Dve važnejši pripombi o potrošniških svetih
Prva pripomba: Skoraj vsak dan beremo v raznih publi-kacijaJi in časopisih o usta-navljanju potroSnižkih svetov. To pomeni, da smo vendarle začeli deldti tisto, kar je bilo zc dopolnifteo družhenega upravlianja v trgovini nujno potrebno. Tu in tam pa sli-širno mnenja, da ni potrebno Tazpra.vlja.ti o ustanarljauju potrošniških svetov, fcer vsa taka razpravljania samo pre-prečuieio akcijo. Pod ta-Jcim pritisfcom Ijudski odbori občin želijo vreči s sebe od-govornost za preprečevanje uvedbe tega koristnega ukre-pa iTi postajajo nervosni pri ob-Tavnavaniu možnosti in objifc, ki bi v&trezale uvedbi potroš-niških svetov na njihovem področju.
Nujno pa je potrebno, da dobro obravnavamo vse oblifce potrošniških svetov. Moramo imeti pred oimi, da se v kakš-ni stroki laže vzpostavijo, v drugi pa precej teže, v neka-terih so lahko potrošniki ne-posredno zainteresiraiii. za kontrolo, v drugih. pa samo atstraktno, v nekaterih so čla-ni lahko ravno tisti, fci *o obenem Jcupcr, v drugih pa je krog kupcev mnogo širši. Tre-ba je imeti vedno pred očmi pomen potro&ni&kih svetov in jih krepko postaviti na noge, da jih ne bi bUo treba po-zneje reorganizirati, spajati, ra.zdvaja.ti itd. Take reorgani-zadje Ijudi lahko ramo pasi-virirajo   is   potrošniške tvete
spravijo ob dober glas, fcor bi koristUo samo nasprotnikom potTOšniških svetov. PotroSni-ike svete je treba tako orga-niziratl, da bodo 20 Ijudi pri-vlačni, fcajti njihovo delo mo-ra biti nesebično, resno in trajno. Bolje je morda, da sve-tov v začetku ne uvajamo v vszh strokah, ker vo uredbi o trgotJtni tudi uiso potsod ob-vezni. Ce ijudskS odbori me-nijo, da n* treba zazdaj po-vsod ustanavljati potrošniških sretov, je treba tssekakor upo-števati tako stališče Ijudskega odbora. Ne gre samo za to, da je Ijudi treba prepričati o ko-ristnosti te ustanove, temvei gre vsekakor tudi za izkušnje. Izkušnje pa si lahko prvdo-bimo tudi teda), če uvedemo potrošniške svete samo v do-ločenih vrstah podjetij in po-slovalnic ter jih počasi raz-širjamo. Vsekakv pa jih je treba takoj uvesti tam. kjer je interes in stik potrošnikov s pcslovalnicami največji. Ner-voznost in naglica nisto po-trebni. Če bomo problem te-meljito obdelali, bomo s tem dobili zaffotovVLo, da bodo svett dobri. Najboljžo uslugo tej obliki družbene kontrole vidi-mo v tem, ako tisk in javnost aktivno spTemljata izkuinje delujočih potrošniških svetov \n pa v tem, če o njih raz-pravljaio v Ijudskih odborih in viegovih orffanih. Hkrati pa. ¦moTf^n '•'vfiti naf^len boi proH (i-fim. fci nasvrotujeio tanii     n*tanovi     fiotroiniikih
svetov sploh. Bontt «e za to ustanovo po ne pomeni usta-navljati  jo t> naglici.
Druga pripomba: Iz neka-terih sestavkov, ki so bili do-slej objavljeni, bi lahko skle-pati, da je najvazneiša na-loga potrošniških svetov ta, da določajo cene oli vplivajo na nje. Kaže, da je razlog za nervozno kritiko glede usta-navljanja potrošniških svetov prav mnenjet da t>i tako lahko vpii-uoli no cene. Treba je to-rej samo ustanoriti potroSni-Ske svete in cene se bodo zni-ievale. Potrošniški sveti pa po uredbi nimajo pravice dolo-čafi tTgovsktm podjetjem cen, niti marz Potro&ni&ki sveti niso ¦poslovni. marvef kon~ trolni organi Drugič pa. take ustanove ne moreio »pliL>ati na splošno rave.n cen, temvei te odrejajo gospodarski čini-telji. Ce so potroiniški sveti takoj, ko so bih ustanovljeni, imeli utvare (ali pa kdo drugi), da bodo lahko znižoli cene trgovini, tedaj je to pomenilo slab začetek. PotTošniški sveti se morajo ukvarjati z nadzo~ rovanjem dela podjetij, nači-na, kako postrežejo prebival-stvo s stališča potrošnikov. Vprašanje pa, lcje bo podjetje nabavilo blago, po kakšni ce-ni, po čem ga bo prodajalo, tn vse drugo, kar spada v te-koče poslovanje, ni stvar po-troin.Hk.ega sveta, temveč iz-kljuino ttvar orgava nodipfia Sicer bi lahko nastale por.l<> dice. k\ jih je težko  voaprcj
preraiunati (verjetno pomon^-kanje določene vrste blagm, izgube, fci jih ne bi imel kdm poplatati itd.). Ce potroJniM »veti vzamejo v svoje rokm tisto, kar je bistveno, lahkm postanejo dobro orožje za od-stranjevanie negativnih poj»-vov v trgovini. Zalo daje urett-ba v njihovo pristojnost, raze% drugega, tudi pravico soglai*-nja s sklepi organa podjetj* o uporabi sredstev rezervneot sklada (ki se uporabljajo » primeru, da ima podjetje Uh gubo). Potrošniški sveti pa m riu)rejo tu pokazati kot elo-stični organizmi, kj bodo ued-no imeli pred očmi. da je po-siovnost trgovine glavna m najvažnejša stvar. PotroiniSki sveti potrošnikov imajo prectf iirok delokrog, ki jim ga j* doiočil zakon. Tega delokrogm pa ne smejo in tudi ni potreb-no, da ga prekoračijo
Mehanizem trgvvine m pro-vieta sploh je zelo občutljiv* reč. Bolj občutljiva.; kakor do-stikrat mislimo. Treba je gle-dati, da bodo potrošniški tveH vstopili čim bolj naravno i* z zadosti izkušnjami v la m*-hanizem. Trgovske organ\zae>-je. ki bi doiivele reorganizacij* (kot je to v .zadnji Hevilki tNaSe skupnosti« obrarzlotenol in bi se vanje uvedli potroi-niški tveti brez zadostne pri-prave in bi ti zajeli delokrog, ki jim n-e pripada *p*nj n* bi koristili tistemu tic >i. z* katcege.  so  postax>ljc'.
Cr. N. B.