Poštnina t>1nJWuin "r gotm un Leto .XIII., 26J V Ljubljani, torek 18. novembra 1930 pNHML C sna Dia 1 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. KAJ ZAHTEVAJO INDIJCI Izjave indijskih knezov na vseindljsfci konferenci — Indija zahteva popolno samostojnost v okviru &*™*mfanske$a noložaja — „Danes to sprejmemo, čez pol leta bo prepozno" »rtjnffon. 18. novembra Včeraj se je pričela v Saint Jameski palači plenarna seja indijske konference Prvi seji je predsedoval Macdonald sam, ob koncu seie pa je bil izvoljen za predsednika konference lord Sankev. med podpredsedniki pa so indijski knezi Sklenjeno je bilo, da bo trajala splošna razprava tri dni Novina Hi h konferenci, ki prisostvuje 17 zastonniko? indijskih držav, 57 delegatov britske Tndije in 15 đelesratov ansrleškeera parlamenta, niso hili pripuščenf. marveč dobivajo poročila od posebnih v to svrho določenih uradnikov Na včerajšnji plenarni seji so zastopniki Tndije obrazložili svoje stališče. Kakor poročajo današnji listi so zahtevali, da mora podkralj kot za stopnik kralja ostati v Indiji, dočitn bodo o f! i na stičnih vprašanjih v svojih državah odločali knezi sami Zahtevajo nadalje udeležbo pri vsfsh državnih poslih in razširjenje svojih kompetenc. Vojska naj ostane še la-dalje pod vodstvom podkralja dokler to vprašanje ne bo posebej rešeno, pogodbe s krono pa morajo ostati neiz-premenjene Javskar je obrazložil stališče mlajše indijske generacije Dejal je, da mo ra Tndija doseči to. kar zahteva in d-^ se bo sedaj zadovoljila z mnosrimi stvarmi« kar bo po 6 mesecih nemogoče. Ce nam daste dom in ionski položaj danes bo krik no neodvisnosti v par mesecih ntibnJl sam od sebe. V nasprotnem primeril bo nosta! *e *rla«neiši, n!edc vprašanja armade, ie govornik deial da bodo Indijci nu dili vsa zahtevana »am**rv» ?n nrehn-1 ni čas. da sra olaišalo ohema stranka rrm GJ^de manjšinskega vprašanja ie deial. da ga bodo rešili Indijci sami Indiji je treba dati po?io!no svobodo glede odločitve o obliki dominionske ga položaja Tako bo izginila sovraž nosi ?n nezadovolistvb med manjšina mi Mlada Tndiia ne vztraja na nemo ffocih zahtevah, temveč na onih doloc bah zvezne astave. ki hi jjih sprejele indijske države Mladi Indijci ne žele vmešavati se v notranje zadeve indij skih držav, temveč so pripravljeni po čakati, da pridejo na vrsto Ce bi indijske države pristale na ustanovitev vrhovnega razsodišča. ki bi razsojalo o vseh spornih zadevah med njimi in Britsko Indijo, bi to vprašanje Kilo zares rešeno Govornik je nadalie podal zagotovila glede angleških in evropskih trgovskih interesov v Indiji ter nasrlasil, da je zadovoljstvo med narodom najboljši odje malec Ansrleški interesi v Tndiii so v srlavnem treroveskesra značaja Konsnm na sila 330 milnonov ljudi ie velikega nomena za angleško eoenodarstvo Že iz teh razlosov. ne glode na moralne ^ile. kakor pri^tpli^f^-n in tov-irištvo. ie potrebno, da se prizna Tndiji abso-'ntni svoboda dominiona Mahaiadža iz Ricanerja je< izjavil, da je zadnii ci?i političnih izjav iz leta 1917 dominionski položaj za Indijo, ki je potreben za varnost vseli delov britskega imperija Govoreč o indijskih državah, je govornik naglasil da so vse popolnoma udane kroni in da so za skupnost z britskim imoernem Indijske države so pripravljene storiti vse za bob'šo bodočnost in bi a gosta nje Tndije kot celote To bo doseženo z zveznim vladnim sistemom, ki bi obstojal iz indijskih držav in Britske Indije Tnrtiiske države so že «amostoine in zvezane s krono s pogodbami več-neera priiatelistva in skuonosti interc-sov Govornik je zakliucil. naj se zve-žejo razne enote Indije z močno zvezno upravo Gorje narodu. . 44 Nove Mussolinlieve grožnie — Mirovne pofgodfoe se morajo revidirati In izvesti s«*1ošna razorožitev London, 18. novembra. »Daily Express« objavlja članek Mussolinija, v katerem se Mussolini peča z napetim položajem v Evropi in nevarnostjo za mir. Mnssolini opozarja na nepravičnost versaillsk«* mirovne pogodbe in priporoča njeno čimprejšnji revizijo. Zlasti se zavzema za takojšnjo splošno razorožitev, ker se vrši sedaj v vsej Evropi oboroževalno tekmovanje, ki mora slej ali prej dovesti do katastrofe. Zagovarjajoč politiko Italije, poudarja, da se Italija mora oboroževati, ko vidi, kakor se oborožujejo vsi njeni sosedje. Italija hoče mir, toda gorje narodu, ki bi žalil njen narodni ponos in njeno narodno čast ter zapletel Italijo v konflikt. »Če bi prišlo do tega,« zaključuje Mussolini, »bo Italija storila vse, da ne bo izšla iz vojne kot premaganec.« Končni rezultat poljskih volitev , 'aršava, 18. novembra. AA. 444 rr.andato* sejma je razdeljenih ta* kole: 7\Tac?r. blok 247 mandatov; >er> Finančna kriza v Ameriki Newyork, 18. novembra. V južnih državah je ustavilo plačila več bank. Prva je zaprla svoje prostore banka Kentuckv v mestu Lozzisville, ki je razpolagala s sred. rV" od 54 milijonov dolarjev. T j hanki ie sledila cela vr* sta manjših bank, ki so zašle v velike denarne t^~T 'C Ogromno nazadovanje izvoza Washington. 18. novembra. Zaradi hude gospodarske krize, je padel ameriški izvoz v mesecu oktobru od 528.514.000 dolarjev v i*tem času preteklega leta na 248 milijonov dolar-iev. V isti meri se je zmanjšal tudi ivoz. Deficit Zedinjenih držav Washm§rton, 18. novembra. Tudi Amerika mora, kakor je danes napovedal predsednik Hoover, za bodoče financao leto va-čunati z velikim deficitom. Za kritje teg-a. prir-anikljaja bo morala povišati davke. Kongres srednjeevropskih borz Budimpešta, 18. novembra, g. Danes se je tukaj pričelo zborovanje srednjeevropskih borz, ki se ga med drugimi udeležujejo zastopniki Jug-oslavije. Avstrije. Ru-munije. češkoslovaške in Bavarske. Na zborovanju se bo v glavnem razpravljalo o poenostavljenju borznih norm. Kitajski banditi oropali ekspresni vlak Peking, 18. novembra. AA. Več sto ban-ditov je napadlo ekspresni vlak med Pekingom in Poatouhenom. Vsi potniki so bili izropani. Znižanje plač irskim železničarjem London, 18 novembra. Ravnatelji irskih železnic so predlagali železniškim družbam, naj znižn.To nlače uslužbencem u\ 10 % in ukinejo doplačila za nedeljsko službo. Sprememba v francoski vladi Pariz, 18. novembra. Minister Pe-ret, ki je bil kompromitiran s polomom neke banke, je demisijoniral. V pismu ministrskemu predsedniku na-erlaša. da demisijonira kljub zaupnici zbornice vladi, ker uoče ovirati preiskave, ki je uvedena proti njemu zaradi raznih obtožb. Tardieu ie Peretu odi: :ovoril. da je zbornica odgovorila na obtožbe, kakor je bila njena dolž nost in da jemlje njegovo demisijo z obžalovanjem na znanje. Takoj nato je Tardieu predložil predsedniku republike odlok, s kate rim se imenuje za novega varuha pečata (minister pravde") senator in bivši finančni minister Henrv Cheron. Levin na Dnnajn aretiran Dunaj, 18. novembra. Policija ie aretirala ameriškega letalca Levina, ki ie svo-ječasno z letalom »Columbia« letel iz Amerike v Nemčiio. Obtožen je, da Je ponarejal denar. Splošna šolska obveznost v Rusiji Moskva. 18. novembra. Predsednik prosvetnega odbora je v razgovoru z inozemskimi novinarji izjavil, da je s početkom letošnjega šolskega leta v vsej Rusiji uvedena šolska obveznost za otroke v starosti od 8—11 let VValeški princ poseti Južno Ameriko London. 18. novembra. Waleški princ se zaradi nameravanega poseta Južne Am~r1 ke pridno uči španski. Princ govori razen angleški tudi indijski, nemški in francoski jezik Konec stavke na Španskem Madrid, 18. nov. Položaj je bil včeraj nop 'Inoma rtorrnalen ^»-»'ošna stavka je prenehala ob 6. uri popoldne. naci 'onalni blok 62; ukraiinsko-^e1 ski blok 21; krščanski demokrati 12; *7 -cz 5: 2f Govoril bivši ministrski oredsednik Ivonski župan Her* riot. Razširjenje nemškega zračnega omrežja Berlin, 18. novembra. V zvezi z uvedbo poštne zračne zveze med Berlinom, Duna- . m in C/irgrr.-iom je nemška Lufthansa "ida v Bagdad, ki ie zelo dobro uspel. Za '-Perzijo določena pošta je srečno prispela na naslovno mesto Zamenjava motorjev na »Do X« London. 18 novembra. Kakor poročajo, bo nemško veleletalo >Do X< zamenjale svoje dosedanje motorje z Rollsroycemotorji po 900 konjskih sil. Rusija bo imela največjo kovinsko tovarno na svetu Moskva. 18 novembra. Odobren je bil načrt ustanovitve velikanske kovinske tovarne v Novotagilsku v Uralu, ki bo največja ne samo v Rusiji temveč na vsem svetu Producirala bo letno 1,100.000 ton litega železa in 650.000 ton kovinskih plošč. I Velik uspeh Venizelosove politike Grški veliki odbor za zunanje zadeve je odobril grško-turško pogodbo, ki naj tvori osnovo balkanske zveze Atene. 18. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Včeraj se ie sestal pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta Venizelosa takozv. veliki odbor za zunanje zadeve. Odbor tvorijo šefi vseh strank in bivši ministri za zunanje zadeve. Minister za zunanje zadeve Mihalakopulos je pojasnil, kakšen duh presinja sporazum, ki je bil sklenjen v Ankari, in kako so potekli razsrovori. ki sta iih imela z Ve- uizelosom sred s turškimi državniki. Razprava se i;i sukala o sami pogodbi, pač pa so v slavnem proučevali koristi o čim te>iieite ji v resnici približala, na drugi strani pa noče k!;ub rapalski pogodb općiti svojih gospodarskih odnosa-jev z Rusijo in se celo pridružuje prot;-sovjetskiru akcijam Francije in Anglije. Kljub temu noče priznati Francija Nemčiji enakopravnost, ker bi to pomenilo likvidacijo francoske hegemonije v Evropi. Zato je Tardieu v francoski zbornici izjavil, da bo ostala versailleska pogodba neizpreme-njena. Tako bodo odnošaji med Francijo in Nemčiio čedalje bolj napeti, česar pa ni pozdravljati, ker se ustvarja tako za evropske narode nova vojna nevarnost, ki bo prinesla človeštvu novo gorje in razdejanje. Pciar, napad, tatvine in nesreče Iz pestre ljubljanske kronike — Požar v Mostah Ifanskem polju — Razne tatvine Ntipad na ljnb- Ljuhtjana, \b novembra. Včeraj okrog iS. je nastal v Mostah precej velik požar. V Predovičevi ulici ? je izdelovalka odej Franč'ška Jamnik v zidani kleti kosmala bombaž za odeje. Delala je z delavko Cecdijo Hatner na stroju, pri delu si je pa svetila s svečo. Nenadoma se je sveča prevrnila m hipo= ma je bil bombaž v plamenu. V kleti je bila precejšnja zaloga bombaža tako. da se je ogenj naglo razširil Ženski sta prestrašeni zbežali iz kleti m obvestili ga» silce. Moščanski gasilci so kmalu prihiteli na pomoč ter ogenj pogasili Na pomoč so bili pozvani tudi ljubljanski gasilci, ki so prišli z motorno brizgalno. pa jim ni bilo treba stopti v akcijo Škoda znaša okrog 5000 Din in ni bila krita z zavarovalnino. Ljubljansko polje ogroža že delj časa mlad postopač ki napada ljudi zlasti v večernih urah NJedavno smo poročali, da je bil blizu kemične tovarne napaden neki delavec, k: se je vrača' domov in sta mu dva lopov? vzela 120 Din. snoči je pa okrog pol 10. na Vilharjevi cesti ustavil neki približno 201etni mladenič delavko Marijo Korbič ki se je s sv.Jo tovarišico vračala domov. Napadel je najprej prija* teljico in ji hotel iztrgati ročno torbico, ker se je pa branila, jo je pustil, pač je pa zasledoval bežečo Korbičevo "in ji iztr* gal ročno torbico, v kateri je imela 60 Din. O napadu je bila obveščena policija, ki ima točen opis drznega roparja in upa, da ga bo kmalu izsledila. Včeraj zjutraj okrog 7. je našel vpo» kojeni železničar Peter Žvagen pri šte» panjskem mostu v jarku ob cesti navaden dvo-kolesni voziček z zabojem, v katerem je bilo 31 parov copat. Z zaboja so bile odtrgane ključavnice. Žvagen je obvestil stražnika na Poljanah in policija je ugo* tovila, da je zaboj last branjevke Marije Novakove, stanujoče na Šmartinski cesti št 4. Novakova je povedala, da ji Jo nekdo zaboj v neči od 16. na 17. odpeljal s stojnice na Vodnikovem trgu. Iz zaboja ji je ukradel 8 parov klobučevinastih in 20 parov suknjenih copat ter 3 pare šlap. Skupna škoda znaša 11 .5 Din. Voziček je bil last branjevke Angele Mekinčeve, ki ga je tat iste noči tudi odpeljal. Trgovsk: potnik France Spitalar je bil včeraj okrog 18. v Puharjevi ulici v vlno> toču Lozič, pustil pa je kolo pred vinoto« čem. Ko je zapustil gostilno, je presenečen ugotovil. da mu je nekdo odpeljal 2000 Din vredno kolo znamke »Centra«. Tvorniška številka kolesa je 424.039. — V nedeljo je nekdo s ponarejenim ključem odprl sobo bančnega uradnikr Bogomira Sakside v Židovski stezi 4 in mu odnesel par čevljev njegovemu sostanovalcu Iva» nu Šturmu pa i->pico in nekaj drugih stva» ri. Skoda znaša 500 Din. Policija je včeraj aretirala Bosanca Huseima R ki je imel »a sebi ukradeno obleko. Bosanec je trdil, da jo j« kupi* od nekega neznanca. Policija je ugotovila, da mt' je obleko prod 1 vlomilec Saje, ki m> ga včeraj ponoči orožniki v Vevčah are* tir H. Ker se zadnje "ise tatvine v Ljub» ljani zelo množe in jih večinoma izvršuje« j > Bosanci, namerava policija izgnati ve* čino sumljivih Bos wv, ki nc morejo doka riti, s čin se "r.življajc. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Ljubljana, IS. nov. V pcuedeljek 3. novembra smo poročali o težk. avtomobilski nesreči, ki se ie pripetila v Krašnji, kjer je neki ljubljanski avtotaksi povozil 28)etnesa gostilničarja Janeza Nakrsta iz Krašnje, ki se mu je na kolesu pripeljal nasproti. V Spodnji Loki se je avtomobil zaletel v kolesarja. Sunek je bil tako silovit, da je Nakrst od-letel s kolesa in priletel na avto, kjer je z glavo prebil šipo, nato pa padel pod avtomobil, ki ga je vlekel še kakih 20 metrov za seboj Težko ranjenega Nakrsta, kateremu je avtomobil popolnoma zmečkal desno nogo, so prepeljali v bolnico. Po 14-dnevnem trpljenju je nesrečni Nakrst v nedeljo podlegel poškodbam. Pogreb bo danes ob 14. iz splošne bolnice. Legitimistični izlivi P" ?" sia, 18. novembra. Vsi le* gitimističn: listi o^^avljajo danes po* ziv grofa Apponvja, v katerem naglasa da bo Oto Habsburški 20. novembra dopolnil 18. lete starosti in s tem do* segel polnoletnost Madžarskemu na* rodu ni dano, da bi se ob tej priliki poklonil svojemu bodočemu kralju, zato pa naj proslavi ta dogodek s temt da izobesi na vseh poslopjih dr* žavne zastave. Oklic končuje z zago* tovilom večne zvestobe habsburške* mu vladarskemu domu. Nabava angleških plemenskih svinj Beograd, 18. novembra. A A. Za nabavo vorkshirskih svinj iz Anelije vlada dokajšnje zanimanje v savski, dunavski in vrbaski banovini. Razen tega bodo svinje nabavljen^ za državne in banovinske ustanove in za selekcijske zadruge, ki že obstoje in bodo pravočasno osnovane. Naposled se za te nabavko zanimajo svinjerejci. Zato se opozarjajo interesenti, naj se pravočasno prijavijo. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.75. — Berila 13.46 — 13.49 (13.475) — Bruselj 7.SSS3 — Budimpešta 9.S889 _ Curin 1095.9 — Dunaj 794.68 — 797.68 (79o.1S) — London 274.60 — Newyork 56.435. — Praga 167.28 — 168.02 (167.6Č). — Trst 294.80 - 29^.80 (295.80). — Pariz 222.09 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.128. - Pariz 20.263, — London 25.0562". — Newyork 515.95 -Bruselj 71.98. -- Milan 26.975 - JV< idrd 5735. — Amsterdam 207.55. — Berlin 122.95. — Dunaj 72.65. - Sofija 3.7325. — Praga 15.30. — VarSaya 5" ~~ Budimpešta 90335. — Bukarešta 3.06. Stran 2 >8 L O V E N S K 1 N A R O D< dne 18. novembra 1930 Zakonska stabilizacija dinarja Drugi letošnji družabni večer trgovskega društva »Merkur« Ljubljana, IS. novembra. V soboto zvečer je imelo trgovsko dru* štvo »Merkur« v restavraciji »Zvezda« svoj drugi leošnji družabni večer, ki je bil se* veda tudi združen s prav aktualnim pre* davanjem kakor prvi in bo take večere agilno društvo prirejalo vso zimo. Obisk je bil tako nepričakovano velik, da so mo* rali biti presenečeni celo prireditelji in so morali natakarji prinesti v prostorno dvo» rano še več miz in stolov, da je postalo prav tesno in je zato moralo oditi dosti za« poznelih obiskovalcev, ker ni bilo več pro* štora. S takim obiskom se pač ne more pohvaliti nobena druga ljubljanska peri jo* dična prireditev, /ato pa lahko trdimo, da je predsedstvu uspelo nekaj, kar smo v Ljubljani smatrali za nemogoče, namreč ustvariti družabno središče, ki ne združuje samo trgovskih krogov in zastopnikov obrtništva, temveč privlači tudi druge slo* je, Deloma gotovost, da na Merkurjevem družabnem večeru vsakdo najde najboljšo družbo, na drugi strani pa program samih najzanimivejših predavanj, so garancija, da bo vso zimo tako tudi obstalo. Pred* sodstvo si je pa znalo zagotu'viti tudi pre* davatelje, ki znajo napolniti dvorano. Ta* ko je gotovo tudi v soboto marsikdo pri* šel zato. da spozna g. dr. Milana Lillega, sina društvenega častnega predsednika in ene najuglednejših slovenskih trgovskih hiš, ki je svoje prirojene talente za trgo* vino posveti' publicistiki in postal urednik odlične beograjske revije »Narodno Blago* stanje«, saj vendar ne moremo misliti, da bi prišlo tako častno število dam samo za* radi zakonske stabilizacije. Predsednik, generalni tajnik ZTOl g. dr. \Vindischcr je pozdravil s kratkim na* povorom obiskovalce in predstavil preda* vatelja poudarjajoč njegovo požrtvovalno pripravljenost, da je samo zaradi preda* vanj a priše' v Ljubljano, družba je pa pre* davatelja pozdravila s prav toplim aplav* zom. V uvodu je predavatelj pojasnil pomen denarja, češ »Bogat kmet — bogat kralj« in njegovo zgodovino od menjanja blaga do školjk, brona, srebra in zlata do tkzv. »Kohlenmarke« in »Roggenmarke« v sve* tovni vojni, opisal postanke nakaznic, asi* gnatov in drugega papirja ter ugotovil, da pred vojno nismo imeli niti v Avstriji niti v Srbiji čiste zlate veljave. Ob izbruhu vojne so države suspendirale svojo obvez* nost zamenjavati papirnati denar za zlato, pozneje pa začele ustvarjati z inflacijo no* vo, a neekonomsko kupno moč, ki je ne* katerim špekulantom koristila, splošno pa škodila zaradi zmanjšanja substančne vrednosti. Kdor je pred vojno imel 1000 kron ima danes le še 25 Din, kar pomeni znatno zmanšanje nacijonalnega premožen nja, pri nas skoro za 9Sf/(. Čeprav imamo že od 1925. L že faktično stabilizacijo, vendar prihaja predvsem iz trgovsikh kro* gov klic po zakonski stabilizaciji, torej po formalni zakonski potrditvi faktičnega da* našnjega stanja, ki traja že pet let. To je pravzaprav tudi zadnja etapa, ki mora priti za faktično stabilizacijo. Zlato je da« nes edino mednarodno plačilno sredstvo, cato je potrebno stabilizacijo nasloniti na rlato. Stabilizacija je imperativ vsega na* •odnega gospgdarstva in je potrebna iz po* itičnih, gospodarskih in psiholoških razlo* gov. Iz splošno gospodarskih razlogov nam je potrebna stabilizacija zaradi stalne va* lute za kalkulacijo trgovine in po stabiliza* ciji nam je pričakovati znatnega dotoka tujega kapitala, ker je naša obrestna mera mnogo višja kakor v inozemstvu, sedaj pa tuj kapitalist raje izgubi obresti, kakor bt pri nas naložil kapital. Psihološki razlogi so deloma zunanjepolitičnega značaja, da ljudje raje investirajo kakor bi štedili. V najožji zvezi s stabilizacijo so naše kre* ditne razmere in obrestna mera. Pravilno pojmovanje zakonske stabilizacije di* narja je razvidno iz delovnega programa in poročil vlade, ki poudarjajo, da so go* tove vse priprave in sestavljen končni tekst zakona, obenem se pa poudarja, da je stabilizacija možna brez inozemskih sredstev, kakor so brez tuje pomoči iz* vedle stabilizacijo tudi Francija, Italija in češkoslovaška. Stabilizacija ni organično vezana z inozemskim posojilom, ker ga ne rabimo, če imamo dovolj velik devizni in zlati zaklad, ali pa, če se nam obeta znaten dotok kapitala. Dejansko stanje deviznega zaklada Na* rodne banke se je zadnja leta zelo izpre* minjalo in ima po zadnjem izkazu 8. ok* tobra za 2 milijardi 65 milijonov dinarjev v zlatu in devizah. V primeri z obtokom bankovcev je navadno za 30—40% kritja, najvišje je bilo maja 1927 s 60<7^, najmanj* še pa avgusta 1936 z 28%, sedaj imamo 37%» v projektu zakona pa zahteva le 33% kritja. Ob stabilizaciji preneha naku* povanje tujih valut in se zato dvignejo vloge. Za držanje tega odstotnega kritja ima banka na razpolago povišanje obrestne mere in restrinkcijo kredita in v zvezi s tem obtoka. Iz velike disparitete med pri* vatno obrestno mero in obrestno mero Nar. banke je razvidno, da Nar. banka ne obvlada popolnoma našega denarnega trga. Po izjavah kraljevske vlade bo ostal kurz dinarja v Curinu neizpremenjen, torej 9.125. odgovarjajoči valorizacijski koefici* jent pa 10.9589, a I Din bi- odgovarjal vred* nosti 0.0261 g zlata, ali 100 Din bi bilo vrernih toliko W>t 2.6 grama zlata. Ime dinarja se ne bo izpremenilo in tudi nje* gova vrednost bo ostala sedanja v razmer* ju 1 r 11 s švic. frankom. Naša valuta bi bila tkzv. »Goldkernvvahruno« in banki bankovcev ne bo treba honorirati z zla* tem. V praksi ta stabilizacija ne bo obču* til? in ostane vse pri starem, kar se tiče cer in plač, ugodno bo pa vplivala na vse narodno gospodarstvo. V najtežjih vprašanjih poučenega pre* davatelja izredno širokega obzorja je na* gradilo občinstvo z močnim aplavzom, predsednik g. dr. \Vindischer se mu je pa zahvalil z najtoplejš;mi besedami in še poudarjal, da imamo pravzaprav že stalno valuto, a ta dejansko postoječi odnošaj naj postne čimprej tudi zkonito stnje Do z* konite stabilizacije mora priti, čeprav smo v gospodarskem oziru v splošni gospodar* ski krizi mnogo boljši kakor druge drža* ve, saj je naš položaj takoj za Francijo. Mir in red imamo v tem vprašanju že od 1. 1925., zato pa zlasti trgovski krogi žele. da ta red zagotovimo s postavo in zapi* šemo, da je 100 Din vrednih toliko in to* liko gramov zlata. Tiho je med predavanjem brnel venti* lator kakor oddaljen aeroplan in poslu* šalci so se z največjim zadovoljstvom za* maknjeno dvigali z njim med milijone in milijarde in z užitkom sledili predavate* lju, ki je težko in delikatno snov z vseh strani velezanimivo in informativno osvet* lil. Kako blažen občutek je med milijoni! Po predavanju se je vnela živahna debata o tem in onem. jazz je pa dokazal, da vsaj pri damah ni nič stabilnega in vse igra po taktu, jaz sem pa zapustil preda* vanje kot neverni Tomaž, saj Še nisem nikdar ujel dinarčka, ki bi bil stalen. dar dobro žive. Precej jih je zeblo, am* pak vdani so bili v svojo usodo, preklinja* b" so samo tiste, ki delajo, češ da »večje trape ni pod milim nebom kot tak dela» vec, ki mu pokažejo kos kruha, pa bo za* to naredil celo luknjo v Ameriko.« »In v tem mrazu delajo! Poglej no, kako je tr» da cesta! Ne grem kopat za sto dinarjev na uro!« »Koga je pa zopet to? Zc zopet so vse prekopali! Zakaj pa kopljejo Aaa?« je vpraševala zajetna ljubljanska srajca. »Še en tir bodo položili.« »Da bi te zlod, koliko pa jih bo prav za prav teh tirov! Ali bo vsak voz vozil po svoji ,šini'?« se je hudoval. Tako je! Vsak tramvajski voz po svoji ,šini* in vsak pešec po svojem trotoarju, Ljubljana bo moderna kot Babilon!« »Seveda za naš denar, salamenske du--še! Še bajto bom moral prodati! Sam da* vek in davek, da te morajo zadaviti!« Delavci pa se niso zato prav nič bri* gali, pridno so kopali, nakladali, materi* jal, polagali kamenje v temelj in dostav* 1 j ali material k progi. Na Gosposvetski cesti se je »javno mnenje« tudi zgražalo. Ljudje so si podi* rali kostanje za kurivo. »Radoveden sem, kako bo izgledala drugo leto naša bela Ljubljana! Vsako fi* go hočejo obrniti in postaviti na glavo. Tramvaj nas ne briga, naj ga izpeljejo magari na Golovec ali na Pasji brod! Ampak zakaj so jim kostanji odveč In komu so « napotje, pa res ne vem,« se je togotil ljubljanski veljak. »Fižol bodo nasadili ob trotoarjih, za* to jih podirajo. Fižol je najbolj domače drevo ali rastlina, zelena ie tudi — ljub' ljanska — in baje so gospod »Figove« najeli ta svet za svoj vrt, ker Gorenjci zelo radi in s pridom jedo fižol; modernizirali so se. Včasih so nosili kuhan fižol za brašno kar v žepih v Ljubljano, da so ga zobali za kosilo, zdaj so pa že »nobel«, k »Figovcu« ga hodijo jest.« Tako nekako je razlagal »raztrgan doktor« dogodek na Gosposvetski cesti. Ob 18.15 so trije policaji privlekli po Dunajski cesti na promenado ponedeljkom vo žrtev, besnega in »okajenega« možakarja. Zopet senzacija. Prihrumeli so takoj od vseh strani radovedni meščani kot bi vrgel med pse kost. Pred »Emono« se je »junak« vrgel na tla, trije policaji ga niso mogli obvladati. Hropel je kot bik v are* ni, suval okoli sebe, da je stražnike kar skrbelo. S težavo so ga dvignili. Sprevi* deli so, da mu niso kos, zato so ga vlekli v vežo hi"- Jadranske banke poleg »Ide* ala«. Pravzaprav je možakar vlekel poli* ca je. Ljudje so se gnetli okoli kot bi lo* vili cekine, skakali so drug po drugem ter se rinili v ospredje s pomočjo komolcev. Tiča so zvlekli v vežo ter zaprli vrata, da s- ni več videlo, kaj se je godilo z njim. Pred vrati je stražil policaj ter oaganjal publiko. Poklicali so »Henrika«. Med tem so se nekateri splazili skozi druga vrata na dvorišče, da bi videli, kaj se godi za vrati. Možakar je ležal na tleh nepremič* no, stražila sta ga policaja. Eden je pra* vil, da je mož pretrgal debelo žico, s ka» tero so ga najbrž zvezali. Čudno je bilo, da je potem ležal tako mirno. Študent je vprašal, kaj se je zgodilo z možakarjem. Tovariš mu je odgovoril: »Kap ga je za* dela v čevlje!« Čez deset minut je prispel »Henrik«. Vrata so se odprla in privlekli so na cesto »junaka« kar trije policaji. Mož je bil ne* kam omamljen, branil se ni več. Menda je bil ta čas zadremal. Potisnili so ga v »Henrika« in komedija je bila končana. Nekdo je med množico pripomnil: »To pa ni nič posebnega!« kot da ni bil zado* voljen s senzacijo. Množica se je razšla odprtih ust — nekaj zaradi strmenja, nekaj pa, ker" so komentirali in razlagali dogodek. Mož. ki je tako razgibal ljudi ter jim nehote priredil veliko zabavo, je baje ne* ki voznik, ki je pustil konie z vozom sa* me na cesti, sam pa si je privezoval in na* makal dušo v neki gostilni. Sicer še to ni vse. Novega je v Ljub* ljani vedno toliko, da se ne da niti pove* dati. Zato pa je res najbolje molčati. Zagorjan Franjo 75letnik Carknica. 18. novembra. Kdo ne pozna v Cerknici in najdaljši okolici našega Franceta? Ze kot dijak nam je bil dobro znan, a pozneje ko je pri nas nastopil državno službo, je bil ves eas med nami. Rojen v Postojni na današnji dan leta 18oč> je posečal v zgodnji mladosti osnovno šolo v Postojni in gimnazijo v Ljubljani. Po srednješolskih študijah je vstopil v državno službo pri pošti v Cerknici, kjer je nepretrgoma služboval 41 let in šel na lastno prošnjo 1914 v zaslužni pokoj. Ves čas njegovega 41 letnega bivanja med nami je bil dobričina in svetovalec marsikomu, za kar mu je ljudstvo izkazalo zaupanje s tem, da ga je izvolilo dolco vrsto let zapored za obč. odbornika, svetovalca pri županstvu, odbornika pri posojilnici in rraznovrstnih gospodarskih, političnih in kulturnih ustanovah. Se danes je član v vseh naprednih društvih, a član Sokola je že od njega ustanovitve. Ves čas njegovega bivanja v Cerknici je naprednjak skozi in skozi in ga ni odvrnila nobena službena, politična in tudi ne privatna struja od začrtane poti. Kot sin revnih staršev si je pridobil s svojo pridnostjo in vstrajnostjo lepo domačijo v Cerknici, a svoje otroke, od katerih je eden železniški uradnik, a hčerke presrb Ijene kot dobro poročene odnosno v drž. službi nastavljene, je vzgojil popolnoma v narodno-naprednem duhu. ki vsi nadaljujejo po njem započeto delo naeijonalizma. Dasiravno 75 letnik, ie še čvrst in krepak, kakršnega si želimo videti še mnogo let. \ Iro 5**^**' Vav^o 1'»» iristopi k Vodnikovi družb!' Pater Kazimir in sv. Ciril in Metod Ker sem >manjši brat krotkega bv. Frančiška iz Assisiv, prezreni surovosti v članku pod tem naslovom in ker mi gre za stvar, prosim, sprejmite bledeči popravek in pojasnilo Da stanujem pri Sv. Krištofu in ne v ^samostanu - hotelu^, bi Bežigrajec? lahko vedel vzroke. Vedel bi lahko, koliko de-putacij in pismenih pro^nj Je slo pred leti na škofijstvo iz Bežigrada, da so si ljudje izpoplovnli to dovoljenje in da se je to tudi podpisanemu ukazalo. Res ie, prav rad povem, da >piii bil v Ameriki, in — prav žal mi je — da moram to tudi tukaj sedaj povedati. V 22 letih življenja v Ameriki namreč nisem nikdar v kakem angleškem dnevniku čital tako nedostojnega osebnega napada na sodržavljana. Zato bi bilo jako potrebno, da bi tudi >Be-žigrajee« mogel tja, da bi se naučil, da so esebni napadi na so Ir/avliana. pa če je hiđi drugega prepričanja, negentlemanski. Nihče ni trdil nikoli, da se bo sedanja cerkev sv. Krištofa podrla. Pač pa ves Bežigrad ve. da je veliko premajhna za potrebe okraja, da je zato nujno potrebna večja cerkev in — kajpada — tudi primerno žup-nišče in nova župnija. Glede cerkvenih patronov sv. Cirili fn Metoda takrat, ko smo o tem sklepali, ni riče v odboru ni vedel, da.se kje drugje v Ljubljani namerava postaviti njima v Čast kaka cerkev Ko bi bili vedeli, bi se tega samo veselili, sami bi bili pa • izbrali dru-cregn patrona, saj so jih nebesa polna. Glede opazke o konkurenci s "Šiško rečem samo tole: Ko bi bile župnije trgovska podjetja, potem bi se lahko govorilo o kaki konkurenci. Kar pa niso. je pa taka opazka jako neumestna. Glede tega, ali je pokopališče pri Sv. Krištofu ^gmajna* ali ni, ali je tam mir ali ga ni, se je ^Bežigrajec^ obrnil na popolnoma napačen naslov. Podpisani nimam prav nobene ingerence na upravo tega pokopališča. Moja pravica in dolžnost pri Sv. Krištofu je samo ta. da opravljam v cerkvi službo božjo. Sicer mi je pa žal. da >Bežigrajecr ni imel tobko poguma, da bi se bil podpisal pod svoj članek. Rad bi ga poznal. Nobenega vzroka ni, zakaj bi ne postala še dobra prijatelja. P. Kazimir ZakrajŠek. Prenos Sterletovega pepela v domovino Že takrat, ko je slikar Fran Sterle prišel v London pod motorno kolo in je pozneje v bolnici umrl in so ga tam pokopali, so mnogi njegovi prijatelji mislili na prenos pokojnikovega trupla v domovino. S tem bi izpolnili najsrčnejšo njegovo željo, da bi bil pokopan v svoji rodni Cerknici, ki se je zanjo tako zavzemal, da bi napredovala Ustanovil je celo poseben konzorcij, ki bi ob Cerkniškem jezeru, tem slovitem čudežu sveta, zidal hotele in tako povzdignil tujski promet. Mnogo je tudi pisal o svojih lepih načrtih, ki bi njih realizacija gotovo prav mnogo koristila njegovemu rojstnemu kraju in povzdignila blagostanje njegovih rojakov. Pokojni umetnik bi pač dobil najlepši in najveličastnejši spomenik, če bi v Cerknici in okolici dobro podprti in podjetni možje, ki jih tam okrog ni malo, res izvedli Sterletovo idejo in imenovali kak hotel al novo cesto po njem. Prvovrsten hotel ob tem slavnem jezeru, ki za njega delajo reklamo že stoletja razni znanstveniki in potopisci v vseh jezikih in ga celo deca velikega dela Evrope pozna že iz šolskih knjig, tak hotel torej bi bil gotovo tudi rentabilen in sani lahko svojemu idejnemu ustanovitelju nostavil spomenik. Se veda bi lahko delničarji hotela tudi prenesli Sterletovo truplo iz Londona in ga pokopali kjerkoli ob jezeru. Ali vse to je Ie lepa muzika bodočnosti. Davi me je srečala dama, ki je Sterleta dobro pornata, i" je 5e vedno njejtfn a »ir jateljica Še vedno misli nanj, posebno Da sedaj, ko si je ogledala razstavo njegovih Jel v Jakopičevem paviljonu. Ce bi častilci Sterletove umetnosti in onih veljakov, ki jih je Sterle tako živo portretiral, pokupili te slike, bi Sterletovi sorodniki, ki so njegovi dediči, gotovo najprej mislili na prevoz Sterleta v domači kraj. In še to bi šlo težko brez državne pomoči. Sicer je bil pa Sterle tako dober človek, tako ljubeč sin in brat, da bi raje ostal bogve kje izgubljen in pozabljen, samo da bi pomagal svojim najljubšim. Izkupiček za njegovo zapuščino naj imajo njegovi najbližji in Sterle bo imel v njihovih srcih najlepši spomenik. Dama, ki misli na Sterleta tudi po njegovi tragični smrti, mi je pa razodela pametno misel. Truplo umetnikovo naj bi v Londonu izkopali in sežgali, pepel pa poslali v domovino. Ob Sterletovi nesreči smo spoznali dobro srce našega londonskega poslanika ministra Grujiča. Ta gent-lemen se je takrat zavzel za ponesrečenca, da ni umrl zapuščen in da je bil tudi dostojno pokopan. Gotovo bi kavalir tudi sedaj ne odrekel svoje vplivne pomoči, da bi brez velikih stroškov prepeljali Sterle-tov pepel v Cerknico. Dolžnost Sterleto-vih prijateljev, Še bolj pa onih premožnih in dobro situiranih ter vplivnih mož, ki ie umetnik ohranil njih podobo potomcem, pa zahteva da to nalogo piietete tudi store in v ta namen takoj prično akcijo za prenos umetnikovega pepela v domovino. A. G. Med zakonci. — Možiček, nocoj sem imela divne sanje. Sanjalo se mi je, da si mi kupil za Miklavža nov kožuh. Upam. da se mi bodo sanje izpolnile. — Počakaj se do jutri. — Zakaj pa? — Morda se ti bo sanjalo, kje lahko dobim denar. Koledar. Danes: Torek, 18. novembra 1930, katoličani: Odon, pravoslavni: 5. novembra, Ga-laktion. Današnje prireditve. Drama: zaprto. Opera: La Mascotte. A. Kino Matica: Hajduška pesem. Premijera ob 4J. (ob 4. in 7. Drevfus). Kino Ideal: študentovska ljubezen (Rod la Rocque). Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Karel Globočnik Jutri ob 16. pokopljejo v Tržiču uglednega meščana in potomca stare rodbine Globočnikov, ki so s svojim delom in podjetnostjo pomagali svojemu domačemu kraju do današnjega pomena in imena našega Manchestra. In on je tudi eden tistih mož, ki so s svoji navzlic strogo nemško čuteči najbližji okolici vedno odločni narodni zavesti napravili Tržič, da je ta Manchester tudi slovenski. Vse svoje življenje je bil Karel Globočnik steber vseh naprednih slovenskih društev, ki bodo njegovo sodelovanje le težko pogrešala. Vsa Slovenija pozna izvrstne kose in srpe, ki jih izdeluje njegova tovarna in je on to svojo industrijo z neutrudljivo marljivostjo in preračunljivo podjetnostjo povzdignil do sedanjega slovesa, ker ji je posvetil vse svoje moči že takrat, ko je bil gospodar še njegov oče. Uglednega moža in vzornega poštenjaka so Tržičani seveda poslali tudi v občinski svet, ga izvolili v odbor nadaljevalne šole in mu svoje zaupanje izkazali tudi z izvolitvijo v načelstvo Tržiške posojilnice. S svojim strokovnim znanjem in razsodnostjo je povsod pomagal k novim uspehom in si zagotovil najlepši spomin. Umrl Je zaslužni industrijalec nenadoma, star šele 46 let in zapustil žalujočo vdovo Ivanko iz znane narodne rodbine PrimožiČev, ki se je pred več kot 40 leti preselila iz Doline na veleposestvo na Pristavi, zapušča pa tudi tri hčerkice in ljubkega sinčka-edinca, ki jim želimo samo to, naj posnemajo svojega dobrega ateka. žalujoči družini naše iskreno sožalje, Karlu Globočniku pa časten spomin! Iz gledališke pisarne DRAMA. Torek, 18. novembra: Zaprto. Sreda, 19. novembra: Razbojniki. Red B. Četrtek, 30. novembra: Serija A*000001, premijera. Red C. Petek, 21. novembra: Zaprto. Sobota, 22. novembra: Gospa ministrica, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Schillerjeva tragedija »Razbojniki« se vprizori v ljubljanski drami v premi* jerski zasedbi v sredo, dne 19. t. m. za red B. Komedija ruskega dramaiika Alek* seja Tolstega doživi v četrtek 20. t. m. svojo prvo vprizoritev na slovenskem odru. To je tudi prvikrat, da se nam predstavi zanimivi ruski pisatelj, ki ima po* leg komedije »Serija A*000001« še par dru» gih uspelih dramskih del in r manov, po« leg cele vrste črtic in esejev. Komedija je na novo opremljena in zaposlen v njej ves moški ansambel. Predstava se vrši za red C. OPERA. Torek, 18. novembra: La Mascotte. Red A Sreda, 19. novembra: Boheme. Red D. Četrtek, 20. novembra: Faust, gostuje g. Roman VVraga. basist varšavske opere Red E Petek, 21. novembra: Zaprto. Sobota, 22. novembra: Evgenij Onjegin. Gostuje g. Stepnjovski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava pri zni» žanih cenah, na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Danes se poje uspela opereta »La Mascotte« (Dekle sreče« z gospo Poličevo v naslovni partiji. Sodelujejo gg. Španova Drenovec. Janko. Peček, Povhe. Simon* čič. Jelnikar. Sekula, baletni zbor in dru> gi. Dirigent g. Štritof. režiser g. Kreft. Predstava je za red A. Basist varšavske opere g. Roman \Vraga bo o prihodnjih dneh gostoval na vseh treh centralnih gledališčih naše kra* ljevine. Prvo njegovo gostovanje v Jugo* slaviji bo v Ljubljani, v četrtek dne 20. t. m. Poje vlogo Mefista v Gounodovi operi »Faust«. VVraga je eden izmed naj= boljših basistov velike opere v Varšavi, v svoji domovini izredno poznan in čislan pevec. Jutri se poje Puccinijeva opera »Boheme«. Nastopijo ga. Ribičeva, Poli» čeva, gg. Gostič, Primožič. Janko, Rum* pel, Zupan in drugi Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma D. Edino gostovanje poljskega tenorista Josipa Stepnjovskega bo v soboto 22. t. m. Gost. ki nam je znan iz prvih sezon n«s povojne opere, J je ustvaril obilo prijateljev in simpatij in kreiral takrat nebroj vlog, katere je pel vse z odličnim uspehom. Kasneje je bil prvi tenorist poljske opere v Poznanju in je sedaj \ Katovicah. Predstava se vrši v korist bol* niškega fonda Udruženja gled. igralcev izven abonmana, pri znižanih cenah. Sreda, 19. novembra. Opoldanski program odpade 17.30: Rn* dio orkester 18.30- Literarna u. Her\vic: Sv. Boštjan iz predmestja (Silvester Skerl) 19: Dr. Nikolaj Preobraženskv: Ruščina 19.30: Prof Silvo Kranjec: Poglavje iz So« ciogeografije. 20: Prenos iz Prage- Koncert češke Filharmonije s sodelovanjem pev. skega društva »Hlahol«. 22: Časovn« o*po* ved programa za naslednji da«. Razgibana Ljubljana Ljubljančani se zdaj najbolj zanimajo za tramvaj, zlasti za zeleno prepleskani voz Št. 13 Ljubljana, 18. novembra. Pošteno se motite, če mislite, da ni v Ljubljani nikdar nič novega, kar bi šlo pod pero ali pod jezik. Ljubljančane mar* sikaj zanima tako. da imajo oči vedno dovolj paše — zakaj bi je ne imelo še naše pero? Najnovejše pa ni le, če kaka nerodna ženska pobije jajca, če se zaleti kolesar v opotekajočega se pešca, ali narobe, če ta ali oni zapoje kar na ulici kako rodo* ljubno ali če se priduša nad tem vražjim svetom, ki se mu ziblje pod nogami kot Noetu barka — to so vse bolj senzacio* nelne stvari, ki morajo zanimati vsakogar. V izložbi knjigarne Tiskovne zadruge so razstavljene dan za dnem čudovrste slike, ki imajo vedno dovolj občudoval* cev. Včeraj sta se sicer menila o njih stu* denta, »da so le triki kot pri filmu, zani* mive so pa le«, kot sta dejala. Razstav* ljalci pa gotovo ne vedo. kakšne slike najbolj vlečejo. Zato bi jim rad dal par nasvetov; ker se pa bojim, da bi mislili o neeni kaj slabega — n. pr., da bi bilo naj* brž le meni to in ono všce, raje molčim. Samo to: »Kar pojdiva, nobene babnice ni danes!« je dejal neki gospod svojemu tovarišu, ki se je hrepeneče oziral po sli* kah. — Torej ženske, čeprav zamorke. najbolj vlečejo: zadnjič jc bila razstavlje* na neka Culukafrka ali kaj že v negližeju, pa je tudi vlekla. Vedno pa še vleče najbolj tramvaj in še vedno je »najnovejša«, največja senza* cija. Ne mislim toliko tistega belo zelene* ga voza, kot prekopavanja ceste, zlasti v blrini promenade. Moram pa tudi orne* niti tisti presrečni tramvajski voz, št. 13. Namreč zaradi tiste številke je padla marsikatera pikra na račun že itak popu* larnega tramvaja. Kajti ljudje menijo, da ni brez vzroka, da so prepleskali najprej to številko, če pa se jim je to primerilo popolnoma slučajno, tedaj gotovo pomeni strašno nesrečo . . . Te dni se mnogo go* vori o tem. — »Ali že veste? Številka 13 je zelena; kaj pravite k temu? Jaz mislim, da bo ga naš tramvaj do kraja zavozil. Si upate vstopiti v tega zelenca? Siaj ni varno, jaz si že ne upam, človek ne ve, kje ga čaka smrt!« je dejal neki uradnik tovarišu. Pravijo, da so uradniki sploh strašno praznoverni. O vzroku kronika molči. »Kaj takega pa še ne, 13 je pa zdaj ze* len • .numara*, doslej je bila še povsod rdeča, samo v Ljubljani je vse narobe!« je dejal neki trgovski potnik, ki pozna mnogo sveta. »Zelena barva pomeni, da se mora po* časi voziti!« je razlagal neki železničar svoji ženi. »AK že veš ,financarji' imamo svoj tramvajski voz, najbrž se bomo odslej vedno zastonj vozili!« je oznanil v eni sa» pi finančni podpredglednik svojemu tova* rišu. St. 13 pa si lasti tudi zelena bratovšči* na. Zato lahko rečemo, da je barva dobro izbrana. Strahovita gneča bo odslej v tramvaju, ker si ga bodo vsi lastili. E>a so pobarvali najprej št. 13, je tudi ženijalna poteza, kajti ta številka drugače ni imela pomena, zdaj pa pade vsakemu v oči; ljudje mislijo, da to gotovo nekaj pome-ni, številka 13 mora biti nekaj posebnega — treba je pogledati v voz, kaj je v njem. Pravijo, da je bila v nedeljo strahovita gneča v tem vozu ter da je sprevodnik zelo trpel. Dobro bi bilo, če bi dobili vs» vozovi št. 13. Pred »Slonom« pa so včeraj tudi ju* naško udrihali s krampi po cesti. Ob le« ^ kam; Piccoli so se stiskale ljubljanske »žabe«, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa veti* Ctev '2fV< >8 T OVFM5RI M 4 R O D< dne 18. novembra 1930 Stran I Dnevne vesti — Predaja službenih pošiljk s preda]no knjigo. Ministrstvo ie izdalo odlok, ki sc glasi: Na vprašanje neke direkcije, ali se točka XI. čl. 13 pravilnika za notranjo poštno službo nanaša na oblasti urade in ustanove, t j. ali morajo poštnine oproščene državne oblasti, uradi in ustanove vpisovati pošiljke v predprodaino knjigo s pretiskom z indigovanim papirjem in ali so dolžne predajati s predajno knjigo svoje pošiljke tudi tedaj, kadar predajajo samo eno ah dve vkniiženi pošiljki, daje ministrstvo tele pojasnilo: Odredba točke XI. čl. 13 pravilnika za notranjo poštno službo se nanaša tudi na oblasti, urade in ustanove in so potem takem dolžne vpisovati vknji-žene pošiljke v predajno knjigo s pretiskom in to tudi tedaj, kadar predajo eno samo tako pošiljko. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zasebni zdravnik v Velenju dr. Franc Podkoritnik. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. je bilo v dravski banovini 21 primerov tifuznib bolezni, 23 griže. 96 škr-latinke, 11 ošpic, 202 davice, 20 deljivega kašlja, 20 šena, 4 krčevite odrevenelosti tilnika, 2 nalezljivega vnetja možganov in 1 vraničnega prisada. — Kongres Narodne odbrane. 21., 22. in 23. t m. se bo vršil v Skoplju kongres Narodne odbrane. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem četrtinsko vožnjo. — Kongres hotelirje v. 26. in 27. t. m. se bo vršil na Rabu izredni kongres Jadranske hotelirske zveze. Hotelirji bodo razpravljali med drugim o smernicah propagande za naše hotelirstvo v prihodnjem letu, o hotelskem katastru in vodiču, o kreditnem vprašanju, o obdavčenju hotelirstva na Jadranu itd. Na kongres so povabljeni tudi hotelirji iz Češkoslovaške, Poljske, Ru muni je in drugih prijateljskih držav, ker je treba urediti nekatera vprašanja sporazumno. — Izplačevanje kupona št. 6 obveznic loterijske 2*4% državne rente za vojno škodo. Uprava poštne hranilnice v Beogradu opozarja, da se smejo izplačevati kuponi obveznic loterijske 2& 54 državne rente za vojno škodo najdalje do 1. decembra vsakega leta. — Umetniška Matica v Ljubljani poziva vse svoje člane in poverjeike, da poravnajo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni rok je do 30. t m. Nevrnjene bloke bomo smatrali za prodane. Slike in knjiga bodo izšle okoli 15. decembra, tako da bodo edicije za Božič že v rokah članstva. Slikar Ivan Kos je izdelal dva krasna lesoreza (Stari Maribor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdaje bodo daleko prekašale lanske. Ob tej priliki opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da se do zgornjega roka še vedno lahko prglase za člane Članarina v znesku 24 Din je tako majhna, da si lahko vsakdo umetniško okrasi svoje stanovanje Priglasite se po dop'snici ali pa pošljite kar članarino po poštm položnici, številka našega čekovnega računa je 12.881. Umetniška Matica v Ljubljani, Poljanski nasip 12 — Poziv na subskripcijo. Francoski 'n-stltut v Ljubljani opozarja še enkrat cenjeno občinstvo na subskripcijo knjige, ki jo pripravlja g. Lucien Tesniere, bivši lektor francoščine na tukajšnji univerzi. G. Tesniere, profesor slovanskih jezikov na univerzi v Strassburgu, je napisal francosko knjigo z naslovom O. Župančič Knjiga izide sredi decembra t. 1. na 450 straneh v formatu 14x20 cm, debela približno 4 cm, z belim ovitkom Ta knjiga bo vseboval bio- in bibliografski uvod o Otonu Žunančiču in študijo o pesnikovem simbolizmu, v drugem delu pa znatno število Župančičevih del v francoskem prevodu. Knjiga je dana v subskripcijo in sicer: navadna izdaja po 45 Din, izdaja na luksuznem papirju po 100 Din (slednja izdaja je rezervirana samo za subskribente in se ne bo dobivala na književnem trgu). Cene v subskripciji so znatno znižane, tako da bo navadna izdaja pozneje v knjigarnah precej dražja. Te ugodnosti bodo torej deleženi samo subskribenti, ki naj se takoj priglase Francoskemu institutu v Ljubljani, Narodni dom. Subskripcijski rok traja približno dva tedna. Subskripcijo zanimive in pomembne knjige toplo priporočamo — Norice iz Amerike. V kraju White Valey je povozil avtobus Franca Mlinarja. Hotel je prekoračiti cesto, pa je pridrvel avtobus, ki ga je podrl in vlekel še kakih 15 metrov za seboj. Mlinar si je zlomil nogo nad kolenom, zadobil je pa tudi precej hude notranje poškodbe. — Francu Lekanu je 26. Gktobra umrla žena Katarina. Pokojnica Je bila stara 75 let, rojena je bila v Fiinfkirch-nu v Nemčiji. Poleg moža ie zopustila sina in štiri hčerke. — Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu je začela zbirati fond v podporo našemu odličnemu pisatelju Radu Murniku, ki je moral na stara leta v ubožnico. Nov dokaz požrtvovalnosti in zavednosti ameriških Slovencev. — Črnomelj, Rdeči križ kraljevine Jugoslavije. V nedeljo 23. L m. se bo vršila v vseh prostorih Sokolskega doma ob 8. zvečer dobrodelna veselica z izbranim sporedom v prid gladnim in postavitvi Zdravstvenega doma v Črnomlju. Gospod podpredsednik oblastnega odbora, profesor W e s t e r, bo imel ta večer lepo predavanje, ki bo koristno za vsakega poslušalca. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor zlasti tudi zastopnike podeželskih požarnih bramb in drugih ustanov sreza Črnomlja. — polovična vožnja za posetnike perutninske In pasje razstave v Zagrebu. Zagrebški velesejem priredi od 29. novembra do 2. decembra V. razstavo perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in psov. Obiskovalci imajo polovično vožnjo. — Zdravilišče »Radio - Therma« v Laškem se je na splošno željo adaptiralo in preuredilo tudi za zimsko obratovanje in je odprto skozi celo leto. Uspešno lečenje revmatizma, išiasa, bolezni sklepov, ženskih bolezni itd. Oskrbnina je znižana. Podrobna pojasnila daje uprava zdravilišča. — »Vezilja« se imenuje mesečnik, ki že vse leto izhaja v Zagrebu m ga ureja znana strokovnjakinja ga. Draga Kova-čevič-Dugački. Prijateljice ženskih ročnih del dobe v listu najmodernejše in naj-praktičnejše vzorce najrazličnejših tehnik, posebno lepe so pa narodne vezenine, ki se z njimi lahko kosamo z vsem svetom, že na naslovni strani H. številke, *ci je pravkar izšla imamo srčkano blazinico, res originalno srce iz lecta, notri pa apartne vezenine z ženskih srajc iz Bico-Ija in bogato izvezan posavski predpasnik. Razen teh narodnih vezenin so v listu -azni okrasni prti, blazine, perebno bodo pa dame vesele vzorcev za moderne kvačkane klobučke. V uvodu urednica obeta, da bo seznanila naročnice z novim šivom, ki z njim lahko in hitro izdelajo vezene in tkane preproge Za Miklavža in božič pridejo prav imenitne igrače, koio-salna cebra in imenitna žirafa. ki ju vsaka mama lahko napravi iz ličja ali r«*-fije. Seveda je v izvrstno ilustrirani r-^vi-j. tudi polno navodil za modem pemo. vsaki številki so pa priloženi tudi vzorci in predloge vseh lepili stvari, ki so objav-lje*-- v listu. Ta naš edini in res dobri list za ženska ročna dela stane za četrt iefa le 30 Din in s*e naroča pri upravi >Vezilje« v Zagrebu, Samostanska ul 2-L — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v ?»Iariboru in Skoplju, drucod pa oblačno Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16 v Zagrebu in Skoplju 12. v Mariboru 9.2. v Ljubljani 6.6, v Sarajevu 5. v Beogradu 4 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljub Ijani 768.5 mm temperatura ie znašala 1.4 — Posledice sovraštva 10 L m je bil » Zagrebu napaden delavec Florijan Lovrek zaposlen v samostanu usmiljenih sester Ob 6. zjutraj ga je na Frankopanski ulici poča kal delavec Savič uslužben tudi v samosta stanu Tebi nič meni nič je Savič dvakrat ustrelil nanj ter ga težko ranil Lovreka so prepeljali v bolnico, kjer se je več dni boril smrtjo. včeraj je pa umrl Savica je policija aretirala. Vzrok umora je bilo staro sovra štvo Savič se izgovarja, da mu je Lovrek za grozil, da ga ubije — Napad na Slinenko v Osijeku. V nedeljo zvečer se je vračala upraviteljica trgovi ne s krznom Vinickv Ana Leskovar od svo jega rojaka dr Edmunda Fiscuerja Na Zri njevcu ji je začel slediti neznan moški m ji v Gundulićevi ulici napadel Vzel ji |e torbi co, v kateri je imela 5490 Din. in pobegnil Leskovar jeva je tekla za njim Ropar se j«-skril v neko hišo na Boronnica naplavila utopljenca. V Ga jovcu pri Moškanjcib je 29 oktobra visok« narasla Pesnica odnesla posestnikovega sina Josipa Puksiča V nedeljo so delavci naši. utopljenca za grmom blizu mostu, kamor ga je bila naplavila Pesnica. Iz Lfubliane —Ij Na Gosposvetski cesti podirajo obe vrsti Kostanjev Mestna >bčina jih je darovala revnejšim ljudem in zarad tega nebo imela s podiranjem nobenih stroškov Drevesa so boli drobna in majhna podiranje z izkopavanjem pa je precej težavno, ker morajo drevesa izkopati. Drvarji s: bodo torej mokra kostanjeva drva pošteno zaslužili. —Ij Krasne harmonike so razstavliene v vogalni izložbi knjigarne Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici Harmonike so izdelek Prve jugoslovenske izdelovalnice harmonik. Franc Lubas v Ljubljani, ki jih poklanja našemu prestolonasledniku Petru Harmonike vzbujejo veliko pozornost občinstva. —li Torišče gradnje tramvajske proge se je zopet premaknilo na Dunajsko cesto pred hotel »Slon« in v Prešernovo ulico pred pošto. Včeraj so kopali temelj za drugi tir. Kakor znano, bosta izpeljana po Dunajski cesti dva tira in tudi v Prešernov« ulici do uvoza pošte v svrho križanja vozov. Zelo otežkočen ie bil včeraj osebm promet, zlasti v Prešernov ulici; trotoaru so bili založeni z materijalom, cesto pa .te zapiral širok tovorni avto. Z delom so zelo hiteli in je dokaj hitro napredovalo, četudi je bilo kopanje temelja zelo težavno zaradi izredno trdega cestišča Fundirante temelja ie bilo zvečer že končano na obeh cestah Tramvaj je vozil na eni strani le do Bafe v Prešernovi ulici, na drugi pa do lekarne Piccoli na Dunajski cesti —Ij Samostansko zidovje in kleti pred Kreditno banko. Pri kopanju jarka za po ložitev telefonskega kabla so odkrili v sre do pred pisarno * Putnika r približno 1.5«*» m pod cesto obokano samostansko klet znanega samostana ki je stal nekoč na se-sedanjem prostoru palače Kredit, banke Klet je obokana z opeko, visoka približno 2.50 m, 2 m dolga in 1.50 m široka. Včeraj pa so naleteli na večih krajih na kamniti zidovje, zidano z zelo dobro malto, ki veže kamenje kot cement: kopanje je zelo težavno. Baie so kleti še tudi pod cesto tako da segajo pod tramvajsko proeo. Pri kopa nju jarka od časa do Časa zemlja votlo bob ni in se odkrivajo odprtine in kletni oboki. Čemur pa delavci seveda ne posvečajo po sebne pažnje. Po položitvi kabla jarek ta kaj zasujejo. — Ij Regularna dela v Tivoliju počasi napredujejo. Pri razvažanju in planiranju materiala, ki ga dovažajo s tovornim avto mobilom od izkopa pri tramvajski progi, Danes ob 9« zvečer velika premiera! Lawrence TlbTett krali pevcev, tajboliši barito-list sveta član newvorške Metronolžtan* opere v čarobni, romantični opereti Glasba: A. Lehar po znameniti opereti »Ciganska kri« Film, ki navdušuje gledalce, petje, pred katerim ostrme vsi poslu&alci: Predprodaja vstopnic od 11. dopoldne do pol ,13. popoldne. Tei 2124 Elitni kino Matica sta zaposlena največkrat le 2 delavca Dnevno dostavijo približno do lo ton nasi pa Zdaj nasi pava jo na levi strani drevo reda 4 ni širok pas sveta, ker bo. kot znano, drevored razširjen. Ko bo teren nasut, uravnan in zglajen z valjarjem, začno takoj podirati kostanje Kostanjev ne bodo izko pavaii. ker bi bilo preveč zamudno, temveč jih požagajo čisto pri tleh Drva bodo baje prodajali in kakor se sliši, ne preveč poceni. —li Večje vodovodne cevi. Ker je ob poti. ki drži z Ižanske ceste do mestnega kopališča na Ljubljanici zraslo letos 6 hiš n ie pričakovati, da se bo prihodnje stavbno sezono še več zidalo, bi sedanji vodovod zaradi premajhnih cevi ne bil kos svoji nalogi Zato je mestrr magistrat tej nevi koloniji obljubil, da se polože na omenjeni ooti večje vodovodne cevi. čim bo vodovod 7.1 srrrHom končan. —Ij SiŠka se modernizira. Od stare cerk ve pa do Tržne ulice na Celovški cesti ure lajo l^vi hodnik in polasrajo eranitne robnike. Z urejenim hodnikom bo občinstvu iako 'istreženo — Ij Hodnik oh Celovški cesti od Šiške 1o £t Vida bi bilo tudi spričo živahnega vo zovnega m osebnega prometa čim prej na praviti Ko bi 3vet koder gre zdaj Strok iarek kanalizir li bi dobili za hodnik do v-oli prostora Dunajska cesta ima dva noo nik;i do Mal^ vasi na Celovški resti bi bil tud' jako potrpbem vsaj do Kosov^ga polja '•ne* je /ra^ln zadnje dve leti celp vrsta lič nih hiš —Ij Zdravstveno predavanje. V sredo. t9. t. m. se na^niiuje ciklus predavanj v velik' dvorani Delavske zbornice. Predavateljica, specijalistka za ženske bolezni •n porodništvo dr. Mira Fink bo govori!* - bo1ey5h na matorniei. Pričetek točno ob 90. Predavanje samo za ženske. Prosto "oljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo. —Ij Tečaj za čevljarsko prikrojevanje v Ljubljani Kraljevska banska uprava iravske banovine, referat za pospeševanje ->brti v Ljubljani namerava dne 2 decem nra t l otvoriti tečaj za čevljarsko pri-kroievanje v Ljubljani Tečai bo vo^il strokovni učitelj * Steinman Josip ter se bo vršit oouk v orostorib Tehniške srednje šol«* Pred božičem se bo ooučevak) oo rriKrat na teden, po božiču pa vse delovne Ini. Interesenti naj prijavijo svojo udelež bo najkasneje rlo 29 novembra t. I. pri re reratu za pospeševanje obrti, Krekov trg št 10. kjer dobe vse potrebne informacije —li Podružnica Sadiarskega in vrtnarskega društva v LjhiMiani bo imela občn; zbor v soboto 22. t. m. ob ?0 uri v gostilni pri Kaifežn (pri Belem Kranjcu) v Floriianski ulici. Vabljeni so vsi člani. —Ij Prikrojevalni tečaj za kroiače in ši vilje ▼ Liubliani. Kraljevska banska uprava Iravske banovine, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani ponovno opozarja krojačt* in šivilje, da se oba tečaja v Ljubljani v kratkem pričneta Interesenti naj svojo ude ležbo priglasijo najkasneje do 15. decembra t. 1. referatu za pospeševanje obrti v Ljubljani. Krekov tre št 10. Oba tečaja bo vodil strokovni učitelj g. Knafelj. —Ijj Zanimivo preda ranje priredi SPD v četrtek dne 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pre-iavatelj g. univ. profesor dr Hans H a 1 m z irkutske univerze v vzhodni Sibiriji nam bo nazorno predočil svoje zanimivo potovanje >Od belega obeli«ka v Uralu «kozi Turkestan in Sibirijo do Tihega oceana«. Skioptično oredavanie bo pojasnjevalo okoli 50 krasnih barvastih slik. —I j Jngoslovenski ženski savez ima se to razširjenega odbora jutri v sredo 19. t. m. ob 15 v damski sobi kavarne ^>Emona«. K seji imajo dostop vse članice ženskih društev, ki so včlanjene v J2S —Ij *Martin©vanje« moške in ženske Ciril Metodove podružnice v Šiški ie prineslo Družbi Din 1300 Nadalje ie izročila še moška podružnica članarino Din 800 in darilo Din 805 Tskrena hvala! 597-n —Ij Obnova hiše Enonadstropna Ser-nečeva hiša št 3 na Poljanski cesti dobiva novo stransko pročelje. Obnovo izvršuje zidarsko podjetje Slokan & Svetina —Ij Posipanje mestnih cest: Zadnji čas so posuli z drobnejšim. robatim peskom cestišče Gregoričeve Erjavčeve in Strell-ške ulice ter cestišče na Krekovem trgu ob finančnem ravnateljstvu. —i j Društvo »Skrb za mladino v Liubliani bo imelo dane* v torek ob ?0 :z»v-den občni zbor v posebni sob? gostilne »Pri Bončariu«, Sv. Fetra cesM. Pridite polnoštevilno! —Ij Slavni španski violinist Manen Juan, ki je danes eden izmed večjih svetovnih goslačev, koncertira v Ljubljani v sredo dne 3. decembra t. L ob 20 uri v veliki dvorani hot Union Manen uživa svetovno slavo Ta koncert je njego\ prvi koncert v našem mestu, zato opozariamo naše koncertno občinstvo na to izredno priliko Na orogramu so Beethovnove. Paganiniieve. Schubertove in Manenove skladbe. Podrobnosti objavimo prihodnje dni. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni od iutr^ dalje NA RIMSKI CESTI ŠTEV. 24 otvorim danes 18. t. m. delikatesno trgovino, zajtrkovalni-— co, vinotoc in mlekarno — Se priporoča Leni Lapafne —Ij Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Llubljani, odnosno njegov orkester pod vodstvom dirigenta Bučarja priredi v ponedeljek 24 t. m. v Filharmonični dvorani koncert, na katerem bo uvajal razne orkestralne skladbe Ker ie to prvi javni koncertu nastop našega agilnega delavskega društva, opozariamo na njega občinstvo. Vstopnice bodo od srede dalje v predprodaji v Matičm knjigarni. —ij Poskusno kuhanje s pHnom. Drevi ob 20 bo poskusno kuhanje s plinom v predavalnici šentjakobske šole. —Ij K tragični smrti sprevodnika Hermana. Včeraj smo poročah o tragični smrti železniškega sprevodnika g Ivana Hermana Naš poročevalec je v naglici omenil, da bi se dalo iz lege trupla sklepati, da je Herman izvršil samomor Seveda o samomoru ne more biti govora. Herman je zašel po nesreči pod vlak. Iz Celja —c Zanimiva statistika obrtne nadaljevalne šole v Celju V letošnjem šolskem ietu obiskuje celjsko obrtno nadaljevalno šolo 317 vajencev in 77 vajenk, skupno 394. Od teh jih je iz mesta 283. iz dru?'h občin v celjski okolici pa 111 Po strokah se dele v stavbni stroki 120. v mehani ško-tehniški 60, v umetni 27, v živilski 32, v oblačilni 133 in v ostalih strokah obrta 22. Po narodnosti se dele v 378 Slo vencev, 7 Hrvatov. 4 Srbe in 5 Nemcev Rimsko-katoliški cerkvi pripada 388 učen cev, pravoslavni 5 in evangeljski 1. Vse to lepo število obrtnega naraščaja se poučuje v 12 razredih. —c Smrtna kosa. V Velenju je umrl v ponedeljek 17 t. m. popoldne ob 13 uri po kratki, mučni bolezni g. dr Branko Žižek, rudniški in okrožni zdravnik, star komaj 50 let. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa bomo ohranili trajen časten spomin. —c Begunka iz voza pasje smrti. Policiji je prijavil celjski konjač Franc Prat-nemer iz Gaberja. da mu je pred dnevi pobegnila iz kletke na vozu, ki mu služi za pobiranje psov, ki hodijo po svetu brez ovratnika in znamke, lepa psica volčje pasme, ki sliši na ime »Flora«. Psička je v silnem hrepnenju po svobodi in v strahu pred tragično smrtjo na konjederčevom dvorišču pregrizla steno v vozu pasje smrti in jo pobrisala brez sledu. Kmalu je konjač najbrž ne bo dobil pred zanika —c Izstop iz našega državljanstva. Iz našega državljanstva želita izstopiti Avguštin Rajovic, rojen L 1898 na Bavarskem, pristojen v Grajsko vas v Savinjski dolini, ker ieli sprejeti državljanstvo nemške republike in pa dr Edvard Pušnik. rojen l 1900 v Kamnici pri Mariboru, pristojen v občino št Rupert nad Laškim, ker želi surejeti državljanstvo avstrijske republike. Slaba vest — Gosnod hotelir, ponoči sem nn*:1 v svoji sobi... — To je izključeno, gospod. Pred tednom dni smo vse so-be desinficirab in sploh pri nas to ni mogoče Morda ste prinesli to rec sami s seboj — Kaj se pa razburjate? Našel sem briljanten gumb. tff Laurel in Hardy v „Hajduški pesmi" Treba je imeti mnogo duhovitosti, da more biti človek v filmu šaljiv in neumen. V teh besedah je namreč skrita tajnost Stana Laurela in Oliverja Hardvja, ki sta nastopila v »Hajduški pesmic kot najboljša filmska komika. Težko je biti na pravem mestu šaljiv. Vsak povprečnež more vreči torto komurkoli in kamorkoli in tudi hlače lahko izgubi kjerkoli, — toda samo pameten in razumen človek ve, kdaj in kako mora vreči torto ali izgubi hlače, da se mu gledalci res od srca smejejo. »Spontanost je tajnost dobre komedije,« je dejal nekoč Oliver. A Stan je pa pripomnil: »Baš radi spontanosti se ne morem nikdar točno držati scenerije. V mojem najnovejšem filmu »Hajduška pesem< kjer sva Tibbettova partnerja a istočasno njegova najhujša kontrasta, delava vse spontano in se drživa scenerije le v toliko, v kolikor je to nujno in neobhodno potrebno.« »Hajduška pesem« je prvi veliki film, v katerem nastopata Stan Laurel in Oliver Hardy Nastopala sta doslej le v dvodejan-skih komedijah, odnosno v prizoru v filmu: >Holl\wood Revue«, s katerim sta zaslovela kot dobra komika. »Hajduška pesem« pa jima je dala priložnost, da pokažeta i v mimiki i v govoru svoj pravi talent. Caruso, šaljapin, Gigli, Tibbett V Evropi so nam dobro znana imena velikih pevcev Carusa, Saljapina in Giglia, Malokdo pa ve. da ima Amerika Še slovi-tejšega in popularnejšega pevca — baritona, katerega so postavili strokovni glasbeni kritiki v kategorijo »velike trojice«. In ta slavni bariton je Laurenc Tibbett. Tibbett še ni gostoval v Evropi in zato je razumljivo, da njegovo ime Še ni znano, kakor so znana imena drugih slavnih pevcev Toda kljub temu spada Tibbett med najslavnejše pevce sveta. In to dokazuje najbolj njegova velika plača pri Metropolitan operi v Newyorku, kjer ie angažiran. Dobiva namreč 5000 dolarjev na teden ter pri Metro Goldwyn Mayer filmski družbi, kjer ima 10.000 dolarjev tedenske plače. Mož zasluži na teden 840.000 dinarjev. Poleg tega poje Tibbett tudi za gramofonske plošče in za vsako dobi 5000 dolarjev. Pa tudi njegove plošče uvrščajo gramofonske tvrdke v kategorijo Caruso - Gigli ali Šaljaphl Za Ameriko pomenja vest. da bo pel Tibbett v radio — pravo slavlje Po pravici se lahko Američani vesele velikega umetniškega užitka, kajti doslej je bilo le malo ljudi, ki so mogli poslušati tega slavnega pevca direktno. V treh letih — ko so odkrili njegov pevski talent — ni imel niti toliko časa, da bi izrabil svoj dopust Tibbett je pel v zboru Metropolitan opere Nekega večera je tik pred premiero zbolel nosilec glavne vloge za opero »Fal-staf«. Publika ie že napolnila dvorano in direktor je že misli; odpovedati oredstavo. Medtem pa je nekdo omenil vodji gledališča, da pozna Tibbett tudi to vlogo Da bi se ne blamiral. je naroči' direktor opere, naj Tibbett to vlogo poje pred njim Že po prvih taktih je bila publika navdušena za neznanega pevca — a do konca predstave ie postal Tibbett slaven Direktor ni mogel verjeti, da je imel v svojem zboru tak talent, niti se ni mogel sam Tibbett dovolj načud;ti. da ie njegov veličasten uspeh — živa resnica. Kako ženske čitalo. — Konec vašega romanj. rncjs*er je zelo zanimiv — Kaj Da začetek0 — Tako daleč na Se nKom p*"šla Pri zdravniku K zdravniku pride dama v črnem klobuku, obrobljenem s širokim belim trakom. — Kajj vam je? jo vpraša zdravnik — Glava me neprestano boli. Zdravnik je kratkoviden Ozre ee na damo, rekoč: Dobro ste storili, da ste si že sami pomagali z obkladkom. T7 Tvrran 4 >8COVEN8Kl KARO D< dne 18. novembra 1930 3?. It. CL Brown; g Vitez enega dne Roman - — Morda imate s stališča morale prav. Toda pred zakonom bi vas to ne moglo rešiti. Sir Walter je sliko kupil *—- to se ne da ovreči. Saj vendar ne /norete smukniti v tujo hišo in vzeti tam stojala za dežnike »češ, da je vse v redu, samo da ste pustili na mizici nekaj dTobiža«. To ne gre še posebno pri možeh kakršen je sir Walter. Mož misli, da je poleg Richelieua največji državnik na svetu in kdor si kaj dovoli proti njemu, občuti prej ali slej vso težo njegove pesti. Poleg tega — — Toda. Peter ... ___se je pripetilo tole. Prav kar sem govoril z mladim F3ellerbyjem in on mi Je dejal, da sir Walter misli, da sva mu .midva ukradla ono prvo sliko. Temu se prav nič ne čudim. Dr. Bunting je Tob-byjev strte. Zato me je zaprl v garažo. Spoznal je menda sliko, ko mi je padla na tla. Telefoniral je takoj siru Walteru_ da me ima. Sir VValter je pa pograbil bojno sekiro in jo ubral za menoj. Razumete zdaj, kako zidane volje se vrne domov, ko izve, da sem ta čas odnesel pete. Sicer pa mora biti vsak hip nazaj. Kaj mislite, da se bo po vsem tem samo dobrohotno nasmehnil, češ. dekleta imajo čudne muhe. ne da bi vas zadržal in naučil, kaj se pravi brskati po tujih galerijah? Še na misel mu ne pride, be predno se prav zaveste, boste čutili posledice svoje prenagljenosti in ... — Kaj Qa govorite, Peter! ... Toda Peter se ni dal ugnati. Govoril je in govoril, v zavidanja vredni zgovornosti je pozabil celo na čas. Govoril je o ovadbi, sodiščih in o tem, da sam vrag ni tako zloben, kakor poslanec, če ga človek rani v njegovi domišljavosti. Opisoval je muke in trpljenje, ki čakajo človeka, če se dotakne tujega imetja, pa naj bo že pridobljeno kakorkoli. Omenil je, da pride v novine ime vsakega, kdor krši zakone. V pestrih barvah je naslikal Jeannino usodo, kako preživlja kot žrtev gneva sira \Valtera zadnja leta svojega življenja v podstrešni sobici v bedi In pomanjkanju. Skratka, izpustil ni -ičesar, kar se je dalo povedati. Vsak, kdor bi ga bil slišal, bi mu bil moral priznati sijajno bodočnost kot odvetniku, če bi si bil izbral ta poklic. Ko je Jeanne spoznala, da bi bil ves njen trud ugovarjati ali dopovedovati mu karkoli zaman, je obsedela za mizo prvi hip resignirano, potem pa vendar malo v strahu, kajti iskrenost, s katero je govoril Peter, je bila zelo prepričevalna. Ko mu je končno pošla sapa, se je zamišljeno ozrla nanj, ne da bi črh-nHa besedico. — Zdaj morda priznate, da imam prav, — je dejal Peter ves zasopel. Nekaj časa je bilo vse tiho. potem je pa Jeanne odgovorila kratko: — Ne. Razočarani govornik je napravil kisel obraz. — Ta je pa dobra ... Obmolknil je •in oči so se mu zaiskrile. — Gromska strela, zakaj se že prej nisem spomnil? - Stopil je korak naprej, se sklonil in smuk.ul skozi vrata, še predno se je preser^ena Jeanne zavedla, kaj namerava. Dredno je vstala in planila pred kočo. je bil Peter že daleč, kajti drvel je na vso moč. Sliko je držal pred seboj na kolesu. Ko je pa ves zasopel potiskal kolo v hrib, si je očital, da je s praznim govoričenjem izgubil toliko časa. Ciniki bi utegnili ugovarjati, da se more samo tepec žrtvovati tako za dekleta, s katerim sta znana komaj štiriindvajset ur. V našem sebičnem stoletju je splošna navada pustiti vsakega v kaši, ki si jo je skuhal, Peter pa navadno ni bil nič bolj altruističen. kakor smo mi drugi. Toda to ni bil navaden položaj, Jeanne sicer ni poznal dolgo, vendar se mu je pa zdelo, da sta preživela otroška leta skupaj. Vedno bolj je dozorevalo v njem prepričanje, da je Jeanne dekle, o kakršni mnogi sanjajo, toda redki so tako srečni, da bi se z njo seznanili. Cim se je seznanil z njo, je Peter trdno sklenil ostati vse življenje v njeni bližini. Iz tega sklepa je pa sledila njegova dolžnost deliti z njo dobro in zlo in varovati jo vsega, kar bi ji moglo škodovati. In bil je trdno prepričan, da bo imela velike sitnosti, če ne prinese slike pravočasno nazaj v galerijo. Bil je namreč trdno prepričan o vsem, kar ji je pravkar dopovedoval. Spoznal se je dokaj dobro v ljudeh in sira \Val-tera je poznal že od vseh strani. Gospod poslanec je znal biti zelo prijazen, če mu je kazalo, a znal je biti tudi skrajno surov, če se je kdo dotaknil njegovega dostojanstva ali če je žali! v njem čut njegove neizmerne važnosti.' Nedvomno bi Jeanno kruto preganjal, da ni posegel vmes Peter. In to je bila Petrova naloga, katero je hotel brezpogojno izpolniti. Ko bo ta kočljiva zadeva urejena, bo lahko v miru lečil svoje slabe živce. Bil je sicer do smrti utrujen, toda udati se ni hotel. Koliko noči ie že prebedel, pa ga ni bilo konec! Tolažeč se s temi viteškimi modrovanji je prikobacal končno na hrib in se spustil po klancu v dolino. Vaščani, začudeni, da se tako hitro vrača, so se mu umikali s poti. Tako je švignil brez najmanjšega zadržka skozi vas in kmalu je bil v Old Hallu. Ves srečen je opazil ,da je v hiši še vedno vse mirno, kakor je bilo ob njegovem odhodu. Nikjer ni bilo žive duše in nič ni pričalo, da bi se bil sir Walter že vrnil. Potolažen je naslonil Peter kolo na teraso in odhitel po stopnicah, pritiskajoč sliko na prsa. Vrata so bila odprta in samo s krila za služinčad so se slišali motni glasovi. Stopajoč previdno liki medved po jajcih, je hitel skozi vežo proti vhodu v galerijo v nadi. da ne sreča v nji Tobbyja, ki bi gotovo takoj zahteval pojasnila. Skozi vežo je šlo gladko, ko je pa prijel za kljuko, da bi odprl vrata v galerijo, je zaslišal ropot avtomobila, hitečega skozi park proti hiši. Peter je od strahu prebledel. V naslednjem hipu se je ustavil avtomobil pred teraso. Motor je utihnil in nekdo je izstopil in krenil po stopnicah v hišo. Gospod poslanec se je bil vrnil. — Prokleto! — je zamrmral Peter. Naglo je odprl vrata galerije, vstopil in zaprl za seboj. Imel je namen obesiti sliko na steno in izginiti skozi druga vrata, predno prižene globoka žalost sira VValtera, da bi liki Niobe tarnal na kraju svojih izgubljenih zakladov. Za vsak slučaj je hotel vrata zakleniti toda ključ je tičaJ v ključavnici od druge strani. Ko se je začel glas siraWaltera razlegati po veži, je skočil Peter k mizi v galeriji, položil prvo sliko na drugo in že je bil pri drugih vratih. Toda ta so bila zaklenjena. Peter je prestrašeno vzdihnil in hitel k oknu. Iz gledališča v samostan V Franciji je dalo že več igralk gledališču slovo in vstopilo v samostan V-Lurdu je med redovnicami, ki strežejo bolnikom v čudodelni votlini, mlado, lepo dekle, ki .«e ii »»ozna :ia obrazu, da je nrisla šele nedavno iz posvetnega življenja, z gledališkega odra. Igralka Tvonne Hnutinova je nastopala šele tri leta v Oomedii Fran-caise in obetala se ji ie lepa bodočnost. Naenkrat je pa sklenila dati gledališču slovo in stopiti v samostan Plakati večerno nredstave so oznanili njeno ime v > Za ljubljeni ko je prišla mlada Igralka dopoldne h gledališkemu ravnatelju in mu izjavila, da ne bo nastopila in da na i poišče za T«ieno vlotjo drugo ierralko. ker je sklenila vstopiti v samostan. Ravnatelj se je moral hočeš nočeš sprijazniti z njenim sklepom. Tn igralka je odšla v Lurd, kjer bo do konca sezone stregla bolnikom, potem pa poide v pariški benediktinski samostan. Redki so primeri, da postane gledališka igralka redovnica, pripeti se pa vendarle tudi to. V našem primeru gre za igralko, ki še ni bila =dav-na in ki življenja še ni dobro poznala. Predhodnice skromne Yvonne iz Co-medie Franoaise so pa dvignile v javnosti ve<~ prahu. Letos je 'amrla v samostanu ena najslavnejših primadon Comedie Francaise, še bolj pa bulu-vardnih gledališč Eva Lavalliere. Živela je burno, bila je na višku slave in čašo živlienia je izpraznila do dna Nihče ni mogel verjeti, da je vstopila v samostan in vsi so upali. da bo kmalu pobegnila iz njega in se vrnila med svoje pariške nrijatelie. Toda to se ni zgodilo. Igralka je vzdržala v samostanu več desetletij in zadnja leta jo je mučila za vratna bolezen, ki jo je prenašala s pravim heroizmoT? Ni pa mogla preprečiti, da bi novine ne priobčevale člankov o nji in da bi ne bila objavljena njena pisma. Tuli ni kriva, da pišejo po smrti o nji članke in cele knjige. Drugi primeri igralk-redovnic so bili manj zanimivi, kajti vedno ie bila nesrečna ljubezen, ki jih je vodila z gledališkega odra v samostan. Nesrečnih ljubezni je pa na svetu toliko, da ie res nespametno bežati zaradi tega od gledališke umetnosti ali celo s tega sveta. In tako igralke Lnzi Thuil-lirjjeva, Sionah L#evy in pevka Storchio niso vzbudile posebnega zanimanja, ko so se zaradi nesrečne ljubezni umaknile v samostan. Ena je šla v samostan, ker je ni hotel poročiti odvetnik Landi" druga je bila sploa brezupno zaljubljena, tretjo in četrto sta pa zapustila dva znana glasbenika. Zato ni čuda. če so šle vse štiri tarnat v samostan o moški nezvestobi. Najsenzacijonalnejši odhod z gie-đansKega odra v samostan je oa imela Marie Jeanne Gautierova v 18. stoletju. Kot 16-letno dekle je bila ljubica maršala Wurtemberškega, ki jo je vzel s seboj v Nemčijo in ko se je je naveličal, jo je poslal čez mejo. V Parizu se je zavzel za njo sin kraljevega guvernerja Chemerollesa, ki ji je preskrbel mesto pri Comedie Francaise. Prvič je nastopila v Cidu in ves dvor ji je ploskal. Bila je črnolaska, zelo robustna in krepka. Skriviti in stlačiti srebrn krožnik v rokah ji je bila igrača. V svojih spominih piše, da je popila nekoč sama več steklenic burgundca in sicer po petih steklenicah šampanjca Ko je bila sta 30 let, je šla k maši. med katero ie začela razmišljati o minljivosti vsega posvetnega. Posledica je bila vstop v samostan Najprej je vstopila v anti-quaillski samostan, ki se ji je pa zdel preveč miren in premalo strog. Zato je prestopila h karmelitkam v I^vonu. Tam je ostala 37 let. Dvor pa ni pozabil na njo. Kraljica in aristokratke so ji večkrat pisale in pošiljale darila. V samostanu je pisala spomine in slikala za cerkev. Pozneje je oslepela, pa je vendar še zlagala pesmi. Iz teh pesmi je razvidno, da so jo preganjali spomini in da je plačala svojo pobožnost zelo drago. Prehod z gledališkega odra v samostan ni naraven. Ta korak ni nekaj, kar bi človek občudoval kot plemenit in pameten sklep. Mnogo bolj iinpo nira igralka Teontina Fav. tudi članica Comedie Francaise. ki ie vzdih-nila na smrtni postelji* >Dajte mi igrati krasno vlogo v nebesih miru in ljubezni!« Poštenost je doma tudi na gledališkem odru, kjer lahko človek dokaže svojo moralno moč in veličino duševnosti prav tako, če ne še bolj, kakor v samostanu činstvo je pa s pričami iii -.a.vokati vred počilo v smeh. — Oženili se gotovo niste iz ljubezni, — je menil sodnik. — Ne, ljubezni ni bilo, vsaj z moje strani ne. Bilo je samo motorno kolo Občinstvo se je zopet zasmejalo. Končno se je zadeva pojasnila. Mati obtožene vdove je res že prava babica, pa se je vendar zaljubila v fanta, ki je raznašal novine Suho drevo najbolje gori. pravi prislovie« ■'■ .*ičtiemi kraja. Fant se je v začetku branil vsiljive starke, ko rnu ie pa obljubila mo-tocikel, se je udal in se poročil z njo. j Obtoženka je bila oproščena, kar priča o uvidevnosti francoskih sodnikov. Tragikomičen proces Solidna in marljiva vdova v francoskem mestu Le Mans je bila obtožena zaradi telesne poškodbe, ki jo je zagrešila s tem, da je prisolila svojemu očetu več krepkih zaušnic in ga treščila v kot. V obtožnici je bilo rečeno, da ga je treščila v kot 2>kakor mokro cunjo«: Ker pa oče energične vdove v resnici ni mokra cunja, si je izpahnil roko in zato je hčerko tožil. — Priznavate svoje dejanje? Se čutite krivo? — je vprašal sodnik ob-toženko. — Da, priznavam in čutim se krivo, toda samo v toliko, da ta človek ni dobil toliko, kolikor je zaslužil, — se je glasil odgovor. — Kako morete tako govoriti o svojem očetu? — je pokaral sodnik ob-toženko. — Ker zasluži, ta falot. Sicer pa to ni moj oče, temveč samo očim. — Saj morate tndi očima spoštovati. Ste vsaj pripravljeni prositi ga odpuščanja? Obtoženka se je zaničljivo zasme-jala, rekoč: Še tega bi bilo treba! Najprej si oglejte ta izmeček, gospod sodnik. Užaljeni očim je bil tudi pozvan pred sodišče in ko se je pojavil, je nastala pravcata senzacija. Pred 40-letno hčerko močne postave je stal njen očim — 20-letni mladenič, šibke, iz-mozgane postave. Držal se je na primerni razdalji od svoje hčerke in gledal skrivaj njene krepke pesti. — Vi ste Roger Chaslot, očim te žene? je vprašal sodnik začudeno. — Da, ker sem mož njene matere, je odgovoril obtoženec. — Koliko je pa stara vaša žena? — 72 let, je odgovoril očim v zadregi. Sodnik ga je debelo pogledal, ob- MHifonarji kapitulirali parsd mačke Med slavnostno otvorit vi io nove palače znaneca podjetja Shell Oil Comp. v San Franci sc n se ie pripetilo nekaj ner.ivaneua Palača, ki je pravo čudo moderne tehnike, ima tudi lastno zračno pošto tako. da zadostuje za prenos aktov med naioddaljeneišimi pisarnami samo nekaj sekund Graditelji palače so najbolj ponosni baš na to moderno in zelo praktično napravo. Zračno pošto so hoteli otvoriti vpričo predsednika družbe sira Henrv Deter-dinga. Ko so pa hoteli poslati prvi sveženj aktov iz ene pisarne v arriffo. ie naprava odpovedala Odgovorni uslužbenci so prebledeli, ravnatelji so si palili ^ase Blamaža je bila nepopisna. Seveda je bila takoj uvedena preiskava in izkazalo se je. da je kriva vsega vratarjeva mačka, ki sliši na ime Tabbv. Zlezla je namreč v glavno cev pnevmatične pošte, kjer je skotila mlade. Ko so milijonarji stopili h glavni cevi je pomolila mačka iz nje glavo in zapuhala na nje tako srdito, da so morali kapitulirati. Generalni ravnatelj Deterding je bil pa tako navdušen, da je pustil mačjo družino v cevi, češ, da ne smejo motiti rodbinske idile. In tako je zračna pošta v palači počivala, dokler se mačka z mladiči ni prostovoljno izselila iz cevi. s. Ma^bolfŠc, naftrafnefše. zato najcenejše! Ni mogoče. 2ena: Kontoristinjo smeš nastaviti samo, če je grša od mene. Mož: Saj vendar veš, da je to nemogoče ! Na letališču. čim skočite s tem padalom \% aeroplana, potegnite za tale obroček in padalo se odpre. — Kaj pa če se ne odpre? — Vam vrnem denar. žrebanje v drž. raz. loterij! Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj dne 17. novembra so bili izžrebani večji dobitki: 80*000 Din srečka št.: 55.030; 40*000 Din srečka št.: 8.107; 30.000 Din srečka št.: 15.572; lO.OOO Din srečki šte.: 39.956, 68.419; 4.000 Din srečke št.: 22.568, 43.043, 98.571; 2.000 Din srečke št.: 1.582, 8.741, 16.449, 20.243, 20.402, 22.443. 22.842, 25.431, 26.100, 26.942, 30.208, 34.402, 40.056, 40.570, 44.641, 45.653, 45.731 49.321, 56.045, 60.020, 60.554, 63.610, 79.381, 80.317, 80.462, 80.886, 82.913, 84.490. 84.590, 87.072, 88.784, 91.816, 94.430, 97.438, 98.312. 8069, 17908, 17924, 34194, 35354, 35376 46643. 46654, 47478 59502, 59584, 59593 72084, 72092, 73789 77313, 77332, 81279 87859, 87890. 87908 .816, 96.848, 98.141, 17952, , 36634, , 48350, , 68713, , 75047, , 84190, . 87914, 98.147, 17980. 36636. 49464, 68799, 75176, 84193. 87936, 98.149, Dne 14. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 2000 št. 77.347« Din 500 št. 1856, 1877, 1881, 8004, 8019. 8020, 19101,19148,19156,19157, 27756, 27782, 29263, 34153, 37724, 37729, 37731, 37752, 37780. 37800, 38170. 44121, 19472, 56005. 56060, 56091, 57303, 58803, 58889, 58895, 69130, 69138, 69157 69412. 69472. 69485, 69498, 72076. 76614, 76643, 76644, 76659, 76675, 77201, 77224, 77275, 86924. 87271, 87282, 87293, 87807. 87832, 87835, 87870, 87.958. 87.965, 87.967, 89.118, 96.613, 96.616, 96.623, 96 98.172, 98.178, 98.950. Dne 15. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki: 2.000 Din srečke štev.: 8.077, 9.709, 9.739, 76.618; 500 Din: 1.862, 8.031, 8.034, 9.765, 13.863, 13.888, 13.893, 16.019, 16.078, 17.937, 17.944, 17.951, 17.987, 19.105, 19.108, 19.139, 19.151, 19.161, 27.707, 27.709, 27.737, 29.214, 29.218, 29 254, 29.262, 34.159, 34.190, 36.608, 36.668, 36.698, 37.704, 37.796, 38.114, 38.146, 39.53*. 44.108, 46.627, 46.640, 46.644, 46.672, 47.403, 47.406, 47.425, 47.474, 48.348, 48.353, 49.411, 49.427, 56.032, 56.033, 56.073, 56.079, 57.337, 58.805, 58.812, 58.863. 59.580. 66.416. 66.498, 67.503, 67.549, 67.563, 67.569, 67.579, 68.722, 68.736, 68.794, 68.796, 69.177, 69.190, 72.079, 73.795, 75.053, 75.077, 75.083, 73.970, 75.164, 75.181, 75.187, 76.670, 76.672, 76.676, 76.680, 77.257, 77-278, 77-351. 78.033. 78.059, 82.473, 82.482, 87.226, 87.291, 87.864, 87.883, 89.124. 89.143, 89.169. 96.639, 96.646, 96.819, 96.851, 96.888, 98.949, 98.984. Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 16.089 27.732 37.706. 47.424 57.359. 68.717 75.090. 77-384 89.190 > mM. ali og1asi< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko mđt » znamkah* Za odgovor znamko I - Na vprašanja brc* znamke ne 1 11 nd&oifariama. - Najmanjši o&a* Wn 5^-* — Ivan Magdič, krojač RADI ODPOTOVANJA takoj prodam 1 kompletno spalnico za 1 osebo n 1 pisalni stroj; vse v dobrem stanju. — Spodnja Šiška (pri stari cerkvi), Vodnikova cesta št. 12. 2850 DEŽNE PLAŠČE, pelerine, vsakovrstne čevlje, perilo, kravate, obleke itd. — kupite od danes naprej najceneje pri Jančigaju, Šiška, Celovška cesta (hiša g. Mahko-te). 2848 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju i« dragim težkočam želodca priporoča dr. O. Piccoli. lekarnar v Lhrt>-Hani. 58' T Krušno moko in vse mlevske izdelke ved» no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32 Ljubljana !3U!L.!L-Jl-Jl-Onir7r: MODROCE resnice, otomane, divane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture — dobite najao-lidneje pri SAJOVTC, LJUBLJANA, Stari trs 6 Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822 TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana, v ljubljanskem predmestju, se odda vsled bolezni pod ugodnimi pogoji v najem. - Ponudbe na upravo >^Jov. Naroda« pod »Ugodna prilika«. 2839 SLUŽKINJO izurjeno, pošteno, išče družina brez otrok v Splitu. — Poizve se: Bleiweisova cesta št. 20, m. nadstropje od 10. do 12. ure iopoldne. 2835 fm trboveljski, šlezij-ski, angleški in koks dostavlja 1 dom »DLJRIJA«, d. z o. z., Dunajska cesta št. 46, Miklošičeva cesta št. 6 Telefon 28—20. 25—95. 94yl □□□■EEEEIEKl! Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ^EDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157 SirT Poceni in vendar najboljša |e SEVERJEVA OTOMANA 1 s 32 peresi v sedežu tn 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po Izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 Vsa pleskarska ii? soboslikarska dela izvršuje točno, solidno tn pc ' kurenčnih cenah pod garan cijo J. HLEBS družba z o. z. o leska rs t vo in sobosllkarstv 1 Ljubljana. Sv. Petra c 33 Prometni zavod za premog d.fl. Ljuarjana prodajo pO najugodnejših cenah >amo na debelo Premog fomači n »o>«m*kJ c* domač« ru rjavo ia v»ammtr\\mkm tvrb* Kovaški premog 5JJ Ka b o BVarniiJu pUv Brikete Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani vlikloSičeva csot* itev. 15/. Urejaj e Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Pran Jezer se*. _ Za opravo m inseratni del Usta: Oton Chrtstot. - Vsi v U) ubijanj. 1580