15. številka. Ljubljana, v četrtek 20. jannvarja 1898, XXXI. leto. tshaja vuk dan avefer« kdali nadalje in pracnika, tar valja po polti prejem an m avatro-ogeraka delala aa raa leto 16 gld.t ia pol lata 8 gM., sa Četrt leta 4 gld., aa jen>n nonc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano tiraa pošiljanja aa dom aa **» leto 13 gld., aa eetrt lata 8 gld. 80 kr. aa jadan mesec 1 gld. 10 kr. Za> poiiljanje oa dom radona aa po 10 kr. aa oaaaae, po 80 kr. aa Četrt lata. — Za taja datala toliko ve*, kolikor pottnina anala. — Na naroCbe, brat istodobne vpotiljatve naročnine, aa ne osirs. Za omanila plaCaje aa od atinatopne pattt-vnte po 6 kr., to aa omenilo jedenkrat tiakn, po 6 kr , 6a aa dvakrat, in po 4 kr., trn ae trikrat ali vafikrat tiska. Dopiai naj aa iavolt frankoma ti. — Bokopisi aa na vraiajo. — Cradniltvo ia npravniltvo ia na Kongresnem trga It. 12. Dpravniitva naj aa blagovolijo poiiljati naročnina, reklamacija, oananila, t. j. vae adminiatratirne at*sri. Telefon A t. 84. V domači hiii. H. Velike občine no na Kranjskem po«tale precej redke. Na Notranjskem jih je ie največ, dni god pa so skoro izginile. Vzlic teran pa, da so občine večinoma srednje velikosti, ga skoro ni zasedanja našega deželnega zbora, v katerem bi se nekaj občin ne razdelilo na več manjših občin, in tndi za tekoč« zasedanje je pripravljenih več takih predlog. Po našem mnenji ni to zdrav pojav. Po najem mnenji je to prav in koristno, če se razdeli, kar res skopaj ne spada, ali razdeljevanje občin, kakor se je udomaćilo nn Kranjskem, se nam ne zdi srečno. Koder se križajo interesi, koder občani absolutno ne morejo izhajati in koder zahtevajo lokalne razmere razdelitev, naj se občina razdeli. Ako se naj pa ločijo kmetske občine od mesta, kakor ss je zgodilo s Skofjoloko, je to le odobravati, ker kmetske občine in mesto gotovo ne morejo dobro izhajati, ali da bi se radi vsake malenkosti razdeljevale cbčine, s tem se ne moremo ■prijazn ti. Zdaj imamo na Kranjskem že precejšnje Število malih občin, katere so se odločile od večjih. Tem občinam se ne godi ravno dobro. Občinska uprava je največkrat v neredu. Spretnega, v občinskih stvareh izvedenega župana je le redkokdaj dobiti, občinskega tajnika pa občina ne more plačevati. Najhujše pa je to, da male občine ne zmagujejo bremen, katere jim prouzroče občinska samostalnost. Neltevilnokrat se je že primerilo, da so take občine zašle v deficit, bodi radi teh ali onih izdatkov, in znani so nam slučaji, da no morale majhne in siromašne občine zaradi deficita 50 ali 100 gld. nalož ti davkoplačevalcem kar po 40 in 50 odstotne doklade. Kuj čuda, če ljudstvo potem vzdihuje in toži, da so davki neznosni. Kakor rečeno, nismo mi proti razdeljevanja občin, koder je razdelitev resnično potrebna, pač pa misi no, naj se ustanavljajo samo občine, ka- tere so vsaj tako velike, da morejo samostojno izhajati, da jih ne spravi vsak najmanjši d« tiči t v zadrego, radi katere morajo občanom nalagati velikanske doklade. Na dragi strani pa ss nam sdi potrebno, da se začne protiskcija, da se že začne delati na to, da se manjše občine zlože in sje-dinijo. Po nafti sodbi bi bila taka akcija jako koristna in bi mnogo manjših občin, katera zdaj že komaj izhajajo, postavila na trdno. Kar ne spada skupaj, saj se ne zlaga, toda kar se da zložiti, naj se zloži, saj v tem ni dvoma, da so večje občine v vsakem ozira dosti koristnejške kakor male. Seveda se nanaša to samo na kmetske občine, kajti združevanje kmetskih občin s mesti ali s trgi bo brez dvoma vsled nasprotujočih si interesov meščanov oziroma tižanov in kmetov vedno vir prepirom. Vsled tega se tudi ne moremo sprijazniti z nameravanim združenjem občine Hrib z Vrhniko, a kjer ni nobenih takih ovir, naj bi se združevanje malih občin kolikor možno pospeševalo in ako bi deželni zbor sklenil tako akcijo omogočujoč in pospešujoč sakon, pozdravili bi ga z istinitim zadoščenjem. Sprava na Kranjskem. XIII. (Glas a Korotana.) Tudi s Koroškega smo prejeli naslednji dopis: Najvitalnejše vpraianje mej Slovenci je sed«j gotovo spravna akcija mej obema kranjskima narodnima strankama. Ali naj se reši, ali ne, o tem se prepirajo sedaj posamezni Člankarji v Vašem listu Jaz seveda ne bodem preveč obširno govoril, ker bi 8 tem le metal bob ob steno, kajti kaj nam pomaga še toliko duhovitih spisov o in proti spravi, če se pa vedno le trdi, da obmejni Slovenci ne bodo pri tem ničesar na boljem. Mi pa ravno v sedanjih časih nujco potrebujemo pomoči od zunaj, namreč s Kranjske, in ker ste svoja predala odprli vsem dopisom, ki se tičejo sprave, dovolite, da še jas nekaj svojih misli j povem. Na odna stranka, ki je sedaj v zadregi, aut-aut s to preklicano epravo, naj bode pri tem svojem koraku posebno previdn*, zakaj, kolikor mi poznamo g. dr. ŠuŠteršiča. ki je v imenu katoliško-narodne stranke ponudil sporazumljenje obeh strank v deželnem zboru kranjskem, ni čisto navaden mož, kateremu bi mogla ona povsem verjeti in zaupati. Nam vsem je se v živem spominu oni moment, ko je ista stranka in isti dr. Šušteršič mogočno in slovesno zatrjeval: s kranjskimi »liberalci* ni možna nobena sprava, ia raj še sramotno poginemo, kakor pa ž njimi sklenemo kako premirje. In res ta stranka je tako dolgo cincala in cincala ter se izgovarjala, da ona na svojo roko ne more ničesar ukreniti, kajti ta zadeva spada pred volilne može. Ti eo se sešli, in evo ga t mlajši duhovščini so se morali udati zmernejši in starejši duhovniki in vrgli so vso spravo — čez planke. Vačel se je boj mej Slovenci, lastnimi brati pri zadnjih deželno- in državnozborskih vol tvab, ki prav gotovo priča, da narodna ideja vkljub silovitemu in nezaslišanemu hujskanju ter korupciji mej Slovenci ni in ne bo izmrla. Danes, ko so se razmere mej avstrijskimi narodi in torej tudi mej Slovenci korenito predruga-čile in ko tudi nam Slovencem ne kaže dragega, kot trdno se okleniti tega, kar smo si s tako težavo priborili sami, skušajo nekateri kar tebi in meni nič polagoma, pod krinko sprave obesiti vse Slovenčevi katoliško - narodni ali reete klerikalni stranki na vrat ter nas izročiti v milost in nemi* lost njej. Prav gotovo je, da si bomo s tem zabili žebelj v svojo lastno krsto. Pa bo J i kakorkoli I Če je res vsa združena Slovenija za to spravo, pridružim se ji slednjič tudi jaz, a le z naslednjimi pogoji: Narodna stranka naj, —ker ona tega sama odločevati ne more in ne sme, saj poslanci, katere so volili volilci gotovo niso njim izročili tudi neomejeno moč v vseh stvareh, posebno, ki se tičejo bližnje priho injosti slovenskega narola, — skliče svoje LISTEK. Romantična srca. i. Nedavno sem se seznanil z damo, ki je napravila na me teko čuden, tako nenavaden, dejal bi, tako kompliciran vtisk, kakor še nobena draga. Lepa ni bila, a zdela se mi je čarobnejša kakor vse krasot ice skupaj, duhovita ni bila, a njeno kramljanje bi bi bil poslušal neprestano; neka razkošna sreča, neka sladka sanjavost mi je polnila na nieni strani glavo in srce, da se mi je zdelo kakor bi plaval v morju akordov, ki se poigravajo z mojimi čutili ter me dvigajo na svojih mehkih penah kviško višje in višje, a me bliskoma spuščajo zopet v kamenito svoje naročje. Kakor sem bil srečen, prav tako nezadovoljnega sem se čutil. V hipu največje ljubeznivosti sem zapazil na-krat v kotib njenih krasnih ust grd, »irov nasmeh in v njenih globokih Črnih očeh je zatrepetal lokavo zasmehljiv blisk. A le za trenotek! In zopet je bila vsa čarobna, vsa ljubezniva in preblaga. Ko pa sem jo zapustil ter iz dalje gledal nanjo, adelo se mi je njeno bledo, dolgo, negladko lice nakrat prav zoperno in brutalno, zdel se mi je njen glas, njen ameb, vsak njen gibljaj nenaraven, neresničen, ponarejen in afektiran. In hipoma sem se domislil vseh njenih nesmiselnih, puhlih, frazastih besedo, vseh njenih zlobnih nasmeškov in zaničljivih pogledov. In čudno, nepopisno čudno, tesno, plašno, grozno mi je bilo v duši . . . Zopet sem hitel k njej in — ah, v hipu sem bil iznova ves njen suženj, občudujoč njeno divno oko, njena prekrasna usta ; in brez moči sem poslušal nj n zvonki, kakor orgije bogati glas. ter se pustil omamljati s pregrešno opojnim vonjem, ki je vel iz bogate njene toalete. In še danes ne vem, ali mi je simpatična ali antipatična, ali jo ljubim ali mrzim, — vem pa samo to, da moram misliti nanjo noč in dan, tako zagonetna in zanimiva ie mi zdi . . . Tako mi je govoril prijatelj, bled sanjar, po nekem plesu. Smilil se mi je revež, saj mi je donela iz vsake njegove besede mladost, krvi, strasti, čutov, sanj in pretiravanja polna, a izkustva prazna mladost. Prijatelj živi še v oni blaženi dobi, ki nareja iz bledičnib, krvnobolnib, anemičnih dekličev — vile, iz ponosnih, bujnostasnih in koketnih gospej — boginje, iz lačnih dijakov — prince in iz zlobnih filistrov — hudiče. Hodeč po svetu vidi le sinje nebo, krasne rožice, bohotno zeleno ruševino, čuje le petje slavcev, škrjahcev in smeh srečnih ljudij ter pozna mej znanci le angelje in vragove. In pri tem je nepopisno vesel, da skače, poje in vriska. Kadar pa zapazi, da ima črevlje blatne, da je nebo zakrila megla in da kak njegov znan« c ali znanka ni niti angelj niti vrag, tedaj je strašno nesrečen, in zdi bo mu, da mu na zemlji ni več obstanka. Zato pa plaka kakor dete. Čuden, a zanmiv mladenič z zlatim ali rožnatobojnim, romantičnim ercem . . . Nedavno sem čital po dolgih letih zopet Tavčarjeve povesti.*) 0, mnogo je minulo dni odtlej, ko sem jih čital prvič! Skoraj dvajset let! Ko pa sem jih čital iznova, zdelo se mi je, da sera postal zopet mladenič z romatičnim srcem. A zgodilo se mi je tudi tako, kakor ae je> godilo nedavno mojemu prijatelju, ko se je seznanil z ono zagonetno gospo. Tudi meni je bilo čudno, nenavadno, dejal bi, komplicirano pri srcu; sladko razkošje in nevolja, strmenje in razočaranje, san-javo na\ dušenje in ironičen posmeh, vse to se je spreletalo po glavi. Vse skupaj pa je napravilo name toli velik vtisk, kakor ga ne napravi name sicer s svojimi deli noben drug slovenski literat! Tak vtisk pa more napraviti le pisatelj izredne in di viduval nosti , nenavadne duševne sile, le umetnik velike izvirnosti In tak pisatelj je dr. Tavčar! — Te kontese, baronice, princesinje, te igralke in nune . . . kako so mi zoper ne in vendar kako zanimive; vse moje čustvo se upira simpatiji do njih, a pisatelj me z ženijalnim svojim pripovedovanjem, s prekrasnim svojim jezikom, ki se lesketa in blišči kakor izbrušeni biseri, prisili, da •) Poveati. Spisal dr. Iv. Tavčar. — II. — Zalolil piaaatelj. — Tiskala Ig. Kleinjnayr in Fed. Bamberg. zaupna može iz raznih kraje?, prav kakor j« storila to nasprotna ji politična stranka ter naj vpraša nje same, če so voljni, da njihovi poslanci sklenejo premirje s tako imenovano katoliško-narodno stranko. Fosfbno pozornost pa naj obrača na šolo, kajti ne sme biti, da bi se novodobna šola izročila zopet njej v oskrbo, tu li ne gre, da bi se šolski pouk skrajša1, kajti Slovenci potrebujemo ne le manj pouka, temveč še več. kakor ga imamo sedaj. Potem nas morejo naši narodni sovražniki še z vse drugačnim imenom obkladati, ko z „inrVrijornim plemenom", če bodo naši potomci drugim narodom nasproti v oliki in vedoosti še bolj zaostali. Drugo vprašanje se tiče glede bodoče razAir-jave volilnega reda za deželni zbor. Kakor sedaj 1 razmere stoje, ni dvoma, da se gospodje okrog ka- j tolisko narodne stranke n kako tresejo za svoje mandate, katere bi v slučaju razpisanih novih vo j litev več ali manj izgub li. V to svrhe se na vsak i način tako močno trudjo, da bi dobili poleg že j obstoječih štirih kurij še peto. Ali komur so raz mere na Kranjskem znane, ta bo le potovo priznal, da si ta stranka hoče tem pMem \ ov p vi do zo-petne veljave in morda celo do večine v deželnem zboru. To pa ne sme biti, če ne, gorje, kranjskim Slovencem ! Jedino to bi bilo, kar bi priporočalo spravo, da bi kranjski Slovenci skupno postopali v gospodarskem oziru, da ne bi treba bilo vedno moledovati tistih tretjih, posebno nam dobro znanih „pri- j jateljev" — Nemcev. Bratje s'ovenski, zadnje uo-godbe v državnem zboru so gotovo tudi Vas poučile, da kranjski Nemci niso nič boljši od drugih Nemcev. V nasprotju! Še bolj bi se jih morali varovati, ker Vas bodo jedenkrat gotovo prav pošteno prekanili. Vi sami ste krivi, da se porajajo tudi tam doli mej Vami novodobni nemški nacijo-nalci, ker, ako bi Vi le sami hoteli, bi zadnjemu Nemcu odklenkalo na Kranjskem za večno Nikakor pa nočem očitati morda narodni srraoki s t- m, da hodi onaroka v roki ž njimi, ker doselajjih je ra- j b la pri marsikaterem glasovanju le zbog svojeg« | političnega in svobodnega mišljenja in pa, da ni \ tisti mogočni „ katoliški" greben zrastel do neba, vnikii.tr je doslej vedno previdno in nikdar v škodo slovenskemu interesu glasovala, do'im ima katoliško-narodna btranki par neizbrialjivih giehov iz preteklosti za seboj, a Ia samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. To so ob kratkem moje misli. Pi.tem pa še nekaj! Če se doseže na tak način res kaka sprava — samo trajna mora biti, — naj narodna stranka pred vsem varuje svoje svobodno mišljenje ter narodne svetinje. Kranjski Slovenci ste vse premalo narodni. Poglejmo v tem oziru našo Koroško, in sicer nemško ! Tu se je narodna idej« tako močno ukoreninila, da je ne bo možno nikdar iztrgati. In kaj je vzrok t-mu! Preobilni shodi, ki jih Nemci napravljajo po raznih krajih. Torej mej narod in poučiti ga! Še nekaj imam na srcu! Narodni stranki se plačem z njimi in se smejem ž njimi. — Ti pusti baroni, grofi, knezi, kako nenaravni, af-ktiraui, neslani, plitki, neotesani in dolgočasni so! — In vendar dr. Tavčar mi jih s svojo umetalno roko postavi z ironičnim smehom krepko pr*d nos: „Evo ti, nekaj zanimivih eksemplarjev iz bahaške kaste plavokrvnikov! Glej, kako se spakujejo in pretvarjajo, kako prikrivajo svoje prave mi*Ii in čute, — toda, čuj me, pokažem ti, da so prav taki ljudie, kako^ni smo mi — plebeci!- In kako pretirano ti ljudje govore ! Na vsej božji zemlji ne govori dandanes nihče tako, in če bi govoril, čudili ali pa smejali bi se mu. Zdel bi se nam duševno nenormalen ali pa vsaj fantast! Ljudem v Tavčarjevih povestih pa se vendar ne čudimo, niti se jim kakor polblaznikom ne smejimo, naj govore še tako bombastično in patetično. Vse to povzroči Tavčarjeva izredna genijalnost, s katero nam slika trpljenja in radovanja junakov romantičnih src. Smelo trdimo, da ni imel doslej noben slovenski pisatelj toli bujne domišljivosti, noben toli čarobnega jezika, zlasti pa noben toliko pristnega čuta in razuma za krasoto narave kakor dr. Iv. Tavčar. To mora priznati pisatelju vsakdo, naj se upira sicer še tako njegovim romantičnim snovem; to pa tudi osigura dr. Tavčarju jedno n*j-odhčnejših mest v slovenski slovstveni zgodoviui. (Daljo prih.) vedno in vedno očita, da je mrtva —• politično mrtva. Najlepšo priliko ima ravno sedaj pokazati, da to ni istina V to evrho naj — ko bi utegnila sklicati svoje zaupne može, da bi jih povprašala za njih mnenje o spravi — skliče II. shod zaupnih mož ter popolni naj avoj program, kakoršnega imajo pred vsem n. pr. Mla-dočehi. Na ta shod naj bi se pa tudi povabili razven kranjskih, vsi pravi narodnjaki iz vse Slovenije. Tam bi naj se ukrepalo, bi li ne kazalo osnovati v Ljubljani posebni odbor iz vseh strank, ki n*j bi prevzel nalogo, pomagati nam obmejnim Slovencem, bodisi z besedo ali na kakšen drug način. Če Vam je usoda nas pokrajinskih Slovencev na srcu, gotovo boste kaj ukrenili glede nas, kajti ni več dolgo, ko bodemo klicali, da je vsaka pomoč prepozna. Le na ta način bi bili tudi mi deležni te sprave, ki bi ugodno uplivala na nas t Tedaj naprej in niti za korak ne nazaj! K—č. V 1J ubijani, 20. januvarja. Kardinalski kolegij pa mi katoliški Slovani Po najnovejšem statusu je vseh kardinalov na a.etu sedaj 59. Da je ogromna većina teh najvišjih cerkvenih prelatov laške narodnosti, to je, ž.ti znano. Ni pa samo zaradi tega tol ko Lahov mej kardinali, ker leži Rim na Italijanskem in je j pa^ež že več stoletij samo Lah, ampak tudi zato, i ker na Italijanskem imenuje kardinale papež sam po svoji volji in po zislugah. Kadar pa je imenovan kak Neital jan, Neroman za kardinala, ima tukaj važao besedo — politika! Osebna zaslužnoet, sposobnost je potem včasi čisto postranska stvar. V Av-strji, n« Nemškem, na Ogerskem gotovo nobeden škof ne more postati kardinal, če dotičnim vladam, oziroma dvorom ni „persona gratis uma4. Zato utegne Čitatelje gotovo zanimati, če jim povemo, da sta mej kardinali Slovana samo — dva! To je Ledo-ihlogi 22.). 9 Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske sole na Grmu za leto 1896. (k prilogi 23.). 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolniškega, blasuiškega, porodniškega in najdenikega zaklada za I. 189C. (k prilogi 15.). 11. Uftoo poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada sa leto 1898. (k prilogi 20.) 12. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Velika Dolina v samostojni občini Velika Dolina in Čatež (k prilogi 19.). 13. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 9.) in o dotičnih prošnjah. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o enketi, katera ss je vršila na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski ioli na Grmu 22. in 23. aprila 1897. 1. (k prilogi 16.) 15. Ustna poročila odseka za letno poročilo, o letnem poročilu, in sicer: a) Splošno poročilo o letošnjem letnem poro« čilu deželnega odbora in o številkah I. in II. po« sebe; b) o § 1.; c) o § 4.; d) o § 7. B; e) o § 8. C; f> o § 9.; g) o § 10. — (Priznanja) Pričakovali smo, da bode idrijski [deželni poslanec s kakimi priznanji mašil predale BSlovenskega Lista", in nismo se prevarali. Nasprotno, pričakovali smo še več „priznanja", kakor ga je obelodanilo omenjeno glasilo omenjenega gospoda deželnega poslanca. Kadar se v narodni stranki pokale ta ali oni mali razpor, in če prida o tem kaj v javnost, so gotovi krogi, ki komaj čakajo, da bi narodna stranka poginila, kot dobri pogrebe i takoj pri roki. Ko je ljubljanski župan izstopil iz kluba narodne stranke, so dobri prijatelji narodne stranke veliko o tem pisali; k o p a j e kmalo potem gospod župan zopet vstopil v klub svoje n a r o d n o-n a p r ed n e stranke, nikdoo tem ni pisal. Vsako rano na našem telesu takoj opazijo, si manejo roke, ter si govore: Hvala Bogo, danes bo vender jedenkrat pogreb! Ravno tako je sedaj! Ko je idrijski deželni poslanec, ki je skrivoma že dolgo časa stal v Koblarjevem taboru, sedaj očitno vskočil v ta tabor, ni bilo to za Ljubljano nič novega. Od dr. Hajarona nikdo kaj druzega pričakoval ni. Pač pa «a je pričakovalo, da bode v to porabil drugo priliko, in ae ravno eedanje, ko je tako potrebno, da ee kaže klub n »rodno stranke vaaj na zunaj solidarnega. No pa to je e var osebnega okusa, in če upa dr. Danilo Majaron, da si v bodoče v Idriji bolje pomaga z načeli „Slovenskega Lista", kakor pa s liberalnim mišljenjem, koje je časih tudi kazal, nam tudi prav t Bog blagoslovi nJHga in njegove potrpežljive volilce I Ali Oglas li so se tudi Tržačanje, ki so, kot rahločutni pogrebci vsikdar na mestu, kadar se narodni stranki jama koplje I Prišla je brzojavka na .možatega" dr. Hajarona, in prišla sta tudi obligatna dva uvodna Članka v B Edino« ti". Take demonstracije ne kori stijo nikomur, najmanj pa idrijskemu deželnemu poslancu I Kakor rečeno, nam služijo le v dokaz, da tržaški gospodje teško pričakujejo smrti naše stranke, in mars kdo izmej nas vtrjuje se v veri, da najnovejša „sloga", za katero se Tržačanji tako bujno potegujejo, res nima druzega namena, nego popolno ugonobiti našo n a r o d n o - n a p r e d n o a t ranko. Sedaj, ko se sprava d> la, je naravno, da nastopajo različna mnenja o nji. Pogajanja se vrše in vrše se počasi, okorno, nekako tako, kakor so ss vršila mirovna pogajanja nuj Turčijo in Grško I Komur je na tem ležeče, da se sklene mir, tega dolžnoit je, da — ako ni sam udeleženec stranke — opušča vso, kar bi utegnilo razburiti tega, ali onega udeleženca. Tržaški gospodje pa ne postopajo tako: nasprotno vse store, kar je všeč dr. Majaronu, kar pa mora žal ti narodno stranko, če menijo, da s tem pospešujejo slogo na Kranjskem, in če menijo, da se bodo vsled tega ogladila pogajanja sa spravo, se kmalo prepričajo, da to se zmotili. Sicer pa brzojavljajte, kolikor vam drago, in tudi lahko spišete cele povodni Uvodnih člankov, mi ostanemo pri načelu: če se dva pomiriti skušata, potem je najbolje, da se tretji vmes ne vtikal „Slovenski List" priobčuje tuli neko priznanje Idrijsk h zaupnikov narodne stranke, ki sicer ni podpisano, o kojem pa naravnost dvomimo, da bi bilo prišlo s privoljenjem dotičnih gospodov v tako glasilo, kot je „Slovenski List". Zategadel o tem ne pišemo več, ker pričakujemo, da se nam cela zadeva pojasni. — (Benefioa režiserja gotp. Inemanna) Režiser slovenske drame g. Inemann imel bode ▼ nedeljo svoj častni večer. Mslimo, da pač ni potrebno slovensko občinstvo še posebno opozarjati, kaj je o tej priliki njegova dolžnost, saj ve vsakdo, kaj je gosp. Inemann za našo dramo: Izboren re-Aiser, kateri se neprestano trudi, da zadosti vsem opravičenim zahtevam in ki je z materijalom, s katerim razpolaga, dosegel dosti več, kakor je bilo pričakovati, in izboren, marljiv, mnogostranski umetnik, kateri sodeluje pri vsaki predstavi, malone vselej v največji in nnjvažnejši ulogi, iz kratka steber slovenske drame. Bilo bi skrajno nehvaležno, ako bi občinstvo ne priznavalo velikih zaslug g. Inemanna in mi smo trdno prepričani, da se to ne agodi, prepričani, da mu občinstvo pokaže svoje priznanje in svojo hvaležnost — (Narodna čitalnica.) P. n. častite člene Narodne čitalnice ljubljanske usoja si opozarjati društveni odbor na plesni venček, kateri bo v so koto dne 22. t. m. — (Pevsko društvo .Ljubljana") priredi svoj običajni .veliki kmetski ples" dne 6. februvarja v Sokolovi dvorani v „Narodnom domu". Za ta ples se občinstvo vsako leto zelo zanima in tudi letos se delajo zanj obsežne priprave. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkas o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od i), do 15. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 23 (=34 15 Vo») nmrlih 22 (=»32 67 ■sej njimi je nmrl za vratico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopiln h organov 2, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=36-3%)? iz za vodov 12 (=s545°/0). Za infekcijoznimi boleznimi to oboleli, in sicer: za vratico 4 osebe. — (.Trgovski plssni venček') bo dne 1. svečana 1898. 'eta v prostorih „Narodne čitalnice" v Krsnji. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina 1 k ono za osebo. Cisti prebitek namenjen je „Dtjaškej kuhinji" v Kranji. Glede na dobrodelni namen se preplačda hvaležno sprejemajo. Pri pltsu svira oddelek slavne vojaške godbe c. in kr. pešpolka štev. 47 iz Gorice. Vstop je dovoljen le proti izkazu vabila. — („Narodna čitalnica" v Postoj ini) priredi v prostorih hotela „pn kroni" v sob to, dne 22. januvarja t. 1. koncert. Vzpored: 1. J. Škroup: „Staročeška", moški zbor; 2. A. Ho zov: .Ruske narodne pesmi*, čveteroročno na glasoviru; 3. Ant. Dvorak: „Na begu", dvospev za ženeke glasove; 4. Hug. Sattner: „Studenček", mešan zbor; 5. A. Rozov: „Ruske narodne pesmi", čveteroročno na glasoviru; 6. Hug. Sattner: „Na planine", mešan zbor. Po koncertu s« vrši ples v gornjih prostorih, pri katerem svira domaća godba na lok. Začetek ob 8. uri zvfčer. Vstopnina znaša za člane 1 krono, za rodbino 2 kroni, ze nečlane 2 kroni. — (Nestrpnost štajerskih nacijonalcev.) Iz Gradca se nam piše: Slovenska interpelacija dr. Dečka ni razjarila samo naših nacijonalnih po-s ancev, nego tudi nacijonalae listove. Baš je radost čitati, kako psujejo in rohnijo ti listovi. Slovenščina, katero govori tretjina štirskega prebivalstva, nima po nazoru nacijonalcev n kakih pravic v deželni zbornici. Raba slovenščine je provokacija, je predrznost. V slovenskih krogih se govori, da slovenski zastopniki zapuste dež. zbor, ako nemška večina ne prizna ravnopravnosti slovenščine z nemščino v dež. zboru. Naše mnenje je, da poslanci tega ne smejo na nikak način storiti, nego da morajo ostati na svojih mestih. A pasivni ne smejo biti, nego se morajo z vso odločnostjo potegniti za naša prava, se morajo z oduševljenjem podati v boj, pa naj Nemci rohnijo ali se smejijo, kakor hočejo. Ako bi naši zastopniki zapustili dež. zbor in zlezli na peč, bi bili Nemci še veseli, to bi — kakor slo čuli iz ue' nemških poslancev — smatrali za velik nacionalen uspeh. Slovenski poslanci naj dakle ostanejo v dež. zboru, a naj govore slovenski, kadar je možno, in n«j tudi vse predloge, interpelacije itd. stavijo v slovenščini. Se bodo na slovenščino že navadili, ti naši nacjonalc ! Na peči ležati in zdihe -ati zna vsak, mi pa nismo volili poslancev da bi tiral abstinonco in prepuščali nasprotnikom bojiš e, ampak da ostanejo kakti junaci na svojih mest h, braneči s čilo roko in z mladeniško ognjevitostjo našo trobojnico! — (V 5t Juriju ob juž. žel.) pr'aedi do mače balno društvo dne 2. f-bruvaria t. 1 otvor>t veno sijajno veselico s perjem znanega domačega mešanega zbora in četverospeva z igranjem na glasovir in gosli, dekl movanjem in s plesom. Vsi prijatelji društva iz t ližine in daljine se že sedaj na to opozarjajo in uljudno vabijo. Natančni vzpo red in vabila se že razpošiljajo. — (Povožen.) Iz Celovca se nam p še: Dne 17. t. m mej 7 in polu 8 . uro zvečer je v C lovcu od Brljaka došli vb k povozil infanterista P notarja (pndeljenega pešuolku št. 17, 4. komp), ki se je ravno vračal iz domovine iz Krškega na Kranjskem s dopusta. Morda je padel iz vlaka na železniški tir ali pa je sam iskal smrti. Ob a/48. uro najde čuvaj najprej človeško nogo, kakih 40 korakov dalje pa Puntarja kateremu je bila leva noga in sploh vi»a leva stran popolnoma od telesa odtrgana. Desna noga je bila popolnoma zmečkana in biez črevlja in se je samo št* s hlačnico držala telesa. Tudi na glavi je dobil Puntar precejšnjo rano. Živel je še do 9. ure, ko so ga hoteli iz kolodvora prenesti v vojaško bolnico. V začetku je baje celo govoril, in pripoveduje se, kar pa je do cela neverjetno, da je prosil za cigareto. — (Brzojavni promet.) Meaeca decembra 1897 bilo je na vseh c. kr. brzojavnih po-itajah v okraju tržaškega poštnega in brzojavnega ravna teljstva in s cer: na Primorskem oddanih 46 385, došlih 51 52,5, tranzitujočih 136.050, skupaj 233.960 brzojavk. Od le-teh jih odpade na Trst: oddanih 32 716, došlih 37.087, tanzitujočih 125.214 brzojavk; na Kranjskem oddan h 6208, došlih 7869 tranzitujočih 12.548, skupaj 26.625 brzojavk. mivsjše je to, da spiše avtor svoji igri za vsako predstavo drugačen konec, prav kakor poročajo najnovejše brzojavke o Dr-'jtusovi afeVi. Jedenkrat n. pr. konča igra s pismom, katero je poalala Drey-fusova soproga papežu, drugič z Dreyfasovo smrtjo itd. * (Dvoboj na glasovirju) Pijanist Boncia, kateri je igral v Torinu na glasovirju nevzdržema 40 ur, je pozval nekega Adrijana, kateri je pa v Komo igral 50 ur, na 60 urno igranje. Premagalec dobi tisoč lir. Dvoboj se bode vršil 27. t. m. v Milanu. * (Velikanska previdnost) Bakterijolog dr. van Havden si je sezidal nedavno v Jokoharai čudno hišo. Stene so od stekla ter okovane; blizu stropa gornjega nadstropja je odprtina, skozi katero prihaja zrak v sobe in sicer ne od zunaj, temveč iz dru sega stanovanja, katero je v to svrbo narejeno. Zunanji zrak vodi v hišo cev, katera ga pa prej z vato filtruje in z glicerinom sterilizuje. — Ta človek bode menda dosegel Metuzalemovo starost, kali? — („Billiobgrats") Piše se nam: V 8. štev. Vašega cenjenega lista čitali smo, da dobe* v naj krajšem času pošte v Kamnigorici, Podbrezjah in na Dovjem dvojezične pečate, kar se vsekakor lepo čuje. Tudi Polhovgračani želeli bi si kaj tacega, tembolj ker pri nas ne biva niti jeden Nemec, in je naša pošta jedna ljubljanski najbližjih. Zategadelj za trdno in s pravico upamo, da bodemo tudi mi v kratkem imeli priliko opažati na pismih dvojezične pečate. — Polhograški. * (Pokop kneza Aleksandra bolgarskega) V Zofiji so pokopali v soboto v poseben mavzolej ostanke kneza Aleksandra B tttumberga. Pogrebu je sledilo veliko najvišjih dostojanstvenikov; na čelu knez Ferdinand ter princ Filip saksonski, nadalje zastopniki angleške in nemške vlade. Liudstva je bilo neštevilno Nagovor je imel kn-z Ferdinand, kateri je poveličeval čednosti svojega prednika ter povda'jal, da mu ohrani Bolgarija brezdvomuo trajen spomin. * (Dreyfus na odrn) Sprinkhuijzeoova sen-zacijska drama „Dreyfus" se bode v kratkem prevela tudi v francoščino, da jo bode čitala lehko tudi Dreyfusova obitelj. Ta drama 8a bede v kratkem predstavljala tudi v Gentu in Antverpanu. Najzani- Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 20. januvarja. Min stersk- predsednik G a u t s c h , finančni minister B d h m -B a vt e r k in trgovinski minister K d r b e r so se danes popoludne odpeljali v Budimpešto na konferenco o nagodbi. Dunaj 20. januvarja. Nemške stranke so zahtevale, da naj vlada zaključi zasedanje češkega dež. zbora, kateri zahtevi pa Gautsctt doslej ne mara ugoditi. Praga 20. januvarja. Zadetkom današnje seje je dr. D vofak jako ostro interpe liral vlado radi včerajšnjih dogodkov. Rekel je, da Nemci namenoma provocirajo, da bi po-1 tični boj iz deželuega zbora zanesli na ulico. Grajal je osto postopanje policije in vojaštva (Brežnovski: To ni več avstrijska vo,ska, to je Woifova vojska) in konstatoval, da je sam videl, ko je neki častnik prav brez vzroka s sabljo sekal po rnirn h ljudeh. K) je bila interpelacija prebrana, so Čehi burno zahtevali, naj namestuik takoj odgovori. Kic: Prav za prav bi moral odgovoriti policijski ravnatelj Dorfl. Klic: Ta sedi pri svojih bratcih v nemški kazini. Namestnik je prišel in rekel, da je policijskemu ravnateljstvu že ukazal, da mora previdno in obzirno postopati in da je to isto sporočil tudi vojaškemu zapovedaištvu. Zbornica je potem razpravljala o predlogu grofaBuquoi. Prvi je govoril neslani prof F o ur n i e r, kateri je rekel, da veleposestniki niso poklicani, posredovati mej Cehi iu Nemci, kar je dokazal grof Sylva-Tarouca (Grčckner; Ta naj bi se bil na Kubo priženil!) Fournier govori še. Praga 20. januvarja. Posvetovanje nem« mških poslancev o nadalujem postopanju ni imelo uspeha. Večina je za to, naj poslanci ostanejo v dež. zboru. Praga 20. jaDuvarja. Nemški burši bo včeraj ves dan na najnesramnejše načine dra žili in provocirali češko prebivalstvo, toliko časa, da so se primeri i izgredi. Pod zaščito redarjev in vojakov se je ves dan več sto buršev s pruskimi čepicami in trakovi klatilo po mestu Na raznih krajih so bili pretepi. Zvečer se je na Vaclavskem namesti in na Pokopih zbralo mnogo občinstva in prepevalo narodne pesmi. Zdaj so bili redarji in vojaki koj pi rokah Najprej so redarji poskušali napraviti red, pottm je prišla infanterija in naposled kavalerija Vojaštvo je skrajno brezobzirno postopalo. Tri osebe so bile težko poškodovane, lahko poškodovanih pa je bilo ne* broj ljudi j. Nekemu 17 letnemu učencu trgovske akademije je bil odsekan prst, neki 22letni nemški dijak je bi vsekan po glavi, neko 2 lletno šiviljo pa so vojaki podrli, da si je zlomila desno nogo, Razburjenost proti vojaštvu je velikanska. Praga 20. januvarja. Mej češkimi dijaki se pobirajo podpisi za peticijo, naj vlada nemškim bnršem prepove provociranje z nemškimi trakovi in čepicami in korporativno, izzivajoče klatenje po Pragi. Praga 20. januvarja. Vslad uplivanja nemških profesorjev so burši sklenili, opustiti za sedaj korporativne promenade po mestu. Gradec 20. januvarja. Dotičniki, ka* tere je „Grazer Tagblatt" napadei, da hočejo v Gradci napraviti slovenski „Narodni dom", izjajavljajo, da je ta vest povsem neosnovana. Trst 20. j»ruiYarja. Ta je še redno silna megla. Vsled megle je padlo že kacih 20 oseb v morje, jedna je utonila. Promet je deloma ustavljen. Pari2 20. januvarja. Tu vlada mir, a ii provincije se poroča o novih izgredih. General Gallifet je izjavil, da neče intervenirati v prid Drevfusa. ra.tr 1. C XL? 'Uir J.CJ Poslano.*) Blagorodnomu gospodu Hllhajlu IHe>rsclier-Jn9 županu v Zagorjl. Sesidala sem v Zagorji lep hotsl, s kojim je — kakor pripoznano — ustreženo vsem dejanskim in krajevnim potrebam. Prosila sem za koncesijo in c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji mi jo je v evoji pravičnosti tudi dalo, akoravno ste v svoji lastnosti kot župan na prav grd način skušali preprečiti to dovoljenje. — Ker pa le vedno intrigirate proti meni in proti moji hiSi naznanjam Vam, da Vas bodem, ako kmalu ne mirujete, v posebni brošuri osvetlila v pravi luči, da bode svet zvedel, kako postopate kot župan, mesogledec, (mrtvogledec in zdravnik I V Zagorji, dne" 20. januvarja 1898. (U6) Marija MUlIer. •) Zs vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon. «j* »j« *y* * J" * J * j* *j j" * Vsako leto se nakupijo v Myaori najbolj!« partije tantala ta tvorjenje Santal Mldy-kapsul ; lahko razlag- ljivo je toret, šakaj so ponarejanja in slepanrtva TSprico eistote in vspelnoeti Santal Midy-ja nenoiaa. (11—1) lz u rad ii o ar a lista. Isvrella* a>ll akaekatlv/ae draib« i Janeza Tekavca lemljilče v Tav-ljmh, cenjeno 140 gld., dne 24. januvarja v C rfcaici. Andreja Marinfiica aemljiSCe v Pudobu, cenjeno 1410 gld., in Marije Httic zemljišče v Kanarskem, cenjeno 1383 gld., oba dne 34. januvarja in 23. februvarja v Lolu. Antona B raje rja posestva v Sostrem, cenjena 3422 gld. in 2H96 gld., oba dne 24. jauuvarja in 26. febravarja v Ljubljani. Barbara Kopao posestvo v Ljubljani, cenjeno 10.500 gld , dne 24. januvarja m v8. februvarja v Ljubljani. Marije Bergoe posestvo v Trnji, Jožefa OenfiiS* scmljiice v Belskem, Mihe Kapelna zemljišče v Kala, An tona Morella zemljiKe v Neverkah, Franceta Bitenca zemljišče v Dol. Kosam in Jožefa Lenarčiča zemljišče v Na daj nem aelu (prva tri prvikrat, druga tri drugikrat) dne 25. jauuvarja v Postojim. I mrli go v Ijiililjanl: Dtn* 18. januvarja: Ana Belihar, sprevodnikova hči. 8 me«, Poljiinaka cesta it. 72, božjaat. — Marija Sterle, sasebnica, 84 tet, Hrenove ulice St. 12, ostarelost. V deželni bolni ci: Dne 17. januvarja: Pavla Ogrin, delavčeva bci, 1 leto, devica. Ste v. 44. OtftlM jMglliftt l^lMlMl. Dr. pr.835. V petek, do« 31. |aniiv»r|a IH9§. Drugikrat: Tretja hči. Veseloigra v treh dejanjih. Rnski spiral Viktor Krylov. Po češkem prevodu poslovenil A Funtek Režiser g. R Inemann Blagajnica se odpre ob 7. uri. Zadetek točno ob V,H. nri. Konec ob 10. nri Pri predstavi aodelnje orkester si. c. in kr. pelpolka It. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 23. januvarja 1898. Meteorologično poročilo Vilina nad morjem 306'2 m. * B 0 b ta «-» čae opetovanja 8tanje barometra v mm. Timpi-1 nt uri , Vetrovi Nebo rseanss v mm i 24 ura) 19. 20. 9, ivečer 7. sjutrej 2. popol. 7510 750 1 749 5 —46 J brezvetr. — 6 5 ar. sahsah. -5 4 si. jtah. oblačno oblačno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura —4 8*, za 2'4* pod normalom. ID-u-na^olca. borza. dne 20. januvarja 1898 Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 , 35 „ avstrijska zlata renta....... 121 „ 8i . Avstrijska kronska renta 4%..... 102 , 90 „ Ogerska zlata renta 4*/#....... 121 , 05 Ogerska kronska rent« 4'/,..... 99 t 15 , kvstro-ogerske bančne delnice .... 935 , „ Kreditne delnice......... 355 , 25 B London vista........... 120 „ — „ Nemški dri. bankovci sa 100 m.vrk ... 58 „ 85 . 20 mark............ 11 t 76 , 20 frankov........... 9 , 53 „ [talijanski bankovci .....i.. 45 , 40 a C. kr. cekini........... 5 . 69 „ Dne 19 januvarja 1897. 1% državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 162 gld. — kr. Državna srečke is I. 1864 po 100 gld. . 189 , 25 Dunava reg. srečke 5«/, po 10» gld. . . 129 . 25 , Zetnlj. obč. avstr. 4'/,°, slsti last. listi 98 „ tO m Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 , — , Ljubljanske srećke......... 22 n 75 n Rndolfove srečke po 10 gld. ..... 26 , — , Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ 50 rramway drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 453 , 50 Papirnati rubelj.......... 1 , 27*/4 . Napovedbe (fasije) za osebao dohodnino in za prihodnino (rontnluo) (113—2) izdeluje in pojannila o tem daje Jos. Perhauc, konces, privatna pisarna, Marij« Terezije cesta it. 3, v pritličji na levo. Na Dolenjskem se dve veliki prodajalnici popolnoma urejeni sa Špecerijsko, oziroma mešano blago, na dobrem glasu stoječi, radi preselitve v lastno bilo a 1. marce us IttOH. I. oeldaatl. — Pismena vprašan a vzprejema iz prijaznosti do 1. fVbravarJa i. I. pod ,,*i«v. l«»0*- upravniltvo wStov. Naroda". (Iu2—3) Ces kr avstrijske jft državne želcauga. Izvod iz voznega reda —«i la-rvaer* sćL X. olsrtoTora, XI Odhod Is I.|«e>ljane jul. kol. Prega eea TrielsV Ob 12. uri 5 m. p« noči osobni vlak v Trbiž, BeFjak Celovee, Pransenfeate, Ljubno; čes 8elsthal v Aasse, SoJnegrsd; et* Klein Beifling v St* jt. Lino, na Dunaj via Ametetteo. — Ob 7. nri 5 m. zjotrnj osobni vlak v Trbii, Pontahel, Beljak. Celovec, Frsnsensfeate. Ljubno, Dunaj; čes Baletka) v 8*tao-grad , čes Amstetten na Dunai. Ob 11. uri 50 m. dopolodae-osobni vlak v Trbiž, Pontahel Beljak, Celovec, Ljubšo, 8ete» thal. Dunaj. — Ob 4 ari 2 m popoludne oaortnl vlak v Trbia. Beljak, Celovec Liubno; čez Selit h al v Solnograd, Laod Gastein, Zeli ob je*eru. Inom .hI, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariš; ces Klein-Rtifling v Stevr, Lino, Bndejevioe, Plavaj, Mariiine vare, Heb. Fraicove vara, Karlove vere, Prago, Laosko, Dunaj via Amstetten. — Progo v Slovo aseeta Jje v Kaeovje. Ob 6. nri 15 m zjutraj meseni vlak. — Ob 12. uri .\r> m. popoludne meseni vlak. — Ob 6. url 30 so, sveČer mešani vlak — Prihod v E.|ubl|aao. j. k. tVesjaj •a TrVsItss. Ob 5. nri 52 m. sjutrej eeobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hebs, Marijinih varov, Plsnja, Budejevio, Solno-grada, Linoe, Stevra. Anaaeea, Ljnbna. Celovca, Beiiaka, FrSsV sensfeste, Ob 11. uri 20 m. dopotadue osobni vlak s Du-caia via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja. Budejovic, Solnograda, Lioca, Stevra, Pariza, Genove, Curiha, Bregeuca. Inomosta Zel le ob jezeru, Lend Gaetaiaa, Ljubea, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4 uri 57 m. popoludne oa«.bnt vlak a Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, Os-lovoa, Frantensfeete, Pontabla — Ob 9. nri 6 m. sveoat osobni vlak s Daoaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Progo la Noiesa uimU la la Ho«evfsu Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 89 Ss. popoludne meseni vlak — Ob 8. uri 85 m. zvečer moiani vlak. — Oeltsod I a ■.(ubijan* d. k. v Koaaalh. Ob 7. uri 23 m. sjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. svečer. — Prihod v I.)ubl|aao d. k. la HaasallEa. Ob 6. uri 5« m. sjutraj, ob 11.'uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. svečer. (17—15j> Trgovski pomočnik dobro izurjen v Špecerijski stroki, slovenskega in nemskepa eiika popolnoma zmožen, želi SVOfe službo premenitl. (104-9) Naslov pove npravniltvo »Slov Naroda41. za mešano bla^o itd, kateri bode ces tri rasteo* stalna nastavljen, vzprejme to pod |ako ugodnlial pogoji. Naa'opiti je t»koj. — Ponudbe pod naslovom: .Zanesljivost'', Celje-Cllli, Štlrlja (H4-9> Gospodična želi vstopiti v pouk h kakšni poštni ekspediciji. Ponudbe pod .postni pouk" na npravniltvo .Slovenskega Naroda". (108—2) - ........ Salonska suknja skoro nova, za vitkega mladeniča 16 — 18 let. sve* prav po eeial proda nas Hu•••Jalti coail it. 19, II. nadstropje Iatotam je na prodaj tudi lakirana miza. (l09_2) fit. 41989. Razglas. (1956—3) Mladeniči, kateri pridejo prihodnje leto k vojadkemu naboru in njih sorodniki ee opozarjajo, da je v smislu §. 22: 2* vojnega zakona prošnje za vsakojake ugodnosti v smislu §§ 31. 32. 33. in 34. frga zakona vložiti meseca |oim%ar|a ali frbruvar|ts pri tukajšnjem magistratu, ali pa izročiti nsjzadnje naborni komisiji Pozneje vložene prošnje pouzročajo zmešnjave in nepotrebno delo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 16. decembra 1897. Štev. 1340 (117) Podpinani magistrat uaznanj-* m'arienioem, rojenim leta 1875., 1876 , 1877. in 1879 , kateri ntopijo leto* v vojaško, odnosno čmovojniško dobo: 1. ) da se bo