UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i :	sprejemajo	:	: s
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40. mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36* . j t
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 468.
V Ljubljani, v torek dne 24. decembra 1912.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko •* •* •’	ob pol 11. dopoldne.	•.	•.	•
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II,, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogoje« prostor, postana is in reklame 40 vin. -- UJ.iitL rmejema upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
————	Reklamacije lista so poštnine proste.
Leto II.
Sveti mir.
Božič je. Zazvonili bodo zvonovi, kakor zvone vsako leto le enkrat, kadar naznanjajo pravovernim dušam preblaženo vest, da se je porodil izveličar sveta v bornem hlevu betlehemskem. In zapeli bodo pobožno vzneseni glasovi: Slava na višavah in mir ljudem na zemlji ...!
Starodavno hrepenenje človeštva je našlo krasno obliko v krščanski legendi, ki tolaži bedni. v nesrečah po sreči, v nepokoju po miru koprneči svet z rešitvijo, poslano od Boga. Vsa verstva so iskala tako mazilo za skeleče rane človeštva. V prastarih časih, ko je živel človek v najtesnejši zvezi z naravo, je črpal tolažbo v preporodu prirode, v obratu solnca, velikega ognja, ki greje zemljo in vsa bitja ter jim. daje s svetlobo in toploto življenje. Globoko so potem posegali narodi, pri katerih se je družabno življenje tako razvilo, da so posamezni umori bolj in bolj prodirali s površja v globočine. Zahrepeneli so po trajni rešitvi iz vsakovrstne bede, po rešitvi za vse življenje in za vso večnost, pa so jo iskali v povratku v nirvano, v carstvo absolutnega miru, v odrešitvi od življenja, v zlati dobi, v kraljestvu večne sreče, v raju, v eliziju in v nebesih.
In iskali so odrešenika, ker niso zaupali svoji moči v slabosti in grehu. Med živimi so ga iskali, med kralji in junaki; ustvarjali so si mitične heroje, zamišljali so si polbogove in bogove, prihajajoče na zemljo z olimpskih višav, vtelesujoče se v človeško podobo. Od Prometeja ilo Budhe je hodil človeški duh vedno po fantastični poti v neznane višave stremečega ko-pmenja ter klical Mesije. Naposled je prišel sin nazarenski, pričakovan in prorokovan, iz nebeške slave v revščini porojen, siromak in čudodelec, upornik in kralj, ljubitelj malih, učitelj ubogih, mučenik in zmagovalec smrti. Izveličar.
Na miljone ljudi je sprejelo nauk, ki je združen z njegovim imenom; in nocoj se bodo spominjali noči, ko se je porodil med volom in oslom na slami on, ki jim je živ simbol odrešenja.
Blizu dvatisoč let je minilo od one skrivnostne noči. Hrepenenje človeštva pa ni umrlo. Vedno več ga je in vse močneje pretresa duše, ki obračajo poglede od preteklosti in spominov v bodočnost in resničnost. Oklep duše je telo, ki čuti bedo in trpljenje tega sveta, pa išče sreče na zemlji, na katero je postavljeno, v življenju, Ki Ra mora živeti. V Betlehemu ni bila pretrgana nit. držeča iz večnosti v večnost. Kakor pred tisočletji se glasi vprašanje: Kje je sreča? Kje je rešitev?
Mir je bil oznanjen človeštvu. Veletok časa se je prelival v večnost in se preliva dalje — in povsod je boj, rane sekajoč, bedo troseč, plodove uničujoč, življenje ubijajoč. V želji je pokoj, v dejanjih je borba, neusmiljena, krvava, divja borba, ki ne prizanaša, ne odpušča, ne pozna ljubezni, sočutja, človečnosti. V knjigi je zapisan mir, v življenju je klanje, ubijanje, umor.
Duše se bodo zamaknile v neznane, zasanjane višave in pozabile trenotek na nižave, ubrani glasovi bodo s sveto udanostjo zapeli in orgije jih bodo spremljale z veličastnimi akordi; pomembno bodo posvečena usta izrekla: Mir ljudem na zemlji...
V	angleški prestolici visi mir miljonov na tenki niti; okrog balkanskih trdnjav in na njih okopih so nastavljeni topovi; na prednji straži stoji vojak s puško v roki in strmi v sveto noč, če sc ne zgane kaj sumljivega; ob mejah velikih
držav so pripravljeni pešci in konjeniki, da odrinejo na prvo povelje proti sovražniku. Po Egejskem morju se iščejo ladje pozdravljajoče se z uničujočimi, grmečimi pozdravi; po rajsko krasnih otokih se koljejo živi ljudje, podobe božje. In še ne ve nihče na svetu, če ne zagrme jutri zopet^ topovi pri Čataldži, pred Odrinom in okrog Soluna, Božji ukaz ne velja, kjer gospodujejo ljudje.
Ali širše tisočkrat širše je bojno polje današnjega človeštva; razim pušk in topov, mečev in sulic ima še tisočere vrst orožja. Povsod kjer stoje interesi proti interesom, kjer hlepe strasti po zakladih, o katerih je zapisano, da jih žro moli in rja, povsod, kjer zahteva človek koristi od človeka, bruhajo na dan nasprotja nad nasprotja; bitke se bijejo v dolinah in na vrhovih in ves svet je izpremenjcn v neizmerno krvavo bojišče.
Zakaj proročanstvo ni izpolnjeno, da bo en hlev in en pastir. Ločeni so volkovi in ovce, jastrebi in piščanci. Tuja kri Je slastna pijača, in pije se s nrelestnimu užitkom. Beseda ljubezni plava po zatohlem ozračju in ne pada v srca. Kakor stražnik z ognjenim mečem stoji pred
najvišjega vladarja tega sveta; kupičenje dobička je najpoglavitnejša služba božja, najstrastnejše češčenje njega, ki zahteva več krvavih žrtev kakor maliki vseli vekov.
Človeštva, kateremu se poje mir gospodov ni, zato ne more biti miru na zemlji. Ali zgenila se je moč, iz sile in nujnosti porojena, da poruši zidove in razaene mejnike, ki ločijo gospodarje in hlapce, tirane in sužnje. Po deželah vsega širnega sveta vstajajo novi apostelni-bojevniki in zbirajo vojske zoper vojno vesoljnega človeštva, da iztrebi izkoriščanje in vrže s prestola tirana vseh tiranov, zlatobleščečega Mamona. Vsiljen je novi vojski boj, izvojevati ga mora, da doseže zmago, ki pomeni mir. Kjer bijejo kladiva, kjer poje sekira, kjer brni ruda v globočinah, kjer piska para in kjer hrešče stroji-ve-likani, kjer stoka delo v trpljenju — povsod se zlivajo stoteri in tisočeri glasovi v donečo pesem boja, ki je obenem pesem svobode in pesem ljubezni. Boj človeka za človeštvo — tako se glasi geslo kakor pred dvatisoč leti; ali človek ne išče človeka rešitelja več pri prorokih, v legendi in v čudežu; našel ga je sam v sebi. in zdaj pozna svojo pot in svoje delo. Na poti je boj, na koncu je odrešenje. Iz njega pa se porodi pesem, ki ne bo nauk in obljuba, temveč živa resnica:
Mir ljudem na zemlji!
Manifest internationale.
Interpelacija v državnem zboru.
Poslanci Adler, Pernerstorfer. Seitz in sodrugi so na seji dne 20. decembra v po-slaniški zbornici vložili sledečo interpelacijo zaradi različne konfiskacijski prakse v posameznih deželah Avstrije:
»Dne 20. decembra je deželno kot tiskovno sodišče na Dunaju izreklo sodbo, ki je v veliki meri sposobna, da obrne pozornost nt konfiskacijsko prakso dunajskega tiskovnega državnega pravdništva. Sodišče je v obširni meri ugodilo ugovoru proti zaplembi lista »Arbeiter Zeitung«. ukre-njeni po državnem pravdniku. Ta sodba je pa tudi vsled te.ea dragocena, ker postavlja samovoljno in različno konfiskacijsko Prakso v posameznih deželah v pravo luč.
MAKSIM GORKI J:
Makar Cudra.
(Dalie.)
Tako je naše življenje in tako smo tudi živeli na onem kraju; naša stvar je šla dobro izpod rok in Zobar je ostal pri nas. To ti je bil tovariš! Bil je moder kakor starec in je znal ogrsko in rusko'čitati in pisati. Kadar je začel govoriti, nam je bilo, da bi rajši celo večnost nič ne spali, samo da bi poslušali njega! In igral je tako — ubij me strela, kot še nihče drug na svetu! Ko je vprvič potegnil po strunah z lokom — ti je vztrepetalo srce, ko je potegni! še enkrat — ti je zamrlo srce, a on je igra! in se je smehljal. Plakati in smejati bi se ti hotelo zaeno, ?av si slišal njegove pesmi. Zdaj je lilo grenko ječanje izpod loka, ječalo je in prosilo pomoči, da ti je rezalo prsi z nožem. A zdaj zopet je pripovedovala stepa nebu bajke, tihe, otožne bajke. Nato pa je plakala deklica, poslavljajoča se od svojega ljubega -— hrabrega molojca! Dobri molojec jc klicni uck.ici nasvodcnjc v stepi In nenadoma — hej! Grmeče je zabrnela svobodna, živahna pesem in zdelo se ti je, da mora samo solnce na nebu začeti plesati po melodiji te pesmi! Glej, tak je bil, sokol!
Vsaka žila v tvojem telesu je razumela to pesem in ves postal njen suženj. In če bi nam v takem trenutku zaklical Lojko: »k nožem tovariši!« — vsi bi stekli z noži proti onemu, ki bi ga nam bil pokazal. Vse je mogel narediti s človekom, in vsi so ga ljubili, silno ljubili samo Radd ni pogledala mladca — junaka; pa kaj če bi biio samo to, — ona se mu je še celo posmehovala. Globoko je zadela v srce Zobarja, globoko! Z zobmi je škripal Lojko in močno je sukal brke; oči so mu gledale temnejše nego prepad in v časih je zažarelo v njih nekaj, da se je groza polo-
tila tvoje duše. Ponoči je odšel v daljno stepo smeli Lojko in do jutra so tam plakale njegove gosli, plakale in pokopavale Zobarjevo svobodo. A mi smo ležali, poslušali in premišljevali: kaj je storiti? In vedeli smo, da, kadar drvita dva kamna drug proti drugemu, ne smeš stopiti med nju, sicer te — zmečkata. Tako je bila stvar.
Nekoč smo sedeli vsi skupaj in srno se pogovarjali o svojih opravkih. Kmalu je postalo dolgočasno. Tedaj je poprosil Danila Lojka: »Zapoj nam. Zobar, pesmico, razveseli našo dušo!« Lojko je pogledal na Raddo, ki je ležala nedaleč proč od njega z navzgor obrnjenim obrazom ter gledala proti nebu, in je začel ubirati strune. Tedaj pa so začele gosli govoriti, kakor da bi bile v resnici dekličje srce! In Lojko je zapel:
Hej — hop! Gori mi v duši ognja žar,
A stepa je tako široka!
In čil moj vrani konj je kot vihar In trdo jeklo mi je roka!
Radda je okrenila glavo, vstala pokonci in se nasmejala pevcu v oči. Zobar je vzplamtel kot jutranja zarja.
Hej, hop — |iej! Sodrug. tovariš ti!
Le zdirjaj v daljno mi ravan!
Nad stepo sc megla mrači,
A tam nas čaka svetli dan!
Hej — hop! letim in srečam ga.
Ko v svetli £rak vzkipi!
Glej. da ob žaru meseca
_ Ti griva ne zgori!
la ti je znal peti! Tako ne poje dandanes mlicc vec. Ah Radda je govorila, kot bi precejala vodo:
»Bolje bi storil Lojko. če bi ne letal tako visoko, znaš še strmo pasti, z nosom v lužo in zamažeš si brke, pazi dobro!« Kot zver jo je pogledal Loiko, a rekel ni ničesar — zdržal se je mladec — junak in je pel:
Tako je tiskovna oblast v Predarlberškem pustila sledečih sedem odstavkov oklica nedotaknjenih, ki so na Dunaju skoraj v celoti zapdali konfiskaciji:
MANIFEST INTERNACIONALE.
Resolucija, sklenjena na bazelsketn kongresu
24.	do 25. novembra 1912.
Internacionala je na svojih kongresih v Stutgartu in Kodanju določila za proletariat vseh »Ako žuga izbruh vojne, so delavski razredi in njih parlamentarična zastopstva v prizadetih deželah dolžna s pomočjo sporazumnega delovanja mednarodnega tajništva ukreniti vse, da se prepreči izbruh vojne s porabo sredstev, ki se jim zde najprimernejša in ki se naravno menjajo, kakor se zaostruje razredni boj in kakor se poostruje splošni politični položaj.
Ako vojna vendar izbruhne, je njihova dolžnost nastopiti za to, da se čimprej konča in z vsemi močmi stremeti za tem, da se izrabi z vojno povzročena gospodarska in politična kriza za prebuditev ljudstva in s tem za pospešitev odstranitve kapitalističnega razrednega gospodstva.«
Dogodki zadnjega časa so bolj nego kdajkoli naložili proletariatu dolžnost, da poda svojim smotrenim in skupnim akcijam največjo energijo. Na eni strani je splošna oboroževalna blaznost povečala draginjo živil in s tem poostrila razredna nasprotstva ter zanesla med delavski razred nepremagljivo ogorčenje. Delavci hočejo postaviti mejo temu sistemu vznemirjanja in zapravljanja. Na drugi strani učinkujejo venomer se ponavljajoče vojne pretnje vedno bolj razdražljivo^. Veliki narodi Evrope so trajno v takem položaju, da utegnejo biti pognani drug proti drugemu, ne da bi se mogli ti atentati na človeštvo in razum upravičiti le z najmanjšo pretvezo kakšnega ljudskega interesa.
Balkanska kriza, ki je že do današnjega dneva povzročila tako strašne grozote, bi oo-stala najstrašnejša nevarnost za civilizacijo in proletariat, če bi se še razširila. Obenem bi to bilo najsramotnejše delo svetovne zgodovine vsled kričečega nasprotja med veličino katastrofe in malenkostjo interesov, za katere se igra.
Zaradi tega konstatira kongres z zadoščenjem popolno soglasje socialističnih strank in strokovnih organizacij vseh dežel v boju proti vojn?.
S	tem, da so proletarci vseh dežel sočasno vstali v boju zoper imperiailizem, pa da je vsak odsek internacionale zoperstavil svoji vladi odpor proletariata in mobiliziral javno mnenje svojega naroda proti vsem vojnim pohotam, je ustvarjeno veličastno sodelovanje delavcev vseh dežel, ki je že doslej mnogo doprineslo, da se je rešel ngroženl svetovni mir. Strah vladajočih razredov pred proletarsko revolucijo v spremstvu svetovne vojne se je izkazal za biv-stveno jamstvo miru.
Konfiskacija naslednjega odstavka je bila pri vzklicni obravnavi razveljavljena:
Kongres poziva torej socialno demokratične; stranke, da nadaljujejo svojo akcijo z vsemi sredstvi, ki se jim zde primerna. V tej skupni akciji odkazuje vsaki socialistični stranki posebno nalogo.
Socialno demokratične stranke na balkanskem polotoku imajo težavno nalogo. Evropske velesile so s sistematičnim odiranjem vseh reform doprinašale, da so nastale v Turčiji neznosne gospodarske, narodne in politične raz-
mere, ki so morale dovesti do upora in do vojne. Proti izrabljanju teh razmer v interesu dinastij in buržvazij so izrekale socialno demokratične stranke na Balkanu z junaškim pogumom zahtevo po demokratični federaciji. Kongres jih poziva, da ostanejo pri svojem občudovanja vrednem postopanju; pričakuje tudi da bo balkanska socialna demokracija po vojni storila vse kar more, da prepreči, da bi dinastija, militarizem in razpenjave buržoazije balkanskih držav izkoristile s tako strašnimi žrtvami dosežene uspehe balkanske vojne za svoje namene. Zlasti pa poziva kongres socialiste na Balkanu, da se ne upro le obnovitvi starega sovraštva med Srbi, Bolgari, Rumuni in Grki, ampak tudi vsakemu nasilstvu zoper balkanska tabora, ki sta sedaj v nasprotnem taboru, zoper Turke in Albance. Socialisti na Balkanu imajo torej dolžnost, da se bojujejo zoper brezpravnost teh narodov in da proklamirajo zoper razuzdani nacionalni šovinizem pobratimstvo balkanskih narodov, vštevši Albance, Turke in Rumune.
Socialno demokratične stranke na Avstro-Ogrskem, na Hrvaškem in v Slavoniji,v Bosni m Hrcgovini imajo dolžnost, da nadaljujejo z vso silo svojo uspešno akcijo proti napadu podonavske monarhije na Srbijo. Njih naloga je, da se tudi zanaprej upirajo načrtu, oropati Srbijo z oboroženo silo za uspehe vojne, jo izpreme-niti v kolonijo Avstrije in zaradi dinastičnih interesov zaplesti avstro-ogrske in z njimi vse evropske narode v največjo nevarnost. Prav tako se bodo socialno demokrat, stranice tudi v bodoče bojevale za to, da se od habsburškega doma vladanemu delu jugoslovanskega naroda
v	mejah avstro-ogrske monarhije same pribori pravica do demokratične samovlade.
(Konec prih.)
Ljunljanski občinski svet.
V	Ljubljani. 23. decembra 1912.
Župan tir. lavčar otvarja ob šestih zvečer javno sejo. konstatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika Pu-stoslemška in Bahovca Josipa. Župan naznanja, da jc izročil 1200 K deželnemu predsedstvu za vojake ob meji in sicer 1000 K od svote 3000 K, ki je bila določena svoj čas, ko se je pričela balkanska vojna, 200 K pa iz svojega dispozi-cijskega fonda. Došlo je povabilo na 3. slovenski protialkohlrii kongres, ki bo v Ljubljani 29. ;n 30. decembra. Župan vabi vse občinske svetovalce, da naj bi se udeležili kongresa. Občinski svetnik Franc Kos se je preselil v Škofjo Loko, zaradi tega ne more več izvrševati svojega mandata. Na njegovo mesto je poklical župan Antona Koleša, železniškega paznika. Nato odgovarja župan na interpelacije, stavljene v občinski seji 10. novembra. Interpelacije se tičejo nasipanja in snaženja cest. Kolikor je bilo mogoče, se je ugodilo tem interpelacijam. Proti zapisniku zadnje seje ni nobenega ugovora, torej je odobren.
Personalnega in pravnega odseka poročilo.
Poročevalec obč. svetnik Mllohnoja poroča o dopisu mestne hranilnice glede zvišanja obre. i.i!o mere. Upravni svet mestne hranilnice predlaga, da se zviša obrestna mera pri vlogah na 41/2%, obrestna mera za stara in nova hipotekarna posojila na Kranjskem na 5'/4%, izven Kranjske na 51/2%, obrestna mera na občinska posojila izven Ljubljane na 5%, obrestna mera na posojila v obče koristi in dobro-
Hej — hop! Takoj napoči jutra soj,
A jaz s teboj bi naj Še spal Ej, hej! V sramoti bi tedaj s teboj Se v ognja plamenu zažgal!«
»To je pesem«, je dejal Danila, »še nikdar nisem slišal take pesmi; vrag si naj takoj napravi pipo iz mene, če se lažem!« — Stari Nur je zamigal z brki in skomizni! z ramami. Nam vsem je segala do duše smela pesem Zoborjcva! Samo Raddi ni bila všeč.
»Tako je nekoč cvilil komar in je hotel spo-našati orlov krik«, — je dejala; bilo je, kot m nam vrgla sneg v obraz.
»Morda hočeš-li. Radda, okusiti bič?« je dejal Danila in se je sklonil k njej, a Zobar je vrgel svojo šapko ob tla in je govoril ves teman kot zemlja:
»Stoj. Danila! Ognjevitemu konju je treba jeklene uzde! Daj mi svojo hčerko za ženo!«
»To ie bila pametna beseda!« — se je na-smehljal Danila, — »le vzemi io, če jo le moreš in hočeš!«
»»Dobro!« je dejal Lojko in je rekel Raddi: »No, deklica, poslušaj me malo in ne bodi prevzetna! Že mnogo tvojih sester sem videl, ej mnogo! A niti ena mi ni tako razvnela mojega srca kakor ti. Ej. Radda, zasužnjila Si mojo dušo! In kaj sedaj? Kar mora biti, to se bode zgodilo, in... ej! Ni takega konja, na katerem bi bilo možno pred samim seboj bežati!... Vzamem te za ženo pred Boszom, svojo častjo, tvojim očetom in pred Vsemi temi ljudmi. A glej, da me ne oviraš v svobodi moji, ker jaz sem svoboden človek in bom živel tako kakor sam hočem!« — in šel je proti njej, stisnil zobe in za-blisnil z očmi. Videli smo. kako je stegnil roko proti njej — mislili smo, da je obrzdala Radda z uzdo stepnega konja! Nenadoma pa smo videli, kako je zamahnil z rokami in padel s tilnikom na tla!...
»Kakšno čudo je bilo to? Kot da bi bila svinčenka vdarila v srce mladca. A bila je Radda, ki mu je zapletla jermenasti bič okoli nog in ga potegnila k sebi, — zato je padel Lojko.
In deklica je zopet ležala nepremično in se jc le tiho muzala. Gledali smo kaj se bode zgodilo, a Lojko je sedel na tleh in je stiskal glavo z rokami, kot bi se bal da mu takoj poči. Nato pa je vstal tiho in je šel v stepo, ne da bi koga pogledal. Nur mi je šepnil: »Pazi nanj!« In splazil sem se v stepo za Zobarjem v nočni temini. Tako je bilo, sokol!«
Makar je iztrkal pepel iz pipe in jo je začel znova basati. Jaz sem se zavil trdneje v ček-menj in leže sem opazoval njegovo staro obličje, očrnelo od solnčnih žarkov in vetra. Resno in strogo je majal z glavo in je nekaj mrmral predse; goste, sive brke so se mu tresle in veter mu je razmršil lase na glavi. Bil je podoben staremu hrastu, ki ga je bil zadel blisk, a je še vedno močan in krepak ter ponosen na svojo silo. Morje je šepetalo kakor poprej z bregom, in veter je še vedno raznašal njegov šepet po stepi. Non-ka že ni več pela, in po nebu se podeči oblaki so naredili jesensko noč še temnejšo in strašnej-šo.
»Lojko je stopal korak za korakom s sklon-jer. > glavo in s pobešenimi rokami kot bič- ko ie cjspel do prepada ob potoku, je sede! na kamen in je začel ječati. Tako je ječal, da se mi je srce s krvjo zalilo od sočutja, a vseeno nisem stopil k njemu. Z besedami ne utešiš gorja
-	m-h res!? Da, da! Sedel je eno uro, sedel je drugo, tretjo in ni se premaknil.
1 udi jaz sem ležal nedaleč stran. Noč je bila svetla, mesec je oblival celo stepo s srebrom' in daleč naokoli se je vse razločno videlo.
Nenadoma sem zapazil: od taborišča je urno prihajala Radda.
,WQ)
Heine namene na 43lt°/o, pri meničnih posojilih na 6% in pri lombardnih posojilih na 6'^ Zvišanje obrestne mere naj stopi v veljavo 1. januarja 1913. Finančni odsek se strinja s predlogom. Predlo« za zvišanje obrestnih mer sprejme občinski svet.
Finančnega odseka poročila.
O županovem dopisu glede zgradbe topni-čarskih delavnic pri mestni topničarski vojašnici poroča občinski svetnik Likozar. Vojaška oblast je izrekla željo, da bi se zidale te delavnice v bližini vojašnice. Mestna občina je ponudila vojaški oblasti svet za Bežigradom, ki naj se porabi za zgradbo jahalnice, dosedanja jahalnica pa se izpremeni v delavnico. Odsek predlaga, da občinski svet odobri predlog mestne občine, s katerim je zadovoljna tudi vojaška oblast. Sprejeto.
Obč. svetnik Likozar poroča dalje o nujnem dopisu županovem glede dozidave nekaterih prostorov pri mestni topničarski vojašnici. Moštvo v topničarski vojašnici se je v zadnjem času pomno žilo za 100 mož, stanje konj pa za 50. Vojaška oblast prosi torej za dozidavo primernih prob.orov. Občinski svet naj pritrdi danes torej v principu dozidavi, vse podrobnosti se bodo do' čile pozneje. Sprejeto.
£ ivbnega odseka poročili.
Poroče :lec občinski svetnik šteinbov naznanja, da e |e izvršila kolavdacija četrte mestne ljudskr šole na Prulah 7. novembra. Kolavdacija se prizna in izplačajo se obrtnikom, razen Scagrettiju, vložene kavcije. Scagnettiju se izplača le 2000 K, ostanek šele potem, ko bo izvršil ves poprave. Scagnetti zahteva tudi na-plačila. Stavbni odsek predlaga, da se ne dovolijo, ker n?i-o utemeljena. Občinski svet sprejme predlog stavbnega odseka.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je prosilo, ako sme na petih mestnih poslopjih pritrditi omarice za telefonsko omrežje. Stavbni odsek predlaga, da se urrodi prošnji. Sprejeto.
Občinska svetnika Kregar in Pustoslemšek sta pri tej priliki naprosili župana, da naj posreduje pri pristojni oblasti, da se ljubljansko telefonsko omrežje razširi in da se odpravijo nedo-
O proračunu mestnega loterijskega posojila in
amortizacijskega zaklada tega posojila
poroča občinski svetnik Milohnoja. Pri proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizacijskega zaklada ni mogoča nobena izpre-memba in predlaga odsek, da ga sprejme občinski svet, kakršnega predlaga mestno knjigovodstvo. Sprejeto.
Pri proračunu zaklada meščanske imovine predla*™ finančni odsek izpremembo pri točki 9, kf*»r se naj zniža znesek za upravljanje na 300 kron. Dalje predlaga finančni odsek, da se stanovanja po hišah, ki so last meščanske imovine, temeljito pregledajo in revidirajo najemnine. Sprejeto.
Klavničnega ravnateljstva poročili.
Poročevalec obč. svetnik dr. Triller. Klavnično ravnateljstvo predlaga, da se klavnica temeljito prenovi; s tem se seveda izpremeni tudi proračun. Za prepleskanje oken, vrat in železne konstrukcije je potrebno 2410 K 68 vin.; za popravo kotlarije in napravo kanalizacije 4393 K 71 vin.; za napravo posebnih hlevov za prešiče, ki prihajajo iz onostranske državne polovice, je potreben znesek 32.000 K in prvi rok, 15.000 K, naj se »postavi v proračun za leto 1913; za napravo železne ograje, kjer se prodajajo mladi prašiči, je potrebno 2000 K. Vse te adaptacije, ki so res nujno potrebne, bi veljale 23.804 K 39 vin. Vsled tega znašajo potrebe mestne klavnice 61.901 K. primanjkljaj 10.305 K. Dr. Triller poroča dalje, da se je tudi sprožila misel, da se predela ledenica za »Mestnim domom« v umetno -hladilnico. Poizvedbe še niso končane in se končni stroški še ne morejo določiti. Zaradi tega predlaga klavnično ravnateljstvo, da se upostavi 20.000 K kot prvi rok za napravo umetne hladilnice v proračun mestnega zaklada.
Občinski svetnik Kregar izrazi željo, da naj bi mestna občina izposlovala napravo postaje ob mestni klavnici. Dr. Triller pojasnjuje, da se mestna občina že leta in leta poteguje za napravo take postaje, a doslej še brezuspešno, ker se upira uprava dolenjske železnice. Občinski svet odobri nato proračun klavničnega ravnateljstva in sprejme predloge za preureditev klavnice in ledenice.
Proračun mestnega zaklada.
Preden poroča občinski svetnik Milohnoja p proračunu mestnega zaklada za leto 1913, podeli župan besedo občinskemu svetniku Pam-nierju, ki stavi naslednji predlog:	Proračun
mestnega zaklada se vrne finančnemu odseku v svrho natančnega in vestnega preštudiranja, dovoli se pa trimesečen provizorij na podlagi lanskega proračuna.
O tem predlogu se je razvila debata, v katero so posegli občinski svetovalci dr. Triller, dr. Zajec in Kristan.
Dr. Triller izjavlja, da bo klub naprednih občinskih svetovalcev glasoval za Pammerjev predlog, ker se bo čez tri mesece mnogo lažje debatiralo o proračunu mestnega zaklada. Počakati je treba sklepov deželnega odbora, ako odobri tako kanalski davek in davek na žganje. Občinski svetnik dr. Zajec izjavlja v imenu kluba občinskih svetovalcev S. L. S., da bodo glasovali za Pammerjev predlog.
Občinski svetnik, sodrug E. Kristan izjavlja, da bo tudi on glasoval za to. da se vrne proračun finančnemu odseku ker je bilo premalo časa. da bi zamogel vsak občinski svetovalec preučiti ves proračun mestnega zaklada in da bi se še do novega leta predelal tako, kakor bi bilo želeti v interesu prebivalstva. Razne izprernembe so tudi z govornikovega stališča potrebne; da ne bo to delo površno, je umestno da se ga finančni odsek še enkrat loti. Predlaga ftalje, da naj bodo posvetovanja finančnega od-beka pristopna vsem občinskim svetovalcem, ki
naj se udeležujejo sej finančnega odseka Kot poslušalci. S tem bi se podrobna razprava v\ plenumu olajšala.
Pri glasovanju Izbila sprejeta soglasno predloga obč. sv. Pammerja in Kristana.
Samostalni predlogi.
Predlog obč. svetovalca Kregarja glede zgradbe ljudske kopeli v trnovskem, krakovskem ali št. jakobskem okraju in predlog občinskega svetovalca Ivana Srebota glede ureditve Holzapflove ulice, se odkažeta stavbnemu odseku.
Zupan zaključuje javno sejo ob pol osmih zvečer in želi vsem občinskim svetovalcem veselo in mirno novo leto. Javni seji sledi tajna seja.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Proračun mestnega zaklada ljubljanskega
se je včeraj na občinski seji vrnil finančnemu odseku ki inm nalog, da ga predela in potem vnovič predloži občinskemu svetu. Ta proračun pokazuje po magistratnem nasvetu sledeče postavke: Redna potrebščina: Uprava vobče 458.328 K; uprava mestne imovine 71.517 K; ceste, ulice, trgi in sprehajališča 190.500 K; zdravstvene in blagotvorne zadeve 152.595 K; šolstvo, znanost in umetnost 186.135 K; vojaška nastanitev 2428 K; raznoterosti 7260 K; izredna potrebščina 305.160 K. Skupaj 1,573.923 K.
—	Redno pokritje: Uprava vobče 21.175 K; uprava mestne imovine 1,087.990 K; ceste, ulice, trgi in sprehajališča 76.491 K; zdravstvene in blagotvorne zadeve 9700 K; šolstvo, znanost in umetnost 46.289 K; vojaška nastanitev 3790 kron; raznoterosti 620 K; izredno pokritje 102.000 K. Skupaj 1,348.055 K; napram potrebščini 1,573.923 K. primanjkljaj 225.868 K. Finančni odsek bo imel vsekakor važno delo, da spravi proračun v ravnovesje — da se ne na-lože prebivalstvu nemogoča bremena, da se pa tudi ne zanemarijo dolžnosti, ki jih ima občina do svojih članov.
— Proračun zaklada meščanske Imovine, ki je bil snoči sprejet, izkazuje: rednih troskov 35.289 K, izrednih troškov 24.645 K. Skupaj 59.934. Rednih dohodkov 61.564 K. Prebitka 1670 K.
— Proračun mestnega loterijskega posojila
bilancira tako: Pokritje 204.888 K 67 vin. Potrebščina 139.697 K 8 vin. Prebitek 65.191 K
59	vin. Proračun amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila izkazuje 1,885.073 K 34 vin. potrebščine, ki je enaka pokritju.
— Stanovanjska draginja in mestna stanovanja. Pred časom smo javnost opozorili na prečudno stanovanjsko politiko ljubljanskega magistrata. V času, ko davijo nezmerne in pretirane stanarine ljubljansko prebivalstvo, da trumoma beži iz mesta, uživa nekaj odlične in protežirane gospode dobrote prostornih in udobnih stanovanj za nesorazmerno majhno stanarino. Ti presrečni ljudje so prebivalci mestnih hiš, ki plačujejo za razkošna stanovanja majhen denar. Svoje nezadovoljstvo s takim reševanjem stanovanjskega vprašanja smo podprli z posameznimi zgledi. Tedaj je udaril »Slovenski Narod« z loparjem po nas. Na snočnji seji občinskega sveta smo dobili nekaj zadoščenja. Na predlog finančnega odseka je občinski svet sklenil revizijo najemnin v mestnih hišah. Tako je prav! S tem da oddaja mestna občina svoja velika stanovanja napol zastonj, prav nič ne regulira stanovanjskih cen, temveč le deli na stroške javnosti neopravičena darila premožnejšim familijam, ki svoja razkošna stanovanja lehko tudi primerno plačujejo. Skrb mestne občine za ublažitev stanovanjske draginje mora nastaviti ravno na drugem koncu, pri malih stanovanjih neimovitih ljudi, ki morajo vsled pregnanih stanarin omejevati najnujnejše življenske potrebe.
— Zaradi protialkoholnega kongresa nam pošilja, gospod župnik Kalan pismo, v katerem pravi, da naj bo v našo privatno informacijo, ali pa za list — kakor hočemo. Najbrže mu ugodimo bolj, če ga objavimo, pa zato ustrezamo njegovi želji. Naj slišijo naši čitatelji oba zvona. Pismo se glasi: Slavno uredništvo! Naše vabilo na protialkoholni kongres ste sprejeli neprijazno. Oprostite, da Vam moram povedati, da ste vendar preveč nestrpni. Pravite: vsa prireditev ima samo klerikalen namen. Res je: Vsa naša protialkoholna akcija ima gotovo verske namene. Pa ne samo verskih, ampak tudi socljalne, gospodarske, kulturne, zdravstve ne, etične In narodne. Iz vseh teh razlogov se borimo zoper alkoholizem. •— Da smo ravno duhovniki pri nas to delo pričeli, ne morem po magati. Bilo bi od nas nelepo, ko bi bili pri taki važni zadevi zadnji. Delajte pa za to reč kaj tudi socijalni demokratje — pa jo boste socialistično pobarvali! — Če Vam je maša tako odveč, saj Vas nihče ne sili k maši. Na kongres bodo prišli ljudje, ki jim je za mašo že kaj; za te je maša. Oni, ki zanjo ne marajo, lahko spijo do pol 9. ure ali napravijo zjutranji sprehod, ob 9. pa pridejo h kongresu. — Drugod po svetu niso tako omejeni kakor pri nas. Jaz sem videl letos septembra v Solnogradu socijalne demokrate ne sicer pri maši, pač pa pri pridigi. Ali jih je pobožnost pripeljala v cerkev ali radovednost. tega ne vem. Prišli so poslušat frančiškanskega natra, ko je pridigal o alkoholizmu. Torej jim cerkev vsaj toliko zoprna ni bila, da bi ne bili hoteli vanjo vstopiti. — Na Dunaju imamo zvezo avstrijskih protialkoholnih društev. V njej so združena vsa društva brez razlike: katoliška, socijalistična in liberalna. Zveza je priredila tri avstrijske protialkoholno kongrese: na Dunaju, v Gradcu in Solnogradu. To zvezo in te kongrese sem povzročil jaz, slovenski duhovnik; pa se nemški socialisti niso branili pristopiti. Na shodih smo skupaj — vprašajte dr. Schacherla! — ker nas druži ena velika ideja, druge reči pa pustimo na strani. Pri nas pa — tako! Da nismo nobenega iz Vaše stranke k sodelovanju povabili, je vzrok pač ta, ker nam ni znano, če bi se kdo izmed Vas s tem vprašanjem posebno pečal. Res, da mi nismo stalno za skupaj. Eden ali dva dni bi že mogli biti, ko
bi \5b bilk nestrpnost prevelika. Zmirom pa ne. Zato pa, ker vem, da se naši organizaciji ne morete pridružiti, Vas prosim: Če ste — kakor zagotavljate — res proti alkoholizmu, osnujte svojo socijallstično protialkoholno organizacijo, kakor jo imajo n. pr. v Gradcu, kjer štejejo več sto abstinentov. Ako pa tega ne storite, potem oprostite, da Vam rečem, da ste proti alkoholizmu le — v besedah, zavoljo lepšega. Upam pa, da ste mož-beseda, zato pričakujem od Vas dejanja. Spoštovanjem I. Kalan.
— Naša nestrpnost. Glede na pismo g. župnika Kalana moramo omeniti le nekoliko momentov. Gospod župnik misli menda na tihem, da nam res ni nič za boj proti alkoholizmu; mi mu pa verjamemo, da gre njemu za stvar. Kljub temu se z očitanjem nestrpnosti ne čutimo zadete, kajti mi smo v obrambi in doslej smo le čutili nestrpnost nasprotnikov, predvsem nestrpnost klerikalne stranke, ki je bila že pogostoma tako strastna, da je bila bolj podobna divjaškemu sovraštvu kakor političnemu boju. Preočitno kaže klerikalna stranka na Kranjskem povsod, kjer dobi kaj vpliva, da ji gre le za njene interse — ne za verski, ampak za strankarsko politične. Vpričo omejene go-spodovanjaželjnosti te stranke ne more nihče ostati naiven. Zato je tudi vpričo protialkoholi-zma naš skepticizem popolnoma opravičen. Gospod Kalan je menda spoznal, da je sumljivo, če nas vabijo na kongres, o katerem ni nihče izmed nas vedel in na katerem so si že vse vloge a priori razdelili. Naši delavci pač ne morejo biti za to, da bi le štafažo delali. Pa pra-
vi	gospod Kalan, da prirediteljem kongresa ni znano, če bi se kdo izmed nas s tem vprašanjem posebno pečal, to da je pač vzrok, da niso nobenega iz naše stranke povabili na sodelovanje. Ali če jim je na tem ležeče, da se protialkoholno gibanje razširi med delavstvom in če bi radi, da bi tudi kongres v tem zmislu učinkoval, tedaj pač ne bi bilo težko vprašati stranko ali pa kakšno našo organizacijo, n. pr.
Vzajemnost« zaradi sodelovanja. Gospodje, ki se pečajo s protialhokolno agitacijo, bi bili morali sami spoznati, da se tudi naš list peča z njo, da mora biti torej nekaj podobnega tudi v naši stranki. Ne zahtevamo od gospodov, da bi vedeli za vse podrobnosti med nami, n. pr. da je v »Vzajemnosti« dober kos dela zoper alkohol, da imamo vplačilnico del. abstinenčne zveze; ali da se pride do našega delavstva najbolj direktno preko naših organizacij, vendar ni težko uganiti. Če gospod Kalan vse to premisli, tedaj bo razumel, da jc naš surn opravičen, njegovo očitanje nestrpnosti pa neosnovano.
— Podružnica »Vzajemnosti« Vlč-Glince vabi vse člane in prijatelje na zabaven družinski božični večer, ki bo nocoj 24. decembra v gostilni «Amerika*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
— Škofjeloška »Vzajemnost« priredi Silvestrovo veselico v gostilniških prostorih gospoda Josipa Hafnerja na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora) s sledečim vzporedom: Godba, srečo lov, šaljiva pošta, korijandoli kor-zo, ples, prosta zabava. Vstopnian 30 vin. na osebo, otroci prosti. Začetek točno ob 7. zvečer. Čisti dobiček je namenjen podružnični knjižnici. Na obilen obisk najvljudneje vabi odbor.
— Dva strugarja za les, samostojna delavca, dobita trajno delo. Kje, pove strokovno tajništvo, ŠelenburgoVa ulica 6. II.
— Umrli so v Ljubljani: Viljemina Demel, hči bančnega sluge, 3 leta. Josip Erbežnik, posestnik, 69 let. — Marija Sivic, zasebnica, 92 let. — Sestra Evgenija Kazianer, usmiljenka 46 let.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Hrvatje, nazaj jih je prišlo 100. Iz Budimpešte je prišlo 90 Lahov. — V soboto je šlo v Ameriko
6	Slovencsv. nazaj je prišlo pa 40 Slovencev. 90 Hrvatov, 200 Ogrov in 40 Bolgarov. 20 slovenskih tesačev je prišlo iz Romunije, 50 rudarjev je šlo iz Kočevja na Štajersko.
— Ustavljen promet na šentpeterskem mostu. Ker obstoja nevarnost, da se šentpeterski most sesede, Je mestni magistrat prepovedal čezenj voziti s težkimi in tovornimi vozovi ter avtomobili. Dovoljen je samo promet lahkih vozov, ki pa morajo vozii korakoma. Vsak prestopek se bo ostro kaznoval.
— Prijateljem planin In zimskega športa se naznanja, da bo ob ugpdnem vremenu dne
25.	in 26. decembra t. 1. ter na Silvestrov večer in novo leto »Dom na Vršiču« otvorjen in z vsem preskrbljen. Pot na Vršič je brez nevarnosti in težkoč i pozimi, ker je zvožena ter se da z vrha imenitno sankati. Ker je pot na straneh s slnegom zavarovana, se ne more nič zgoditi, kdor količkaj pazi.
— V mestni klavnici se je od 8. do 15. decembra zaklalo 67 volov, 1 bik, 9 krav, 360 prašičev, 109 telet, 10 koštrunov in 12 kozli-čev. Vpeljalo se je 528 kg mesa, 13 zaklanih prašičev in 25 zaklanih telet.
— Izpred deželnega sodišča. V Tržiču so povedali otroci občinskemu stražniku, da neki moški po trgu berači. Stražnik je kmalu nato prijel 40 let starega Pavla Kerna z Jezerskega Priveden v občinski zapor, je dal svoji jezi dušita s tem, da je začel preklinjati in psovati stražnika. Kern se pred sodiščem zagovarja s tem, da je bil takrat pijan in se ne spominja, kaj je govoril in počel, kar pa so zaslišane priče ovrgle. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni ga bodo oddali v prisilno delavnico.
— Nad nedoraslimi deklicami se je pregrešil. V tajni razpravi je dež. sodišče obsodilo S Pogačarja, 40 let starega strojnega mazača v Sp. Radovni, na 8 mesecev težke ječe, ker je pred štirimi leti oskrunil štiri nedorasle deklice
Tatvina v vlaku. V soboto je bila Antonu Kuharju med postajama Brežice in Ljubljano
v	vlaku iz žepa ukradena denarnica, v kateri je bilo 25 kron denarja.
— Klobasam nevaren. 211etni Miha Mule; z Javornika je pred časom s silo vdrl v stanovanje Marij.? Pristave na Koroški Beli in si pri
lastil kakih 25 klobas, katere je pridno kuhal in tudi drugim kak grižljaj privoščil. Nekaj dni po tem je pa skozi streho vlomil v kantinsko barako na Javorniku in izmaknil Jožefu Pogačniku denarnico z gotovino 72 K. Sumljivo njegovo vedenje po tatvini in izdatki, ki niso bili v primeri z zaslužkom, so ga izdali, krivda mu je bila po pričah dokazana, ter ga je sodišče obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
—	Pri promenadnem koncertu so v nedeljo aretirali v »Zvezdi« 30letnega Janeza Berleca iz kamniškega okraja.
-- Izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil v soboto dopoldne od »Jadranske banke« pa do topničarske vojašnice bankovec za 1000 K. Ana Cuzakova je našla srednjo vsoto denarja. — Hlapec Fran Goropečnik je izgubil papirnato vrečico, v kateri je imel ban-covec za 100 K in neko poštno potrdilo. — Neca dama je izgubila bankovec za 50 K. — Sprevodnik Josip Katalan je našel samokres.
»Kinematograf Ideal«. Spored za sredo 25. in četrtek 26. decembra 1912: 1. Zurnal Pathe. Kinematografska poročila. Najnovejši dogod-jaji, šport, moda itd. 2. Avguštin urar. (Veleko-mično.) 3. Pivec. (Amerikanska drama.) 4. Mo-cro ženitovanjsko potovanje. (Humoreska.) 5. ..ov na jelene na Angleškem. 6. I. del za las široko. (Učinkovita drama z Henny Porten. ) — Samo zvečer. 7. II. del Za las široko. 8. Lukova zaroka. Humoristična učinkovitost And. Dee-dom. V soboto velikanski bojni film z originalnimi bojnimi prizori, iz obleganja Skutari in Ta-raboša; zato se slavno občinstvo že sedaj opozarja zopet na krasni vojni film.
Štajersko,
—	S Pragerskega. Na tukajšnji postaji gospoduje klika nemških nacionalcev, ki smejo jrezpogojno šikanirati, varati in izkoriščati revno železniško^ osobje. Glasilo organiziranih železničarjev »Železničar« je že nemalokrat primerno ožigosalo nevzdržljive razmere na tukajšnji postaji. Ošabna nemško nacionalna klika smatra slovenske železničarje za nekak uvaževanja in spoštovanja nevreden izkoriščevalcu material. Kdor ne trobi v rog »Reichs-jundhrjev«, je izpostavljen sistematičnemu preganjanju od strani gospodov uradnikov, ki smejo pod poveljništvom sedanjega postajena-čelnika nemoteno izvrševati vse mogoče in nemogoče infamije in norosti. Da bi pridobili svoii nacionalistični zvezi članov in sredstev, se poslužujejo najenostavnejšega načina. Delavcem odtrgavajo na plači prispevek za zvezo, pa če je to dotičnemu drago ali nedrago. Nemško nacionalistični listi se razpečavajo in usiljujejo nemoteno ob službenem času. Bognedaj pa. da bi kak zaveden železničar razpečaval med svo-imi tovariši delavsko časopisje! Pokonci bo vse uradniŠtvo z gospodom postajenačelnikom vred. Slovenski železničarji morajo opravljati najtežavnejša dela; 'zapostavljeni so povsod. Da so take razmere povzročile napetost med osobjeni in uradništvom, je pač razumljivo. Seveda ni v tem resnem boju zoper ravnanje nemških nacionalcev v slovenskih narodnih železničarjih ne duha ne sluha. Ko gre, da zabavljajo proti socialno demokratičnem železničarjem, se kaj mnogo širokoustijo. Tukaj, kjer gre za. obrambo slovenskega delavca zoper nemški napuh, pa molčijo. Predkratkim so »Reichs-bimdlerji* zopet pokazali svojo doslednost. Priredili so dne 7. t. m. božično drevo. Povabili so na to veselico seveda le svoje pristaše. Ali ker so potrebovali za prireditev denarja in daril, so enostavno odtrgali na plači vsem uslužbencem, brez ozira na njih politično mišljenje, po 20 vin. Protestirati je bilo zaman. Nabrali so na tak način lepo vsoto. Bahali so se potem, češ, iz našega žepa gre ta vsota, ki jo darujemo za prireditev. Pa še nekaj lepšega je. Sodrugu Pičininu je postajenačelnik Schneider že lansko leto prepovedal prestopiti skladišče, da bi tam govoril z delavci. Takrat mu je sodrug Pičinin primerno posvetil. Ker ni ukaZ postaje-načelnika sodrugu Pičininu mnogo haslnil, je sedaj omenjeni Schneider zaukazal delavcem, da ne smejo govoriti s sodrugom Plčininom!! Bolj smešnega ukaza si človek ne more predstavljati. Kako pa naj sodrug Pičinin opravlja svojo službo, če uslužbenci ne smejo govoriti z njim? — Ze navedena dejstva kažejo vso duševno mizerijo in ozkosrčnost prevnetih naših Germanov. Gospodje si nemara domišljujejo, da bodo s sličnimi ukrepi rešili postajo socialistične poplave? Ne bo se jim posrečilo ovirati delovanje naše železničarske organizacije, ki šteje že nad sto in sto zavednih članov. Nasprotno. Ker nas že na vse načine izzivajo in preganjaj), bomo pričeli boj vse ostreje, da se za enkrat rešimo brutalnega izkoriščanja in šikaniranja gospodov nemških naconalcev. — K neznosnim razmeram na tukajšnji postaji se še vrnemo.
Koroško.
Tatvina bakra. V tovarni pri Sv. Magdaleni pri Beljaku so ukradli neznani tatovi za več kot 500 kron bakrenih žic.
— Mlad tatinski lovec. V lovišču ob Osoj* skem jezeru je zasačil lovski paznik mladega fanta, ravno ko je ustrelil srno. Fant je zbezal in pustil svoj plen pazniku. Zandarmenji se je posrečilo, da so ga izsledili in sicer Je to loietni posestnikov sin Josip Kostler. Pri njem so našli dve izvrstni lovski puški m veliko streljiva.
Goriško.
— Ogenl v Dutovljah. V nedeljo teden je gorelo v Dutovljah pri g. Alojziju Tavčarju, gostilničarju in stavbenem mojstru. Začelo je goreti zgodaj v jutro, takoj zatem, ko so odšle domače mlekarice iz vasi. Ob treh in pol Je že začel padati strop in velik plamen je opletal skozi streho. Ko je udarilo ob plat zvona, je bila vsa vas iz spanja pokonci. Prizor je bil strašen, zakaj pltuen je tako obširno zajel in dim je delal take zapreke, da je bilo le težko kaj pomagati.
oziroma reševati živino in pridelke. Nevarnost je bila velika, da bi se požar razširil tudi na bližnje domove, kjer so se nahajale zaloge moke, olja, petroleja in drugega. K sreči je bilo mirno vreme in ogenj se je zadovoljil z Bonče-tovimi gospodarskimi poslopji. Pozneje so pripeljali brizgalno s postaje. Lastniku so pogorela gospodarska poslopja, v kleti se je pokazilo čez 50 hi terana in nekaj živine je poginilo. Vzrok požara je neznan.
Trst.
— Zadnje volitve v zavarovalnico zoper nezgode na delu so močno poparile naše narod-njakarčke. Ker ne znajo drugače, se tolažijo z neugodnim položajem, ki je vladal v Avstriji in pa s papirnico v Vevčah, ki baje ni napisala na glasovnico narodnih kandidatov. Glede papirnice v Vevčah pripovedujejo, da bi zmagali, jako bi bila tudi ta glasovala za narodne kandidate. Povemo, da to ni res. Socialni demokratje
60	dobili v VI. kategoriji — v kateri je tudi glasovala imenovana papirnica — 2,946.867 glasov, narodni ričet pa 1,866.235 glasov. Socialni demokratje so torej dobili 1,080.632 glasov več kot narodnjaki. Papirnica v Vevčah je pa imela nekaj sto glasov več kot 600.000. Ako bi bila tudi papirnica glasovala za narodnjake, bi bili meli socialni demokratje še vedno nad 400 tisoč glasov več kot narodnjaki. Torej gospodje, tudi izgovor s papirnico vas ne reši. Nadalje se mora povedati, da delavci v tej papirnici stavkajo. Sedaj je vprašanje, ali delajo v papirnici drugi delavci ali ne. Ako ne delajo, tedaj papirnica ne bi smela glasovati, kajti pravico do iglasovanja imajo delavci. Ako delajo, Je Vprašanje, če so se izvršile med delavci volitve ali ne, in če so se, za koga so se odločili delavci. Nam je pač vseeno, ker, kakor smo dokazali, bi bili zmagali socialni demokratje tudi, ako bi bila papirnica glasovala za narodnjake. Resnica je pa, da so narodnjaki propadli zaradi tega, ker so delavci v mnogih tržaških obratih ki so glasovali doslej vedno z narodnjaki, volili to pot socialistično. To dejstvo je naša stranka že vzela z veseljem na znanje. Sicer je pa vreden blamaže, kdor prostituira svoje prepričanje, kako; so ga prostituirali liberalci in tako-zvani liberalni narodnjaki klerikalizmu v korist-
— Od Sv. Križa smo dobili od sodružice sledeči dopis: Zenski shod, ki se je vršil pri nas pred kratkim, je močno razjaril našega duševnega pastirja gospoda Furlana. Priporočamo mu, naj se kar skuša sam potolažiti, drugače mu pošljemo mi primerno zdravilo. Po cerkveni zapovedi je jeza greh. Priporočamo mu torej, naj vendar ne dela preveč grehov. On pa greši dalje. Od same jeze vpije izpred oltarja nad ženske, naj ne zahajajo poslušati krivih prerokov in njih govornic. Vpije nad dekleti, ki nočejo pristopiti k njegovi Marijini družbi, ki da je edina tolažnica žensk. Gospodu župniku prav radi verjamemo, da bi bila Marijina družba res edina tolažnica žensk, ako bi imele ženske župnike, dekane in škofe za može m da bi bn ujm najvažnejši posel potice peči. Doklr pa bodo naši možje izročeni izkoriščevalcem in bedi, dotlej se ne bomo strinjali z gospodom župnikom. Sedaj smo se se organizirale .v socialno demokratični organizaciji in tej bomo ostale zveste do smrti v prepričanju, da nam da ta organizacija lahko več duševne in gmotne podpore kakor vse Marijine device skupaj.
Umetnost in književnost.
„ Iz gledališke pisarne. Za božična praznika je določen repertoar tako. da si lahko izbere vsak po svojem okusu: domačo ljudsko igro, klasično dramo, opereto ali opero. Vrste se uprizoritve tako: v sredo popoldne Divji lovec, zvečer ob sedmih »Hoffmannove pripovestl«, v četrtek popoldne »Boccacio«, zvečer »Vesele ženske windsorske«. »Divji lovec«, prava ljudska predstava ob najnižjih cenah.
Vestnik organizacij.
Vse šlSenske sodruge, ki hočejo pomagati, pri pripravah za Silvestrov večer prosimo, da se udeleže sestanka, ki se vrSi v ponedeljek, 23. depemira ob 8. zvečer v pisarni Konsumnega društva v Sp. Slški. Vabljeni so tudi člani pomožnega odbora, ki Je bil izvollen na skupni seji.
Člane šišenske .Vzajemnosti", ki so zaostali s svo-
Kal prispevki, opozarjamo na pravila zveze, ki določajo za mesečno zaostalost v prispevkih Izključenje. Prosimo jih torej, da kolikor možno hitro odračunajo zaostale prispevke
Srt blagajniku podružnice, ki sprejema vsako nedeljo od Y sobI zeleznjčarske strokovne podružnice v Spodnji iski nad prodajalno Kons. društva Sprejema jih pa tudi namestnikov blagajnik poslovodja v drodajalnl kons. društva V Sp. Šiški.
Priprave za otvvoritev knjižnice šišenske podružnice so že v teku In ako ne bo zaprek, se otvori tekom prvega četrtletja prihodnjega leta. To v vednost vsem članicam In članom. Prosimo pa potrpljenja!
Moste. Sodrugi v Mostah dobe „Družinski koledar" pri sodr. Valentinu VerhuncuJJv konsumnem društvu.
Krakovo-Trnovo. Tukajšnji sodrugi dobe ..Družinski koledar" pri sodr. Wlnkelhoferju v prodajalni konsumnega drkštva.
sodr. itefanueWe?ssuŽInSki k°Iedar' ,C d°Spd 56 dobipri U“b!Jana.,.Vzajemnost" je naročila brošuro sodruga
£ii,!Sfu jSl*!	b“)?"10«d°bl i*rt
.Ljubljana. 0P°^ia™ na IX. veliko mednarodno ma-
Sfjk&Sgl dom” *	1913 9	*<>•
Odborova seja podružnice lesnih delavcev v T i,th I*«1 8e .v*‘,26. t m. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih tolna udeležba potrebna.
Komisija za predlaganje kandidatov za prihodnji občni zbor podružnice lesnih delavcev ima svojo sejo 26. t. m. v društvenem lokalu. Izvoljeni so naprošenl, da se točno In polnoštevilno udeležz seje.
Zadnje vesti.
VVEISSKIRCHNER - DUNAJSKI ŽUPAN.
Dunaj, 23. 'decembra. Danes se je na dunajskem rotovžu odigrala komedija volitve župana namesto drja. Neumayerja, kateremu so krščanski socialci na seji »Meščanskega kluba«
ii
P
priredili druge vrste komedijo, ko so izražali »obžalovanje«, da je odstopil. WeiBkirchner je bil od krščanskih scialcev že na klubski seji določen za njih kandidata. Vsled tega ni mogla prinesti današnja seja nobenega presenečenja. Predsedoval je podžupan dr. Porzer. Oddanih je bilo 155 glasov. Od teh je VVeiBkirchner dobil 126, nemški naprednjak Thorn 7, sodrug Reumann pa 12 Sedem glasovnic je bilo praznih. Po izvolitvi se je WeiBkirchner zahvalil za zaupanje; bahal se je, da je bil predsednik prve zbornice, izvoljene na podlagi splošne in enake volilne pravice, govoril o nemškem značaju Dunaja in o svoji ljubezni do nemškega naroda, ter se skliceval na Luegerja — na onega Lue-gerja, ki je dvignil njega iz prahu, njemu pa je bila Luegcrjeva dedščina premajhna. — Socialni demokratje in liberalci so takoj po izvolitvi zapustili dvorano.
CESARSKE AVDIJENCE.
Dunaj, 23. decembra. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil danes na daljši seji pri cesarju. Pred njim je bil cesar sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
POSLANIK JOVANOVIČ PRI CESARJU.
Dunaj, 23. decembra. Danes je bil srbski poslanik Jovanovič sprejet od cesarja. Jovanovič je izjavil, da se je o političnih zadevah govorilo le površno.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 23. decembra. Gosposka zbornica Ima dne 30. t, m, sejo.
AVSTRUSKO-SRBSKI SPOR.
Berlin. 24. decembra. »Lokalanzeiger« Je dobil Iz Bel grada sledečo vest: V nekem pogovoru Je Izjavil avstrijski poslanik Ugron, da bo srbsko-avstrljski spor definitivno rešen še v teku tega tedna.
ČUVAJ.
Dunaj, 24. decembra. Jugoslovanska korespondenca javlja, 'da zapusti Čuvaj še pred novim letom svojo službo.
Unkelhauser podban.
Budimpešta, 24. decembra. Ministrski svetnik Unkelhauser, ki je bil včeraj imenovan za podbana, bo zastopal kralj, komisarja že ob času njegovega dopusta ter ima nalogo, da stopi s hrvaškimi strankami v zvezo in omogoči ustanovitev vladne večine. Čuvaj odstopi šele potem, ko bo nova železničarska pragmatika rešena v državnem zboru.
MIROVNA KONFERENCA.
Turški pooblaščenci se pogajajo.
Milan, 24. decembra. »Corrlere del la Ser-ra« je dobil iz Carigrada sledečo brzojavko: Semkaj je došla vest, da so bolgarski pooblaščenci odklonili turško zahtevo po aprovizaciji obsedenih mest za časa premirja. Turška vlada je nato naložila svojim delegatom, naj se kljub temu pogajanja nadaljujejo.
Balkanski delegatje upajo na posredovanje velesil.
London, 23. decembra. Listi poročajo, da upajo balkanski pooblaščenci, da bo posredovanje velevlasti v Carigradu ugodno vplivalo na sedanji položaj in da bodo obrodila pogajanja v kratkem dobre sadove.
GOVORICE O LOVČENU.
Rim, 23. decembra. Današnji »Mesaggero* se bavi z vprašanjem Lovčena, ki je baje nastalo med Avstrijo in Črnogoro in pravi: »Nihče ni mislil na to, da bi Črnagora izročila Avstriji Lovčen. Se bolj se zdi neverjetno, da bi bila Avstrija zagotovila kralju Nikoli podporo glede skadrskega vprašanja, ako M ta Izroči Lovčen. Saj tu vednar ne gre za navadno rek-tifikacijo meja. In kako in zakaj naj črnagora ta hrib izroči Avstriji? Iz vesti, ki so nam do-šle iz Cetinja, se izve, da bi bil napad od strani Kotora enostavno nemogoč, ako bi bil Lovčen opremljen z dobrimi topovi. Glede rektifikacije meja ob črnigori je Avstrija že pred leti naprosila črnogoro. Seveda je imela Avstrija pred očmi le svoje koristi. Ampak njena zahteva je ostala brezuspešna in sicer zato, ker so sedanje pozicije Avstrije v omenjenih krajih že zelo, zelo ugodne.«
Dunajski pesimizem.
Dunaj, 24. decembra. Tukaj presojajo položaj pesimistično in mislijo, da se mirovna pogajanja kmalu razbijejo, ob nepopustljivosti Turkov. Carigrajska vlada se boji revolucije, ako bi v Londonu popuščala. Mladoturki so zopet na delu in vojaška stranka ima zdaj mnogo zaslombe pri narodu.
Velesile.
Dunaj, 24. decembra. Velesile izrabljajo ves svoj vpliv, da bi pripravile Turčijo do miru in do tega, da opusti Odrin. Toda turška vlada ima doma velikanske težave. Konferenca poslanikov se bo nadaljevala takoj po novem letu. Sile trozveze odobravajo udeležbo Rumunije, kateri menda tudi tripelantanta ne bo nasprotovala.
Francosko posredovanje.
Pariz, 24. decembra. Poincarč hoče s popolnim soglasjem trozveze in trojne antante energično posredovati, da Turčija popusti in se čimprej sklene mir.
Do sobote odloženo.
London, 24. decembra. Včerajšnja seja je trajala poldrugo uro, potem se je konferenca odgodila do sobote. Turki niso vztrajali na aprovizaciji Odrina. Novakovič je predložil mirovne pogoje.
V	Carigradu so pesimistični,
Carigrad, 23. decembra. V tukajšnjih političnih krovih prevladuje mnenje, da se pogajanja razbijejo in se yojiia .takoj znova prične,
ako ne dovolijo balkanski pooblaščenci, da se oskrbi Odrin v času premirja z živili.
Posredovanje velesil?
London, 24. decembra. Glede uspeha pogajanj med turškimi in balkanskimi pooblaščenci prevladuje v tukajšnjem časopisju pesimizem. »Daily News« predlaga, naj se določi neprizadeta oseba za predsednika pri pogajanjih. Ze sc širi vest, da bo nadalnjim sejam predsedoval Edvard Grev ali lord Crommer.
ISMAIL-KEMAL ZAHVALJUJE AVSTRIJO IN ITALIJO.
Milan, 23. decembra. Iz Valone je dobil »Corriere della Sera« sledečo vest: »Vsled dejstva, da se je v splošnem že priznala avtonomija Albanije, je šel danes Ismail-Kemal, predsednik provizorične albanske vlade, skupno z drugimi ministri k italijanskemu in avstrijskemu konzulu v Val oni in se potom njiju zahvalil Avstriji, Italiji in drugim velesilam, katerih poslaniki so sodelovali na konferenci, ki je priznala albanskemu narodu pravico do samouprave.
TURSKI NAPAD NA TENEDOS.
Atene, 24. decembra. Mornariški minister je objavil sledeči komunike: Vladni namestnik na Tenedu naznanja, da sta se ustavili včeraj ob 11. dopoldne turški križarki »Torgut Reis« in »Medzidije« s tremi torpedovkami pred Dardanelami. Križarki sta ostale tam, dočim so odplule torpedovke s polno paro proti mestu Te-ntdos, proti kateremu so oddale 20 strelov iz topov. Ko so zagledali torpedovke, so se nekateri turški prebivalci zbrali in hoteli dvigniti turško zastavo. Nekaj se jih je podalo na ladje, od koder so hoteli pozdraviti in sprejeti turško brodovje. Kompanija grških vojakov je ustrelila parkrat na Turke in ubila 3 osebe, 12 jih pa ranila. Takoj nato so turške torpedovke odplule pred Dardanele. Njihovi streli niso naredili nobene škode. Vladni zastopnik na Tenedu, ki je z orožjem udušil turško vstajo, je dobil nalog, da ravna z vstaši po vojnih zakonih. Admiral Con-duridis, ki je-dobil nalog, da zasleduje turško brodovje, je brzojavil, da je sledil Turkom do pred Dardanele, kjer ni našel nobene turške ladje več.
BITKA PRI BIZANI.
Carigrad, 23. decembra. Upanje Grkov, da bodo kmalu zavzeli Janino, se je izjalovilo. Turki branijo mesto uspešno. 25.000 vojakov pod poveljništvom Riža paše ustavljajo pohod Grkov. Artiljerijska bitka pri Bizani se nadaljuje. Turki posedujejo 55 topov; artiljerija Grkov je v slabem položaju. Da zavzamejo Janino morajo prodreti skozi Bizani, ki se nahaja v Turkom ugodnem strategičnem položaju.
BITKA V KORICI.
Atene, 23. decembra. Zadnje vesti potrjujejo, da so bili Turki pri vasi Cangani poraženi. Zbežali so v neredu. Grki so osvojili tri topove.
TUDI TURKI ZMAGUJEJO.
Carigrad, 23. decembra. Listi javljajo, da so Turki pri Janini porazili Grke.
DŽAVID-PAŠA UBIT.
Berlin, 24. decembra. »Lokalanzeiger« javlja, da je Džavid-paša v neki bitki padel.
SRBSKE ČETE PROTI ČATALDŽI.
Belgrad, 24. decembra. Skoraj vse čete ob severni meji so dobile nalog, da se pripravijo za odhod proti Čataldži, če se razbijejo mirovna pogajanja.
BOLGARI ZAPUSTE SOLUN?
Solun, 23. decembra. 13 bolgarskih regimentov je dobilo povelje za odhod v Seres. Nekaj čet je že odšlo. V dobro informiranih krogih trdijo, da bodo vse bolgarske čete v najkrajšem času zapustile Solun.
SKANDINAVSKA ZVEZA.
Stokholm. 24. decembra. Švedska, Norveška in Danska so sklenile zvezo za vzajemno varstvo svoje nevtralnosti.
STAVKA V LADJEDELNICI.
Klel, 23. decembra. Stavka v ladjedelnici Germania se širi. Danes je izostalo 5000 delavcev.
SUFRAGETKE ZAŽIGAJO POŠTNE OMARICE.
London, 23. decembra. Včeraj so zažgale sufragetke v Londonu zopet več poštnih omaric. Mnogo pisem in poštnih paketov je bilo pokvarjenih.
SPOMENIK ZADNJEMU VLAŠKEMU KNEZU.
Bukarešt, 23. decembra. V Krajovi so odkrili včeraj spomenik Barbu Stirbeju. zadnjemu vlaškemu knezu. Pri slavnosti so bili navzoči prestolonaslednik princ Ferdinand, minister za notranje zadeve Jonescu, princ Dimitrij Stirbej in drugi odličnjaki. Princ Ferdinand je govoril o junaštvu Barbe in o njegovem delu za Vlaško. Enemu parniku so ob tej priliki nadeli ime Barbu Stirbej.
RUDNIŠKA NESREČA.
200 delavcev ubitih.
Tokio, 24. decembra. V rudniku pri Saporo (na Japonskem) je nastala eksplozija. Izmed 200 delavcev, ki so bili v jami, so se samo trije rešili.
ATENTAT NA INDIJSKEGA KRALJEVEGA NAMESTNIKA.
Delhi, 22. decembra. Ob priliki prihoda kraljevega namestnika lorda Hardinga v Delhi
—	novo prestolnico Indije — so vrgli s strehe neke hiše bombo, ki je padla na slona kraljevega namestnika. Ubit je bil neki sluga. Lord
naramg je ranjen na rami. rrenesil so ga v bolnišnico. Njegova soproga je ostala nedotaknjena.
Beda in otroški blagoslov.
Mestni svet v Draždanih je nastavil za vzgojo otroka iz tuje dežele na leto 80 mark (96 K). Dolgo časa ni mogel dobiti nikogar, ki bi hotel sprejeti otroka proti tej nizki letni nagradi. Ko je slednjič dobil žensko ki je sprejela otroka, je pa draždanski mestni svet zahteval od mestnega sveta v Freibergu, kamor je bil otrok pristojen ne 80 mark, temveč 144 mark. Vsled tega je prišlo do tožbe, pri kateri je župan iz Ereiberga dejal, da se z 96 K na leto prav lehko preživlja otroka. Poslušalci so pri županovi izjavi čudno pogledali, a župan je dejal, da pozna v Freibergu mnogo delavskih družin, ki imajo po šest in še več otrok, a imajo le po 900 do 1000 mark (1080 do 1200 K) letnih dohodkov, torej ne morejo izdati za enega otro-ko niti 96 K. Ako bi ne bilo mogoče vzdržavati otroka s 96 K, tedaj bi morala gotovo skrbeti občina za večino otrok teh ljudi. Štirindvajset vinarjev na dan za otroka, zadostuje popolnoma, tako je dejal modri gospod žrpan iz Frei-berga. (Mestna občina v Freibergu še toliko ne plačuje!)
Obravnava se je nato preložila in župan iz Freiberga je pripeljal več prič. Med temi je bil tudi rudar, oče dvanajstih otrok. Ta je izpovedal:
Osem otrok hodi še v šolo, štirje starejši se preživljajo sami, a njihov zaslužek je tako neznaten, da ne dajajo očetu prav nič. On da dela v rudniku in zasluži na dan 3K 60 vinarjev, če dela deset ur. Na leto znaša torej 4|jegov zaslužek 1008 K. V letu 1911 je pa bil 131 dni bolan in je zaslužil le 635 K 50 vinarjev. Če pri-računa k temu bolniščino, tedaj je prejel 1. 1911. 840 K. Od tega je moralo živeti deset oseb, ker žena ne more ničesar zaslužiti zaradi prevelikega števila otrok, ki jih ne more puščati same doma. 72 K (!) plačuje stanarine. Sodnik ga je ves začuden vprašal, če res za more s tem bornim zaslužkom izhaiati. Rudar je odgovoril: Jemo izključno le krompir, slanike In laneno olje: mesa ali sirovega masla ne vidimo vse leto. Usmiljenji ljudje podate semintje kako malenkost.
Druga priča je bil tobačni delavec S., ki ima tudi dvanajst otrok, od katerih obiskuje devet otrok še -šolo. Na leto zasluži 883 K 20 v. Zastanovanje plačuje 259 K 20 v, z ostankom 624 K torej mora živeti enajst oseb.
In še se dobe ljudje, ki označujejo stremljenje delavstva za boljše mezde, kot pohlep in nenasitnost!
Novice.
* Gospod pes. Kakor so vsa bitja v razred, državi ločena strogo po razredih, prav tako je tudi s psi. Pri teh so naprej capinski psi, ki vse svoje življenje prebijejo s tem, da vlečejo vozičke, love podgane, in varujejo hiše. Potem slede višji, dobro rejeni razredi psov — športni psi in slednjič še gospodje psi. Gospod pes je aristokrat med svojimi vrstniki in živi tako razkošno kakor njegovi razredni človeški tovariši. Kaj se ni vse videlo na zadnji pasji razstavi na Angleškem. Razstavljene so bile pasje omare pa potovanje iz dragega, zrezljanega lesa z kovi-nastimi okovi; pasje omare iz najfinejšega usnja, ki so imele okna z oboknicami; omare iz stekla, obložene z blazinami; pasji hlevi s svilo obloženi; pernice v svilenih blazinah; pasji hle-
vi	s posteljami, majhne postelje z vso posteljnino; zavese, pritrjene s svilenimi ali atlasovi-mi trakovi; svilene zavese okrašene z orientalskimi vzorci; posteljne preproge iz kožuhovine; velike vratne pentlje iz svile in atlasa; srebrni, zlati, z dragulji okrašeni pasji ovratniki s pomanjšano pasjo sliko ali s srebrnim medaljonom, na katerem je bik) zarezano pasje ime; razpršalci za parfem, toaletne priprave; zajtrkovalne košare; pasje strežajke v uniformah; portretni slikarji. Gospod pes namreč ne more živeti brez strežajke in portretnega slikarja. Londonske dame imajo sedaj najbolj v čislih pasmo iz Pekinga. To so majhni, šegavi pšički z velikimi okroglimi očmi. Ta vrsta psov je najbolj priljubljena kitajski cesarici vdovi Tze-hsi. Pitala jih je s plavutmi somov, z jetri puščinskih slok, s prsmi brinjevk in čajem. Za čaj je jemala pomladanske popke čajevca, ki uspeva v okraju Hankov, Barvo svoje obleke je vedno določila po barvi svojih pasjih ljubljencev. To zadnjo budalost že posnemajo londonske dame, le dobava kitajskih delikates jim dela preglavico. Gospod pes se mora v Londonu zadovoljiti z mesenim ekstraktom, z mehko, soč-nato kuretino in z najnežnejšim govejim mesom. Kakšna sirovost je vendar to bedasto razsipanje bogastva in skrajna neumnost je tako ome-likuženje psov, ki so vendar že po naravi živali, da jih ljubi vsakdo. Vkljub silnemu gospodarskemu razvoju Angleške, katero ne morejo buržvazni listi dovolj prehvaliti, je vendar v Londonu samem na tisoče in tisoče otrok, ki bodo morali v božičnem tednu stradati. In ljudje,, ki tlačijo svojim psom naizbranejša jedila, so prav tisti ljudje, ki zabranjujejo mestnim za-stopom, da bi dajali potrebnim otrokom med šolskimi počitnicami hrano. Kdo ne bi torej rad prišel na psa« ali pa »živel kakor pes«?
* če je mož z možem poročen. Pravkar je civilno sodišče v Rimu razveljavilo zakon posestnika iz Subiace in sicer s prav umljivo utemeljitvijo, da je bila zakonska žena — mož. Zakon je bil sklenjen pred dvema letoma Dozdevna žena je bila vpisana v krstni kjnigi kot ženska, čeprav je bila moškega spola, Čudno je le to, da v vseh 18 letih ni nihče opazil zamene.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani« . .
B. Gotzl
f
©
lire* konkurence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega l)Iaga.
Solidna postrežba.	Najnižfe	cene.
Lepa in dobra
jabolka
razpošilja proti povzetju od 20 kg naprej, po 12—30 vin. kg
ANDREJ OSET, posestnik
Tolsti vrh, pošta Guštanj, Koroško.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Žepni
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačani osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler, — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe -Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za »Zarjo*. — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	letu.	—	Oglasi.
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi ::	„Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. ::
P
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni likčr
Najboljši želodčni liker!
Sladki In grenki.
Pristni „FLORIANM ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročila: „FLQR1AN‘‘, Ljubljana.
^--------—....................  J
Postavno varovano
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
St. 42004.
Razglas.
Zaradi novoletnega praznika bode meseca januarija v Ljubljani prvi skupni semenj za govedo in konje v sredo dne 8. januarja 1913.
Mestni ma.e*frlstra.t IJ-u.Toljebaa.i,
dne 20. decembra 1912.
Zupan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
4
obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka.
0
v Ljubljani
0 od 1. januarja 1913 naprej
Rezervni zaklad nad K 700.000
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
stroj eTr
in stro je za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.ff
= Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
"V"ozna kolesa.•
Gričar & Mejač v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 9
priporočata v veliki izberi po na [nižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza ^Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani.
Vsebina:
Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-Jendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela}. — Vojaška taksa (tabela).	°bzor.
— Slavko Filipi«; LuCi! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — Petofi-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago; Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). —-Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — (gn. A. Stebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama jpoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski Vzajemnosti'' dne 16. oktobra 1912). — Melhior Čobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob S k e r b 1 c: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Stebi: Ali si sodalistinja? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke.
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez l iochct burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel Stttrgkh
— Poslanec Franc Silbcrer f — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Urštilinke gredo na volifiče. Orožništvo rHZ-
Kanja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim zenskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih so-drugov na Dunajski ccsti (cela stran). — Pozdravni govori pred ,.Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovanl Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opozicionaini ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj. — Avgust Bebci. — Italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem tabora.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol. jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — , Da veš: Ti si naš kandidat". — Planinske koče ,,Prijateljev prirode" (5 slik). >— Slike iz Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov inletjl i ih Strojev (5 slik). — E. Rusjan j-. — France Železnikar J — Anton Grablovic f: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v
'Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik y. — Praznovanje 1. maj-' nika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor »Vzajemnost1. v Mostah. — Melhijor Cob il. — Andrej Canžek
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov. soc klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-wattkee. — Delavske hiše v Ljubljani.
»Družinski koledar'1 obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad ‘210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena: 1 izvod 1'20 K, po pošti 10 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošilja se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, opremljeno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostaliii koledarjev se ne vzame nazaj.
Naslov za naročbe:
Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani.
Ameriški sodrugi, za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledar'1 pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.
Ves svet gleda z občudovanjem na Balkan. Vse se za nima za razmere na Balkanu. .Slov. Ilustrovani Tednik* bo priobčeval prihodnje leto izviren roman z Balkana
„Za svobodo in ljubezen“.
V tein romanu so verodostojno In pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu.
„Za svobodo in ljubezen"
in imlavanimiir 1/nocnn rnman ki Sa Je sPisal odličen slov. pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu .Za svobodo in ljubezen" so z veščo roko opisane krute ra Q
■J'3 ’ ClcZalllIIIl V, lil ascll lUUlaU) ki SO vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vslašl (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja — vse to bo	_k
mno gostranskim željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. — Med te siji vm dogodbah pribori do zaželjene zmage.-Kdor	hoče	leta 1913. čitati velezanimiv
temno roman
jaiiiiuui* L/ivjI ZdlUdlCl aiuvanjivt^a £lVJJd Ild LII1, JUIldoKl Valdol ^l\UIllllCJ IIa UlUgi suaiu, vvinva na|;vivt>i u^jauja	vov	iu	.o	,,	•	_ i
in viharno scenerijo romana „Za svobodo in ljubezen" se vije kot rudeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih glnlj,v°*'} h* in o naših junaških bratih in sestrah na Balkanu, naj se naroči na ,.Slovenski Ilustrovani Tednik'1, ki začne takoj po novem.*«1 P ,
en rftmana 7n	In	linhoTon11	Kr*	nflrtK^airal	Qlrtuflncl/1	Tliicirmrnni	Tprlnlk*1	vp?	kraiiih	nnvpstl	tllirtlAf&ftk	1fl	IlOVCI	.	priuODiI
roman. — »Slovenski Ilustrovani Tednik1' stane za četrtleta lc 2 K, za en mesec pa samo 70 vin. Razen romana „ Za svobodo in ljubezen" bo priobčeval ..Slovenski Ilustrovani Tednik'1 več krajših povesti, humoresk in nove*	, - m,- ,*----------
kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše in tudi mlajše pisatelje. »Slovenski Ilustrovani Tednik'* bo prihodnje leto najbolj zanimiv slovenski list, ker bo nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila. — Priobčeval bo slej *o p I si i ne in poročila zanimivih dogodkov doma in na tujem o znamenitih osebah, krajih itd. — Naročite si torej »Slovenski Ilustrovani Tednik'1 in razširjajte ga.
nlele 1
,SLAVIJA-
,	VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporočaJ\«,vabiVapSn. atovensko občinstvo, da^lepa^avarovalrl-
m	pogodbe, posebno za življenje in proti požaru lc pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne *iaane*f“1J^?rovai!|e življenja. Njeni tarifi z"
prcškrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom, zivijenske police banke »Slav je so neizpodbitne in ner»sadijive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom In stremi za izboljšanja ln osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička Je do sedaj Izplačala svojim ciMom zlvljen-skega oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenikc in razkazila razpoSUja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE' VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.