Sončna elektrarna na Celjskem sejmu mora proč
Pijan kolesar nevaren sebi in drugim
CHi-jI^			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 70 / Leto 65 / Celje, 7. september 2010 / Cena 1 EUR
□
v
Tek, hoja in še kaj ^
Na maratonu do Logarske doline, ki se ga je v soboto udeležilo 900 pohodnikov in tekačev, sta zmagala Gorenjca, vendar so vsi, ki so prišli do cilja, lahko ponosni nase.
Vegrad še brez plač
Žlahtni
kozjanski
trinajstici
Blišč in
beda
lesarstva
Bombaša
v	BVV ■
še iščejo
V šolah le avtomati za vodo
Slovo Joli z željo po
v v ■
naraščaju
Na
Šmohorju
tisoč ■j"«" p
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
Prenaročanje pacientov se
■ v	v I
je ze začelo
Z včerajšnjim dnem so tudi v celjski bolnišnici uveljavili urnik dela, ki upošteva, da je večina zdravnikov umaknila soglasje za dodatno nadurno delo. Kot je povedala strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik, so prejšnji teden še upali, da bodo sprte strani našle rešitev in ne bo treba uvesti skrčenih urnikov. Žal se to ni zgodilo, zato so že prenaročili nekatere paciente.
Prve so prenaročili paciente, naročene na pregled v urološki ambulanti in ginekološkem dispanzerju. »Ta mesec bosta tudi dve ambulanti manj v diabetičnem dispanzerju. Ostale ambulante bodo zaenkrat delale po programu,« pojasnjuje Škrablova. Nekaj sprememb je bilo potrebnih tudi v operativnem programu: »Na urologiji za različne kronične bolezni, ki niso povezane z rakom. Predvidena prestavitev je za en teden. Prestaviti je bilo treba tudi dve ginekološki operaciji in dve na maksilofacialni kirurgiji.«
Tako je bilo včeraj, prvi dan dela po novem. Vsak naslednji dan bo po pričakovanjih prinesel več težav in več prenaročil.
MBP
Opozorila kirurgov
Prejšnji teden je Društvo travmatologov Slovenije, krovna strokovna organizacija kirurgov, ki zdravijo poškodbe, obvestilo slovensko javnost, da v obliki »turnusa« ob sedanjem kadrovskem primanjkljaju ne morejo zagotavljati v optimalnem času niti vseh ur-genc.
»Prišlo bo do čakanja in s tem do zapletov, kar je strokovno nedopustno. Štafetna predaja hospitaliziranih pacientov med turnusnimi izmenami pomeni grožnjo napak, saj se pri tovrstni predaji službe zgodijo največje sistemske napake,« so med drugim zapisali in obsodili zavajajoče izjave tistih me-
nedžerjev v javnem zdravstvu na sekundarni in terciarni ravni ter izjave predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki javnosti sporočajo, da zmanjšan obseg dela zgolj v okvire rednega dela javnih uslužbencev v zakonskih okvirih ne bo vplival na obseg opravljenega dela!
»Nasprotno: Društvo trav-matologov Slovenije ugotavlja, da bi v tem primeru bila hudo ogrožena strokovna varnost kirurškega zdravljenja poškodovancev, saj že v dosedanji organizaciji dela zaradi kadrovskih, opremskih in prostorskih omejitev poteka naše delo na samem robu varnosti,« so poudarili in
V Vegradu še vedno brez plač
Kljub drugačnim napovedim mnogi Vegradovi delavci tudi včeraj niso dobili dela junijske plače, kot je bilo dogovorjeno z upravo. Tudi tokrat je izplačila zadržala banka, tako da bo uprava Vegrada danes celjskemu sodišču podala pisni zahtevek za izvršbo.
Plače po prepričanju prve-	v času prisilne poravnave. V
ga velenjskega sindikalista	petek banka (kot pravi Čater,
Srečka Čatra sodijo med stroš-	gre za NLB), ni izvršila plačil-
ke, ki jih je treba poravnati tudi	nih nalogov za izplačilo junij-
pozvali vse vpletene strani, da nemudoma rešijo nastalo situacijo s pogajanji.
Včeraj se je oglasilo tudi Združenje kirurgov Slovenije, ki združuje 13 sekcij in društev pri Slovenskem zdravniškem društvu in preko 400 kirurgov vseh specialnosti. Javnost, vlado in zdravstvene zavode so opozorili na »kritične razmere s strašljivimi in nepredvidljivimi posledicami za zdravje ljudi«. Kot so zapisali, bodo zaradi pomanjkanja kadra najprej na udaru bolniki, ki potrebujejo pomoč kirurških ekip. Od Fi-desa in vlade zahtevajo, da do konca tedna sprejmeta dogovor. (MBP, STA).
ske plače, ker prisilna upravi-teljica ni imela verificiranega podpisa. Že v petek so to uredili, vendar so mnogi Vegra-dovi delavci še včeraj ostali brez plač. Zakaj tako, v banki niso pojasnili, skupno pa gre za 217 tisoč evrov. Del plač, slabih 300 tisoč evrov, je banka brez težav izplačala že minuli teden. »To se lahko zgodi samo v Sloveniji, v Afriki že ne,« je sočno, kot zna, nov zaplet opisal Čater, ki meni, da gre tudi za »birokratske fore«.
US
Sejemsko dogajanje tudi v Mosovi petici
Tradicionalni Mednarodni obrtni sejem (Mos), ki bo svoja vrata odprl jutri, ni le največja sejemska in poslovna prireditev v Sloveniji, že vrsto let se uvršča tudi med največje tovrstne sejemske prireditve v tem delu Evrope.
Tudi letošnji, 43. Mos, bo postavil na ogled najnovejše dosežke ter omogočil predstavitev smernic in novosti v različnih panogah. Dogodek daje tudi odlične priložnosti za mreženje in sklepanje po-
slov, kar med drugim dokazuje obisk lanskega sejma, ki si ga je ogledalo okoli 160 tisoč obiskovalcev. Sejma se bo letos neposredno udeležilo 1.015 razstavljavcev, če pa upoštevamo še zastopana podjetja, jih bo kar 1.700. Podjetja prihajajo iz 34 držav, največ pa jih je iz Italije in Nemčije.
Na sejmu bodo organizirani tudi spremljevalni dogodki. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo denimo pripravila tri mednarodne konference, štiri delavnice, posvet in
13 seminarjev, rdeča nit dodatnih dogodkov pa bosta predvsem plačilna nedisciplina in siva ekonomija. Sejem bo tudi letos poslovno središče, ki bo na enem mestu ponudilo razstavo najboljših dosežkov domačega in tujega podjetništva za podjetnike ter sprostitev, zabavo in ugodne nakupe za zasebne obiskovalce. Več o razstavljavcih in posameznih dogodkih pa v prilogi Novega tednika - Mosovi petici.
US
LOKALNE VOLITVE
Konvencija stranke NSi, ki optimistično zre v prihajajoče lokalne volitve.
Optimizem stranke
V Braslovčah je bila v soboto konvencija ob 10-letnici stranke Nova Slovenija (NSi), ki so se je udeležili vsi vidnejši predstavniki stranke. Po doslej znanih podatkih je za jesenske volitve na Celjskem zaenkrat znanih šest imen za županske kandidate.
Govorniki s prvim predsednikom stranke dr. Andrejem Bajukom, prvim predsednikom vlade v demokratični državi in evroposlancem Lojzetom Peterletom ter bivšo evroposlan-ko in sedanjo predsednico stranke Ljudmilo Novak na čelu so poudarili, da je stranka nastala z razlogom in iz potrebe, da se ohranijo krščanske vrednote. Dr. Bajuk je v nagovoru med drugim dejal, da se je blaginja ljudi dvignila s pomočjo številnih ukrepov, ki jih je stranka, ko je bila še v parlamentu, izvajala skozi vodenje pomembnih ministrstev. Po besedah Peterleta uspeh na prihajajočih volitvah lahko napoveduje le stranka, ki ve, zakaj ji na zadnjih volitvah ni šlo. Srečanje članov in simpatizerjev stranke je zaključila Novakova, ki je poudarila načelo enakih možnosti, česar bi se morala držati sedanja vlada ter dejala, da NSi postaja vedno bolj potrebna stranka.
Na Celjskem se bo za mesto župana potegovalo šest kandidatov NSi: v Rogatcu Martin Mikolič, Slovenskih Konjicah Stanislav Podplatan, Šentjurju Janko Cerkvenik, Taboru Vida Slakan, Šoštanju Roman Kavšek in Gornjem Gradu Klemen Petek.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Reforme pred političnimi interesi
Udeleženci sobotne konference Socialnih demokratov v Celju so ocenili do zdaj izvedene ukrepe in politiko vlade ter spregovorili o načrtovanih strateških usmeritvah in reformah za drugo polovico mandata vladne koalicije.
Dogodka so se udeležili tudi predstavniki vlade ter županski kandidati SD na letošnjih lokalnih volitvah. Predsednik stranke in premier Borut Pahor je od članstva želel, da stranka strne vrste ter prouči politično pripravljenost, da mandat izpelje v skladu z nalogami, ki so ji bile naložene z zmago na volitvah, ne glede na to, kako bodo ljudje to nagradili na lokalnih in naslednjih volitvah.
Dotaknil se je tudi ekonomskih vprašanj, pri čemer meni, da je treba slovensko ekonomijo utrditi kot zmagovalno in konkurenčno, ki bo ostala vpeta v globalni trg.
BA, STA
Zbirali šolske potrebščine
Mestni odbor SDS Celje je v soboto pripravil dobrodelno stojnico, na kateri so zbirali šolske potrebščine za pomoči potrebne otroke.
Zbrali so veliko različnih šolskih pripomočkov, torb, zvezkov, barvic, ravnil in drugih predmetov, ki jih otroci potrebujejo za brezskrbno obiskovanje šole. Šolske potrebščine lahko darujete še do četrtka v tajništvu celjskega mestnega odbora SDS v Kocenovi ulici 4. Vse zbrano bodo člani celjskega odbora stranke nato v petek predali Škofijski karitas Celje.
BA
Na volitve tudi Slovenska unija
Novoustanovljena stranka Slovenska unija na lokalnih volitvah v Celju ne bo nastopila s svojim županskim kandidatom, ampak bo podprla sedanjega župana Bojana Šrota.
Si pa stranka želi predstavnike v mestnem svetu MOC. Kot pravi predsednica celjskega odbora stranke Suzi Kvas, potrebuje Celje v mestnem svetu ljudi, ki bodo s svojimi idejami pomagali krojiti ljudem prijazno mesto. Cilji mestnega odbora stranke so tako usmerjeni v ustanovitev univerze, zagotovitev poplavne varnosti, oživitev starega mestnega jedra, zagotavljanje aktivnega preživljanja časa za mlade, vzpodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sistemski pristop k reševanju problemov naselij, kjer še vedno ni urejena komunalna infrastruktura, ter v dvig kvalitete življenja prebivalcev v mestni občini.
BA
PETEK
EHEaES
Brez avtomatov za hrano in pijačo
Zdrava prehrana osnovnošolcev in predvsem srednješolcev je že vrsto let tema pogovorov v šolah. V izobraževalnih in drugih javnih ustanovah so bili v zadnjih letih vse pogostejši tudi avtomati z gaziranimi, s sladkimi pijačami ter sladkimi in slanimi prigrizki, ki veljajo za nezdravo prehrano. Tovrstna hrana je med mladostniki, ki lahko tako med odmori hitro kaj prigriznejo, precej priljubljena. Konec maja je v veljavo čokolade in druge sladke
prišel nov Zakon o šolski prehrani, ki v šesti točki 4. člena določa, da v šolah in na površini, ki sodi v njihov šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače. Ministrstvo za šolstvo in šport se pri omenjeni normi sklicuje na obstoječe smernice zdravega prehranjevanja, ki v vzgojno-izo-braževalnih ustanovah odsvetujejo namestitev aparatov v šole. Prepoved avtomatov že velja v nekaterih drugih evropskih državah.
Le še avtomati z vodo
Avtomati za hrano in pijačo so bili stalnica tudi v celjskih srednjih šolah, kjer so dijaki lahko kupili razne
prigrizke. Po besedah ravnatelja srednje ekonomske šole in vodje aktiva srednješolskih ravnateljev v Celju Janka Pokliča so te avtomate v večini srednjih šol že odstranili, ostali so le še avtomati
z vodo in drugimi manj sladkimi pijačami. Poklič meni, da energijske in ostale ga-zirane pijače ne sodijo v šole in da je odločitev za izločitev teh pijač pravilna, je pa prav, da imajo dijaki še vedno možnost dobiti osnovne pijače.
Nekoliko manj razširjeni so bili takšni avtomati v osnovnih šolah. V OŠ Hudinja so na primer po dogovoru s starši sicer imeli avtomat z ne-gaziranimi in manj sladkimi
Raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki kaže, da je med petletniki čezmerno prehranjenih 18,4 odstotka dečkov in 20,9 odstotka deklic, predebelih pa med dečki te starosti 9 odstotkov in med deklicami 7,9 odstotka. Med mladimi dekleti je čezmerno prehranjenih 15,4 odstotka in predebelih 3,8 odstotka, med fanti pa je 17,1 odstotka čezmerno prehranjenih in 6,2 odstotka debelih. Po raziskavi HBSC otroci in mladostniki uživajo premalo zelenjave, sadja in rib, prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil, po sladkih in slanih prigrizkih ter »soft drinkih«, se neredno prehranjujejo in zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.
ANKETA
Ob odstranitvi aparatov za hrano in pijačo v šolah smo povprašali dijake, kje bodo zdaj kupovali razne prigrizke in kje se bodo v večini prehranjevali.
pijačami, ki so ga učenci uporabljali, čeprav imajo na hodnikih nameščene brezplačne avtomate za vodo. Ti so ostali, avtomat pa so že odstranili. »Menim, da to ne bo bistveno okrnilo prehran-
ske ponudbe, saj smo ponujali v glavnem vodo, ki pa bo učencem še vedno na voljo iz brezplačnih avtomatov,« pojasnjuje odstranitev avtomata ravnatelj OŠ Hu-dinja Jože Berk.
Odstranitev avtomatov s hrano in pijačo oba ravnatelja podpirata, saj so v avtomatih učenci kupovali nezdravo hrano in pijačo. Čeprav se v zadnjem času pojavljajo tudi avtomati z zdravo prehrano, po njih ne vidita potrebe, saj imajo tako osnovnošolci kot srednješolci v šolah subvencionirano malico, ki je pripravljena po smernicah zdrave prehrane.
Do sprememb je prišlo tudi pri subvencioniranju malic. Po novem zakonu bo v osnovni in srednji šoli splošna subvencija malice znašala dve tretjini cene, dnevno pa bo treba odjavljati odsotne učence. O tem ravnatelji celjskih osnovnih šol menijo, da bi lahko bila malica za učence v celoti brezplačna, s čimer bi zelo poenostavili veliko postopkov, kot so zbiranje dodatnih dokazil oziroma vlog za v celoti brezplačne malice, izdajanje odločb, izstavljanje položnic, vsakodnevno zbiranje podatkov o odsotnih učencih _ »Stroški vseh teh
Varuhinja človekovih pravic podpira vsa prizadevanja za zdravo prehrano otrok in odraslih, opozarja pa na pretirano normiranje, ki dodatno omejuje avtonomijo posameznih šol pri organizaciji in izvajanju svojih dejavnosti. Meni, da hrana in pijača nista nezdravi zgolj zaradi načina prodaje, saj je mogoče tudi zdravo hrano in pijačo nuditi iz avtomatov. Zastavlja se vprašanje racionalnosti nove ureditve, saj prodaja zgolj v okviru šolskih kuhinj zahteva dodatno delo in s tem poveča stroške.
postopkov so zagotovo veliko večji, kot če bi država našla še sredstva v višini 0,30 evra na učenca in bi imeli vsi učenci
v osnovni šoli brezplačno malico,« še dodaja Berk.
NIKA KOŠAK Foto: SHERPA
Začasno rešili problem
slatinskih dijakov
V Šolskem centru Rogaška Slatina, kjer se šola tristo dijakov, se je včeraj z nekajdnevno zamudo začel pouk za dijake v programu za tehnike optike ter tehnike steklarstva. V dijaški dom so se lahko vselili šele v nedeljo.
Kot smo poročali, je šola trično energijo ter z dova-
mreč pred ločitvijo združeni v enovit zavod Steklarska šola Rogaška Slatina, ki so ju nato ločili na šolski in
proizvodni del. Do stečaja Steklarske nove je prišlo že maja lani, v ministrstvu pa si zdaj prizadevajo tako za začasno kot za dolgoročno rešitev problema.
BRANE JERANKO
Nina Jezernik: »Zdaj ne bom več jedla v šoli, tudi malice ne. Ker aparatov ni več, bomo več hodili jest drugam, izven šole.«
Gašper Verdev: »V trgovine bomo hodili. Malica je sicer subvencionirana, ampak raje hodim po sendviče, kot da bi jedel malico v šoli, ker ni ravno okusna.«
komaj teden dni pred začetkom pouka ostala brez kurilnice, kuhinje, jedilnice in učilnice za praktični pouk, saj stečajni upravitelj zaradi dveh pritožb njihovega najema šoli ni več mogel podaljšati. S tem so ostali brez tople vode in možnosti priprave tople hrane, brez česar 81 stanovalcev dijaškega doma ni moglo uporabljati. Problem so začasno rešili tako, da so poskrbeli za možnost ogrevanja z elek-
žanjem tople hrane z druge lokacije, prav tako so uredili začasno jedilnico ter začasno učilnico za praktični pouk.
Šola je ostala brez prostorov, ker ministrstvo za šolstvo in šport po delitveni bilanci pred sedmimi leti ni opravilo prenosa v zemljiško knjigo, čeprav so ga na to potrebo iz družbe Steklarska nova izrecno opozarjali. Srednja šola in tovarna Steklarska nova sta bili na-
Matej Koželj: »Prav je, da ne podpirajo hitre hrane, ampak mislim, da bi se morali mi sami odločiti, kaj bomo jedli. To je stvar vsakega posameznika. Lahko ješ, kar hočeš, čeprav veš, da ni zdravo.«
Janja Pintar: »Včasih smo kupovali iz aparatov. Zdaj se pač za malico prijavljamo in odjavljamo, nekateri bodo tako jedli v šoli, drugi pa bodo hodili v pekarne.«
Spremenjene cene naftnih derivatov
Cene naftnih derivatov so od danes spremenjene in sicer je 95-oktanski motorni bencin dražji za 0,6 centa (liter stane 1,202 evra). Liter 98-oktanskega bencina je dražji za 0,9 centa in je po novem 1,228 evra. Znižali pa sta se ceni dizelskega goriva (za 0,3 centa), liter je sedaj 1,166 evra, in kurilnega olja, ki je cenejše za 0,1 centa (stane 0,740 evra). Cena avtoplina je nespremenjena in je 0,699 evra za liter.
Ministrica za gospodarstvo dr. Darja Radie je zbranim lesarjem vlila kar nekaj optimizma.
V »lesariji nekaj ne štima«
Lesarji na 3. razvojni konferenci v Nazarjah opozarjali na blišč in bedo slovenskega lesarstva - Javni razpis tudi za lesnopredelovalno industrijo
V Nazarjah, nekdanjem lesarskem središču, so se v sredo na 3. razvojni konferenci zbrali številni posamezniki, ki so tako ali drugače povezani z lesom in njegovo predelavo. Lesna industrija je iz nekdanjega paradnega izvoznega konja s 40 tisoč zaposlenimi zelo nazadovala, zdaj se z lesom preživlja manj kot 14 tisoč ljudi, pa še ti bodo ob kruh, če jim država ne bo prisluhnila, so opozarjali na konferenci.
Ena glavnih težav lesarjev v Savinjsko-šaleški regiji je izvoz nepredelanega lesa v Avstrijo. Večkrat je slišati o različnih oblikah pomoči, ki naj bi jo avstrijska vlada potihem nudila svojim obrtnikom, vendar tega lesarji ne morejo dokazati, naša vlada pa nima pristojnosti, s katerimi bi omejila izvoz v ostale države EU. »Tako se dogaja, da gre naše naravno bogastvo izven meja, nato pa nazaj v Slovenijo uvažamo pol izdelke ali izdelke z višjo dodano
»Imamo gozdove, vzdržujemo gozdne ceste, gradimo avtoceste in skrbimo za pristanišče. Na drugi strani pa imamo ogromno zarjavelih žag, ker s slovenskimi gozdovi delamo po svoje,« bi lahko povzeli kar nekaj razprav v Nazarjah.
vrednostjo,« je opozoril Branko Meh iz velenjske obrtne zbornice. V Saša regiji je približno 40 manjših žagarjev, nekateri med njimi pa že zapirajo svoje žage. »Nazarje je bilo nekdaj središče, skoraj bi lahko rekli blišč lesne industrije, les pa je dajal kruh mnogim Zgornjesavinjča-nom. Zdaj vidimo zgolj stagnacijo, dolina nima od naravnega bogastva nič, saj les izvažajo v tujino, ljudje pa ostajajo brez dela.«
Poleg izvoza nepredelanega lesa v Avstrijo so lesarji opozarjali na nelojalno konkurenco oziroma problematiko gospodarjenja z državnimi koncesijskimi gozdovi. Država je namreč 15 podjetjem - kon-cesionarjem omogočila kupovanje lesa po štirikrat nižjih cenah od tistih, ki veljajo na trgu ter s tem ustvarila pogoje monopola. Žagarji težko dobijo ustrezno surovino, da jo lahko potem naprej dobavljajo kupcem. Gospodarska panoga naj bi bila v celoti v rokah koncesionarjev, ki od države kupujejo les po ceni okoli 7 evrov za kubični meter (sicer se cena vrti okrog 30 evrov) in ga neobdelanega izvažajo v sosednje države, so opozorili v nekaterih gozdarskih podjetjih, ob tem pa je z druge strani že slišati, da tudi za temi opozorili stojijo interesi posameznikov.
Seveda so omenjali številne druge aktualne probleme, ki tarejo podjetja, od nabave surovine, problemov s trženjem in kadri, dotikali so se finančne nediscipline in davkov _ »Tako se je v Nazarjah odprla cela paleta vprašanj, ki jih bo treba reševati,« je povzel direktor velenjske gospodarske zbornice Franci Kotnik in pritrdil mnogim lesarjem, da se je sicer država v preteklosti zelo mačehovsko obnašala do slovenskega naravnega gospodarstva, vendarle pa se bodo morali tudi sami drugače odzvati na razmere v lesnopredelovalni industriji in posledično prodaji na tuji trge.
Panoga s potencialom
Da v »lesariji nekaj ne šti-ma«, opaža tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radie, ki v domačem kraju vidi kamione, ki vozijo les v Avstrijo. »Cilj resornega ministrstva je, da se les, ki ga dobimo v domačem okolju, v istem okolju tudi predela v proizvode z višjo dodano vrednostjo,« je poudarila ministrica, njen nastop v Nazarjah pa je vzbudil precej optimizma, so po konferenci omenjali številni lesarji. Ministrica je dokaj odloč-
Popravek
I IZJAVA TEDNA
»Zelo bom nesrečna, če v lesnopredelovalni industriji ne boste uspeli pripraviti projektov.«
Ministrico za gospodarstvo Darjo Radie skrbi, da ne bi uspela razdeliti 185 milijonov evrov iz javnega razpisa.
Obrnjeni trgi
Vlagatelji so bili v preteklem tednu izjemno negotovi, kar se je odrazilo v visoki volatilnosti trgov. Te je v začetku tedna dvignila izjava predsednika ameriške centralne banke (Fed) Bena Bernanka, da je Fed pripravljen na nadaljnje ukrepe za pomoč gospodarstvu, če se bodo obeti za gospodarsko rast bistveno poslabšali. Prvi mož Feda do konca leta pričakuje sorazmerno počasno rast domačega gospodarstva, ki naj bi se okrepila v letu 2011.
PREGLED lECAJEV V OBDOBJU MED 30.8. IN 3.9.2010
Oznaka|	1 Ime 1	lEnotni tečaji I Promet v tEURl			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	0.00	4.40		0.00
CETG	Cetis	0.00	0.00		0.00
GRVG	Gorenje	12.54	260.40		0.80
PILR	Pivovarna Laško	15.62	20.00		■2.44
JTKG	Juteks	0.00	6.80		3.33
ETOG	Etol	147.40	4.80		0.00
no napovedal boljše čase za lesnopredelovalno industrijo, k čemur naj bi pripomogel predvsem javni razpis za sofinanciranje slovenskih razvojnih gospodarskih središč, s katerimi želijo spodbuditi razvoj na posameznih industrijskih področjih.
»Lesnopredelovalna industrija je opredeljena kot posebno področje, zanjo so predvidena posebna sredstva, vendar le v primeru, če bodo znala podjetja združiti moči in sodelovati na tem razpisu,« je poudarila Radiceva in dodala, da v Sloveniji zaenkrat ne znamo izkoristiti skoraj edine surovine, ki jo imamo. »Mislim, da je to panoga, ki mora imeti potencial, saj imamo doma surovino in ne ostane nam drugega, kot stopiti skupaj in poiskati novo razvojno pot za lesnopredelovalno industrijo. Prepričana sem, da bi z malo dobre volje naredili velik preboj na tem področju.«
V podjetju Melu v občini Luče opozarjajo, da se »nove« občine ukvarjajo predvsem z asfaltiranjem cest, podjetnika pa v štirih mandatih nihče ni vprašal, kako mu gre. V tem podjetju je zaposlenih 25 delavcev, kar za Luče seveda ni malo.
Ministrica je kot izziv za prihodnje napovedala novo industrijsko politiko, ki bo petim panogam - te še niso določene, lesnopredelovalna industrija pa bi zagotovo lahko bila med njimi - namenila še posebno pozornost in finančna sredstva.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
V torek so se tečaji spet obrnili navzgor. Največ zaslug za to je imel podatek o zaupanju ameriških potrošnikov, ki so avgusta izrazili večje zaupanje v trenutno in bodoče gospodarsko stanje. Vrednost kazalca potrošniškega zaupanja, ki ga mesečno izračunava nevladna poslovna organizacija Conference Board, se je zvišala za 2,5 točke na 53,5 točke. Prav tako se je zaupanje nemških potrošnikov zaradi ugodne rasti domačega gospodarstva, manjše brezposelnosti in nizke inflacije znova izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih 14 mesecih. Čisto v pozitivno smer je trge v sredo obrnil podatek o indeksu nabavnih menedžerjev za proizvodni sektor v ZDA, ki je zrasel na 56,3 točke in presenetil analitike.
HIEBEHCHm
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
4.310,53
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je močno podražila. Indeks dAx je teden končal 4 odstotke višje kot preteklega in v sredo dosegel 6.065 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 5,2 odstotka višje, angleški indeks FTSE100 je pridobil 4 odstotke. Ameriška indeksa SP500 in NASDAQ sta v sredo trgovanje zaključila 3,7 odstotka višje glede na pretekli teden. Indeks Dow Jones se je podražil za 3,2 odstotka vrednosti in v sredo dosegel 10.236 indeksnih točk. Dolar se je pocenil za 1,4 odstotka v razmerju do evra in v sredo pristal pri 1,2825. V teh negotovih časih se zelo stabilno giblje vrednost zlata. Cena je poskočila za 1,7 odstotka in pristala pri 1.247 dolarjih za unčo. Močno je poskočila tudi vrednost bakra, in sicer za 2,5 odstotka, kar je posledica dviga trgov v sredo. Visoka volatilnost trgov kaže na veliko neenotnost med vlagatelji.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
V časopisu Novi tednik je bil 3. 9. 2010 objavljen članek z naslovom »Uprava Alposa brez razrešnice«. V njem je bilo napačno navedeno, da je imel Alpos lani na ravni skupine 146 milijonov evrov izgube, ki se je sedaj še povečala«. Izguba v skupini Alpos za leto 2009 je znašala 20.524.922 evrov, letos v obdobju januar-junij pa izguba znaša 60.787.113 evrov, ki vključuje opravljene slabitve, obračunane obresti in odprave dobrega imena v višini 49.899.265 evrov.
Uprava družbe ALPOS, d.d.
alaiifli^
1. do 7. septemtier-
itinn n vi^'w.top-fitsi X Ul^ A 1 £,1 040502060
polletna karta za neomejen obisk fitnesa aH skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 €
HniHw.radiocelje.com
Eno od nezakonitih streh na Celjskem sejmu je lani konec leta otvoril celo takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ^
Sončna elektrarna na Celjskem sejmu mora proč
V Celjskem sejmu presenečeni nad ravnanjem gradbenega inšpektorja - Na odločbo že napovedali pritožbo
Sončna elektrarna na strehah Celjskega sejma je po mnenju gradbenega inšpektorja zgrajena nezakonito oziroma brez gradbenega dovoljenja, zato jo mora Celjski sejem v roku treh mesecev porušiti. V Celjskem sejmu so nad takšno odločbo inšpektorja presenečeni, pri čemer so že napovedali pritožbo.
Kot navajajo v Celjskem sejmu, so jim vse od postavitve in odprtja prve sončne elektrarne v maju 2008 različne institucije na državni in lokalni ravni zatrjevale, da gradbeno dovoljenje za njihovo sočno elektrarno ni potrebno. V družbi so zato prepričani, enako menijo tudi pravni strokovnjaki, s katerimi so se posvetovali, da za odločbo ni prave pravne podlage. Poleg tega naj bi ta po navedbah Nataše Vodušek Fras iz Celjskega sejma vsebovala kup navedb inšpektorja, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju.
»Gradbeni inšpektor popolnoma napačno opisuje način pritrditve sončne elektrarne na streho, navaja, da je na strehi cel kup opreme, ki je
v resnici nameščena v dvoranah ali na tleh _ To se nam niti ne zdi čudno, saj si elektrarne od blizu sploh ni nikoli ogledal. V svojih ugotovitvah se sklicuje tudi na zapisnik elektroenergetskega inšpektorja, ki si je ogledal le priključne omarice na tleh, ne pa, kako je elektrarna postavljena na strehi izpostavljajo v Celjskem sejmu, kjer jih najbolj skrbi, ker pritožba na odločbo ne zadrži njene izvršitve.
»Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je drugostopenjski organ v tem primeru, je pritožbo enega od investitorjev v Celju, ki mu je gradbeni inšpektor ravno tako izdal odločbo o rušitvi sončne elektrarne, reševal skoraj šest mesecev. Če bo MOP tudi v našem primeru potrebovalo več mesecev za odločanje o pritožbi, se lahko zgodi, da bomo morali elektrarne porušiti, preden bo rešena pritožba. Sploh pa preden bo o zadevi odločalo sodišče, če bo MOP na drugi stopnji potrdil odločbo gradbene inšpektorja,« so zaskrbljeni v Celjskem sejmu. Po njihovih izračunih bi v pri-
meru rušenja sončne elektrarne nastala več kot 2 milijona evrov visoka gospodarska škoda, ki bi jo na koncu morali plačati davkoplačevalci, »ne pa tisti, ki so jo s svojimi nerazumnimi dejanji povzročili«.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Preživnina za rejence
Predlog novega družinskega zakonika prinaša novosti tudi v rejništvo. Na to je med drugim opozoril minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svet-lik na nedavnem tradicionalnem slovenskem srečanju rejnikov in otrok v reji pred dvorcem Novo Celje.
Odločanje o odvzemu otrok in njihovi namestitvi v rejništvo po novem nalaga sodišču. Center za socialno delo bo še naprej lahko odločal o nujnem odvzemu in namestitvi k rejnikom. Po tem ukrepu bo moral sodišču v 48 urah predlagati izdajo začasne uredbe in speljati postopek v najmanj šestih dneh. Zakonik določa tudi obvezno preživnino, ki jo bosta plačevala oba starša otroka v rejništvu. Preživnina bo prihodek v državni proračun, iz katerega bodo razliko do do-
ločene višine oskrbnine rejen-ca nakazali na poseben otrokov račun, ki ga bo v ta namen odprl njegov skrbnik.
Začasen dom
V žalskem centru za socialno delo ugotavljajo nizko motiviranost otrok, da se njihovi starši vključijo v svetovalni proces za izboljšanje razmer v družini. Napovedane spremembe zakonika na tem področju bolj natančno določajo možnosti in pristojnosti centrov. »Otrok je zadovoljen tam, kjer ima prijetno družinsko okolje. Vemo, da je rejništvo začasna rešitev in če se otrok vrne v družino, so v njej potrebne korenite spremembe,« pravi direktorica Irena Pražnikar.
Rejnica Romana Lovenjak iz Dobrne nudi dom trem otrokom. Od tega je eden pri njej že deset let in druga dva leto
dni. »Imajo topel dom in z ljubeznijo jih vzgajamo, kot da bi bili naši. Kako dolgo še, ne ve nihče.«
12-letna Marija govori o dobrih izkušnjah v zadnjem letu dni, odkar ima nove prijatelje in nadomestne starše. Petletni fant iz Maribora je pred letom dni šele dobro spregovoril. Njegova rejnica govori o težkih razmerah, ki so ga pripeljale v njihovo hišo. Biološki starši imajo nenehni stik z njim, vendar bo pri rejnikih ostal še vsaj do konca šolanja.
Majda Špegel iz Socke je rejnica 20 let. Poleg dveh že odraslih fantov so pri njej trenutno trije majhni otroci, in sicer 20-mesečna ter 5-letna deklica in 7-letni fant. _bb-Otroci se hitro prilagodijo, vendar opažam njihovo zmedenost zaradi nenehnega prehajanja iz matične v rejniško družino in nazaj.«
Člani rejniških družin so se po druženju odpravili na ogled znamenitosti v bližnji in daljni okolici Žalca.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Nekaj manj kot 700 otrok in njihovih rejnikov se je v dvorcu Novo Celje pri Žalcu zbralo na tradicionalnem srečanju. Na sliki rejnici iz Socke in Dobrne z rejenci.
BobKart - Celjski dirkač
iiiniiiw.novitednik.coni
Vabljeni na "najbolj adrenalinsko poletno sankališče v Sloveniji' na Celjsko kočo.
obratovalni čas: pon - pet 13.00 -19.00
sob, ned, prazniki 10.00 - 20.00
1 vožnja 3 € 5 voženj 10 €
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Med dvema duhovnikoma
Nov častni občan Občine Podčetrtek je pater Ernest Benko, predstojnik samostana v Olimju, ki ni zaslužen le na duhovnem področju. Občinski svet, ki je imel zadnjo besedo, se je pred podelitvijo tega visokega priznanja moral odločiti med dvema predlogoma, za dva različna duhovnika. Enega duhovnika je predlagala KS Olimje, drugega sosednja KS Podčetrtek.
V Občini Podčetrtek so se že v preteklosti odločili, da s podelitvijo naziva častni občan ne bodo širokogrudni. Zato podeljujejo naziv po nenapisanem pravilu ob koncu mandata. Občinski svetniki so se na zadnji seji soglasno odločili, da bo prejel letos častni naziv predstojnik samostana v Olimju, ki sta ga predlagala KS Olimje in Društvo ze-liščarjev Olimje. Oba predlagatelja omenjata tudi njegove zasluge za turistični razvoj občine ter za lansko zmago kraja na evropskem tekmovanju Entente Florale, neuradno pa je slišati, da je pater bis-
Predstojnik samostana v Olimju, pater Ernest Benko, je postal drugi častni občan Občine Podčetrtek. Na fotografiji s priznanjem Entente Florale za najbolj urejen kraj v Evropi.
Prvi častni občan Občine Podčetrtek (ter doslej edini) je postal nekdanji ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku Jože Brilej, ki je vodil šolo v obdobju, ko so jo zaradi njenih vzgojnih posebnosti poznali po vsej Sloveniji. Dejaven je bil tudi na drugih področjih, med drugim je njegovo delo turistična Koča pri čarovnici v okolici Olimja.
tveno vplival celo na večjo slogo Olimčanov.
Za častnega občana so letos predlagali še enega duhovnika, rojaka dr. Jožeta Kra-šovca, ki je biblicist mednarodnega slovesa ter velja za »najbolj izobraženega Slovenca«. Štirikratnega doktorja znanosti ter člana slovenske in evropske akademije znanosti in umetnosti je predlagala sosednja KS Podčetrtek, ki bo morala na razglasitev počakati še kakšno leto (Kra-šovca, ki živi v prestolnici, so za častnega občana predlagali že pred tremi leti). Čeprav so občani Podčetrtka na svojega rojaka posebej ponosni, so se letos odločili za predstojnika samostana v Olimju, ki živi med njimi. Benku bodo priznanje podelili za bližnji občinski praznik, 10. septembra.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Za omrežje na čistilno napravo
V Šentjurju so v ponedeljek podpisali pogodbo o dogradnji kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo v Šentjurju, za kar so uspeli na razpisu regionalnih razvojnih programov pridobiti tudi evropski denar.
Spomnimo, da so v Šentjurju temeljni kamen za či-
stilno napravo položili aprila 2008, lani septembra pa je začela poskusno obratovati. Šentjurčani zdaj želijo še celostno urediti odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih voda. Za povezavo čistilne naprave z gospodinjstvi pa jim manjka še del omrežja. Kanalizacijska omrežja so deloma že zgra-
jena na območju naselij Ponikva, Grobelno, Bezovje, Nova vas in Gorica pri Slivnici, vendar se ne zaključijo z odvajanjem na čistilno napravo, ampak z izpustom ne-prečiščenih voda v lokalne vodotoke. Primarno kanalizacijsko omrežje za ta območja je bilo zgrajeno lani. Da bi dela ustrezno dokon-
čali, so se Šentjurčani odzvali na javni poziv za sofinanciranje iz regionalnih razvojnih programov. Uspeli so pridobiti skoraj 850 tisoč evrov, ostalo bo zagotovila občina iz svojega proračuna.
Tako bodo v Šentjurju zgradili nekaj več kot 3 kilometre povezovalnih kanalov s pripadajočimi priključnimi objekti, s tem pa bodo povezali kanalizacijska omrežja s čistilno napravo preko že narejenih zbirnih kanalov. Dela, vredna 1,2 milijona evrov bo opravljala družba CM Celje v sodelovanju s podjetjem Nivo.
POLONA MASTNAK
Modna srenja v unionski dvorani
Frizerski salon Gath, Salon lepote Urška, oba iz Žalca, in Leo klub Mavrica Celje prirejajo prav posebno modno revijo s posebnim imenom - Superstylish, ki bo v petek, 10. septembra, ob 20. uri v unionski dvorani v Celju.
V ospredju bodo tokrat pričeske in ličenja, ki so največkrat v ozadju, kadar gre za modne revije. Gostitelji bodo z vrhunskimi modeli: Mariko Savšek - mis Universe 2010, Mirelo Ko-rač - mis Universe 2009, Anjo Šrot, Natašo Pinoza in ostalimi poskrbeli za nepozaben modni večer, izkupiček od prostovoljnih prispevkov pa namenili za nakup šolskih potrebščin za otroke socialno ogroženih družin. Organizatorji želijo, da bi ta enkraten dogo-
dek uspel v tolikšni meri, da bi lahko pomagali čim več otrokom v trenutni stiski.
ŠA
OB ROBU
Kako pa kaj stopnice?
Saj se spomnite (tragijkomedije okoli spornih stopnic pri Osrednji knjižnici Celje na Savinjskem nabrežju? Mestna občina Celje jih je konec lanskega leta zgradila na črno, zaradi česar bi knjižnica skoraj ostala brez uporabnega dovoljenja. Potem so se pristojni tik pred zdajci le uspeli nekako dogovoriti, da stopnice lahko ostanejo na svojem mestu, pod pogojem, da jih ozelenijo.
Vmes so »štenge« že zasuli z zemljo, pa jih spet odkrili ^ Na občini so se zgovarjali, da so bile stopnice vključene v idejne projekte, a da so jih pozabili vključiti v nadaljnje projekte skratka kup ceremonij so imeli z njimi, preden so jih uspeli legalizirati.
Pri čemer težav še ni konec. Zdaj se tisti, ki bi morali poskrbeti za ozelenitev stopnic, praskajo za ušesi in tuhtajo, kaj za vraga posaditi na napol razkopane stopnice, da bodo te zelene in lepo urejene. Njihova podoba, kakršno so stopnice kazale še pred nekaj dnevi, namreč ni bila najbolj mikavna. Stopnice sta vse od pomladi »krasila« skoraj meter visoka trava in plevel! Ampak ne bodite malenkostni. Tudi to dvoje je zelenje, mar ne?! Pa še trpežno je in nezahtevno za vzdrževanje. Že res, da so rožice z bujnimi in dišečimi cvetovi bolj prijetne za oko kot navadna trava, toda prepričajte vi domišljave cvetke, da bodo bujno uspevale na betonskih stopnicah. Delavci Vrtnarstva Celje so to poskusili, a jim ni uspelo. Rastline, ki so jih spomladi zasadili na stopnice, so kaj kmalu obupale.
Tako občini nima kdo očitati, da stopnic ni ozelenila -pa čeprav so se same. Toda vseeno bo z njimi treba nekaj ukreniti. Spotikanja ob te nesrečne »štenge« je bilo že dovolj .
BA
Foto: SHERPA
Vse od pomladi so bile stopnice pred Osrednjo knjižnico Celje takole ozelenjene. Pred nekaj dnevi so travo in plevel populili. In kaj zdaj?

Še eden od številnih delovnih sestankov pred revijo (z leve): Gašper Sedminek - idejni vodja modne revije, Anja Šrot - manekenka in fotomodel, Dejan Tamše - režiser in voditelj prireditve
www.radiocelje.com
NOVOST. KI STE 10 OAKALI
^—^Kuplte minute ter se i mtelevalcl In awirioti
DogDvarlaJ)« ceneia! ^^m^J 10 minut_15 G (1.5 C/min]
J a®""""!_4flCf1,33C/mJnl
X^V 80nirniil____„J5CIU5C/inlnJ
Zakupljflne mtnine lihko porabita za va£ lUcav.
la nakup minut in informacije pokličite (031490 02 22
Foto: NE
epotica poletja
I NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
V naslednjih nekaj številkah Novega tednika vam bomo predstavili dekleta, ki sodelujejo v letošnji akciji Lepotica poletja NT&RC. Predstavljajo se z umetniškimi fotografijami, za katere je poskrbela Nataša Müller z astistentom Blažem Lahom. Dobro si poglejte fotografije in presodite,
katera od deklet si zasluži prestižen naslov lepotica poletja. Katere tri naj se uvrstijo v veliki finale? Katero želite videti na naslovnici Novega tednika? Katero naj strokovna komisija nagradi s potovanjem v Pariz, biserno ogrlico, darilnim paketom Zoran hair tema, oblačili blagovne znamke
Energy in Miss Sixty? Glasujte! Pošiljajte kupone in SMS-glasove, da boste na ta način pomagali najlepšim do zmage. Trenutno so v vrhu Maja Be-lak, Tjaša Hohkraut in Katja Polutnik, ki jim pridno sledijo Nataša Golob, Natalija Pustišek, Laura Turnšek _ Nič še ni odločenega, vse se še
lahko spremeni, še je čas za glasovanje! Ne pozabite, tudi med tistimi, ki glasujete, žrebamo in prislužite si lahko nagrado naše medijske hiše.
Razglasitev lepotice poletja z veliko modno revijo bo 1. oktobra v Celju!
lepotica poletja
Glasujem za dekle številko
Ime in priimek:
Naslov:
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Lepotica poletja.
Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in
napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni.
Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše.
Ajda Cajhen Nataša Golob Sanja Ramšak
Natalija Pustišek Anja Golec Laura Turnšek
Ines Gobec Ines Potočin Maja Belak Ana Bukovac
Anja Spes
Sara Rezec
Katja Polutnik
T J
			■	>
^ 1	J. ^ ^ ■ \ '			i
i		(žil	i ©K	ve ■■ A m\
Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Št. 70 - 7. september 2010 -
Spela Cvikl Valentina Krasniqi
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Pranje je bilo včasih precej mučno opravilo, vendar so si ga ženske lajšale s petjem - da o opravljanju niti ne govorimo.
Žlahtni kozjanski trinajstici
Kandidatov z umazanim perilom ni hotelo zmanjkati.
Namesto rušenja prenova domačij -Kako so to delali Kozjanci?
Dandanes ima že vsaka vas svoj prikaz starih običajev, boste rekli. To že, ampak kaj, ko včasih ne ve, kam z njimi - na oder, na vozove ^ V Dobju imajo srečo, da ne potrebujejo kulis. Imajo namreč Kozjansko domačijo, pristen arhitekturni pobeg v stare čase. In ker obstaja o dveh domačijah kup zgodb o nekdanjih stanovalcih ter ljudeh, ki so ju počasi obnavljali z veliko mero občutka za neprecenljivo dediščino ter željo, so se lahko prikazi starih običajev in obrti raztegnili čez ves teden. Dve trinajstici prinašata sre- tat upravičeno ponosen. Stari
čo, je prepričan gospodar na Kozjanski domačiji Bojan Gu-ček. Po več kot desetletju trdega dela je na končni rezul-
hiški na naslovih Repuš 13 in Ravno 13 bi se, potem ko sta dolga leta samevali, zrušili sami vase. Naj ju poruši, so vsi
Ne, tole nam niso dali za »južino«, takole se je skuhala »žajfa«.
Organizator Zavod Grča se iskreno zahvaljujejo: malemu pokrovitelju Občini Dobje, sponzorju podjetju Hrib d.o.o., donatorjem: Cvetku Gračnarju (Grales d.o.o.), Jožetu Gračnarju s.p., Darku Gračnarju s.p.(Darles), Stanislavu Žekarju s.p., Janku Pušniku s.p., Branku Udu-ču s.p. ter podjetjem Pivovarna Laško d.d., Kovač Asfalt d.o.o., Kea d.o.o. in Polje d.o.o.. Zahvala tudi medijskima sponzorjema nT&RC ter RTV SLO Val 202.
pri »zdravi pameti« svetovali tudi Bojanu, a mu srce ni dalo. V njiju je videl potencial, vedel je, da je košček zapuščine vredno ohraniti. No, ko ju je deset let s pomočjo družine in številnih mojstrov razkopaval, podiral in spet gradil, se je marsikomu zdelo, da ni čisto pri sebi. Ja, prav ste prebrali, podiral in spet na novo gradil je staro kozjansko hišo. »Puzzli« za velike fante, se je moral strinjati z našo definicijo. Zato ker je eno Bojan dejansko razstavil, označil dele in jih sestavil nazaj. »Pa še kakšnih 25 podobno starih objektov je dalo dušo oziroma svoje dele, kakšen kos lesa, da smo lahko obnovili obe hiški. Če bi dali nov les, ne bi bilo enako. Zelo hitro bi namreč lahko vse skupaj pokvarili, mi pa smo želeli ohraniti avtentično zunanjo podobo obeh hišk, pri zgornji tudi v notranjosti in je zdaj popoln muzejski primerek, pri spodnji smo se pa morali pri notranjosti malo >špi-lati<, da smo lahko uredili apartmaje, večnamenski prostor, seveda sanitarije.« Česar pred vstopom v domačijo obiskovalec niti sluti ne.
Od nore ideje do prepoznavne znamke
Tako je pripravljal teren tistemu, kar danes lahko v Dobju ponudiju in kar jih je že naredilo za turistično destinacijo. Kozjanska domačija, Kozjanc in Kozjanka so postali zaščitene blagovne znamke. Gostom (iz vse Slovenije, a tudi iz tujine) postrežejo z dobrotami z domače in okoliških kmetij, ponujajo njihove izdelke.
Ko smo šli zabeležit delček utripa drugega Tedna starih obrti in običajev, smo očitno izbrali dan za »žehto«, ker so domačinke nekam sumljivo
veliko hodile okoli vodnjaka in prelivale vodo. Ob pogledu na »rifeln« me je odneslo na varno razdaljo ob tihi prisegi, da se res nikoli ne bom ločila od ljubega pralnega stroja. Ampak je pranje ob prešerni pesmi, obilnem škropljenju in
ženskem »čveku« presenetljivo hitro šlo od rok. Še »dedci« bi kmalu leteli v čeber, če se ne bi pravočasno odstranili iz umazanih »cunj« _ Sicer pa je bil prikaz koristen tudi v drugem smislu - v recesiji se vse draži, še pralni prašek, zato bomo Martini Vodeb morda še hudo hvaležni za recept za kuhanje »žajfe« (iz loja in luž-nega kamna, »laugn štajna«).
Ves teden je v Dobju gorela tudi oglarska kopa, nad kate-
ro je do razdiranja bdel Janko Novak (no, so imele perice potem še več dela). Sicer pa se je ves teden dogajalo na vsakem »oglu« Kozjanske domačije. Kuhalo, pelo, plesalo, igralo - vse po šegi naših dedkov in babic. Kaj bo šele, ko se bo domačija razširila v pravo Kozjansko vas? Načrtov namreč gospodarju še ni zmanjkalo.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Bi morda cekar? Predpražnik? Je popolnoma eko in bio.
Ze skoraj pozabljena - pečena koruza!
IZ NAŠIH KRAJEV
Priprave na 12. evropsko prvenstvo
Laške mažorete so se že začele aktivno pripravljati na 12. evropsko prvenstvo, ki bo letos v Širokem Brijegu v Bosni in Hercegovini med 17. in 19. septembrom.
Pod mentorstvom Vesne uvrstitvi. Seveda je velika že-
Kovač in koreografinj Tama-re Zajc in Sabine Seme bodo z zanimivo točko poskušale prepričati žirijo v figurativi in paradi ter med 16 ekipami seniork poseči po čim višji
Ija oziroma cilj še izboljšati dosedanji najboljši rezultat, in sicer Iansko četrto mesto, ki so ga dosegIe v Franciji. Idej pri koreografiji jim tako ne manjka, postavIjen ciIj
Za večjo varnost v prometu
Mestna občina Celje bo pri OŠ Frana Kranjca postavila t. i. prometno tablo, ki poleg prekoračene hitrosti prikazuje tudi zavorno pot.
Prometno tabIo sta Mestni občini Celje poklonila predstavnika avtomobiIističnih
novinarjev in uvoznikov raz-Iičnih avtomobiIističnih znamk Sebastjan Plevnjak in Vinko Kernc. Ti žeIijo dodati svoj prispevek k večji varnosti v prometu, zato v ta namen zadnja Ieta organizirajo dobrodeIne nogometne
V Vojniku letos dva glasbena oddelka
V prostorih Osnovne šole Vojnik so v preteklem šolskem letu odprli dislocirani oddelek Glasbene šole Celje. Zaradi velikega zanimanja bo letos začel delovati še dodaten oddelek.
Ministrstvo za šolstvo je dodaten oddeIek odobriIo, zato se bo 16 učencem pridružila še ena skupina. Glasbena šola Celje zagotavlja kakovosten pouk z izobraženimi pedagogi. Ker je v vojniškem okoIišu veliko povpraševanje po tovrstnem izobraževanju, je ravna-teIj Simon Mlakar na ministrstvo naslovil prošnjo po odobritvi dodatnega oddeIka. »Po pozitivnem odgovoru smo tako lahko ustanovili še en dodaten dislociran inštrumental-
ni oddeIek. Po novem bomo poučevali tudi kitaro ter ljudske inštrumente, diatonično harmoniko in citre. Nekaj učencev pa bo še vedno obiskovalo glasbeni pouk v naši matični šoli, ker žal poučevanja vseh inštrumentov še vedno ne bo v Vojniku,« pravi Mlakar. V pretekIem Ietu so v disIocira-nem oddeIku poučevaIi kIari-net, harmoniko, klavir in kljunasto flavto.
Letos bo GIasbeno šoIo Celje obiskovalo rekordno šte-
PGD Lokarje gasi že 110 let
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Lokarje letos praznuje 110 let obstoja. V počastitev obletnice so s Krajevno skupnostjo (KS) Blagovna pripravili osrednjo proslavo, na kateri so podelili krajevna in državna priznanja ter blagoslovili tudi novo gasilsko vozilo GV1. Praznovanje 110 let gasil- je končal pred gasilskim do-
skega društva so združiIi s praznovanjem KS BIagovna, saj je, kot pojasnjuje Jože Žu-panc, predsednik PGD Lokar-je, v času recesije dobro deliti stroške: »Že prej smo imeli slavnostno sejo, na kateri smo čIanom društva podeIi-Ii društvena odIikovanja in sosednjim društvom ter zvezam zahvale za sodelovanja.«
Sobotno dogajanje se je za-čeIo s pohodom po Pohod-niški poti KS BIagovna, ki se
mom v Lokarjah. Tam se je s parado gasilcev in gasilskih avtomobilov začela osrednja proslava, na kateri je med drugim zbrane nagovoril tudi Žu-panc, ki je podal kratko zgodovino društva. Kot najpomembnejšo preIomnico je izpostavil leto 1985, ko so zgradiIi gasiIski dom: »Takrat se je govoriIo, da naših gasilcev Občina Šentjur ne potrebuje, ampak smo biIi kljub temu vztrajni in smo
Jože Županc
s prostovoljnim delom us-peIi dograditi ta dom. Takrat se nam je pridružila tudi mladina in naše življenje se je začeIo na novo.«
Ob obIetnici so kupiIi novo gasilsko vozilo GV1, za katero so odšteli 70 tisoč evrov, denar pa so prispevaIi GasiI-ska zveza SIovenije, KS BIa-govna in 94 krajanov.
VANJA VODENIK
pa jim daje motivacijo na vajah. PoIeg napornih treningov jih do sredine septembra čaka še kar nekaj nastopov, med drugim tudi v tujini. Z morebitno uvrstitvijo med najboIjše ekipe v Evropi pa bosta poplačana trud in odrekanje zadnjim brezskrbnim poIetnim dnem.	NK
tekme, katerih izkupiček namenijo za izboljšanje prometne varnosti v okoIici šoI.
Prometno tabIo bodo strokovne sIužbe Mestne občine CeIje v bodoče premika-Ie iz enega šoIskega okoIiša v drugega.	BA
vilo učencev, okoli 760, vključno z učenci nadstandardnega pouka in umetniškega oddeI-ka, ki deluje pod okriljem I. gimnazije v CeIju. MIakar je še povedaI, da zaradi veIikega interesa učencev in dijakov po gIasbenem izobraževanju tudi Ietos ne bodo mogIi sprejeti vseh interesentov.
MOJCA KNEZ
Unikatovih 10 let
Pred okoli 1600 obiskovalci so člani ansambla Unikat v Gorici pri Slivnici na zadnji avgustovski petek praznovali deset let igranja.
Pod velikim šotorom za med prodornejše mlade sku-
gasiIsko-kuIturnim domom se je zbraIo skoraj ceIotno Kozjansko, prišIi pa so tudi Ijudje od drugod, o čemer so pričaIe avtomobiI-ske registrske tablice. Ansambel Unikat se uvršča
pine v SIoveniji, ki je zIasti na začetku ustvarjanja sodeloval tudi na mnogih fe-stivaIih in osvojiI več nagrad. Zdaj ansambel pripravlja nove melodije za pIoščo, ki bo izšIa do kon-
ca leta, prihodnje leto pa se bo znova odpraviI na kakšen festival. Na jubilejnem koncertu so ansambIu Unikat, ki mu je daI ime domači župnik Marko ŠramI, na odru deIaIi družbo MIa-di Dolenjci, Mitja kvintet ter Marjan in Jože iz TV-šova Zvezde pojejo. Z unikatnimi dariIi se je jubiIantov spomniIa predsednica KIu-ba IjubiteIjev VrtiIjaka poIk in vaIčkov Elica Šantl (na sIiki desno).	TV
Peli so jih moja mati
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, odbor za kulturne prireditve Družina poje 2010 je pripravilo že 27. družinsko petje Peli so jih mati moja. Letos je nastopilo 16 družin iz različnih koncev Slovenije, ki so zapeli po dve pesmi in petje zaključili z Zdravljico. Najštevilčnejša na prireditvi je bila 16-članska družina Vollmaier iz Podvelke.
Petje v Andražu se je iz za- kov razvilo v tradicionalno četnih idej nekaj zanesenja- prireditev. Petja se učijo že
otroci v vrtcih, pozneje v osnovnih šoIah in mnogi nadaljujejo s petjem tudi pozneje, medtem ko družinsko petje ni več tako množično, kot je biIo nekoč. Prav zaradi tega ima prireditev, ki je v SIoveniji edinstvena, tako veIik pomen za ohranjanje družinskega petja, slo-
venske besede in pesmi, torej ohranjanja tovrstne kulture. Gost na prireditvi je biI Ietos Tone PartIjič, ki je na svoj humorni način pozdra-viI obiskovaIce in sodeIujo-če ter poudariI pomen ohranjanja ljudske pesmi za slovenski narod.
TT
TDPFIT
www.top-fit.si
040 50 20 60
pilates ^ team bike body attack' body pump step aerobika klasična +TNZ
dn^vL iL^čne
-I ^

Družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, ki šteje 13 članov, je za svoj deseti nastop prejela sliko, delo Ivana Napotnika. - Št. 70 - 7. september 2010 -
KULTURA
Od Celja do Žalca
Na V. mednarodnem folklornem festivalu sodeluje tudi pet folklornih skupin iz tujine
Z uradno otvoritvijo, ki bo danes ob 17. uri na Trgu celjskih knezov, ob 19. uri pa pred žalskim Stražnim stolpom, se začenja že peti mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki ga skupaj pripravljata Folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra in Celjska folklorna skupina.
»Festival bo tekel po že ustaljenih tirnicah. Spored otvoritve smo letos nekoliko spremenili. V prejšnjih letih sta bili obe otvoritvi hkrati, sodelujoče skupine pa so se razdelile med Celje in Žalec. Tokrat se bodo vsi gostje z nekoliko krajšim programom predstavili v obeh občinah,« pravi Mitja Ocvirk, ki je ob Šempetranu Zdenku Štuclu sodirektor festivala.
Od kod prihajajo letošnji gostje?
Imamo pester izbor. Prihajajo folkloristi s Portugalske, iz Italije, Srbije in Grčije, za posebno eksotiko pa bo poskrbela gostujoča skupina iz Gane, ki bi morala nastopiti že lani, pa se je zapletlo z vizami.
Višek festivala bosta dva gala večera folklore ^
Vsa ta leta smo imela dva gala večera, v Celju in Žalcu, s čimer smo nekako tudi vzpostavljali ime festivala - Od Celja do Žalca. Letos bosta sicer tudi dva gala večera, vendar tokrat zadnja dva dneva festivala. V petek v Laškem in v soboto še v Žalcu. Z gala večerom v Laškem predstavljamo festival tudi izven Celja in Žalca.
Posebnost tega festivala je, da mlade osveščate o folklornem izročilu. Tudi letos je del programa namenjen šolarjem.
Pred dvema letoma smo prvič izpeljali dva nastopa
za celjske osnovnošolce, ki ju je videlo več kot 400 otrok. Lani smo pripravili še predstavo za žalske osnovnošolce. Letos pripravljamo dva nastopa za osnovnošolce v Celju, ki bosta v sredo, v četrtek pa še dva za žalske šolarje. Nobena od organizatoric na teh predstavah ne nastopa z odraslo skupino, zanje vedno povabimo eno od otroških skupin, da lahko otroci vidijo nastope vrstnikov.
V dneh festivala bo nastopov kar veliko ^
Res je, sodelujoče skupine se bodo predstavljale v trgovskih središčih, na mednarodnem obrtne sejmu in še kje, dan festivala pa namenjamo tudi izletu, saj želimo gostom pokazati nekatere lepote regije, v kateri gostujejo.
Festival Od Celja do Žalca so s sobotnim nastopom na celjski tržnici na prireditvi Kakor so plesali naši dedki in babice naznanili člani Celjske folklorne skupine. (Foto: SHERPA) _
Mitja Ocvirk (Foto: TimE)
Že drugo leto sodelujete tudi s Kamnikom. Kako in zakaj?
V Kamniku vsako leto v istem terminu pripravljajo festival Dnevi narodnih noš. Navezali smo stike in že lani so naši gostje prvič nastopili tudi na kamniškem festivalu. Sodelovanje zdaj nadaljujemo in upamo, da bo postalo dolgoročno. Ovir ne bi smelo biti, saj se naš festival vedno konča drugo soboto v septembru, kamniški pa se vselej odvije dan kasneje.	BRST
Obnovljeni Slovan na fotografijah
V Kulturno informacijski točki Porta B na Linhartovi ulici pri tržnici v Celju je na ogled nova razstava iz cikla Dediščina - dodana vrednost. Namenili so jo revitalizaciji gostilne Slovan na Vranskem.
Razstavo sestavljajo foto- čilne za drugo polovico 19.
grafije, ki prikazujejo pestro zgodovino gostišča Slovan, ki velja za kulturno dediščino in je v zavarovanem območju Vranskega. V stavbi mogočne trške arhitekture, zna-
stoletja, je bila ves čas gostilna. Prvi lastnik stavbe je bil premožni Šentak, kasneje so se lastniki menjavali, dokler ni bilo gostišče nacionalizirano. Leta 1952 je stavbo dobila v upravljanje Občina Vransko. Denacionalizacija
je leta 1992 gostišče vrnila dedičem, od njih pa ga je kupil Jakob Filač, gostilničar iz Gornjega Grada. Filačevi so po nakupu Slovana stavbo temeljito prenovili, zlasti lepo so uredili poročno dvorano. Čaka jih še ureditev sob oziroma apartmajev. Iz nekdanje značilne »furmanske« in pozneje šoferske gostilne je nastalo gostišče, ki spremlja spremembe časa in se nanje tudi odziva. Projekt obnove je sofinanciran s strani EU, v okviru Evropskih sredstev za razvoj podeželja.
BS, foto: SHERPA
V
Žalec v monografiji
Zgodovina Žalca, tega več kot 825 let starega mesta, je odslej zapisana v monografiji. Več kot pet let zbiranja različnih virov, zapisov, citatov in pričevanj domačinov je vodilo do izdaje knjige. Monografija je delo šestih avtoric, ki so svoje delo predstavile v Domu II. slovenskega tabora. Vsaka je prispevala svoj del k bogato ilustrirani zgodovini kraja.
Monografija na poljuden način predstavlja pestro dogajanje na različnih področjih življenja v Žalcu skozi čas. Predstavlja razvoj kraja, gospodarstva, šolstva, zdravstva, prometa, društvenega in družabnega življenja. Vse, kar se je zgodilo v Žalcu, pa je odvisno od ljudi, znanih in manj
znanih, predvsem pa tistih, ki so živeli z njim. Zgodovinski del so napisale štiri avtorice in ga razdelile na štiri časovna obdobja. Zgodovinarka Mateja Medved je opisovala nastanek in prve omembe kraja do prelomnega leta 1848. Drugo obdobje obsega začetek prebujanja na-
Avtorica in urednica monografije Žalca Tatjana Kač
cionalne zavesti in nastanek številnih slovenskih društev, ko Žalec postane kulturno in politično središče Spodnje Savinjske doline, o čemer piše zgodovinarka in bibliotekar-ka Karmen Jezernik. Delo domoznanke Tatjane Kač je poleg uredniškega dela, opis obdobja od drugega Žalskega tabora leta 1918 do konca druge svetovne vojne. Zadnje obdobje pa prikazuje razvoj kraja, hmeljarstva, industrije, šolstva in bogatega društvenega življenja po drugi svetovni vojni do osamosvojitve države, kar je delo knjižničarke v OŠ Griže in zborovodkinje Brede Veber.
»Zadnji dve desetletji smo pustile za posebno obdelavo in objavo, saj se nam zdi, da mora preteči še nekaj časa, da bomo lahko realno pogledali na ta čas,« pravi Kačeva. Knjigo sta o današnjem in prihodnjem Žalcu zaključili programska direktorica za kulturo v ZKŠT Lidija Koce-li in vodja za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri občini Žalec Nataša Gaber Sivka. Avtorice s ponosom poudarijo, da se niso ustrašile dela, ki jih je čakalo.
Sklenile so, da bodo vse, ki so Žalec in okolico zaznamovali na različnih področjih, zajele v biografskem leksikonu, ki je v svojih zametkih nastajal vzporedno z monografijo in bo izšel v elektronski obliki.
Monografija je izšla v tisoč izvodih in je prva po letu 1930, ko jo je napisal domačin in ravnatelj žalske šole Rajko Vrečer.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA

Ml/TE Sl/RMADI...
ki zaupa \va, dno m blue glasbi...
;
vnktoHikob 21.00 na Miu 90j6, 95,1,95.9 in 1003 MHz
Pokrovitelj [e BANKA CEUE
Mehkoba juter na razstavi
Vsi, ki so prišli na otvoritev prve jesenske razstave fotografij v Fotosalonu Celje in sploh prve razstave mladega avtorja Matjaža Čatra, so z navdušenjem postali pred fotografijami razstave Jutra nad Celjem.
Čater je namreč pravi poet turo ni malo. Njegova Iju-
med fotografi, ljubitelj narave in mesta, v katerem se je rodiI in v katerega se iz LjubIjane, kjer deIa, nenehno vrača. Njegove fotografije so drugačne, kot smo jih vajeni med krajinskimi fotografi, ki jih v Celju z izredno razvito fotografsko kuI-
bezen so jutra, meglice, ki dajejo mehkobo prebujajoči se naravi, njegov pripomoček pri fotografiranju pa poleg skrbno načrtovane fotografske opreme še motorni zmaj, ki daje Čatru poseben privilegij. Vidi in druži se namreč s pticami in s spret-
no fotografsko žiIico beIe-ži pokrajino in predvsem mesto in kraje ob Savinji v vseh letnih časih. Razstavo, katere otvoritve se je ude-IežiIo presenetIjivo veIiko IjubiteIjev Iepih fotografij, je z besedami pospremiI idejni vodja Fotosalona Celje Edi Masnec, Matjaževo posIanstvo pa je orisaI predsednik foto kIuba Svit Marko Rebov.
EM, foto: IR
Edi Masnec (levo) in Matjaž Čater
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petidii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
i^A J prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in lanimivosli ii sveta glaslie in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Pozdrav prvošolcem
Edini slovenski otroški muzej - Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje je za jutri (sreda) pripravil spoznavno srečanje s prvošolci.
Vse, ki so letos prvič pre- den ogled razstave Kraški ov-
Jana Kvas s prijatelji
Na večeru v atriju Doma sv. Jožefa v Celju je zbranim po daIjšem času znova zapeIa domača šansonjerka Jana Kvas. Nastop s prija-teIji, kot pravi skupini gIas-benikov, ki jo spremljajo, je vnovič dokazal njene izredne interpretativne sposobnosti v šansonu, pa tudi njeno avtorsko noto, ki jo je tako prepričIjivo zbraIa v svoji seriji šansonov Celjski portreti. Sicer pa Jana Kvas pripravlja za pomlad nov projekt in sicer s skupino Gamma. Že njegov de-Iovni nasIov Piaff obIjubIja čudovite šansone v nekoIi-ko predrugačeni gIasbeni podobi.
BS
Foto: SHERPA
stopiIi hrame učenosti, vabijo ob 17. uri v svoje prostore. Najprej bodo otroci uživaIi v predstavi Plesnega teatra Igen V svetu črk, sledil pa bo vo-
VODNIK
torek, 7. 9.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija frizerja Avgusta Čatoriča
17.00 Trg celjskih knezov_
Od Celja do Žalca
odprtje mednarodnega folklornega festivala
17.00 Mestna občina Velenje
Kaj lahko naredimo sami
zdravstveno predavanje o raku
18.00 Kulturni center Rog.
Slatina_
Vstopi v moj svet ustvarjanja
odprtje likovne razstave Štefke Jesenek - Šeša
19.00 Stražni stolp Žalec Od Celja do Žalca
odprtje mednarodnega folklornega festivala
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Beremo z Dagmar Vrtač-nik
torkove bralne urice
sreda, 8. 9.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija modistinje Marte Žohar
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Pozdrav Hermana Lisjaka prvošolcem
plesna predstava V svetu črk in ogled razstave v Her-manovem brlogu
19.00 Anina galerija Rog. Slatina Ena
odprtje razstave Monike Lor-ber
19.15 Dom sv. Jožefa Celje Pierpaolo Turetta
orgelski koncert italijanskega organista
četrtek, 9. 9.
17.00 Dom starejših Šentjur
Demenca pri nevroloških boleznih
čar pri Hermanu Lisjaku in prenovIjenega bančnega kotička v Hermanovem brIogu, igra in za nameček še Herma-nova torta.	BS
predava Marko Zupan, dr. med., specialist nevrolog
17.00 Mestna občina VeIenje
Dobro se počutim v svojem telesu
predavanje Tanje Kontič o zdravem načinu življenja, prehrani in gibanju
19.00 Likovni salon Celje_
OR - premene umetnosti
odprtje razstave
19.00 Kavarna pri Mišku
Knjižku_
Mitja Centrih group
koncert; M. Centrih - bas, U. Krč - bobni, A. Jurkov-šek - trobenta, Z. Božič -kitara
21.00 Terasa pred barom Mozaik Velenje Britt-Mozzajik
jazz večer
KINO
Spored za 7. in 8. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kot noč in dan - akcija komedija 21.00
Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov., 3D 20.40
Superžur - komedija 19.20, 21.40
Svet igrač 3 - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 16.00, 18.15
A-ekipa - akcijska komedija 21.10
Salt - akcijski triler 16.45, 18.55, 21.05 Plačanci - akcijski 16.10, 18.20, 20.30 Marmaduke - družinska komedija 16.50, 18.50
Mačke in psi - družinska animira na komedija 17.00, 19.00
Karate Kid - družinska akcijska športna drama 15.10, 18.00, 20.50 Mati in hči - drama 18.10
Svet igrač 3 - animirana družinska
pustolov., sinh.
15.00, 17.10
Hibrid - ZF-triler
15.50, 21.15
SREDA in ČETRTEK
20.00 Mleko bridkosti - drama
Slovo Joli zaradi želje po
v v
naraščaju
Na štadionu AD Kladivar je bil v četrtek tradicionalni mednarodni miting Celjskih knezov. Mesto ob Savinji je ponovno privabilo lepo število najboljših slovenskih in tujih atletov.
Predzadnji mednarodni miting za veliko nagrado Vzajemne v tej sezoni, zadnji bo jutri v Brežicah, je bil za najboljšo slovensko metalko kopja ponovno uspešen. Martina Ratej (AK Šentjur) je že v prvi seriji kop-
je zalučala 61,05 metra in zmagala. Memorialna disciplina Fe-dorja Gradišnika, tek na 100 metrov z ovirami, je pripadel domači atletinji Marini Tomič, ki z rezultatom ni bila povsem zadovoljna, saj je bil neugoden predvsem veter: »Vesela sem zmage, ker tokrat ni bil v ospredju rezultat. Zmaga pred domačim občinstvom je tisto, kar šteje. Odločam se še, ali bom nastopila tudi v Brežicah, ker bi mi že resnično prijalo malo
Jolanda Batagelj, ki je tekla svojih zadnjih mednarodnih 800 metrov (bila je šesta), si zdaj v prvi vrsti želi postati mati.
Merlene Ottey (v sredini) kljub »abrahamu« brez težav tekmuje s skoraj 30 let mlajšimi tekmovalkami.
dopusta, da si naberem moči za priprave za dvoranski del.«
V Celju pa smo videli tudi slovo od mednarodnih tekem svetovne dvoranske rekorderke v teku na 800 metrov Jolande Ba-tagelj, ki bo kariero nadaljevala predvsem kot trenerka in va-diteljica, v prihodnosti pa si želi tudi naraščaj: »Ker je zdaj mnogo težje tekmovati, bom tekla le še kakšno domačo tekmo za svoj klub Kladivar. Ostala bom seveda v atletiki kot trenerka oziroma vaditeljica, že konec tega meseca bom začela trenirati rekreativno skupino, jeseni pa delovati tudi v nekaterih šolah.«
Druga memorialna disciplina, posvečena Ferdu Skoku, tek na 100 metrov, je pripadla Gan-cu Azizu Zakariju, Matic Osov-nikar je bil tretji. V teku na 3.000 metrov z zaprekami pa je bil najhitrejši kenijski tekač John Kipkoech. V teku na 100 metrov je 2. mesto osvojila »legendarna« Jamajčanka, ki nastopa za Slovenijo, 50-letna Merle-ne Ottey, ki je za zmagovalko, Srbkinjo Tatjano Mitic zaostala za 17 stotink sekunde. Nina Kolarič je bila v skoku v daljino druga, ko je v svoji najboljši seriji skočila 6,43 metra. Na dan mitinga se je na tekmova-
nje prijavil tudi eden najboljših metalcev kladiva, Madžar Kristzian Pars, ki je s 76,40 metra zanesljivo zmagal.
Podpredsednik AD Kladivar Stane Rozman je bil s tekmovanjem ponovno zadovoljen, le
gledalcev bi si želel še več: »Srečo smo imeli z vremenom, kar je za takšne mitinge nujno potrebno. Tudi odziv publike je bil dober, res da ni bil takšen kot lani, ko je bil v Celju na svoji zadnji tekmi še Primož Kozmus,
vendar je bilo vseeno zelo dobro.« Po besedah Rozmana so z letošnjo sezono celjskih atletov zadovoljni, ker so dosegli vse cilje, ki so si jih zadali.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Martino Ratej smo novinarji po koncu mitinga kar nekaj časa čakali, vendar je nismo dočakali. A povsem razumljivo, saj je za njo razburljiva sezona in nujno potrebuje počitek.
26-letna Marina Tomič je bila edina celjska atletinja na letošnjem evropskem prvenstvu v Barceloni.
Stomatolog Matic Osovnikar je že skoraj stalnica na celjskem mitingu. Tokrat je bil tretji.
Gorenju ničla, Celju superpokal
Velenjski rokometaši se iz Nemčije s kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev v ligo prvakov vračajo s tremi porazi.
V Karlsruheju so v petek izgubili z gostiteljem turnirja, moštvom Rhein-Neckar Löwen s 33:28 (20:13), in ohranili le malenkostne praktične možnosti za osvojitev 1. mesta. Nato so klonili še proti španskemu Ademarju iz Leona s 27:21 in danskemu Bjer-ringbro-Silkeborgu z 31:28. Mednarodno sezono bodo nadaljevali v pokalu EHF, RheinNeckar Löwen pa bo v ligi prvakov nastopil v skupini A, v njej pa so še Celje Pivovarna Laško, Kiel, Barcelona, Kiel-ce in Chambery.
»V prvem polčasu smo proti Nemcem prejeli preveč zadetkov in na odmor odšli s sedmimi goli zaostanka. V drugem delu so se fantje držali dogovora iz slačilnice in dokazali smo, da lahko igramo na ravni tako priznanih klubov, kot je Rhein-Neckar Löwen. Obramba je delovala odlično in na račun tega smo v 16 minutah drugega polčasa prejeli samo štiri zadetke, kljub temu, da smo v drugem delu tekme kar 10 minut igrali brez enega igralca. Z močnim karakterjem in voljo se so fantje približali tekmecem in skoraj bi prišlo do izenačenja. Vemo, da smo na pravi poti. Dokazali smo, da lahko igra-
mo z najboljšimi ekipami,« je bila ocena trenerja Branka Tamšeta po obračunu z zmagovalcem turnirja.
Celjski rokometaši so za uvod v novo domačo sezono v dvorani Tabor premagali Maribor s 34:28 in brez večjih naprezanj postali zmagovalci letošnjega superpokala. Zaradi težav z zdravjem trenerja Zvo-nimirja Serdarušica (prespal je v celjski bolnišnici na intenzivni negi) jih je vodil Tomaž Ocvirk, na klopi je bil tudi direktor kluba Roman Pungart-nik. »Noke nismo smeli motiti. Slišala sva se po telefonu, ko mi je dal navodila za vadbo. Pričakovali smo obrambo 5- 1 Maribora, zato smo vadili
akcije s Perom Metličicem. Na tekmi smo takoj pokazali, po kaj smo prišli. Iz tekme v tekmo igramo bolje, z visokim Prietom je naša osnovna obramba 6-0, ki je bila dovolj agresivna. Imamo veliko kombinacij v napadu, ki si jih igralci še niso povsem zapomnili, zato smo storili malo več napak, kot smo pričakovali. V četrtek in petek zaradi bolezni ni treniral Edi Kokšarov,« je mirno pripovedoval Ocvirk, ki vzdržuje dobro fizično pripravljenost moštva.
Blesteli sta obe krili, Dragan Gajič z 9 in Luka Žvižej s 7 goli (Pajovič, Toskic, Rnic, Zorman 3, Vugrinec, Prieto, Metličic 2), izkazal se je vratar Mirko Alilovic s 16 obrambami. Odlično navijanje Flo-rijanov je popestrilo že zgodaj odločeno tekmo. Odločili so se, da bodo odslej svoje ljubljence bodrili brez trobil! Čestitamo.
DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR
Uroš Kralj in Neža Mravlje
Zmagi na Gorenjsko
Nekaj manj kot 900 pohodnikov in tekačev se je udeležilo 26. maratona od Celja do Logarske doline.
Večina jih je štartala na krajše razdalje, okoli 200 pa na 75-kilometrski progi, kjer sta bila najhitrejša Uroš Kralj iz Radovljice s časom 5 ur, 30 minut in 36 sekund. Pravo senzacijo je pripravila Neža Mravlje, hči najbolj znanega slovenskega ultramaratonca Dušana Mravljeta, ki je v cilj pritekla druga. Za Kraljem je zaostala 17 minut. V ženski konkurenci je 3. mesto osvojila Celjanka Nataša Robnik. Pionir in oče pohoda Franc Smodiš je tokrat štartal iz Mozirja (42 kilometrov), na vseh prejšnjih maratonih je prehodil celotno traso: »Ne želim povzročati preglavic prirediteljem. Prva sobota v septembru pa zame ostaja praznik!« Več o dogajanju na 26. maratonu v petkovi številki NT.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
Tomaž Ocvirk je svojo nalogo uspešno opravil (levo), potek pa je nadzoroval tudi direktor Roman Pungartnik (desno).
Priprave v polnem teku
Košarkarji Elektre so odigrali prvo pripravljalno tekmo, ko so se v Kranjski Gori pomerili s turškim Galatasara-yem.
Tekme, katerih rezultati še nimajo bistvenega pomena, so namenjene predvsem uigravanju moštev. Ekipa Dušana Haupt-mana je s turškim velikanom izgubila s 77:63. Tekma je bila napeta vse do zadnje četrtine, ko so Šoštanjčani padli in tujcem dovolili, da rezultat obrnejo sebi v prid. Hauptman je dal priložnost vsem igralcem. Včeraj pa so se šaleški fantje merili na drugi pripravljalni tekmi, v gosteh pri B ligašu Hrastniku.
Novo zmago na prijateljskih tekmah pa so vknjižili igralci Aleša Pipana. Zlatorog je bil s 103:58 boljši proti Termam Olimia, ekipi nekdanjega laškega kapetana Ervina Dragšiča. Zmagali so tudi Šentjurčani, proti hrvaškemu Zaboku s 73:72.
MOJCA KNEZ
Prvi v Malečniku, nato v Srbijo
V
PANORAMA
NOGOMET
2.	SL, 5. krog: Dravinja - Aluminij 3:0 (2:0); Alenc (16, 75), Čerenak (44), Šmartno - Dob 4:2 (3:1); Mujanovič (24, 33-11 m), Podbrežnik (43); Klopčič (19), Mešanovič (75), Interblock - Krško 1:0, Mura - Šenčur 0:2, Drava - Bela krajina 0:2. Vrstni red: Šenčur 12, Dravinja 11, Aluminij 10, Interblock, Bela krajina 8, Drava 7, Krško 6, Šmartno 3, Dob, Mura 2.
3.	SNL - vzhod, 3. krog: Zreče^ - Malečnik 0:3, Bistrica -Tromejnik 2:4, Veržej - Kovinar Štore 1:2; Kraljič (43), Traj-kovski (78), Dravograd - Paloma 1:2, Šentjur - Stojnci 3:5; Zavšek (55), Marot (58, 90), Simer Šampion - Odranci 0:3, Grad - Čarda 2:2. Vrstni red: Kovinar 9, Paloma 7, Odranci, Malečnik 6, Grad, Čarda 5, Simer Šampion, Dravograd, Tro-mejnik 4, Bistrica, Stojnci 3, Zreče 2, Šentjur, Veržej 0. (DŠ)
Nogometni klub CM Celje je podpisal pogodbo z nekdanjim slovenskim repre-zentantom, ki je zadnja leta svoje kariere preživel na Cipru, pred tem pa igral še za Livar, Muro in Koper.
Gre za 31-letnega branilca Bekima Kapiča, s katerim so pri celjskem prvoligašu sklenili enoletno pogodbo. Čeprav je prestopni rok že potekel, je prestop nogometaša, ki je leta 2002 enkrat oblekel dres slovenske reprezentance, v skladu s pravili Mednarodne nogometne zveze, saj se mu je pogodba z nekdanjimi delodajalci pri ciprskem klubu Agia Napa iztekla konec junija. Celjski klub je Fifi poslal zahtevo za izdajo mednarodnega certifikata.
Nogometaši CM Celja so se nato - s Kapičem - udeležili »triangolo« turnirja v Maleč-niku. Z domačim tretjeliga-šem so polčas odigrali brez golov, v naslednjih 45 minutah pa so premagali velenjski Rudar z 2:1, ko sta zadela Rok
Takole se zadetkov svojih soigralcev veseli Danijel Brezič, novi kapetan CM Celja.
Štraus in Maximiliano Kleb-
čar, in osvojili prvo mesto. Rudar je bil s 4:0 boljši od Ma-lečnika. Celjani so nato odpotovali v Srbijo in včeraj odi-
grali prijateljsko tekmo s pr-voligašem Indijo.
Po odhodu Rajka Repa v Maribor je bil za novega kape-tana izbran 34-letni Danijel
Brezič, za njegovega namestnika pa Aleš Kačičnik, ki bo čez tri tedne dopolnil 37 let.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Najhitrejša kolesarja 5. tradicionalnega vzpona na Šmohor Miran Torte je bilo dovolj za vse sladkosnede. Cvet iz Hrastnika in Natalija Anderluh iz Celja. Cvet je še izboljšal
lanski rezultat - na cilj je prikolesaril v pičlih 18 minutah in 17	V
sekundah.
Na Smohorju tokrat le s krajšim nalivom
Na Šmohor sta prikolesarili tudi mati in hči, Mirjana in Nika Jančič.
Kljub temu, da se je v soboto okoli 9. ure na Šmo-horju ulilo kot iz škafa, se je na vrhu na zaključku Zla-torogove transverzale ponosa zbralo več kot tisoč po-hodnikov in kolesarjev.
V Pivovarni Laško ugotavljajo, da je bila akcija, v kateri so pohodniki osvajali sedem slovenskih vrhov, dobro sprejeta. Z no so proslavili visok jubilej, 185 let pivovarne in temu dodali še dobrodelno noto. S podpisi planincev v častno knjigo, ki so jo prinesli na vseh sedem lokacij transverzale, pa tudi v okviru nagradne igre, v kateri so se zbirali zamaš-ki, se je večala donacija Pivovarne Laško in ta je skupno lokalnim planinskim društvom podarila 36.242 evrov zavzdrževanje in obnovo planinskih poti ter postojank, pa tudi ohranjanje čiste narave.
NK, foto: TimE
Prvi kolesarji pred ciljem. Skupaj se je vzpona na Šmohor udeležilo 132 kolesarjev.
V torto sta slavnostno zarezali predstavnica pivovarne Dragica Čepin in pevka Manca Špik.
V knjigo pohodnikov se je na zaključku transverzale ponosa na Šmohorju podpisalo kar 1.215 ljubiteljev pohodništva.
Pijan kolesar nevaren sebi in drugim
Kolesarji: niso le ogroženi, so tudi nevarni - Vožnja po napačni strani pogost vzrok nesreč
Ob začetku novega šolskega leta smo poročali o več prometnih nesrečah na Celjskem, v katerih so bili udeleženi kolesarji, nekateri so bili tudi pijani. Tako se je zgodilo tudi v noči na minuli petek, ko so policisti pridržali šest vinjenih voznikov, med katerimi je bil najbolj pijan ravno kolesar. Ta je napihal kar 3,14 promila alkohola! V medijih je vedno več opozoril, da so kolesarji nevarni udeleženci v cestnem prometu. Še posebej takšni, kot je bil petkov »kaliber«.
Letos je bilo v nesrečah na našem območju udeleženih kar 75 kolesarjev, ki so bili za nesreče pogosto krivi sa-
mi, saj so bili pri vožnji premalo previdni. Letos je do nesreč kolesarjev največkrat prihajalo zaradi nepravilne
strani in smeri vožnje ter zaradi izsiljevanja. Kolesarji se pogosto poškodujejo tudi zato, ker vozijo prehitro, in zaradi nenadnih premikov, kar preseneti na primer voznike avtomobilov. Med kolesarji, ki so letos doživeli nesreče in se v njih hudo ali lažje telesno poškodovali, je bilo največ takšnih, ki so stari od 54 do 64 let, kar kaže, da so najbolj ogroženi starejši. Dva
Savinjsko nabrežje. Položnice za kolesarje, ki tam sploh ne bi smeli voziti, bi lahko kar deževale. (Foto: GrupA)
Čopova ulica v Celju kljub kolesarski stezi velja za nevarno kolesarjem. Le v nekaj minutah smo jih kar našteli kar nekaj, ki so storili prekrške.
HALO, 113
Okradli zlatarno
V	soboto popoldne so neznanci okradli zlatarno v trgovskem centru na Mariborski cesti v Celju. V trgovino naj bi vstopili dva moška in tri ženske temnejše polti. Medtem ko je par zamotil prodajalko, naj bi ostali iz predala ukradli večje število prstanov iz zlata. Trgovino so oškodovali za več kot 12 tisoč evrov. Policija tatov še ni prijela.
Za požar kriv kamin
V	petkovih poznih večernih urah je zagorelo v stanovanjski hiši v Jamovi ulici v Celju. Zatem ko je lastnik prvič zakuril v kaminu v pritličju stanovanjske hiše, je požar izbruhnil v predelu dimnika, od tam pa se je ogenj po zračnem mostu razširil po celotnem ostrešju. V požaru ni bil nihče poškodovan, škode pa je za okoli 60 tisočakov.
Odnesel puško
Nepridipravi so v minulih dneh vlomili v poslovne prostore v Ljubiji in odnesli kosilnico in dva ozemljitvena bakrena kabla. Škode je za malo manj kot tisoč evrov. Med koncem tedna je neznanec vlomil še v dva vikenda na Ostrožnem. Lastnika pogrešata radio, DVD-predvajalnik in električni kuhalnik ter nekaj električnega orodja in zračno puško.
SŠ
V nesreči bi tole bilo »dva na en mah«.
kolesarja sta bila mlajša od sedem let.
Iz podatkov, ki jih je za nas na celjski policiji zbral vodja oddelka za cestni promet mag. Elvis A. Herbaj, sledi, da jih je bilo od 44 kolesarjev, ki so bili povzročitelji nesreč, kar deset pod vplivom alkohola. In vsi ti so bili telesno poškodovani. Povprečna stopnja al-koholiziranosti kolesarjev, ki so hkrati bili tudi povzročitelji nesreč, je bila kar 1,56 promila. Kar nekaj vinjenih je bilo tudi med tistimi kolesarji, ki so bili udeleženi v prometni nesreči, niso pa bili povzročitelji. Celjski policisti, ki so na nevarne kolesarje in na nevarnost za kolesarje v prometu letos opozorili z zloženko Kolesarim, sem varen?, so letos kaznovali že 62 prekrškar-jev na kolesih.
Znajdejo se, tako kot se
Skoraj vsakemu vozniku avtomobila se je že zgodilo, da je skoraj spregledal kolesarja. »Vozniki motornih vozil pri zavijanju v desno pogosto ne opazijo kolesarjev ali nanje >po-zabijo<, če vzporedno vozijo naravnost. Ker morajo kolesarji zaradi križišča pri vožnji naravnost pravzaprav rahlo zaviti desno, s tem pridejo v mrtvi kot vozila. In ti desni odkloni kolesarja so različni od križišča do križišča,« razlaga mag. prometnih znanosti Roman Krajnc. Sam že več let opozarja na to, da za kolesarske steze v Celju ni poskrbljeno, tako kot bi moralo biti.
Okrca tudi kolesarje, ki na kolo pogosto sedejo nepravilno opremljeni. »Žal opazim, da kolesarji vozijo tudi po napačni strani. To seveda ni dovoljeno, saj vozniki motornih vozil ne pričakujejo dvosmernega kolesarskega prometa. V
Med prekrškarji so tudi vozniki lahkih motorjev. Tale ženska bi na primer morala voziti po kolesarski stezi, nikakor po pločniku.
mislih imam tudi ceste, ki so v rekonstrukciji, pri čemer projekt ne predvideva kolesarske steze. Na primer cesta skozi Babno in Medlog. Je pa res, da moramo na ta problem gledati širše. Prenekatero križišče je konstruirano tako, da je za kolesarje kakšna smer manj >primerna< ali da na kakšni strani križišča kolesarske steze niti ni. Tako se potem kolesarji znajdejo, tako kot se. Projektanti cestne infrastrukture bi morali upoštevati vse udeležence v cestnem prometu!« Krajnc omenja še, da so ponekod talne označbe za kolesarje prav tako slabo urejene.
Bo čelada uzakonjena?
Slovensko kolesarsko mrežo so na noge postavile novosti v prometni zakonodaji. V predlogu Zakona o pravilih cestnega prometa je namreč zdaj predpis o obvezni čeladi za vse kolesarje, za neuporabo se predvideva prepoved nadaljnje vožnje, ni pa denarne kazni. V tem namreč
kolesarji vidijo negativne posledice.
»V državah, kjer je bila uzakonjena obvezna uporaba čelad, je število kolesarjev bistveno upadlo. Ni se zmanjšalo niti število poškodb glave pri ponesrečenih kolesarjih. Obvezna uporaba čelad ljudi odvrača od kolesarjenja, saj jim sporoča, da je kolesarjenje nevarno, kar statistično ni res,« so kolesarji zapisali na svoji spletni strani. Zatem pa pritegnejo h Krajnčevemu razmišljanju. »Zavedamo se, da čelada lahko ublaži morebitne poškodbe glave ob prometni nesreči, ne moremo pa z obveznimi čeladami dolgoročno in na sistemski ravni izboljšati prometne varnosti. Ključ do izboljšanja prometne varnosti je izgradnja ustrezne infrastrukture, ki bo kolesarje ustrezno vključila v promet in jim zagotovila varnost z neogroža-njem s strani drugih, predvsem večjih in hitrejših udeležencev v prometu.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Bombaša še ni
Že od minule srede celjski kriminalisti iščejo neznanca, ki je na vrata poslovne stavbe Vegrada nastavil ročno bombo.
Več dni se tako ugiba, kdo stoji za kaznivim dejanjem, saj če bi prišlo do eksplozije, bi
ta povzročila ogromno škodo na objektu in poškodbe ljudi v neposredni bližini. Objekt
je varovan tudi z nadzornimi kamerami, ki naj bi storilca tudi posnele. Vendar posnetki še niso privedli do osumljencev. Vodja celjskih kriminalistov Jože Senica nam je včeraj dejal, da v preiskavi še ni nič novega in da še vedno zbirajo informacije. SŠol
E o
lü U
O
■Ö
(V
C
12
16
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Prevzgoja psa
Lep pozdrav, ljubitelji živali! Priznam, tudi moj pes ni popoln. Včasih se zgodi, da brez razloga na sprehodu napade drugega psa, se podi za poštarjevim avtom, obiskovalce, ki jih ne pozna, pa grozeče pozdravi z napadalnim lajanjem in skakanjem po pesjaku. Zavedam se, da takšno vedenje ni njegova krivda, ampak naša, da smo v šestih letih nekje zavozili z vzgojo.
Psički, kam gresta? Počakajta, no, tukaj, da se ne bosta izgubili. (Boni in Loni)
Torek, 7. september: Luna tik pred poldnevom vstopi v Devico in bo popoldne ter zvečer skladna s Plutonom in Merkurjem. Pridni, marljivi in natančni boste, nič ne bo prepuščeno naključju. Lahko ste zelo uspešni pri delu, pri dogovarjanju pa zlasti Biki, Device in Kozorogi. Ne obotavljajte se, aktivnost se bo obrestovala!
Sreda, 8. september: Sonce bo srečalo Luno v Devici, nastopi Lunin mlaj. Najbolj je treba paziti, da se ne zapletejo najbolj preproste zadeve. Večja bo živčna obremenitev, zato je potrebna preventiva, umirjanje. Vpliv bo
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
najmočnejši za Device. Venera vstopa v Škorpijona, izpostavila bo strast v ljubezni, v zraku bo erotika. V odnosih nevarnost ljubosumja in posesivnosti. Škorpijon ni polovičarski, hoče vse ali nič!
Četrtek, 9. september: Jupiter se bo zaradi retrograd-nosti spet postavil v Ribi, kjer bo ostal do 23. januarja. Dajal bo zaščito, srečne, dobre okoliščine, sočutje in dvignil raven čustvene energije, pripravljenost pomagati drugim in podporo pri začetkih, kjer ste morda obtičali na mrtvi točki v začetku junija. Luna vstopi v Tehtnico, odnosi bodo v ospredju. Zaradi kvadrata Lune s Plutonom in ko-njukcije s Saturnom boste zelo premišljeni, strogo racionalni. Morda uberete pot ali sprejmete odločitev, ki bo težja, a zaradi tega toliko bolj pravilna!
Petek, 10. september: Mars še vedno potuje po Tehtnici, ta dan bo v trigonu z Neptunom. Domišljija bo bujna in z njeno pomočjo lahko najdete zanimive rešitve. Treba je ohraniti pravo mero pri vsem, saj ste lahko celo preveč razumevajoči in sočutni. Izpostavljene bodo sodne zadeve in razmerja, ki so na majavih tleh.
Sobota, 11. september: Luna in Mars bosta na isti
Veliko lastnikov se sooča s podobnih vedenjem pri svojem psu, nekateri še s hujšim. A za omenjene vedenjske težave obstaja rešitev -čisto novo podjetje, ki se ukvarja z naravno vzgojo, prevzgojo in šolanjem psov in ki vam pomaga pri odpravi vedenjskih težav. Trije mladi in predvsem izkušeni strokovnjaki, ki so aktivni vodniki reševalnih psov, pri svojem delu s psi, tudi problematičnimi, dajejo prednost naravnim zakonitostim, ki temeljijo na pasji naravi. Slednjo namreč uravnavajo nagoni in izkušnje, človeku pa naj bi te danosti izrabil in z njihovo pomočjo psa vodil v pravo smer ter ga pripeljal do želenega cilja. Pogosto pa se zgodi, da lastniki tega ne upoštevajo in ko se pojavi nezaželeno vedenje, so »v temi«. Strokovnjaki podjetja vas obiščejo na domu, saj menijo, da je prevzgoja hitrejša, če poteka v psu znanem okolju. Sestavijo individualni načrt, ki temelji na željah lastnika psa in na potrebah pri prevzgoji, še prej pa se podrobno seznanijo z razmerami, v katerih živi pes.
stopinji, kar lahko povzroča kratke stike v komunikaciji. Ne prenaglite se v sodbah, tudi sicer hitite bolj počasi, da ne povzročite nepotrebne škode. To velja zlasti za Tehtnice, Ovne, Kozoroge in Rake. Luna v Škorpijona bo okrepila intuicijo in povečevala strasti. Rakom, Škorpijonom in Ribam se obeta čudovit čas v ljubezni, saj se bosta srečali Luna in Venera. Zaradi skladnega odnosa Lune z Merkurjem se bo sreča zvečer nasmehnila tudi Bikom, Devicam in Kozorogom.
Nedelja, 12. september: Skladnost Venere s Plutonom je močnejši aspekt, ker biva Venera v Škorpijonu. Izpostavljena bodo razmerja in čutnost. Težave, ki so bile v preteklosti blokirane, se lahko razrešijo. Harmoničnost Sonca in Lune prinaša zvečer skladnost v razumevanju in delovanju. Poslušajte občutke, delujte instinktivno in boste na pravi poti.
Ponedeljek, 13. september: Merkur se zjutraj postavi na direktno pot. Življenje se bo spet postavilo na prave tire, lažje bo napredovanje, konec bo določenih zapletov, ugotavljali boste, da ste veliko razrešili. Zaradi Urana lahko doživite kakšno prijetno presenečenje. Popoldne bo odlično za druženje, krajše poti, tudi nakupe, Jupiter bo v veliko podporo. Vstop Lune v Strelca bo kasneje prinašal povečan optimizem in dobro voljo.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Joj, ti mačji mladiči in njihov rep. Jaz, odrasla (in mimogrede že sterilizirana) mačja dama pa raje lovim brikete kot pa lastne izrastke. (Brena)
Sva si morda kaj podobna? (Capi)
Več o njihovi dejavnosti si lahko preberete na www.al-fakan.si. (vir: članek, objavljen v 9. št. revije Moj pes) NINA ŠTARKEL
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/ 749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Je kdo videl moj rep? Sumim, da se skriva pred menoj, ker ga že cel dan lovim. (Šeni)
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za ue U e in mate ^oöpodinje!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
NAROCIljNICW
nepreklicno naročam
nepreiilicno naročam
nepreiilicno naročam
nepreiilicno naročam
Immpletovtreli jinjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) Izvodov Kuliarsiie buitve siDvensi(ih nosnodini po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).
Izvodov knjige iOiiiaiske bukve ■ viananie. sliranievanle in zamrzovanie živii po ceni 7,93 EUR za izvod
1+ poštnina).
Izvodov knjige Zdraviina zeiišča. čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^yP
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
ROŽICE IN CAJCKI
Dodatki v prehrani in rak 2.
Nadaljujemo odgovor na vprašanje iz prejšnjega tedna, katera dopolnila in dodatki vplivajo na posamezne organe ali pa so pomembni pri posameznih kroničnih boleznih, kot so bolezni srca, kosti, prebavil, ali pa vplivajo na možgane, presnovo holesterola, imunski in hormonalni sistem itd.
Mednje prištevamo koen-cim Q10, ekstrakt česna, ga-nodermo lucidum, ginseng, ginko bilobo, komplekse an-tioksidantov, kot je znani OPC, sadež acai, pripravke iz alg, organski germanij, organski kalcij z D3-vitami-nom, selen itd. Vse te snovi in številne druge pišejo v medicini preventive novo obdobje, saj je nastopil pomemben čas, ko je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti.
V različnih hranilih se nahajajo različne fitokemika-lije, ki so vključene v program ohranjanja zdravja. Te snovi preprečujejo okvaro celic, po drugi strani pa omogočajo njihovo obnovo oziroma regeneracijo. Osnovo predstavljajo snovi, kot so esencialne aminokisline, maščobne kisline, vitamini, minerali in koencim Q10. To
sčno
8-12 kg I
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
l>.Piin.til.Q.Q.,ll.il.||i>v.Z9,ll.ribQr
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
vse dobimo že, če uživamo polnovredno hrano in pravilno kombinacijo vitaminov in mineralov. Težje je popraviti okvare in spremembe v organih, na kar vplivajo tudi hormoni in bioaktivne snovi. Najtežje pa je popraviti in regenerirati spremembe v celici, na encimskih sistemih in na genski strukturi. To je bila še pred kratkim le utopija. Danes pa nam na celičnem nivoju pomagajo različne substance, ki uravnavajo spolne hormone, zmanjšujejo vnetje in nevtralizirajo proste radikale, stabilizirajo imunski odziv in izločanje in-zulina, kar uravnava sladkor v krvi. Izboljša se tudi tonus in masa mišic, za kar poskrbijo tudi hormoni in aktivne substance, ki podaljšajo aktivnost organov in celic ter s tem kvaliteto našega življenja.
Vse več snovi, ki pomagajo k boljšemu zdravju
Nekaj od teh snovi smo našteli že v prvem delu. Takšni
pomembni snovi sta tudi L-arginin in L-karnitin, ki ju bomo nabavili v dobrih zeliščnih lekarnah in uživali le po nasvetu zdravnika ali farmacevta ali strokovnjaka za prehrano.
OPC, stabilni in dolgo delujoči antioksidanti, so danes eden najmočnejših kompleksov, ki lovijo proste radikale v vseh organskih sistemih. Pridobivajo se iz rdečih gozdnih sadežev, rdečega grozdja, zelenega čaja, ci-trusov, divje češnje. Vsebujejo sestavine, ki omogočajo regeneracijo celic, hormonov in membran, zmanjšujejo stres, krepijo imunski sistem in nevtralizirajo proste radikale.
Priporoča se tudi uživanje organskega germanija, ki se v naravi nahaja v gobah, česnu, ginsengu, aloji in je močan antioksidant in povečuje učinkovitost porabe kisika na celičnem nivoju. S tem izboljša kronične procese, kot so: revmatoidni artritis, bolezni srca, sladkorno bolezen, astmo, okvare na možganih, stimulira produkcijo interferona, povečuje aktivnost celic ubijalk, ma-krofagov, stabilizira labilne gene _ Ker koncentracija germanija z leti v celicah pada, se ga dodaja v prehrani tudi z matičnim mlečkom, ki aktivira vitalnost celic in imunski sistem.
Zeleni čaj je prav tako bogat z bioflavonidi, ki nevtralizirajo proste radikale. Močan antoksidant epigaloka-tehin galat iz zelenega čaja varuje pred okužbami, zmanjšuje nekontrolirano
PRAV(N)I KORAKI
Plačilo dolga
Vprašanje: V prilogi pošiljam svojo dokumentacijo, v prvi vrsti pa bi rada izvedela, če obstaja kakšna možnost za izogib plačila zamudnih obresti. Lani sem rodila še tretjega sina, kar mi je še otežilo vso stvar. Prosila bi vas, kam in na koga se lahko obrnem.
Odgovor: Priloženo ste poslali sodbo z dne 15. 2. 2006 in tri obvestila oškodovanca o stanju vašega dolga. Iz teh listin je mogoče zgolj deloma razbrati kakšne so vaše obveznosti in ni razviden niti potek postopka niti kakšne postopke je oškodovanec morebiti
sprožil še po letu 2006 (npr. ali je oškodovanec v skladu s sodbo z dne 15. 2. 2006 uveljavljal preostanek obveznosti in zamudne obresti v pravdi).
V kolikor je postopek za uveljavitev preostanka obveznosti in zamudnih obresti še v teku, bi bilo smiselno preučiti tek zamudnih obresti oz. do kdaj (do katere višine) tečejo. Kot izhaja iz listin, gre za obveznost iz leta 1997. Obligacijski zakonik je z letom 2002 uvedel načelo, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To načelo je sedaj sicer ponovno od-
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
pravljeno, obstoji pa posebna odločba Vrhovnega sodišča RS, ki natanko določa (glede na zapadlost glavnice, glede na pravnomočnost odločbe in glede na to, kdaj so obresti dosegle glavnico), za katere obveznosti se obrestova-nje ustavi pri višini glavnice. Če bi se ugotovilo, da za vašo obveznost velja, da se obre-stovanje ustavi, ko višina obresti doseže glavnico, bi bilo to potrebno v postopku ugovarjati. S tem bi se obveznost za plačilo obresti zmanjšala.
Ne glede na to, ali postopek je v teku ali ne, pa bi bilo smiselno kontaktirati oškodovanca in z njim doseči dogovor o odpisu oz. vsaj delnem odpisu zakonskih zamudnih obresti. Kot argument lahko izrecno navedete slabo finančno stanje, rojstvo še enega otroka in korektno izpolnjevanje vaših obveznosti vse doslej. Žal pa bo na koncu še vedno vse odvisno od volje oškodovanca.
V vsakem primeru svetujem, da se čim prej osebno obrnete na odvetnika, da na podlagi dejanskih okoliščin vašega primera preuči vse
rast celic, varuje pa tudi pred oksidiranim LDL-hole-sterolom. Tako priporočamo redno pitje zelenega čaja vsem z kroničnimi boleznimi. Skodelico na dan lahko popijejo tudi bolniki, ki so na antikoagulantni terapiji, vsi sladkorni bolniki, astmatiki, bolniki z revmatičnimi težavami, bolniki z okvarami na možganih, bolniki na terapiji s citostatiki, po obsevanjih _
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Tudi morinda citrifolia, ki jo že več kot 2000 let uspešno uporabljajo v Polineziji, na Kitajskem, v Indiji in drugje, se je razširila po svetu kot varovalno dopolnilo, saj vsebuje številne bioaktivne snovi, ki so pomembne za rast, delitev in krepitev odpornosti. Glavna sestavina je pomembna za delitev celic, prav tako vpliva tudi na dobro razpoloženje in zmanjševanje bolečin, stimulira izločanje endorfina, kar je še posebej pomembno za ljudi, ki imajo težave z odvisnostjo. Morinda citrifolia stimulira ščitnico in povečuje raven serotonina, tako imenovanega »hormona sreče« ter posredno tudi raven melatonina v krvi. To sta sestavini, pomembni za stabilno ter kakovostno razpoloženje, prav tako pa tudi določata ritem spanja in budnosti. Poleg tega ima protiv-netni učinek ter se uporablja pri zdravljenju pljučnih bolezni in astme.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
možnosti, ki so vam na voljo. Tudi pri dogovarjanju o morebitnem odpisu obresti boste zagotovo veliko uspešnejši, v kolikor bo takšen dogovor skušal po vašem pooblastilu doseči odvetnik.
Glede na vaše socialno in finančno stanje najverjetneje izpolnjujete tudi pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Kar pomeni, da bodo stroški odvetnika bremenili proračun in ne vas, vi pa morate zgolj oddati prošnjo na krajevno pristojnem okrožnem sodišču.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
S poprovo meto proti migreni - 2.
Razkuževalne, protiviru-sne in znojilne lastnosti najbolj znane predstavnice iz družine met pomagajo pri zdravljenju prehladov, gripe in kašlja. Poleg tega nas lahko osvobodi iz krempljev živčnosti, nespečnosti, tesnobe, depresije, migrene ^ S čajem poprove mete boste nemara postreženi celo visoko v zraku ^
Glavno zdravilno vrednost poprove mete (Mentha x piperita) smo opisali v prejšnji številki. Na hitro le spomnimo: zmožnost lajšanja vetrov, napenjanja, napihnjeno-sti, krčev in kolik. Spodbuja izločanje prebavnih sokov ter žolča in sprošča mišice v črevesju, pomirja razdražljiv želodec, pomaga pri driski in spastičnem debelem črevesu.
V ljudskem zdravilstvu pogosto uporabljamo poprovo meto kot učinkovito antiseptično sredstvo pri prehladih, gripi in vnetju sinusov. Deluje kot zdravilo pri vnetju kože in sluznice, ki nastane pri prehladu. Rahlo spodbuja potenje in tako pomaga uravnavati telesno temperaturo v primeru, da imamo povišano. Poprova meta je znana po tem, da blaži bolečino in zmanjša občutljivost, zato je v veliko pomoč pri lajšanju glavobola in migrene. Dobro se obnese pri živčnosti, nervoznem srcu, pri slabem spancu. Pomirja hi-pohondrijo, živčni nemir in depresivna stanja. To zelišče se zelo obnese tudi pri lajšanju omotice in potovalne slabosti. Nič čudnega, da z njo potnikom postrežejo mnoge letalske družbe. Kaj bi bolje izboljšalo počutje potnikov, ki morajo ure in ure presedeti na letalu, kot prav skodelica po balzamu dišečega nadvse okusnega metinega čaja?
Če se priprave čaja lotevamo sami doma, se odločimo za poparek: 2-3 žličke svežih ali posušenih listov po-parimo z 1 skodelico vrele vode in pokrito pustimo 510 minut, nato precedimo. Pijemo 3-4 skodelice sveže pripravljenega čaja na dan med obroki. V pomoč nam
Piše: PAVLA KLINER
bo pri vseh tegobah, ki smo jih opisali prejšnjikrat, kot tudi pri vseh danes omenjenih. Francoski zeliščarski mojster Maurice Messegue pravi, da blag metin poparek pomirja in prinaša olajšanje pri bolečinah, močnejši čaj pa naj bi bil dobro osvežilo za živce in sredstvo za pospeševanje prebave. Metin prevretek uporabimo za gr-gralo proti slabemu zadahu iz ust ter pri bolečih dlesnih in zobeh.
Kdor si želi umiriti živce ali pregnati prehlad, naj seže po sirupu iz poprove mete: v kozarec s širokim vratom izmenoma polagamo plast cvetov in listov poprove mete ter plast sladkorja. Ko kozarec napolnimo, ga postavimo na sonce. Pustimo stati 4-6 tednov oz. tako dolgo, da se sladkor utekočini, nato sirup precedimo, nali-jemo v steklenice in shranimo v hladnem in temnem prostoru.
Poprovo meto pogosto mešamo z drugimi zelišči, denimo z meliso, sivko, janežem, rmanom, kumino _ Zaradi pomanjkanja prostora vam danes zaupamo le eno, in sicer takšno, ki bo lajšala žolčna obolenja: zmešamo liste poprove mete, cvet smi-lja, plod komarčka, zel rmana in zel pelina. Vzamemo 1 žličko mešanice, jo poparimo z 1 skodelico vrele vode in pustimo stati 15 minut. Po po-žirkih spijemo 2 skodelici čaja na dan. Čeprav tudi pri daljši uporabi poprove mete le redko nastopijo težave, strokovnjaki priporočajo pitje metinega čaja v obliki kure le pri obolenjih, ne pa kot napitek za žejo, v čajnih mešanicah pa jo lahko uporabljamo bolj pogosto.
Udeleženci 1. srečanja rodbin Stegenšek iz petih rodbin (Tevče-Vrh nad Laškim, Šentrupert nad Laškim, Drožanje pri Sevnici, Razbor pod Lisco in Verače-Podčetrtek) z županom občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom pred gostiteljevo rojstno hišo
Srečanje rodbin Stegenšek
Ekološka kmetija Franca Stegenška in Zofke Turnšek v Dobležičah pri Lesičnem je v soboto, 21. avgusta, gostila 1. srečanje rodbin Stegenšek, ki je preseglo družinske okvire. Poleg 75 soimenjakov in njihovih potomcev s priimkom Stegenšek, ki danes živijo na Kozjanskem, v Posavju, Celju, Mariboru in Ljubljani, pa tudi v tujini, so se dogodka udeležili tudi krajani Dobležič iz soseščine ter župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman.
Z dogodkom se je gosti- goletna želja, da zbere vse telju Francu izpolnila dol- sorodnike in soimenjake. Pri
tem mu je pomagala Vlasta Knapič, rojena Stegenšek v Loki pri Zidanem Mostu, ki se ljubiteljsko ukvarja z ro-doslovjem. Čeprav ima vseh pet rodbinskih vej korenine na območju Jurkloštra, Vrha nad Laškim oziroma Šen-truperta, z raziskavami do leta 1820 skupnega predni-
ka še niso uspeli odkriti. Spoznali in povezali pa so se živeči potomci.
Na družabnem dogodku so organizatorji poskrbeli tudi za program predstavitve dela in življenja prednikov, ki so po svojem delovanju izstopali. Na prvem mestu je bil stavbni podjetnik Andrej
Stegenšek iz Tevč, ki je poskrbel za šolanje vseh petih otrok, med katerimi se je v zgodovino zapisal zlasti dr. Avguštin Stegenšek. Udeleženci so si lahko ogledali ponatis ene od dveh izjemnih knjig, ki jih je napisal v svojem kratkem življenju. Občina Slovenske Konjice je na-
mreč ob občinskem prazniku junija letos skupaj z de-kanijo Slovenske Konjice poskrbela za faksimilirano izdajo Umetniški spomeniki Lavantinske škofije z naslovom Konjiška dekanija, ki je sicer izšla leta 1909 v samozaložbi, tako kot prva knjiga Dekanija Gornjegraj-ska (1905).
V	Slovenski biografski leksikon se je zapisal še dr. Franc Stegenšek, rojen v Drožanju pri Sevnici, živel in delal pa je v Beogradu. Akademsko kariero je naredil tudi njegov sin prof. dr. Miroslav Stegenšek na Agronomski fakulteti v Beogradu. Srečanja se je udeležila Miroslavova hči Mira, ki živi in dela na Norveškem.
V	rodbinah, ki izvirajo iz laške prafare, je še precej drugih zanimivih, podjetnih in iznajdljivih posameznikov, ki zaslužijo spomin vsaj njihovih potomcev in sorodnikov. Za starejše udeležence srečanja bo izšel zbornik z opisi posameznih rodbin, informacijsko usposobljeni člani rodbin pa se bodo še naprej redno srečevali na rodbinski spletni strani.
VK
Lep glasbeni večer v Vojniku
V nedeljo, 29. avgusta, smo v Vojniku v podružnični cerkvi sv. Florjana doživeli čudovit glasbeni večer.
Predstavil se nam je kvartet klarinetov Ad Clarinetum, ki ga sestavljajo štirje mladi nadebudni študenti glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v
Gradcu ter na Visoki šoli za umetnost v Zürichu. Kvartet sestavljajo Katja Malnarič, Domen Marn, Jernej Lipec ter domačin iz Ivence Tomaž Adamič. Skupaj so začeli muzicirati pred tremi leti, ko so bili vsi štirje še dijaki Srednje glasbene šole v Celju. Njihovi dosedanji mentorji so bili Jurij Hladnik, Bojan Lo-
Ad Clarinetum z županom Benom Podergajsom
gar in Slavko Kovačič. Sprva so igrali samo za zabavo in sprostitev, kmalu pa je njihovo muziciranje preraslo v resnejše vaje in nastope.
Polna cerkev poslušalcev je pozorno spremljala njihovo zavzeto in lepo igranje. Imeli so zanimiv repertoar, ki je ljudem šel dobro v uho in srce. Izvajali so dela od obdobja baroka, preko klasike in romantike do modernejše glasbe. Ob koncu sta nastopajoče pozdravila in se jim zahvalila za lepo doživetje župan občine Vojnik Benedikt Podergajs, ki jim je izročil priložnostna darila, in domači župnik Anton Perger, ki je med ostalim dejal, da beseda clarinetum verjetno izhaja iz latinske besede clarus, kar pomeni čist, jasen, vesel (zvok, glas) in res je bilo tako. Njihovo igranje je bilo čisto in jasno, pa tudi veselo. Še bolj veseli pa smo bili poslušalci, ki smo z vztrajnim aplavzom »izsilili« dva dodatka. Upamo, da se bomo z mladimi glasbeniki, ki so nas tako navdušili, še kdaj srečali!
IVANA KOS
Poletno varstvo v SMC Celje
Od 19. julija do 13. avgusta je bilo v Salezijanskem mladinskem centru Celje organizirano varstvo za osnovnošolske otroke. Letos je bilo varstvo prvič, kljub temu pa je bil odziv otrok in njihovih staršev pozitiven. Vpisanih je bilo kar 20 otrok. Sedem animatorjev je skrbelo za celoten program.
Vsakodnevno (od 7.30 do 16.00) so se odvijale različne dejavnosti. V jutranjih urah smo se z otroki igrali različne igre (reševali uganke, križanke, risali skupinsko risbo _ ) ter plesali banse. Nato smo ustvarjali različne izdelke v delavnicah (pletenje zapestnic, izdelovanje lončkov za svinčnike, izdelovanje mozaikov, oblikovanje različnih skulptur iz das mase, oblikovanje risb iz makaronov, oblikovanje živalic iz kamenčkov Po kosilu smo si ogledali kakšno risanko, se kdaj odpravili na celjski bazen ali na sprehod, odšli smo na sladoled ter se na zunanjem igrišču pomerili v različnih športih. Pripravili pa smo tudi karaoke, kjer so se mladi pomerili v petju in plesu. Ni manjkalo ustvarjalnosti, plesa, pobarvanih rok in majic, smeha ter nepozabnih na novo stkanih prijateljstev.
BARBARA KOTNIK
iiiiiiiiiiif.novileilnik.coin
Žalski
abrahamovci
V Žalcu so letos že petič pripravili srečanje vseh tistih občanov, ki so in bodo letos dopolnili petdeset let.
Srečanje so začeli v petrovški baziliki s sveto mašo, ki jo je daroval pater Ivan Arzenšek. Družabni del se je nadaljeval v dvorcu Novo Celje, kjer je zbrane tudi tokrat nagovoril župan Lojze Posedel in jim zagotovil, da abraham ne pomeni, da si star, ampak da ima človek pred seboj še veliko možnosti, ki so podkrepljene z izkušnjami. Srečanje so popestrili žalski piskači.
TT
Abrahamovci zatrjujejo, da 50 let ne pomeni starosti, temveč izkušnje in modrost.
Zgodnje učenje tujih jezikov po
metodi CLIL
Od 12. do 24. julija sem se udeležila seminarja zgodnjega učenja tujega jezika po metodi CLIL, ki je potekal v mestu Portsmouth v Veliki Britaniji. Preko nacionalne agencije CMEPIUS iz programa VŽU - Comenius / Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje sem prejela dotacijo iz sredstev Evropske unije.
Program Comenius je namenjen dvigu kakovosti izobraževanja v Evropi. Izbrala sem ga zato, ker že pet let, odkar sem se vrnila iz Velike Britanije, intenzivno delam na zgodnjem učenju tujega jezika in si prizadevam za kvaliteten vnos le-tega v zelo zgodnjem starostnem obdobju. Zaposlena sem v Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah, kjer preko inovacijskega projekta vnašam medkulturnost
in tuji jezik ter se v okviru mreže vrtcev vključujem v poskus integriranja tujega jezika v vrtce preko Inovacijskega projekta.
CLIL je okrajšava za Con-tant and language integrated learning in je zelo razširjen tako v Evropi kot tudi v ZDA in Kanadi, od koder izvira. CLIL je metoda učinkovitega podajanja vsebine na otroku najbolj primeren način z uporabo tujega jezika. Poudarek je na strategiji podajanja. Na ta način damo otroku možnost razvijanja miselnih procesov, razvijanja besedišča in celotnega jezikovnega sistema na najbolj naraven način, ki mu bo kasneje omogočil jezikovno suverenost tako v maternem kakor tudi v tujem jeziku v primerjavi z vrstniki iz drugih držav.
V vrtcih po Sloveniji je teren za tovrstno podajanje idealen, saj sta za vzgojno delo v oddelku namenjeni dve osebi, kar je v veliko drugih evropskih državah redkost. Pomembna je pravilna strategija podajanja in dobra jezikovna kompetenca strokovnega delavca, ki to izvaja.
Seminarja se je udeležilo 15 učiteljev in vzgojiteljev tujega jezika. Narodnostno smo bili zanimivo razporejeni. Bila sem edina Slovenka, ostale so bile Španke iz različnih pokrajin. Predavateljica CLIL-a je bila strokovnjakinja in avtorica številnih knjig Italijanka Silana Rampon. Delavnice so bile intenzivne in z didaktičnega vidika zelo dobro pripravljene.
Seminar je bil tudi kulturno obarvan, saj smo imele priložnost izmenjati mnenja o kulturni raznolikosti med na-
mi, spoznati britansko kulturo, pokrajino, zgodovinsko dediščino in izboljšati tuji jezik. Domov smo se vrnile z novim znanjem, novimi delovnimi povezavami in z nav-
dušenjem za izboljšanje dela na tem področju. Menim namreč, da je znanje tujih jezikov danes ključ do dobre izobrazbe, dobre službe in dobre medkulturne komuni-
kacije, kar pa je pomembno tako iz vidika združene Evrope kakor tudi iz vidika osebne rasti in razvoja vsakega posameznika.
ANDREJA PEZDEVŠEK
Mladi nogometaši na Rogli
V Nogometnemu klubu Šentjur smo se letos odločili, da organiziramo prvi nogometni kamp za otroke, ki obiskujejo selekcijo U-8. Kampu so se pridružili tudi otroci Nogometne šole Jurček, ki poteka po osnovnih šolah v občini Šentjur.
Odločili smo se, da bomo kamp speljali na Rogli, ker so tam najboljši pogoji za delo in sprostitev. Tudi hrana in pogoji za bivanje so odlični.
Kamp se je začel v nedeljo, 15. avgusta, in se zaključil v sredo, 18. avgusta. V tem času smo opravili šest nogometnih treningov in sicer pet na umetni in enega na naravni travi. Kljub nekoliko mrzlemu vremenu smo trenirali zelo zavzeto in kvalitetno. V ponedeljek se nam je pridružil atletski trener Andrej Podgoršek, ki je otroke učil atletske abecede, v torek pa trener Milašin Milovanovič, ki je otrokom pokazal osnovne tehnične elemente. Štirikrat smo po treningu obiskali še notranji bazen.
Na kampu je bila tudi moja žena Veronika, ki je pripravila angleško delavnico in kviz.
Animator je otroke peljal na nočni pohod z baklami do stolpa. Najbolj pogumni so se povzpeli na stolp, ki je visok 30 m. V torek zvečer smo si ogledali rokometno tekmo med Celjankami in ekipo Crvene zvezde, ki je bila na pripravah na Rogli. Poleg te ekipe so bili na pripravah še košarkaška ekipa Nove Zelandije, odbojkarska ekipa Srbije in rokome-taši Steauve iz Bukarešte, tako da so fantje lahko občudovali celo paleto vrhunskih športnikov.
Imeli smo tako natrpan urnik, da smo imeli zelo malo časa za lenarjenje, štirje dnevi pa so minili, kot bi mignil. Mislim, da smo preživeli nekaj lepih, športno aktivnih trenutkov v lepi in mirni naravi. Veseli smo se vrnili domov, v upanju, da bomo kamp še ponovili.
BOJAN BEVC, vodja kampa
Podvratnikovi pod domačo lipo
Pred dnevi se je na družinskem srečanju na domačiji Mlačnik v Lepi Njivi pri Mozirju zbrala rodbina Podvratnik.
Okrog 70 članov rodbine se je po sedmih letih ponovno zbralo na srečanju pod domačo lipo, od koder izhajajo njihove korenine. Prvi lastnik domačije na tej lokaciji je bil Anton Podvratnik, ki mu je oče kupil Mlačnikovo kmetijo, ker je prejšnji lastnik odšel za delom v Ameriko. Podvratnikova družina je takrat štela poleg staršev še devet odraslih otrok, od katerih živi le še 91-letna Terezija Dolšak. Iz omenjene družine izhaja dvajset sestričen in bratrancev, skupno število sorodnikov pa se ustavi pri številki 90. Na Mlač-nikovi domačiji danes raste nova, številna družina, saj mama Fani-ka in oče Anton Podvratnik vzgajata kar sedem otrok.
JOŽE MIKLAVC
Srečanje družine Podvratnik
Revolucionarno odkritje za obnovo kože - antioksidant zeolit
Certificirani naravni izdelki za nego kože priznanega nemškega proizvajalca Mon-sara GmbH so končno na voljo tudi pri nas. Gre za kakovostne kozmetične proizvode, ki so popolnoma neškodljivi za človeka in okolje. Odlikuje jih zlasti vsebnost zeoli-ta, ki danes predstavlja revolucionaren napredek v kozmetični panogi.
Mikronizirani minerali zeolita, ki so zaščiteni s patentom, imajo sposobnost prodreti v kožne pore, kjer delujejo kot lovilec prostih radikalov. Slednji so v osnovi glavni razlog za različne bolezni in tudi za prezgodnji proces staranja celotnega organizma in s tem tudi kože.
Zeolit velja za enega najmočnejših trenutno znanih antioksidantov na svetu.
Neusmiljen je tudi pri regeneraciji aknaste kože, saj se prvi vidni učinki pojavijo že po šestih tednih redne uporabe izdelkov za obnavljanje kože. Problemi z mozolji pestijo zlasti mlajšo generacijo v občutljivih letih, vendar kakovostne naravne sestavine ekološkega izvora kozmetične linije Monsara ne obremenjujejo najstniške kože, prav tako so primerni tudi za zrelo kožo.
Ekološka kozmetika Monsara z združevanjem zeolita z naravnimi olji, zelišči in vodo omogoča popolno prehranjevanje naše kože: zeolit nastopa kot lovilec prostih radikalov, olja služijo za prehrano in mehkobo kože, zelišča skrbijo za vitalnost, med-
tem ko voda poskrbi za njeno osvežitev. Vse sestavine so ekološko pridelane, zato imajo največje možne koristi za kožo. Izdelki zaradi naravnih sestavin lahko spremenijo vonj in barvo, kar ne zmanjšuje kakovost in učinkovitosti. Nasprotno! To je dokaz, da so vsi produkti kozmetike Monsara naravnega izvora.
Živimo v okolju, za katerega je značilno nenehno spreminjanje. Linija izdelkov za obraz in telo Monsara pomaga našemu organizmu pri neprestanem prilagajanju tem spremembam. Vsak izdelek je namenjen izpolnjevanju naravnih potreb kože, tako notranjih kot zunanjih. Vodilna ideja pri razvoju izdelkov Monsara je prišla s pojmom zdravega načina življenja, ki z drugimi besedami pomeni ohranjanje ravnovesja našega telesa in duha z življenjem v sožitju z naravo, uživanjem zdrave hrane, da ne bi preobremenili organizma, življenjem v sožitju z naravo in nenazadnje tudi s skrbjo za zdravo kožo. Za doseganje slednjega smo za vas oblikovali kozmetično linijo Mon-sara, ki ne bremeni presnove kože, temveč nasprotno povečuje in krepi sisteme samoz-dravljenja.
Vsi kozmetični izdelki iz linije Monsara za nego kože so naravni in popolnoma sveži. Izdelamo in polnim jih po naročilu stranke in tako še čisto sveže dostavimo naročnikom.
Za več informacij o ponudbi in posameznih artiklih obiščite spletno stran
www.mon-sara.si.
Živa voda iz Tunjic: sedmo čudo vodnega sveta
Na vsem svetu je samo 7 znanih nahajališč vode s takšnimi lastnostmi!
Živa voda ni enaka vodi, ki se pretaka v potokih, rekah, jezerih in morjih. Po svojih lastnostih je podobna vodi, ki je v našem telesu. Njena površinska napetost se ne spreminja, v njej elektroni ne krožijo okoli posameznih molekul, temveč okoli vsakega minerala. Na svetu so doslej odkrili le 7 izvirov takšne vode! In sedmi med njimi je v Sloveniji - v Tunji-cah pri Kamniku. Od tam prihaja Živa voda, ki je za človekovo telo čista in živa energija. V vodi, ki jo običajno pijemo, ni negativno nabitih mikroskopsko majhnih mineralov - koloidov, ki struktu-rirajo vodo tako, da je podobna našim telesnim tekočinam. Zato ta voda nima prave življenjske energije. To dokazujejo meritve površinske napetosti vode. Pri običajni ustekleničeni vodi znaša površinska napetost +300 milivoltov. Naša kri ima površinsko napetost okoli -350 milivoltov, Živa voda iz Tunjic ima to napetost pri vrednosti okoli -300 mi livoltov. Zakaj je to pomembno? Ko uživamo Živo vodo, gre ta takoj v organizem. Telo ne porabi prav nobene energije za njeno presnavljanje. Vsebuje kar okoli 75 obstojnih elementov, kar pomeni, da so v njej skoraj vsi elementi, ki jih telo potrebuje za samoz-dravljenje.
Izjemne kemične in energet-
^A VOVV
•""".-■DBWU tu WJO
ske lastnosti Žive vode, ki je za razliko od drugih voda desnosučna, so bile preverjene na Inštitutu za elektrofotoniko v Berlinu. Več kot 100 testnim osebam, ki so pile po 200 ml Žive vode, so merili energetsko polje pred in po pitju vode. Merjenja, s katerimi se lahko podrobneje seznanite na www.kirilian-kamera.eu (sklop Raziskave), so jasno pokazala, da se energija osebe po pitju Žive vode poveča. Ugotovljeno je bilo tudi, da s pitjem 1,5-2 litrov Žive vode na dan dosegamo optimalno energetsko stanje organizma.
Sočasno z energetskimi vplivi so bile preverjene tudi kemijske lastnosti vode. Živa voda iz Tunjic ustreza strogim zahtevam otroške hrane. Je voda izjemne kakovosti, ki ne izgublja svojih lastnosti niti pod vplivom UV-žarkov niti z ustekleničenjem niti po letu dni v steklenici! Za razliko od drugih voda se zdi odporna na vse spremembe v okolju.
■v Živa voda, ki jo lahko podrobneje spoznate tudi na www.zdravilnigaj.si, vam je zdaj na voljo v prodajalnah Sa-nolaborja po vsej Sloveniji in na nekaterih drugih izbranih prodajnih mestih z zdravimi pre-hranskimi izdelki. Zahtevate jo lahko v nekaterih najboljših gostinskih lokalih po Sloveniji. Obiščite tudi kraj žive jg energije - Zdravilni gaj Tu-jf njice! Nahaja se blizu Kamnika - v srcu Slovenije.
Doreen Virtue R
•KppliM iiiMvUli* MripMltMk pttdtoM HI MM
Marjeta Knez s.p. Ul. Skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078
Telo V ravnovesju je zdravo telo -poskrbeli bomo, da tako tudi ostane.
V
pure 77 ^ easy
fiu^ (■ /üvr (ii/if)oy
fjurv roiis,cioiisne-^\ ivivw.kali.s]
040 506 623
CENTER ZIVE ENERGIJE
NARAVNI ZDRAVILNI TUfelJICE
Tunjice 12,1240 Kamnik '	7:01/831-70-85 E: zdravilnigaj@gmail.conn
Splet: www.zdravilnigaj.si
PIJT6 ŽIVO ENCRGIJO!
ENDOVITALAnton Fabjan s.p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-mail:
Predstruge 63	Gsm: +386(41) - 508 - 020 endovital@&bjan-sp.si
1312 Videm-Dobrepolje	Gsm:+386(31) - 677-339 mfo@endovital.com
Izboljšuje higieno. Preprečuje okužbe. Omogoči prihranek za 80%. Paket Dip-San vsebuje wc čistilec in koncentrat.
Ekskluzivni uvoznik: Avim d.o.o., Senovica 28, 3240 Šmarje pri Jelšah. T: 03 810 12 14, F: 03 810 12 15, info@dip-san.net, www.dip-san.net Ekskluzivni distributer: Kramer Lovro s.p.. T: 041 410 200

N^l^ja f^k 5. p.
Cd if
MASAŽE. K0ZklE1lKA,FEDIKUKA POUČEVANJE MA5AŽKIH TEHNIK
www, tnavricadotJ ko v.al Te!. 051 / 343-443

BREDA LOČIČNK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.mon-sara.si
Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: mfa@moii-sara.si
Vsi kozmetični izdelki iz linije MONSARA za nego kože so naravni in popolnoma sveži, izdelajo In polnijo se po naročilu stranke In tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom.
Sodelujte v akciji Za zdravje in rezervirajte svoj prostor po telefonu 070 735 395!
INFORMACIJE
nranimo v sKrinjo
Jesen na vrtu prehiti še tako pridne jedce doma pridelane zelenjave in ko ste že naveličani vlaganja, vkuhavanja in sušenja, lahko kaj tudi zamrznete. To je najbrž tudi najbolj preprosto, če imate le dovolj prostorno skrinjo. Lahko zamrznete vsako stvar posebej ali pa pripravite poljubne mešanice zelenjave.
V sredo smo v radijski oddaji »pospravljali« papriko, a je na vaših vrtovih še veliko paradižnika in se to vidi tudi po receptih. Ti so preprosti in ker imate sestavine pri roki, jih boste gotovo preizkusili.
Zelenjava iz skrinje (poslušalka Ida)
Sestavine: 1 kg čebule, 1 kg rdeče paprike, 1 kg zelene paprike, 1 kg mesnatega paradižnika, 6 žlic olja, sol in poper Priprava: Čebulo narežemo na rezine, papriko razpolovimo in narežemo na trakove, paradižnik olupimo in zmiksamo. Segrejemo olje, posteklenimo čebulo, dodamo papriko in pokrito dušimo deset minut. Nato dodamo še paradižnik in nepokrito kuhamo približno deset minut ali dokler tekočina ne izpari. Posolimo in popramo. Ohlajeno zelenjavo naložimo v manjše posodice ali vrečke in zamrznemo. S tem shrankom bomo odlično obogatili vsako primorsko jed, dodajamo pa ga lahko tudi omakam, golažu in enolončnicam.
Omaka iz paradižnika in pa-
Jrike
alka Marta)
Sestavine: paradižnik, paprika Priprava: Očiščeno papriko in paradižnik, ki ga ne olupimo, zmeljemo v multipraktiku. Vsebino damo v večje vrečke in zamrznemo tako, da dobimo plošče. To je praktično, ker lahko odlomimo kos po želji, ko ga potrebujemo za kuho. Pripravno je na primer za omake z mesom.
Omaka za paštašuto
(poslušalka Marta)
Sestavine: paradižnik, česen, peteršilj, 1-2 rdeča korenčka, sol, poper, sladkor po želji, malo olja
Priprava: Paradižnik olupimo. To najlažje storimo, če ga prelijemo z zelo vročo vodo. Nato ga narežemo. Korenček nastrgamo, narežemo še peteršilj in česen in na malo olja dušimo vsaj 2 uri. Posolimo in popramo po okusu, lahko tudi malo sladkamo. Ko je kuhano, razdelimo po manjših posodicah in zamrznemo.
Nasveti za zamrzovanje omak in mezg (poslušalki Cvetka in Marija)
ijše kavne skodelice, ki jih imate doma. V njih zamrznete omako ali mezgo in jih pred uporabo postavite v zelo vročo vodo. Vsebina takoj odstopi. Lahko pa vzamete kozarčke oziroma skodelice za puding in v njih zamrznete omake in mezge.
NL
Z akcijo uredništva Novega tednika in Radia Celje Vedno kaj (za)kuham vas bomo popeljali v dobre gostilne in predstavili njihovo hrano. Za začetek izrežite in izpolnite kupon, saj bomo med vsemi, ki jih boste poslali, znova izžrebali šesterico. Tokrat bomo preverili, kje raste dobra trta in pridelujejo kvalitetno vino. Skupaj bomo 20. septembra obiskali Vinogradništvo Frešer, ki je v bližine Slovenske Bistrice, v Ritoznoju. Ker grozdje že zori, bo morda to prava priložnost za vas, da o tem, kako imeti v sodih kvalitetno vino, povprašate strokovnjake.
IMIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
VINO@FRESEIlsi
Bohorč " ^
OOMAiA KUHIMIA, MAUCE, PIZI^ KOSIIA, AlA CARD, CmWNSi S^MMUM naročila xa vg<|c laltljučcnc Auibe Bohofi AAaijan i.p,, Dtiäana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel.r	(0)3 746 14 30. Mobile; ++366 (0)41 6tt 7S6
f/(hs/f7/ia _
Trubarjevo nabrežje 31 —A 3270 Laško \ e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
^e uedno lahko naročite tri knjige Kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje!
Akcija: naročiš I, dobiŠ 3 za samo 20 EUR! informacije: 03/m25-100
Pristava 11,3204 Dobma tel: 03/781 81 60, fax: 03/781 81 51 e-mail: gostüna.koren@ginail.com internet: www.gostilnakoren.si
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
sodelovanje

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
ue celje
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PRIPRAVA - KOMISIONIRA-NJE KOMPLETNE OPREME ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH LISTIH), POMOČ PRI POSTAVLJANJU IN PODIRANJU ŠOTOROV, HAL, ODROV,^ (NATOVARJANJE, RAZTOVARJANJE, MONTIRANJE, DEMONTIRANJE), IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.9.2010: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR,
KAROSERIST - M/Ž: KLEPARSKA POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 8.9.2010: SELMAR, TRGOVINA IN SERVIS MOTORNIH VOZIL, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 119, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.9.2010: TRANSPARTNER, MEDNARODNI PREVOZI, D.O.O., CESTA NA DOBROVO 91, 3000 CELJE STROJNI OBDELOVALEC KOVIN SPECIALIST
REZKALEC NA CNC STROJU - M/Ž: PROGRAMIRANJE IN IZVAJANJE DEL NA CNC OBDELOVALNIH STROJIH, PROUČITEV TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN NAVODIL ZA DELO, PREVZEM IN PRIPRAVA REPROMATERIALOV, PRIPRAVA STROJEV, NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV NA OSNOVI PREJETE TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, SAMOSTOJNO NAČRTOVANJE FAZ DELA, UPORABA ORODJA IN PRIPOMOČKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.9.2010: KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž: IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, PRIPRAVA NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV, SESTAVA IN IZDELAVA KOVINSKIH IZDELKOV, KOVINSKIH SKLOPOV IN POSAMEZNIH SESTAVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 13.9.2010: KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE
KLJUČAVNIČAR - M/Ž: IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL, PRIPRAVA NAPRAV, ORODIJ IN PRIPOMOČKOV, SESTAVA IN IZDELAVA KOVINSKIH IZDELKOV, KOVINSKIH SKLOPOV IN POSAMEZNIH SESTAVNIH DELOV, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, I0.9.20I0: KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE
MONTER - M/Ž: IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV ^ (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I4.9.20I0: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 322I TEHARJE VARILEC
VARILEC - M/Ž: IZVAJANJE VARILSKIH DEL PRI IZDELAVI KONSTRUKCIJ IN ZVARJENCEV, VARJENJE KOVINSKIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I3.9.20I0: KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PREDELOVALNA STROJEGRADNJA D.O.O., GAJI 47, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž: FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.I0.20I0: KOZMETIKA IN KOMERCIALNE STORITVE AVRELIJA KOMPAN S.P., DOBRNA 3 B, 3204 DOBRNA
VOZNIK C IN E KATEGORIJE - M/Ž: MEDNARODNI PREVOZI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 32I2 VOJNIK SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOZMETIČARKA (PREDVSEM PEDIKERKA IN MANI-KERKA) - M/Ž: PEDIKURA, MANIKURA, MASAŽA - Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.I0.20I0: KOZMETIKA IN KOMERCIALNE STORITVE AV-RELIJA KOMPAN S.P, DOBRNA 3 B, 3204 DOBRNA REFERENT ZA POSREDOVANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV - M/Ž: POSREDOVANJE PRI NAKUPIH IN PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV, NEDOLOČEN ČAS, 3.I0.20I0: BORZA FINANČNIH STORITEV, FINANČNO SVETOVANJE D.O.O., MARIBORSKA CESTA I B, 3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV.PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, I2.9.20I0: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, I000 LJUBLJANA REFERENT PRI POSREDOVANJU VREDNOSTNIH PAPIRJEV - M/Ž: POSREDOVANJE PRI NAKUPU IN PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV, NEDOLOČEN ČAS, II.9.20I0: BORZA FINANČNIH STORITEV, FINANČNO SVETOVANJE D.O.O., MARIBORSKA CESTA I B, 3000 CELJE SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, SLAŠČIČAR II - BOLJ ZAHTEVNA SLAŠČIČARSKA OPRAVILA - M/Ž: PRIPRAVA IN TEHTANJE SUROVIN, IZDELAVA RAZLIČNH VRST MAS IN TESTA TER MEŠANJE, ROČNO IN STROJNO OBLIKOVANJE MAS TER TESTA, KONČNA OBDELAVA IZDELKA, PAKIRANJE IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 8.9.20I0: KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA I8, 3000 CELJE
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO CANKARJEVA I, CELJE - M/Ž: PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 26.9.20I0: TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P, ZAGATA 4, 3000 CELJE PEK
PEK - M/Ž: PEKA VSEH VRST PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 26.9.20I0, TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC POSPEŠEVALEC PRODAJE V TRGOVINI IN NA TERENU - DELO V CELJU - M/Ž: PRODAJA PROFESIONALNEGA ORODJA MIZARJEM, AVTOSERVISOM, SLI-KOPLESKARJEM. DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 9.9.20I0: MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., IHAN, GORIČICA 2, DOMŽALE, GORIČICA PRI IHANU 2, I230 DOMŽALE
PRODAJALKA - M/Ž: PREVZEMANJE IN PRODAJA
TEKSTILNIH IZDELKOV, DELO Z BLAGAJNO, UREJANJE IZLOŽB IN PRODAJALNE ..., DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: REBEL, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE TER UVOZ-IZVOZ, MURSKA SOBOTA D.O.O., ULICA STANETA ROZMANA I6, 9000 MURSKA SOBOTA
TEHNIK KUHARSTVA
PRIPRAVA HRANE - M/Ž: PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: OSNOVNA ŠOLA ŠTORE, ULICA CVETKE JERIN 5, 3220 ŠTORE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž: SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH, TRANSFER MATERIALA, DOKUMENTIRANJE STORITEV, SPREMSTVA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA II, 3000 CELJE
TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK
REFERENT V NABAVI (MODELAR) - M/Ž: MODELIRANJE IN GRADIRANJE OBLAČIL, OSNOVNIH PROPORCEV KROJEV, KONTROLE OBLAČIL ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.9.20I0: METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D., LAVA 8, 3000 CELJE
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK - M/Ž: DELO V PROIZVODNJI NAVIGACIJSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, I3.9.20I0: LX NAVIGATION RAZVOJ, PROIZVODNJA ZASTOPANJE, D.O.O., TKALSKA ULICA I0, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž: IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KUPCE IN TUDI DOBAVITELJE) V TUJINI IN DOMA ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRBI ZA IZVAJANJE POGODB/ANEKSOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I4.9.20I0: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 322I TEHARJE KNJIGOVODJA - M/Ž: VNAŠANJE PODATKOV, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: RAVLJEN IN DRUGI, DRUŽBA ZA STORITVE, D.N.O., VODNIKOVA ULICA I, 3000 CELJE POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž: NAČRTUJE, IZVAJA ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA, KORESPONDENCO IN POŠTO OPRAVLJA BLAGAJNIŠKE POSLE VEZANE NA MATERIALNO POSLOVANJE DRUŽBE PRIPRAVLJA TER POSREDUJE PODATKE POTREBNE ZA RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKO EVIDENTIRANJE IZVAJA BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, IZPLAČILO DNEVNIC, POVRNITEV RAZNIH STROŠKOV IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I4.9.20I0: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 322I TEHARJE ADMINISTRATIVNI TEHNIK
SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž: PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠEA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV, ODREDB., DOLOČEN ČAS, 8.9.20I0: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE
SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž: PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV, ODREDB., DOLOČEN ČAS DO 3I.I2.20I0, 8.9.20I0: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž: PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV, ODREDB., DOLOČEN ČAS, 8.9.20I0: OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE
EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE
REFERENT V RAČUNOVODSTVU - M/Ž: MESEČNO KNJIŽENJE IN KONTROLA RAČUNOV, BLAGAJNE MALOPRODAJE, AŽURNO VODENJE IN KONTROLA REGISTRA OSNOVNIH SREDSTEV, KONTROLA IN KNJIŽENJE OBRAČUNA PLAČ, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.9.20I0: NKD TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND EINZELHANDEL, GMBH), ULICA XIV. DIVIZIJE I2, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KEMIK
ANALITIK RAZVOJA ING. - M/Ž: IZVAJANJE ANALIZ, IZDELAVA - IZPOPOLNJEVANJE ANALITSKIH IN KONTROLNIH POSTOPKOV, PRIPRAVA IN VZDRŽEVANJE NEKATERIH LAB. APARATOV ZA ANALIZE, UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI V ANALITSKI LABORATORIJ, SAMOSTOJNO RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO NA ANALITSKIH METODAH IN NOVIH FRITAH IN EMAJLIH, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I8.9.20I0: EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
ue laško ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STREŽBA PIJAČ - M/Ž: TOČENJE PIJAČ, ČIŠČENJE, VZDRŽEVANJE PROSTOROV, NEDOLOČEN ČAS, 3.I0.20I0: DRUŠTVO ZA REKREACIJO IN RAZVEDRILO D.I.M., STRMCA 44, 3270 LAŠKO KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/ Ž: NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 9.9.20I0: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER HLADILNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž: MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I6.9.20I0: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREV.IN VODOV.NAPRAV - M/Ž: IZDELAVA STROJNIH INSTALACIJ, MONTAŽA GRELNIH IN SANITAR-
NIH ELEMENTOV, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I8.9.20I0: GERČER, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., BREZNO 3 A, 3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA GOSTINSTVA - M/Ž: VODENJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE POSLOVANJA GOSTINSTVA, DOSEGANJE POSLOVNIH CILJEV NA PODROČJU DELA OPREDELJENE Z LETNIM IN RAZVOJNIM NAČRTOM DRUŽBE, PLANIRANJE IN ORGANIZIRANJE DELA OSEBJA, SKRB ZA UREJENO IN USPEŠNO POSLOVANJE DODELJENEGA ODDELKA, SKRB ZA OPTIMIZIRANJE STROŠKOV POSLOVANJA IN STROŠKOV DELA, ODGOVORNOST ZA KVALITETO OPRAVLJENIH STORITEV, IZOBRAŽEVANJE IN SLEDENJE TRENDOV NA PODROČJU GOSTINSTVA, ZAGOTAVLJANJE RAZVOJA IN KLJUČNIH KADROV V OKVIRU PODROČJA DELA, VODENJE NABAVE IN NADZOR NAD PORABO ZALOG, SNOVANJE IN UVAJANJE INOVATIVNIH REŠITEV ZA DELOVNO PODROČJE, OPRAVLJANJE OSTALIH NALOG V SKLADU S STRATEŠKIMI IN RAZVOJNIMI NAČRTI DRUŽBE, NEDOLOČEN ČAS, I7.9.20I0: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE I0, 3272 RIMSKE TOPLICE KUHAR
KUHAR - M/Ž: PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.9.20I0: THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO EKONOMSKI TEHNIK
RECEPTOR II - M/Ž: SPREJEM, ODJAVA GOSTA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.9.20I0: THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
ue mozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
ue slovenske KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, KI JIH DRUŽBA RAZREŽE NA RAZLIČNE DIMENZIJE-POMOŽNI DELAVEC
-	M/Ž: ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, KI JIH DRUŽBA RAZREŽE NA RAZLIČNE DIMENZIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I0.9.20I0: PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO I3 A, 32I0 SLOVENSKE KONJICE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
POMOŽNA DELA - M/Ž: POMOŽNA DELA V LAKIRNICI IN KONČNI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, IL9.20I0: BAUMULLER DRAVINJA PROIZVODNI OBRAT, D.O.O., DELAVSKA CESTA I0, 32I0 SLOVENSKE KONJICE POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž: POMOŽNA DELA
V	LAKIRNICI IN KONČNI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, IL9.20I0: BAUMULLER DRAVINJA PROIZVODNI OBRAT, D.O.O., DELAVSKA CESTA I0, 32I0 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž: DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I8.9.20I0: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE MIZAR
MIZAR I - M/Ž: IZDELAVA NOTRANJIH VRAT IN POHIŠTVA PO MERI, PO POTREBI MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, II.9.20I0: SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P, PRELOGE PRI KONJICAH I, 32I0 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK
TEHNOLOG - M/Ž: IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE (INTERNI NAČRTI, NAČRTI ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV, KONTROLNI POSTOPKI), IZDELAVA FMEA, VODENJE PROJEKTOV IN IZDELAVA DOKUMENTACIJE PRI RAZVOJU PROIZVODOV IN ORODIJ, NADZOR NAD STRUŽNIMI PROCESI, PROGRAMIRANJE STROJEV IN IZDELAVA PROGRAMOV-CNC STRUŽNI STROJI, CNC OBDELOVALNI STROJI, ELEKTROEROZIJE, CNC FREZALNI STROJI, CNC BRUSILNI STROJI, USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH NA DELOVNIH MESTIH STRUŽENJE IN ORODJAR, NADZOR NAD IZDELAVO ORODIJ, PRIPRAV IN NAPRAV, NADZOR OB PRVI MONTAŽI ORODIJ, NADZOR IN IZBOLJŠEVANJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV IN TEHNOLOGIJE DELA ..., DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I8.9.20I0: MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA RAČUNALNIKAR - ORGANIZATOR INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI IN UČITELJ IZBIRNIH PREDMETOV S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA - M/Ž: OPRAVLJA DELA IN NALOGE, DOLOČENE S PREDPISI, LETNIM DELOVNIM NAČRTOM ZAVODA TER V SKLADU S SKLEPI VODSTVA. OSNOVNA NALOGA RAČUNALNIKARJA JE USMERJENA
V	DELO Z UČENCI PRI IZVAJANJU UČNO-VZGOJNEGA PROCESA Z UPORABO RAČUNALNIKA. SODELUJE PRI IZVEDBI UČNO-VZGOJNEGA PROCESA. IZOBRAŽUJE UČITELJE IN SKRBI ZA PROGRAMSKO OPREMO. POUČUJE IZBIRNE PREDMETE S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA., NEDOLOČEN ČAS, I3.9.20I0: OSNOVNA ŠOLA OB DRAVINJI, ULICA DUŠANA JEREBA I, 32I0 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA (VSŠ)
VODENJE PROJEKTOV IN KAKOVOSTI V PODJETJU
-	M/Ž: VODENJE IN IZVAJANJE PROJEKTOV NA VSEH PODROČJIH, ORGANIZIRANJE PROJEKTNEGA TIMA, VODENJE SESTANKOV PROJEKTNEGA TIMA TER NADZOR NAD DELOVANJEM PROJEKTNEGA TIMA. IZVEDBA DOKUMENTACIJE IN NADZOR NAD PRIPRAVO KOSOV, VODENJE EVIDENC IN ARHIVIRANJA. PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE IN PROJEKTIRANJE. NADZOR NAD DELOVANJEM STANDARDA ISO TS I6949. DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I8.9.20I0: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
ASISTENT PRODAJE - M/Ž: OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH OPRAVIL,KONTAKTIRANJE S KUPCI IN OBDELAVA NAROČIL, OBDELAVA POVPRAŠEVANJ IN PRIPRAVA PONUDB,PRIPRAVE IN VODENJE DOKUMENTOV V ZVEZI Z ODPREMAMI, PRIPRAVA FAKTUR PREVERJANJE BONITET KUPCEV, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: BAUMULLER DRAVINJA PROIZVODNI OBRAT, D.O.O., DELAVSKA CESTA I0, 32I0 SLOVENSKE KONJICE
ue šentjur pri CELJU"
KMETOVALEC
TRAKTORIST - KMETIJSKI DELAVEC - M/Ž: OPRAVLJA DELA S TRAKTORJEM, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I8.9.20I0: MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR GOZDAR TRAKTORIST GOZDNI DELAVEC, SEKAČ, TRAKTORIST - M/Ž: PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, KROJENJE HLODOVINE, DELO Z GOZDRASKIM TRAKTORJEM IN DRUGA MANJ ZAHTEVNA DELA V GOZDU., DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 9.9.20I0: GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MA-STNAK S.P, STRAŽA NA GORI I9, 3222 DRAMLJE KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž: OBLIKOVANJE KOVIN, STRUŽENJE, REZKANJE, IZDELAVA NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I5.9.20I0: KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223
LOKA PRI ŽUSMU
STROJNI MEHANIK
STROJNI MEHANIK - M/Ž: POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, VODENJE SKLADIŠČA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I3.9.20I0: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATE-ČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR - PICOPEK - M/Ž: KUHANJE IN PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I8.9.20I0: TERMIX-TRGOVINA IN GOSTINSTVO ŽELJKO KOSABER S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 87 A, 3230 ŠENTJUR INŽENIR STROJNIŠTVA KOMERCIALIST - TEHNOLOG - M/Ž: IZDELAVA NORMATIVOV, KALKULACIJ, PONUDB IN OSTALIH TEHNIČNIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I5.9.20I0: KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223 LOKA PRI ŽUSMU INŽENIR KEMIJE
VODJA PRIPRAVE VRTALNIH TEKOČIN - M/Ž: PRIPRAVLJANJE PROJEKTOV, SPREMLJANJE VRTALNIH TEKOČIN, DELO NA TERENU, ANALIZE VRTANJ, DOLOČEN ČAS 3I.I2.20I0, I5.9.20I0: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) REFERENT NA DOMAČEM TRGU - M/Ž: PRODAJA BLAGA IN IZSTAVLJANJE FAKTUR KUPCEM - VODENJA BLAGAJNE -OBISKOVANJE SEJMOV - IZVAJANJE STROKOVNIH IN OPERATIVNIH DEL V ZVEZI S ŠPEDICIJO IN CARINJENJEM - SPREMLJANJE ZAKONODAJE - IZDELAVA ANALIZ, POROČIL ..., DOLOČEN ČAS, I5 MESECEV, 8.9.20I0: TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 4I A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ue Šmarje pri jelšah"
VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, DELNO VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I7.9.20I0: TGL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŽIBERNIK I3, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POMOŽN ADELA V PROIZVODNJI - M/Ž: POMOŽNA DELA PRI DELU NA RAZLIČNIH STROJIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I9.9.20I0: PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž: STREŽBA, HRANE IN TOČENJE, PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, I6.I0.20I0: GOSTINSTVO FRANČIŠKA URBANČIČ, S.P., PREŠERNOVA ULICA I2, 828I SENOVO
MIZAR
MIZAR - M/Ž: DELO NA CNC STROJIH, ŽAGA, LEPILKA, RAZREZI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I9.9.20I0: PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA
KUHAR
KUHAR - M/Ž: KUHANJE MALIC IN KOSIL TER PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, PEKA PIC IN SLADIC, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: BOHOR GOSTINSKE STORITVE, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 23, 3250 ROGAŠKA SLATINA
KUHAR - M/Ž: KUHANJE MALIC IN KOSIL, PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU, PEKA PIC IN SLADIC, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: ELKOSTROJ IN GOSTINSTVO ZDENKO MAJCENIČS.P, CESTE I5, 3252 ROGATEC ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER - M/Ž: IZVAJANJE ELEKTROINŠTA-LACIJSKIH DEL, PRIKLOPI STROJEV IN NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I8.9.20I0: ELEKTROINŠTALACIJE, POSREDNIŠTVO IGOR ŠPOLJAR S.R, ULICA XIV. DIVIZIJE 60, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ue velenje
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA - M/Ž: ČIŠČENJE PROSTOROV, OPREME IN INVENTARJA, MEHANSKA PRIPRAVA ŽIVIL, PRESKRBA Z ŽIVILI IZ SKLADIŠČA, VSESTRANSKA POMOČ PRI DELU, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: GOST GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA D.O.O. VELENJE, KOROŠKA CESTA 60, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: POMOČ PRI KROVSKO KLEPARSKIH DELIH, HIDROIZOLACIJI IN TESARSKIH DELIH, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 8.9.20I0: T.M. INŽENIRING D.O.O.: T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE NEZNAN NAZIV
MASER-KA - M/Ž: PRIPRAVA DELOVNEGA PROSTORA, PRIPRAVA STRANKE NA POSTOPEK, IZVAJANJE RAZLIČNIH VRST MASAŽ, SKRB ZA RED IN ČISTOČO DELOVNEGA PROSTORA, INFORMIRANJE STRANK, MASER/MASERKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77, 3326 TOPOLŠICA KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž: VARJENJE ELEKTRO, CO2, VARJENJE, PLAMEN, VEZANJE, BRUŠENJE, SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I3.9.20I0: SG-KOMPANI GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O., GORIŠKA CESTA 43, 3320 VELENJE
VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARJENJE ELEKTRO, CO2, VEZANJE, REZANJE, BRUŠENJE, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I3.9.20I0: SG-KOMPANI GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O., GORIŠKA CESTA 43, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
RECEPTOR WELLNESS CENTRA - M/Ž: SPREJEMANJE IN INFORMIRANJE GOSTOV O WELLNESS STORITVAH, SPREJEMANJE IN VODENJE REZERVACIJ STORITEV, PRODAJA IN OBRAČUNAVANJE WELLNESS STORITEV, OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH IN DRUGIH DENARNIH POSLOV, OSKRBA GOSTOV Z USTREZNIM INFORMATIVNIM GRADIVOM ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77, 3326 TOPOLŠICA PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž: ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU VELENJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.9.20I0: SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, I000 LJUBLJANA PRODAJALEC - M/Ž: SVETOVANJE KUPCEM, PRODAJA ŠPORTNIH ARTIKLOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, II.9.20I0: INTERSPORT ISI, D.O.O.: INTERSPORT ISI, D.O.O., PE INTERSPORT VELENJE, ŠALEŠKA CESTA I, 3320 VELENJE
FRIZER
FRIZER - M/Ž: FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I6.9.20I0: STANISLAVA ŠIMIČ S.R: FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.P, KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž: FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I6.9.20I0: STANISLAVA
ŠIMIČ S.R: FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.R, KOPALIŠKA
CESTA 2 A, 3320 VELENJE
PEK
PEK - M/Ž: PRIPRAVA SUROVIN, RAZKLADANJE SUROVIN, MEŠANJE TESTA, PRIPRAVA TESTNIH IZDELKOV ZA PEČENJE, TEHTANJE - ROČNO IN STROJNO, OBLIKOVANJE TESTA - ROČNO IN STROJNO, PEKA KRUHA IN PECIVA, ZLAGANJE KRUHA IN PECIVA V EMBALAŽO (KOŠARE), PAKIRANJE IZDELKOV IN ČIŠČENJE STROJEV IN NAPRAV TER DELOVNEGA PROSTORA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, I3.9.20I0: PRESTA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO KRUHA, PECIVA IN TESTENIN D.O.O., CESTA TALCEV 2, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROMONTER - M/Ž: ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.9.20I0: ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČAR-KA - M/Ž: PRIPRAVA DELOVNEGA PROSTORA, PRIPRAVA STRANKE NA POSTOPEK, NEGA OBRAZA IN TELESA, OPRAVLJANJE RAZNIH KOZMETIČNIH POSTOPKOV, SVETOVANJE IN INFORMIRANJE STRANK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA D.D., TOPOLŠICA 77, 3326 TOPOLŠICA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž: DIREKTOR, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, I8.9.20I0: DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 23, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) TEHNIČNI DIREKTOR - M/Ž: DELO Z RAČUNALNIKOM, SKRB IN REŠEVANJE TEHNIČNIH ZADEV V PODJETJU, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I3.9.20I0: SG-KOMPANI GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O., GORIŠKA CESTA 43, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PULMOLOG - M/Ž: DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU PULMOLOGIJE. NEDOLOČEN ČAS, I8.9.20I0: BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 6I, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž: DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU INTERNE MEDICINE (GASTROENTE-ROLOGIJE, KARDIOLOGIJE), NEDOLOČEN ČAS, I8.9.20I0: BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 6I, 3326 TOPOL-ŠICA
ue Žalec
DELAVEC BREZ POKLICA
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA DELA, ZAPOSLEN NA RAZLIČNIH PODROČJIH (NIZKE IN VISOKE GRADNJE, VODOGRADNJE), DELA OPRAVLJA NA TLEH, LESTVAH, ODRIH, ZUNAJ IN ZNOTRAJ ZGRADBE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.9.20I0: NOX TEHNOLOGIJE, INŽENIRING, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., RIMSKA CESTA 92, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR ZA DELO V PROIZVODNJI HLADILNE TEHNIKE - M/Ž: DELO SE OPRAVLJA V DELAVNICI IN PO POTREBI NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I5.9.20I0: KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 330I PETROVČE TESAR
TESAR - M/Ž: OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I2.9.20I0: GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG I5, 33I0 ŽALEC GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž: IZKOPI, ZASIPI, TRANSPORTI, ČIŠČENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PPO POTREBI, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I2.9.20I0: GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.R, ŠLANDROV TRG I5, 33I0 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE TE OSTALA PGRAD-BENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I2.9.20I0: GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG I5, 33I0 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRIPRAVLJALEC HITRE HRANE - M/Ž: PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: PIZZERI-JA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P., KALE 2, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR - M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P., KALE 2, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PICOPEK - M/Ž: PRIPRAVA IN PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, I3.9.20I0: PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P., KALE 2, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
KUHAR
KUHAR - M/Ž: PRIPRAVA JEDI, PEKA PIZZ, PRIPRAVA ARGENTINSKE HRANE, DOLOČEN ČAS, I2 MESECEV, 8.9.20I0: PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P, GRIŽE I25, 3302 GRIŽE PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž: VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.20I0: TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA I76, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž: IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.II.20I0: INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA I6, 3304 TABOR ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER - MONTER TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH - M/Ž: MONTAŽA, SERVISIRANJE TOPLOTNIH IN HLADILNIH ČRPALK, NEDOLOČEN ČAS, 26.9.20I0: TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA I76, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK
PRODAJA ELEKTROMATERIALA - M/Ž: PRODAJA ELEK-TROMATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, I0.9.20I0: EPROS ELEKTRO STORITVENO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., PARIŽLJE 35, 33I4 BRASLOVČE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) VODJA SERVISA - M/Ž: VAŠE DELO BO: ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL TER STRANKAMI, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA TER STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NEDOLOČEN ČAS, I9.9.20I0: TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA I76, 33II ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
I J
TTTm:
VOZILA
PRODAM
OSEBNI avto Škoda felicia 1,6, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 860991.
3728
PRODAM
TRAKTOR Stayer, 18 km, letnik 1964, obnovljen, prodam. Telefon 041 960-750.
3730
TRAKTORSKO prikolico prodam. Telefon (03) 583-5034.	3744
STISKALNICO za grozdje, 240 l, hidravlično, na črpalko, v zelo dobrem stanju in enobrazdni obračalni plug Vogel, 10 col, prodam. Telefon 041 557-497. 3750 TRAKTOR Imt 533, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 989-086. 3767 TRAKTOR Same, ohranjen in malo rabljen, prodam. Telefon (03) 5798-050, kličite od 8. do 10. ure.	3774
MULTIKULTIVATOR Muta, s priključki: freza, plug in puhalnik za sneg, prodam. Telefon 041 361-298. 3778 TRAKTORSKO prikolico, za	s
4 m dolgimi lojtrnicami in motorno žago Husquarna, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 573-3133. 3785
■ J.IU^M
PRODAM
OLEŠČE, 4 km iz Laškega, prodam posestvo skupaj 5 ha gozda, 5 ha travnika, 2.000 m zazidljivi del, z novim objektom, v tretji fazi in tremi starimi objekti. Informacije po telefonu 041 632-881.
p
HIŠO ob planinski cesti, Vezovje 23 (Šentjur), 96 a zemlje, voda, elektrika, prodamo. Hiša je potrebna obnove. Telefon 5793-218.	š 540
NA lepi legi, 6 km iz Laškega, ugodno prodam kmetijo, 30 ha, od tega 9 ha obdelovalno, ostalo gozd, z vsemi objekti in stroji. Cena po dogovoru. Telefon 5731-320, 031 257-705. 3753
KUPIM
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673.
2972
ODDAM
POSLOVNI prostor v pfitličju, velikost 26 m2, v centru Šentjurja, oddam v najem. Vse informacije po telefonu 041 334-400.
š 504
Eimra
PRODAM
CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodam takoj vseljivo enosobno stanovanje, 41,64 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 970698.	3629
ODDAM
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p
www.novilednik.coin
17312273
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
VEČJE in manjše opremljeno stanovanje, v centru Celja, oddam. Telefon 041 733265.	3656 OPREMLJENO enosobno stanovanje, v Novi vasi, oddam. Pogoj: 6-mesečno predplačilo. Telefon 041 624-914. 3715 OPREMLJENO garsonjero, v Novi vasi, 3-mesečno predplačilo, oddam. Telefon 070 810-166. 3786
GRADBENI MATERIAL
I
PRVDAM
PRVDAM
POMIVALNI stroj Gorenje, 45 cm, še nepri-klopljen, vgradni, prodam za polovično ceno 220 EUR. Telefon 031 396-687.
3665
PRALNI stroj, zamrzovalno skrinjo-omaro, sušilni stroj, sedežno, peč na olje, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 3789
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 190 EUR + prevoz. Telefon 031 346-299. 3470 KOSTANJEVE kole, cepljene, 180 cm, za pašnik in klaftro mešanih drv, 4 m (Zg. Savinjska), prodam. Telefon 051 815426.	p DRVA, bukova, hrastova, po možnosti raz-žagamo in pripeljemo na dom, prodam. Telefon 041 654-729. 3784
KUPTM
SKRINJO, 200 l, kupim. Telefon 051 838958.	3727
VDDAM
GARAŽO, zidano, v Trubarjevi ulici, pri bazenu, oddam ali prodam. Telefon 040 266-988.	p
PRVDAM
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Srce tvoje se je ustavilo, dih zastal, spomin nate pa večno bo ostal.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče, dedi in pradedi
EDO VRANJEK
z Zelenice 8 v Celju
Pogreb bo v sredo, 8. septembra, ob 14.30 na mestnem
pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v mrliški veži številka 2. Cvetje hvaležno odklanjamo.
V globoki žalosti: žena Jožica in hčerki z družinama
3802
PRVDAM
NOVO otroško diatonično harmoniko, velikost 31 cm, uglasitev CFB, prodam. Telefon 031 485-488. 3787
JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. š 519 PRAŠIČE, mesni tip, od 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	š 521 BERNARDINCE, čistokrvne, stare 6 tednov, cepljene in razglistene, prodamo. Telefon 031 544-653. š 521 PIŠČANCE brojlerje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 858-087.
3733
PRAŠIČE, od 110 do 150 kg, prodamo. Kličite zvečer, telefon (03) 5808-112, 031 836175.	š 537 BERNSKE planšarje, stare 8 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 907-597. 3755 DVE ovci, breji in tri jagnjeta, prodam.
Telefon 041 369-397.	3763
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in pol in dve telički simentalki, 140 kg, prodamo. Telefon (03) 5743-281, 031 295-954.
3766
DVA bikca simentalca, težka približno 270 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 518-810.	3777
TELIČKO belgijsko plavo, težko 200 kg in teličko simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 509-687. 3776 TELICO simentalko, staro 27 mesecev, brejo 8 mesecev, težko 700 kg, prodam. Telefon 041 552-143.	3772 PONI žrebička, starega 7 mesecev, prodam.
Telefon 041 736-248. l 357 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 235-979. 3782 KRAVO simentalko, težko 550 kg, drugič brejo, prodam. Telefon 041 785-207. p
KUPTM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
PRVDAM
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prelco 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505495,0906286(i,99Euwn)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
ULEŽAN hlevski gnoj prodamo. Telefon 041 193-064.	3743
CIPRESE, smaragd in navadne, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	3738
30 a koruze, za silažo ali zrnje, neškropljeno grozdje, mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5770-240, 031 306723.	3751
KUPTM
DOMAČE slive, češplje, kupimo. Telefon 041 833-366.	3762
PRVDAM
GROZDJE, belo in rdeče, na lepih, sončnih legah šmarsko virštanjskega vinorodnega okoliša, sort: chardonnay, sovignon, renski in laški rizling, kraljevina in rumeni plavec in modra frankinja in žametna črnina, prodam. Na željo kupca grozdje zmeljemo in specljamo. Telefon 031 575-777.	š 543
DOMAČE vino izabela, jurka, tudi letošnje grozdje, tri sorte krompirja, žganje, slive, jabolčni kis, dve harmoniki, prašiča za zakol in sadike jagod prodam. Telefon 041 866-611. 3735 3736 KIPER prikolico, 4,5 t in škop za slamnate strehe, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 728-301.	Š 539 DVE kobili, breji, jagenjčka za zakol, 2 do 3 kg težke piščance, belo in rdeče vino, prodam. Telefon 031 466-902. 3768 BON za Španijo, 8 dni, ugodno prodam.
Telefon 041 849-195.	3780
BON za potovanje v Španijo, za 8 dni, ugodno prodam. Telefon (03) 5805330.	3779 SOD, približno 300 l, prodam. Telefon 5740968. 3783 DOBRO ohranjene hrastove sode prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 4266045, (03) 5481-855. 3781
m
ŽELIM spoznati žensko za skupno življenje, preprosto, dobro gospodinjo, staro od 50 do 60 let. Imam hišo z vrtom, ob potoku, ostalo osebno. Moj telefon (hišni) 5483-120, od 12. do 16. ure. 3800
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo (razna fizična dela: obnova hiš, barvanje, kitanje, košnja ^), lasten prevoz, resen in pošten. Telefon 051 626828. p ZA strežbo v dnevnem baru, v Celju, popoldan, iščemo študentko. Avtohiša Škorja-nec, d. o. o., Mariborska cesta 115, Celje, telefon 031 677-707.	n
V S P O M I N
9. septembra 2010 bo minilo 5 let od smrti našega sina
DARKA BLAGOJEVIČA
v 17. letu umrlega v prometni nesreči
Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov mnogo prezgodnji grob.
Neutolažljiva ati in mamica
3711
Z A H V A L A
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MATILD ZUPANC
(5. 2. 1932 - 21. 8. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem iz podjetja Alpos, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja.
Posebna zahvala za nego in oskrbo zdravstvenemu osebju Doma starejših občanov Šentjur in ostalim zaposlenim.
Hvala pogrebnemu podjetju Zagajšek, gospodu župniku Vinku Čonču, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino.
Vsi njeni
š 538
Z A H V A L A
Ob slovesu od našega ljubega
DANIJELA KOLENIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in se ga spomnili z lepo besedo, petjem,
cvetjem in svečami. Posebej se zahvaljujemo osebju in varovancem Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki so ga imeli radi in mu
stali ob strani. Topla zahvala tudi osebju Psihiatrične bolnišnice Vojnik, nekdanjemu predstojniku dr. Zvonimirju La-movcu in sedanjemu predstojniku dr. Danijelu Lajlar-ju.
Vsi njegovi
3754
AKCIJA! Brezplačni odvoz izrabljenih in poškodovanih vozil! Avtoodpad in zbirni center Škorjanec, Mariborska cesta 115, Celje telefon (03) 426-0886. n
IZVAJAMO različna krovsko-kleparska dela, s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Ugodni jesenski popusti. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, Rogaška Slatina.
š 542
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si


Z obljubo pregnala dežne kaplje ^
Dežne kaplje so pospremile sobotno grajsko poroko na Starem gradu v Celju. Pa saj je dobro, da dežuje, se bo denar oplemenitil, so se pogovarjali svat-je.
Veliko sreče, razumevanja in vsega, kar sta na dolgoletnih temeljih postavila Simona Oset in Zlatko Hliš, ji-


ma je v poročnem obredu zaželela Marijana Kolenko. V trenutku, ko sta si Simona in Zlatko izmenjala prstana in si obljubila večno zvestobo, je prenehalo deževati in skupaj z njima smo uživali v banketu in prijetnem klepetu na Starem gradu. Po tem seve-
da, ko je Zlatko odprl peni-no s sabljo. Z rolls-royceom sta se mož in žena popeljala po mestu, za njima pa so z glasnim trobljenjem na dogodek opozarjali tudi svatje. Poročno slavje se je nadaljevalo v Hotelu Evropa, kjer je za zabavo do jutranjih ur skrbel ansambel Unikat. Več bosta povedala Simona in Zlat-ko sama, ko ju boste srečali v eni od njunih modnih trgovin v Celju, Žalcu ali Ljubljani oziroma si boste ogledali modno revijo, ki jo pripravljata 1. oktobra pred Mestno občino Celje.
Lahko vam izdamo le še to, da je čudovito obleko Simoni naredila Urša Drofenik, za ženinovo pa je poskrbela Jolanda Thaler. Poroka je imela belo-rdečo nit, zato so bile družice oblečene v rdeče obleke. Tinkara, ki je plod ljubezni med Simono in Zlat-kom, pa je blestela v čudoviti beli oblekici. Mala princeska je bila še posebej vesela, ko je lahko atija in mamico posula z rižem in vanju pihala milne mehurčke. Veliko želja je bilo slišati in naj se jih večina tudi uresniči.
SB, foto: GREGOR KATIČ
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Zlatoporočenca Marija in Viktor Podbregar s svati
Premagala razdalje
trditvijo obljube zlatoporo-čencev o nadaljnji zvestobi drug drugemu je bilo čutiti toplino ljubezni, iskrenega prijateljstva in spoštovanja, kar združuje zakonca Podbre-gar že vsa leta njunega skupnega življenja. Z njima se je še posebej veselil sin Damjan
Pred dnevi sta Marija in Viktor Podbregar iz Poljč pri Braslovčah v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah obhajala 50 let skupnega življenja - zlato poroko.
Obred z zlatoporočno mašo je opravil domači župnik Milan Gosak, med mašo in po-
z ženo in sinom. Zlatoporočenca sta se ponovno zahvalila za moč in trdnost, da sta zmogla premagovati ločenost in razdaljo. Viktor je namreč služil kruh v Nemčiji, Marija pa v polzelski tovarni nogavic. To sta zmogla, kot sta dejala, ker sta se imela resnično rada. Kljub letom sta še dobrega zdravja.
TT
FOTO TEDNA Foto: GrupA
2. avgusta je v celjski porodnišnici na svet priveka-la Mia Gluhak iz Kasaz. Deklice sta se še posebej razveselila mamica Tina Volasko in očka Goran Glu-hak.
Tekač
vfSgSmi
ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.