtvovalni amaterji niso razočarali občinstva in so še enkrat pokazali svoje igralske sposobnosti ter veselje do nastopa in kulturnega delovanja. Dramska skupina »Štandrež« je gotovo najboljša na Goriškem in prekaša marsikatero v naši deželi. Upamo, da bodo igralci delo predstavili tudi po drugih dvoranah in da jih bomo prihodnje leto ob novi premieri spet lahko sprejeli s toplim aplavzom.
IŠA
Z GORIŠKEGA
Seja goriškega sindikata slovenske šole
19. februarja je bila, ob polni udeležbi odbornikov, seja goriškega sindikata slovenske šole. Predsednik prof. Albin Sirk je poročal o zadnjem sestanku komisije za slovenske 'šole v deželi. Na sestanku je bil govor o didaktičnih habilitacijah (čl. 3 zakona Belci-Škerk), o posebni dokladi za poznanje in rabo drugega jezika, o učbenikih za slovenske šole, o natečaju za didaktična ravnateljska mesta in o radijskih oddajah za naše šole.
Glede didaktičnih habilitacij je deželni šolski skrbnik povedal, da bodo čimprej. Zadevni odlok čaka le na podpis prosvetnega ministra. Za doklado za poznanje in rabo drugega jezika se je sindikat že večkrat zavzel; zadnjikrat s pismom z dne 5. 2.1976 pristojnim oblastem.
Za sestavo slovenskih učbenikov se zavzemajo predvsem tržaški šolniki. Za nekatere učbenike so bile že opravljene vse formalnosti, ki jih določa zadevni dekret.
V	zvezi z natečajem za didaktična ravnateljska mesta so se pojavile nekatere ovire glede pristojnosti, zaradi česar je bil natečaj začasno odložen.
Sindikat je izrazil nezadovoljstvo, da na Goriškem ne obstaja komisija za šolske radijske oddaje, ko se iz več razlogov čuti potreba po takem organu. Zato je sklenil, da bo podvzal potrebno akcijo, da se tak organ ustanovi tudi pri nas.
Govor je bil tudi o bodočem seminarju za goriške šolnike. Sindikat se bo zavzel, da bi se seminar vršil v kakem bližnjem letoviškem kraju, po možnosti proti koncu poletja. Sindikat je tudi prejel dva dopisa, ki utegneta zanimati naše šolnike.
V	Čedadu nameravajo prirediti tečaj slovenskega jezika. Manjka pa profesor slovenščine. Kdor je za stvar zainteresiran, naj se obme na sindikat. Učitelja slovenščine pa iščejo tudi v zavodu za defektne otroke v Gradišču (Gradišča).
Neprijetno je odjeknila sredi naše manjšine prepoved tečaja slovenščine v šolskih prostorih v Ulkvah. Prepoved je izdal videmski šolski skrbnik. Sindikat meni, da prepoved ni toliko pravnega kot političnega značaja, zato zoper tako ravnanje ostro protestira.
V torek 17. februarja je bil v Trstu v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizet-ti 3 občni zbor te organizacije. Udeležili so se 'ga številni člani in predstavniki včlanjenih društev. Zborovalci so pregledali delo v pretekli sezoni in se sporazumeli glede programa za tekoče leto.
Občnemu zboru je predsedoval dr. Bogo Senčar, uvodno poročilo o dejavnosti v preteklem 'letu 1975 in o obračunu sta podala predsednik Marij Maver in blagajnik Sergij Pahor. Predsednik je v začetku najprej spomnil na idejne osnove, na katerih deluje Slovenska prosveta, potem pa je podrobno poročal o posameznih pobudah pretekle sezone. Dotaknil ise je predvsem opravljenega dela v osrednjih organizacijah v mestu, to je v Društvu slovenskih izobražencev, v Slovenskem kulturnem klubu, pri Slovenskem odra itd. Bolj na splošno pa je poročal o periferni dejavnosti, o kateri je izrazil željo, da bi jo bolj povezali in programirali.
V itern smislu je izrazil zadovoljstvo zaradi obeh lanskih proslav v okviru tridesetletnice konca vojne, proslave v Gonarsu in v Rižarni. Obe sta bili množični v pravem pomenu besede. Poročal je nadalje o reviji »Mladika« in o njenem hudem finančnem stanju. O tem se je razvila daljša debata in so 'bili prisotni mnenja, da mora »Mladika« nadaljevati z izhajanjem. Predsednikovo poročilo se je še dotaknilo študijskih 'dni v Dragi, natečaja Mladi oder in sodelovanja s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in v zamejstvu.
Daljša razprava se je med prisotnimi člani razvila po predsednikovem poročilu o načrtovani dejavnosti za letošnje leto. Predsednik je namreč v, svojem posegu podal nekaj okvirnih misli o programu, o organizaciji in o kulturno prosvetnem delu na Tržaškem. Predvsem ob teh splošnih idejnih in programskih točkah se je razvila daljša diskusija, med katero so udeleženci navrgli več spodbudnih predlogov za uspešnejše delovanje Slovenske prosvete. V razpravi so se oglasili Saša Martelanc, Maks Šah, Jože Jamnik, Peter šarli, Stanko Zorko, Drago Štoka, Franc Štuhec, Ela Baličioeva, Lojze Škerl, Franc Mljač, Marija Besednjak in drugi.
Sprejeti so bili predlogi, da bi se padlih v Rižarni spominjali vsako leto s sv. mašo in kratko svečanostjo, da bd pripravili nekaj razstav svojega tiska in da bi v maju ali juniju pripravili proslavo ob stoletnici Cankarjevega rojstva.
Nekateri zborovalci so med razpravo med drugim tudi izrazili željo, da bi festival narodno zabavne glasbe v Števerja-nu pripravili v bodoče tak razpis, da bi za nagrajevanje prišli v poštev tudi za-
Prešernova proslava v Bazovici
V nedeljo 15. februarja je bila pod večer ob številni udeležbi počastitev našega pesnika velikana v bazoviški kinodvorani. S pesmijo in recitacijami so sodelovali otroški zbor »Slomšek« ob spremljavi ansambla Kondor, otroci osnovne šole »P. Trubar« iz Bazovice pod učiteljskim vodstvom, domači cerkveni zbor '(vodil dr. Z. Harej), člani Slomškovega doma, člani dramske skupine PD Lipa ter obnovljeni mešani zbor »Lipa«, ki se je to pot prvič predstavil pod vodstvom E. Prinčiča.
Vas spored je bil na dostojni višini in občinstvo' je s toplim ploskanjem nagradilo nastopajoče. Najbolj pa je zadovoljilo dejstvo, da je bila predstava skupna, ne glede na idejno pripadnost. Kot povsod so tudi na tern kulturnem prazniku obsodili zavrnitev rabe slovenščine v javnih upravah in odločno zahtevali, da odgovorne oblasti čimprej omogočijo izvoljenim slovenskim predstavnikom, da se izražajo v lastnem jeziku.
Ta boj ni od danes, ampak je pri nas star že več kot sto det in sega v čas Prešerna in Slomška, vnetih zagovornikov našega materinega jezika v šolah in javnosti. Prešeren in Slomšek sta namreč vsak na svojem področju uveljavljala slovenski jezik in druge narodne pravice, kot so poudarili na prosilavi.
Mačkolje
V ponedeljek 23. februarja so v Mačko-Ijah pokopali zavednega in vernega Slovenca Antona Tula. Pogrebne obrede je imel domači župnik Franc Vončina ob asistenci Dušana Jakomina in dolinskega župnika A. Grmeka. Pevci so mu peli v cerkvi in ob grobu. Od pokojnika se je poslovil dr. Aldo Štefančič. Omenil je zasluge pokojnika na kulturnem, verskem in političnem področju. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi, zastopniki Slovenske skupnosti, profesorji dolinske strokovne šole. Zapušča tri sinove in hčer.
mejski ansambli, ki po sedanjem razpisu težko konkurirajo z napol profesionalnimi ansambli iz Slovenije.
Sledile so volitve novih organov, ki so po novem statuitu Slovenske prosvete predvidene vsaki dve leti. Občni zbor je za predsednika potrdil Marija Maverja, ponovno pa so bili tudi izvaljeni ostali člani odbora Saša Martelanc, Edi Žerjal, Danilo Pertot, Sergij Pahor in Glavko Petaros. Novi člani odbora pa so dr. Bogo Senčar, Marija Besednjak in Klara Šturman.
Pred koncem je občni zbor na predlog nekaterih članov izglasoval štiri resolucije, ki zadevajo tukajšnjo stvarnost in življenje -naše narodne skupnosti v deželi.
Resolucija o slovenskem jeziku
Udeleženci občnega zbora Slovenske prosvete v Trstu, zbrani na občnem zboru 17. februarja 1976, so ob konou razprave o slovenskem kulturnem življenju v zamejstvu sprejeli soglasno naslednjo resolucijo v zvezi s položajem slovenskega je zika v italijanski stvarnosti:
Člani Slovenske prosvete protestirajo proti zadržanju italijanske vladajoče večine, ki je v izvoljenih telesih ja\me uprave preprečila predstavnikom slovenske na-
Rojan
Okoli svečnice nas je zapustila Marija Stojkovič. Dočakala je visoko starost 83 lat. Bog jo je nenadno poklical, ko je pozajtrkovala. Tesno je bila povezana z našo župnijsko skupnostjo.
V petek 13. februarja je umri, tudi ne nadno, 63-letni Ludvik Pirc. Tiho je živel med nami, a bil zalo priljubljen. To je pokazal njegov pogreb. Izredno veliko ljudi se je zbralo k njegovemu pogrebu, kar priča, kako je bil priljubljen. Bil je mož, ki je živel predvsem za svojo družino.
V itorek dne 17. februarja pa je 'bdi pogreb Angele Pahor roj. Germek. Njo je Bog preizkušal z dolgo in težko boleznijo. Trpljenje je pogumno prenašala, nikoli ni zgubila poguma, čeprav so jo v življenju prizadevali hudi udarci. Zgodaj je zgubila moža in se potem popolnoma posvetila svojima hčerkama. S smrtjo je računala in se nanjo skrbno pripravila.
Komaj nekaj dni kasneje sta nas zapustila Marcel Siega in Pavla Kavčič roj. Lozej. Marcel Siega je dočakal 50 let. Bil je zalo znana in priljubljena osebnost med tržaškimi trgovci. Njegova nenadna smrt je močno prizadela njegovo družino.
Pavla Kavčič se je rada udeleževala naših romanj, čeprav že nekoliko v letih, je šla vsako leto z nami na Sv. Višarje. Oba smo spremili k zadnjemu počitku v petek 20. februarja.
Naj dobri Bog nakloni umrlim večno življenje pri sebi, vsem pa, ki so jih te smnti prizadele, nakloni svojo božjo tolažbo. Izrekamo tudi naše iskreno sožalje. - S. Z.
Mirko Pihler v Bazovici
Slomškov dom si je omislili predpustni čarobni večer preteklo nedeljo 22. februarja. Za veselo razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Kondor v nekoliko pre-novljaniem sestavu; spored je popestrila z igranjem harmonike ob Kondorjevi spremljavi Katja Grgič. Med posameznimi glasbenimi točkami pa je nastopil gost iz Ljubljane, Mirko Pihler, član »Čarobnega kluba« istotam, ki nas je zabaval s svojo »črno magijo«, spretnostmi An rokohitr-stvom.
Srečanje nove mladine
GEN (Ganerazione Nuova, tj. Novi rod) je gibanje, ki je nastalo iz želje preroditi današnjo družbo po načelih evangelija in
v	duhu prvega krščanstva. Idejna pobudnica tega gibanja, ki mu dajejo ton zlasti »Ognjiščarji«, je Klara Lubich iz Trenta, od koder je njana zamisal v nekaj letih obsegla ves svet.
rodne skupnosti, da se pri opravljanju svojih političnih funkcij izražajo v materinem jeziku.
Udeleženci občnega zbora Slovenske prosvete menijo, da so odklonilne pravne motivacije italijanskih strank za lase privlečeni izgovori, ki so v očitnem nasprotju Z vsemi načeli demokratičnega sožitja sodobne družbe, ker teptajo osnovne človeške pravice.
Nadalje So mnenja, da zadržanje vladnih strank krši 3. in 6. člen italijanske ustave in 3. čim posebnega statuta naše dežele, ni v duhu nedavno sklenjenega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v Osimu, ki govori o maksimalni zaščiti manjšin ter je v popolnem nasprotju z vsakim krščanskim načelom.
Slovenska prosveta zato poziva vso slovensko in italijansko demokratično javnost, da s svajim zadržanjem prispeva k odpravi takega krivičnega stališča in da pomaga uresničiti vse slovenske zahteve od uporabe jezika do slovenske šole v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, od samostojnih šolskih okrajev do ustanovitve slovenskih televizijskih oddaj in globalne zaščite naše narodne skupnosti, da bomo polnopravno zaživeli v pravično in demokratično urejeni družbi.
V	nedeljo 22. februarja se je ta mladina zbrala tudi v Trstu, da sti izmenja svoje izkušnje in potrdi vero v svoje ideale. Kinodvorana »Gristallo« je 'bila nabito polna. Računajo, da se je zbralo tisoč oseb. Mladi ljudje so v odprtem razgovoru pripovedovali o svojih doživetjih in se vzpodbujali za zvestobo v svojem poslanstvu. Med nastopajočimi je bila tudi dekle iz Južne Koreje in predstavnik Avstralije. Prisotnih je bilo tudi več slovanskih mladincev iz Gorice, nii pa jih bilo opaziti s Trgaškega.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Trije Slovenci v argentinski olimpijski reprezentanci
Na letošnji zimski olimpijadi v Innsbrucku so nastopili v argentinski reprezentanci .tudi trije Slovenci, bratje Matjaž, Marico dn Martin Jerman.
Zanimiva je zgodba te družine, ki si je ustvarila svoj dom v Pampi Lindi pod mogočnim Tronadorjam (3400 m) na jugozahodu Argentine. Oče Franc Jerman je bil že v mladosti navdušein smučar, prav talko njegov brat Jože, ki je moral iata 1948 kot olimpijec ostati doma, ker nd bil pogodu vsemogočni partiji.
France Jarman je doživel grozoto dni vračanja domobrancev s Koroškega, a se je čudežno rešil. Pristal je v osrčju neznane in skrivnostne Kordiljere in si tam ustvaril svoj planinski raj. Bala opojnost tamkajšnjih gora ga je vsega prevzela. Postal je eden vodilnih argentinskih smučarjev in celo trener argentinske reprezentance.
Z Lučko Kraljevo, hčerko pok. voditelja primorskih Slovencev Janka Kralja, si je ustanovil lastno družino. In sedaj njego-
vi	itrije sinovi posnemajo očeta v njegovi ljubezni do belega športa.
V	Innsbrucku so bratje Jerman tekmovali v nordijski disciplini. Vadili so na Finskem v vasi Vuokatta, ki leži v sredini dežele v smeri proti ruski meji. Tja so prišli 11. januarja, 29. januarja pa so odpotovali v Innsbruck dn se nastanili v olimpijskem naselju.
Tudi zamejski Slovenci smo ponosni na njih prisotnost na olimpijski prireditvi, ponosni še posebej, saj so vsi itrije Jermani po materi tudi sinovi naše Primorske. - j k
Zaradi stiske s prostorom smo morali to pot opustiti podlistek.
. ,,
Prizor iz veseloigre »Sumljiva oseba«, kj jo je prizadevna dramska skupina PD »Štandrež« uprizorila 15. februarja z velikim uspehom
V Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 29. februarja ob 17. uri
PUSTNA PRIREDITEV
1. »KOVAČEV ŠTUDENT« - spevoigra v treh slikah
2. »Kaviar« - veseloigra v enem dejanju
3. »Tri starke« - spevoigra v enem dejanju.
Med odmori srečolov.
pa nevidna -ilegala so bili krona dolgega
Prireditev za katoliški tisk
S prireditvami je -križ: če je vreme grdo, se število ataiskovailcev hitro zmanjša, in če je leipo, se zgodi nekaj podobnega. In nedelja 22. februarja je bila v Gorici čudovito -sončna, prav spomladanska. Pa je prireditev za katoliški tisk kljub vsemu lepo uspela. Manj je bi-lo mladine, ki je -šla na sneg, zato pa so prišli odrasli v tam večjem številu, ipa še svojci mladine 'iz Boršta, bi so dalii prireditvi res mladosten izraz.
Letos za farni praznik sv. Antona Pu-ščavnika je namreč mladina iz Krekovega dama v Borštu pri Trstu pod vodstvom tamkajšnjih šolskih sester -pripravila prijetno zabavno igro v treh dejanjih »Nevesta iz Amerike«. To igro so igralci v Borštu še enkrat ponovili. Bila bd res škoda, če bi ostalo le pri dveh nastopih.
Prireditelji v Gorici -so bili prav v tem v zagati, kje naj-ti primemo dramsko skupino, ki bi poživila vso prireditev. Potrkali so >na dveh krajih, -pa brez uspeha. Končino so se obrnili ;na vodstvo Krekovega doma v Borštu in -bili takoj uslišani. In ni jim bilo žad za izbiro. Mladi igralci so igro zelo doživeto podali, imeli jasno izgovarjavo in sproščen nastop: skratka, občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno in je igralsko skupino nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Uvodne besede je imel glavni urednik Katoliškega glasa dr. Kazimir Humar. Potem ko je -pozdravil goste im se j-i-m zahvalil za nastop, je povedal mekaj misli o pomenu našega katoliškega itiska, 'ki enako odločno brani moralna 'načela kot naše slovenske pravice in je zato nadležen nekaterim ljudem na tej in na drugi strani meje.
Veliko -razgibanosti je prinesel med nav-
zoče tudi srečolov s 400 dobitki. Da je uspel, priča dejstvo, da so -srečke še pred koncem igre pošle. Ob zaključku igre se je župnik dz Boršta msgir. Jože Jamnik zahvalil občinstvu za topli sprejem in izrazil željo, da bi tudi -kaka igoriška skupina prišla gostovat v -Boršt. Mladi dgral-ai iz Boršta so bili nato deležni skupaj s starši pogostitve -v spodnjih prostorih Katoliškega doma, Ikjer je še -bolj -prišla do izraza medsebojna domačnost. - j k
Srečanje z Borisom Pahorjem
Slovensko akademsko -društvo SKAD iz Gorice je bilo -pobudnik nadvse uspelega srečanja s pisateljem Borisom Pahorjem. P-isatalj je prikazal, kako se je rojeval njegov zadnji roman »Zatemnitev«, saj je osnutek iromana star natanko trideset let.
Srečanja, ki je biilo 12. -februarja, se je udeležilo res lepo število mladih, ki so z zanimanjem sledili Pahorjevemu prikazovanju vojnih in povojnih razmer na Primorskem, ki jih -je sam doživljal in vanje aktivno posegal.
Pomembne so Pahorjeve besede, bi jih je spregovoril ob sklepu -svojega podajanja: »Osvobodilni 'boj je bil za nas dokaz, da sm-o -vstali iz anonimnosti in zavrže-nosti, da smo ustvarjali tržaško in s tam primorsko lin slovensko zgodovino... Ker je bil pristno naroden, je bil naš -primorski -boj v resnici osvobodilen, ovrgli -smo suženjski pridih, ki mas je -dolgo držal in stopili v evropsko ozračje kot polnopravni člani družine svobodnih narodov. Zato je n »ravno, da razmah naše dotlej uklonjene narave, -sprostitev naše potlačene duševnosti nista mogla pomeniti -sprejemanja nove svetovnonaizorske ujetosti, poenotenja pod znakom delavske revolucije. Ob vsem upoštevanju -marksistične tniisiLi in ob spoštovanju bojevnikov, ki -so zavoljo zvestobe marksizmu darovali -svoja življenja, moramo reči, da številni naši protifašistični junaki od Bidovca do Bratuža niso za -spodbudo k -uporu potrebovali dialektičnega materializma. Padli so, ker so verovali v -slovenstvo, zvestoba narodni biti jim je bila jamstvo, da bodo v skupščini narodov zavzeli mesto, ki pripada majhnemu sicer, a -sposobnemu, duhovno zrelemu občestvu. Osvobodilni boj mora biti za nas in za naše sinove nadaljevanje zvestobe našemu izročilu zakaj vojaški spoprijem-i v vojnih dneh in
četrt stoletja skritega in vidnega upora. In -ker sem že omenil n-a-še sinove, naj dodam, -da čas zdaj zahteva od nas, da mlade ljudi spoznamo z našo preteklostjo, da jih vzgojimo v -pluralističnem duhu, zakaj sa-mo v razgibanem, -razčlenjenem svobodnem mišljenju -se -gradijo -kleni značaji in celovite osebe«.
Izid Pahorjeve (knjige je del našega časopisja popolnoma prezrl, kar nam ni v čast, -posebno sedaj, ko proslavljamo 30-latnico osvoboditve. Pa še dej-stvo, da je izid vsake -slovenske knjige v zamejstvu kult-umi dogodek, -ki bi ga marali vsi pozdraviti, sicer bo -tudi o tem pisal bodoči zgodovinar. - S. M.
Delovanje sekcije SSk v Števerjanu
V	petek 20. februarja se je ses-tal pod predsedstvom tajnika M-arja-na Terpina na redni seji odbor števerj-an-ske sekcije Slovenske -skupnosti-Kmečko delavske zveze. Poleg ostalih odbornikov -so -seji prisostvovali še župan Klanjšček in predsednik sekcije Koršič.
Glavna -tema je bila ra-zprava o akciji za uvedbo uporabe slovenskega jezika v vseh izvoljenih organih, -kjer smo zastopani -Slovenci. Tako -naj bi se nadaljevala akcija, ki jo je v imenu Slovenske skupnosti začel -tržaški občinski odbornik dr. Dolhar in se -tu-di izvedejo sklepi pok-ra-ji-niskega -tajništva SSk v Gorici, Od se je za to akcijo zelo zavzelo -ter dalo primerne smernice in napotke za -svoje sekcije.
V	tej -smeri bo -potekala akcija v štever-janskem občinskem s-vetu kakor -tudi protestna akcija proti prepovedi slovenskega tečaja v Ukvaih.
menili še za nekatere druge upravne zadeve, o katerih so -podrobno poročali župan Klanjšček ter odbornika Komjanc in Ciril Terpin.
Ker je 21. februarja poteklo 25 lat, odkar -so v Števerjanu ustanovili Kmečko delavsko zvezo, so -se -dogovorili za primemo proslavo, ki bo v soboto 6. marca in na -katero bodo povabljeni odborniki, somišljeniki ter nekateri sodelavci in bivši voditelji Kmečko delavske zveze, ki je na zadnjem občnem zboru soglasno (z enim vzdržanim glasom) postala sekcija Slovenske skupnosti.
Bivši župan L. Poterzio umrl
V	Milanu je po dolgi in neizprosni bolezni -umri -bivši gori-ški župan dr. Lui-gi Poterzio; učakal je starost 71 lat. Pokojnik je bil Goričan in je izhajal iz stare goriške družine. Njegov oče se je pisal Podbersig in -je imel kamnoseško delavnico v ud. Duca d’Aosta.
Lui-gi Poterzio je izšel iz vrst italijanske katoliške mladine. Med zadnjo vojno je bil med ustanovitelji italijanskega Co-mitato di liberazione inazionale (Odbor za narodno osvoboditev). Po vojni je pristopil h Krščanski demokraciji in prišel v njeno vodstvo kot pokrajinski tajnik in pozneje kot župan -garaškega mesta (1961-1964).
Kot župan je razumel gospodarske in socialne potrebe goriške pokrajine: Gorica s -svojim furlanskim zaledjem naj bi postala most in okno italijanske republike prati vzhodu. V ta namen je navezal stike z novogoriško občino za ureditev mejnega prehoda nove avtoceste VoMesse-Nova Gorica-Ljub! j ana, potem za ureditev odtočnih voda med obema mestoma in še za -druge pobude. Ker je videl, v kako težkem gospodarskem položaju se je znašla Gorica, odrezana od svojega slovenskega zaledja, je skupaj z drugimi delal n-a to, da -bi -se ustanovila prosita cona. V tem je tudi uspel.
Smemo reči, da je župan Poterzio bil pobudnik tiste pal-itike -mirnega sožitja na meji, ki so jo -pozneje drugi za njim nadaljevali in jo nadaljujejo še danes.
Ko je -lata 1964 pustil župam-sko mesto, se je umaknil iz javne politike in ostal le predsednik Trgovinske zbornice. Pokopali -so ga na gori-škem pokopališču v četrtek 19. februarja.
DAROVI
Za sklad Katol. glasa.: N. N., Sovodnje, 2.000; L. T. cb očetovi smrti 16.000; Marija Carli 2.000; razni dobrotniki 50.000; Ivanka N., Trst, 5.000; v počastitev spomina pok. Ludvika Piirc, očeta Voij-ke Cemic, darujejo kolegi in kolegice radia Trst A 32.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Sovodnije, 2.000; Štefanija Berto-ssi ob peti obletnici smrti Marije Vogrič 8.000; J. š. 10.000 lir.
Gruntar Ludvik daruje za s-lovens-ko du-hovinijo v Gorici in za tiskovni sklad Katol. glasa po 1.500 lir.
Namesto cvetja na grob Marte Kovic daruje družina Petejan s Peči za domačo cerkev 5.000 lir.
Za skavtinje iz Rupe in Peči: N. N.
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob Ludvika Pirc daruje družina Cemic (Vrh 16) za Alojzi-javišče -in Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
V spomin na pok. Ludvika Pirc iz Trsta darujeta hči in zet 20.000 lir za slovenske misijonarje -ter po 10.000 lir za -katoliški tisk, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Za števerjansko cerkev: ob smrti Jožefa Simčič darujeta nečakin-jd Ivanka in Anka 10.000; družina Simčič 10.000; N. N. v spomin Alojzije Vogrič 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Zora Hrovatin namesto cvetja n-a grob Stanka Prelec
1.000; idruž. Zacchigma v -spomin pok. Antona 5.600; N. N. 3.000; Marija Milič 10.000; Frančiška Peršič 10.000; otroci ob 50. obletnici poroke Jakomine in Avguste Pahor 15.000; Josip in Lojzka Škabar ob 50. obletnici poroke 25.000; razni 34.000 hr.
Za pohabljene na Opčinah: Gizela Budai v spomin na pok. Viktorja Ban 1.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Tudor 15.000; Olga v spomin na pok. moža Matija P-i-ščanc 5.000; Ivanka -Ferluga namesto cvetja na grob Viktorja Ban 5.000 lir.
V spomin pok. Jožefe Rupelj (Kantovel 65) daruje brat Andrej S-tarc za župnijsko cerkev na Kantovel-u 25.000, Ernest Daneu pa 5.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: M. S. 10.000; S. M. 30.500; N. -N. 10.000 lir.
Za Marijanišče: namesto cvetja na grob salezijanca Matije Sluga darujeta družina Guštin 5.000 in Jus-tina Daneu 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N. v spomin pok. Ludvika Pirca in pok. Angele Pahor 5.000; Evgenija Rudcž 5.000; Bole
2.000	Ur.
V počastitev spomina Antona Tula darujeta žeJazniikar-Udov-ič, Trst, za cetnkev v Mačkoljah 30.000 lir.
V počastitev s-pomina -pok. Viktorja Ban darujejo sestra Marija, brat Edvard in svakinja Karolina Bani za tiskovni sklad Katoliškega glasa, za -Marijanišče in za telesno ovirane na Opčinah -po 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Erm-inija Kalc 2.500; družina Zecchini v spomin pok. Pavle 5.000; Josip Prelec v spomin pok. brata Stanka 10.000; Ada Rupel 4.000; Eleonora Sosič 2.600; Mihaela Tavčar 7.600; razni 6.500 lir.
Za cerkev na Banah: v počastitev spo-bina pok. Viktorja Ban darujejo sestra Marija, brat Edvard, svakinja Karolina Bani 20.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Kristina Verto-vec 1.300 lir.
Za telesno ovirane na Opčinah: Berta Milkovič -namesto cvetja na grob Viktorju Ban 1.000 lir.
Za spominsko ploščo vojnim žrtvam in duhovnikom ob 70-Jetnici župnije v R-ic-manjih: Kuret, Ricmanje 10.000; Komar, Ricmanije 5.000; Hrvatič, Pulje, 5.000; Avguštin Dobrila, Pulje, 5.000; Celestin Do-brila, Pulje 10.000; Delak, Ricmanje, 10.000; Marčeda Vatovec, Rioma-nje 15.000; Bernarda Kuret, Ricmanje, 5.000; Kuret, Ricmanje, 10.000; družina iz Ricma-nj 10.000; Zu-Ijan, Ricmanje, 10.000; Regina Sever, Ricmanje, 5.000; Olga Demark, Ricmanje, 5.000; Berdon, Pulje, 8.000; Kurat, Ricmanje 10.000; Sancin, Ricmanje 3.000; čuk, Domje Lakotišče, 3.000; Kuret, Ricmanje, 5.000; družina iz Ric-manj -10.000; Debeliš, Kolonkovec, 10.000; Romano ŽuLjan, Ricmanje, 5.000; Kurat, Ricma-n-je, 5.000; Vouk, Log, 2.000; Marija Senica, Ricmanje, 4.000; Schiozzi, Ricmanje, 5.000; Marta Komar, Ricmanje 5.000 1-ir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina dr. Zlobec-Vo-uk 30.000 lir.
Za ekumensko središče p. Leopolda v
Trstu: članica ACM iz Trsta v zahvalo p. Leopoldu 1.000.000; članica ACM iz Tirsta 2.000; članica ACM iz Trsta 3.000; Ivana Bole, Trst, 3.000; Manij O-blak, Trst, 3.500; Grizonič, Domjo-Krmon-ka 4.000; italijanska družina iz Domja 5.000; -slovenski duhovnik iz Trsta 100.000; Ivanka Dolenc, Opčine, 3.6000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: N. N. 10.000 lir.
Izjava o rabi slovenskega jezika
Odbor Zveze silov. kat-cil. prosvete v Gorici je -na -svoji -redn-i seji 2. -februarja 1976 sprejel -posebno res-oilucijo, ki jo je pc-slal predsedniku deželnega sveta Fur-lanije-Jul-ij-sike Benečije, predsedniku tržaške pokrajine in županu tržaške občine.
V	resoluciji se protestira, ker slovenski predstavniki v omenjenih upravnih telesih niso smeli govoriti v svojem jeziku, se -izreka solidarnost z njimi in se ugotavlja, da so bili -Slovenci teh pravic deležni še v bivši avstiro-ogrski monarhiji. Dati možnost -slovanskim svetovalcem govoriti v -materinem jeziku foii gotovo prispevalo k -bolj skladnemu -sožitju dveh narodov na -vzhodni meji Italije in bi predvsem bil večjii prispevek k pravičnosti, ki tako ravnanje terja.
V	nedeljo 7. marca ob 16. uri bo v Katoliškem domu -v Gorici
KARLOVŠKI VEČER
Nastopili bodo harmonikarji, -tamb-urašiki zbor in pevski oktet.
OBVESTI IA
Postni govori za slovenske vernike v Gorici bodo vsak petek pričenši 5. marca v cerkvi sv. Ivana. Ob 19.30 sv. maša, nato govor.
Predavanja za zaročence se bodo pričela v mali dvorani Katol. doma v Gorici v petek 5. marca ob 20.30 in se nato nadaljevala vsak petek ob isti uri.
Goriška Mohorjeva družba. Ker gredo letos Mohorjeve knjige zelo dobro v promet in so -skoro vse že pošle, prosimo gg. poverjenike, -da bi vrnili neoddane izvode.
V Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v ponedeljek 1. marca ob 18.30 od 30. dnevu -smrti in pokopa dr. Metoda Turnška, vnetega ekumenskega delavca, sveta maša za -njegov dušni pokoj. Ta maša je namesto redne mesečne maše za edinost.
V letošnjem postnem času bomo lahko spet -poslušali pos-tne govore po radiu Trst A. Na sporedu bodo vsak -torek in petek ob 13. uri. Predmet govorov bo Jezusovo trpljenje. Prvi govor b-o -imel škofov vikar dr. Loj-ze Škerl v petek 5. marca.
★
Ljubljanska TV
Spored od 29. febr. do 6. marca 1976
Nedelja: 8.30 Mladinski -pevski zbori v Celju. 9.45 Vzpon človeka. 10.35 Gtroš-ka oddaja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Bosna : Partizan. 18.25 »Hišica v preriji«, f-ilm. 20.00 Kapelski -kresovi. 21.-15 Potopis. 21.15 Športni pregled.
Ponedeljek: -17.20 -Lutke. 18.10 Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj. 20.00 J. Kersnik, Agitator, drama. 21.00 Kulturne diagonale.
Torek: 17.35 Mihec iz Lon-naberga. 18.45 Narodna glasba. 20.55 »Teta Liza«, nad.
Sreda: 16.25 Mojs-tri stare -japonske obrti. 16.55 Nogometna tekma. 20.00 »Trimesečna bilanca«, film. 21.55 Nogomet Bo-russia : Real.
četrtek: 17.20 Popotni -tvoariš. 17.35 Otroška oddaja. 18.25 »Divje potovanje po reki«, film. 20.00 Balzacova velika ljubezen. 21.05 Četrtkovi razgledi. 21.35 Glasbeni magazin. 22.20 Gali Evrope.
Petek: 17.20 P-isani -svet. 18.10 Finski zbor Terwakoski. 18.45 Cesta in mi. 18.50 Kako bomo živeli jutri. 20.05 Mali oglasi. 20.50 Compagnero Viktor Jara. 22.05 Šerif v Nevv Yorku.
Sobota: 14.55 Nogomet Žel-jezničar : Rad-nički. 16.50 Smuk na Jahorini. 17.-15 Ženska in umetnos-t. 18.20 »Potop«. 20.00 Dar-li-ng, film.
tllsditi Irst A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.-15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 -itn 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (-samo ob delavnikih).
Šport: -(-dnevno) ob 20.00 -uri.
Spored od 29. febr. do 6. marca 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Robinzon v vesolju«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.
14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Proti Damasku«. Drama. 19.10 Zvoki in riitmi.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
22.00 Šport. 22.10 Sodobna glasba. Ponedeljek: 1,1.40 Radio za šole. 12.00
Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Ume-tnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.-10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil.
17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.-10 Trideset let gledališkega amaterstva v deželi. 1925 Za najmla-jše. 20.35 Pustni ples.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 -Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik.
20.35 Simfonični koncert. 21.35 Glasba, četrtek: 1-1.35 Slovenski razgledi. 17.00
Za m-lade poslušavce. 18.-15 Umetnost...
18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše.
20.35 »Vasa železnova«. Drama. 22.00 Glasba za -lahko noč.
Petek: 11.40 -Radio -za -šole. 12.00 Opoldne z vami. 13.00 Postni govor. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncertisti naše dežele. -19.10 Slovenska pavoj-na lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.55 Glas-ba.
Sobota: 11.35 Pos-l-ušaj-mo s,pet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 »Ivan Pregelj«. 19.35 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska«. 21.20 Lahka glasba.
O vtisih z letošnje zimske olimpijade v
Innsbrucku bo govoril v ponedeljek 1. marca ob 20.30 na -sedežu DSI v ul. Do-n-izet-ti 3, Trst časnikar radia Trst A Saša Rudo-lf.
Sožalje
Slovenski verniki pri Subidi (Krmin) izražajo iskreno sožalje župniku in dekanu msgr. Jožefu Trevisanu ob smrti njegove matere.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti izreka svojemu odborniku dr. Alojzu Tulu globoko sožalje ob smrti dragega očeta.
Ravnatelj in profesorski zbor srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini izrekata globoko sožalje kolegu prof. Alojziju Tulu ob nettadni izgubi očeta Antona.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Bazoviška 2, Opčine - Trst, razpisuje
NATEČAJ ZA URADNIKE 1. KATEG.
Pogojii -za pripustitev k natečaju: diploma-slovenskaga trgovskega tehničnega zavoda, opravljena vojaška služba, starost ne preko 30. leta. Prošnje s priloženo fotokopijo diplome je treba predložiti najkasneje do 10. marca -1976 na gornji naslov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 -lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tis-kovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi -našega dragega očeta
Antona Tul
se iskreno zahvaljujemo visom za izraze sožalja. -Posebna zahvala župniku F. Vončini s sobratoma A. Grmekom in -D. Jakominom, -dr. Štefančiču za poslovilne (besede, pevskemu zboru, osrednjemu vodstvu in dolinski sekcij-i Slovenske -skupnosti, občini Dolina, profesorskemu zboru srednje šole v Dolini, darovalcem cvetja An v-sem ki so ga spremij-ali k zadnjemu počitku ali kakorkoli počastili njegov spomin.
Maokolje, 26. februarja 1976
Pokojnikova družina
V	-nadaljevanju so se člani sekcije do-
Na pustno nedeljo 29. februarja ob 16. uri bo v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete v Katol. domu v Gorici
veselo pustno popoldne
Nastopile bodo skupine prosvetnih društev iz Števerjana, Pod-gore in Doberdoba, ansambel Lojzeta Hledeta, goriški skavti in goriška dekleta. Točke bo povezoval Viktor Prašnik.