■o
gl (S)hujsajmo
»n	z Novim tednikom In Radiem Celje
Navdušili sta Loka in Lokovina
!©
-t-» iE-

90,6 95,1 95,5 100,3
Naši »hujšarji« tečejo zadnji krog
str. 39
»Pametna« razsvetljava znižuje stroške
str. 8-9
Zaupate nam že 68 let
(W7D Mta)
Št. 28 / Leto 68 / Celje, 13. junij 2013 / Cena 2,30 EUR
cafie
(IZITEK V DOBRI KAVI s PRAŽARM; 03/713-2666 S
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
OKna
EKOLIGHT 1
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
Unior ne potrebuje
državne pomoči str. 4
AKTUALNO
Steklarstvo - preteklost
ali poklic prihodnosti? Kako pa kaj vaš
Le dve dijakinji Šolskega centra Rogaška Slatina letos končujeta program tehnik steklarstva, a verjameta, da bosta delo v tem poklicu našli. Morda tako iskano slovensko dodano vrednost prepozna še kdo prav v steklarstvu kot umetnosti.
str. 16-17
jezik?
str. 2-3
na Dravinjsko
CELJE
Alma se je vrnila str. 11
Elektro Turnšek poslej Telemachov str.
ŠENTJUR -
Pleše se jim str. 35
Jama, ki zasužnji str. 40
Odhod vsako nedeljo do 29.9. iz Ljubljane
KOS, MARMARI
PYLI BAY 3*
polpenzion	od 389 €
1. otrok 2-15 let 299 € , 2. otrok 2-15 let 429 €.
PETRCANE
HOTEL PINIJA 4* 22.6. - 29.6.
polpenzion od 45 €/na dan
Otrok do 4 let na dodatnem ležišču BREZPLAČNO.
KLICNI CENTER: 082 80 9000 . CELJE: 03 42 84 300 • MARIBOR: 02 48 03 900 • VELENJE: 03 89 84 370
Foto: SHERPA, GrupA (arhiv NT) Fotomontaža: ANDREJA BALJA

SPODBUDNA ZGODBA
Po svetlem še temni Darovanje krvi kot
kukec str. 5	hobi str. 44

Splošni pogoji storitve na wuuuj.4egenus.com. Cena SMS-sporočila 1,43 evra.
Pošljite SMS na 4246 § s ključno besedo NASVET!
s
Čaka vas jasnovidna Kara,	£
ki vam pove vse o vašem	0T zdravju, financah, ljubezni,
prijateljstvu...	£
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Kako pa kaj vaš jezik?
Ste morda pred časom zasledili, koliko komentarjev zgražanja in norčevanja je na spletu sprožil posnetek govora zunanjega ministra Erjavca, iz katerega je bilo jasno slišati, da mu angleščina ni najbolj domača? Da ni edini, dokazujejo tudi posnetki nastopov Janše, Bratuškove in še koga, ki so v tujini že »blesteli« z dolenjsko, s štajersko ali kakšno tretjo različico angleščine.
Od politikov, ki predstavljajo državo, ljudje očitno pričakujejo več kot le povprečno znanje tujih jezikov, čeprav so morda pri tem včasih tudi krivični. Sploh, če svoje komentarje pišejo v slovenščini, ki si ne zasluži tega imena ...Ali to pomeni, da ti pisci odlično obvladajo tuje jezike? Dvomim. Najprej moraš spoštovati svoj jezik, da lahko ceniš še druge.
Se pa zdi, da niso samo naši politiki nevešči, ko gre za angleščino. Ob takšnih očitkih se vselej spomnim na evropskega komisarja Ollija Rehna, pri katerem je treba dobro napeti ušesa, da razumeš, kaj govori. Njegove finske korenine mu pač nikoli ne bodo dovolile, da bi govoril angleščino, kot bi jo pričakovali od evropskega politika njegovega kova. Ta primer pa seveda ne pomeni, da ne bi smeli pri nas pričakovati več in bolje! In to ne samo od politikov. Včasih se zdi, da si večina Slovencev zgolj domišlja, kako strašni poligloti smo, ko jih v anketah več kot 90 odstotkov trdi, da znajo vsaj en tuji jezik, več kot tretjina pa, da celo tri (Statistični urad RS)! Čudenje se zmanjša, ko preberemo, da so v raziskavi sodelovali tudi tisti, ki so se nekoč v šoli učili srbohrvaščino, nato pa to znanje vsakodnevno utrjevali pri gledanju filmov, poslušanju glasbe in govorov »ljubljenih« voditeljev... Slednje sicer za današnje mlade odpade, so pa v teh časih podobno »obdelani«, ko gre za angleščino. Morda si tudi zato marsikdo domišlja, da se mu v šoli ni treba učiti praviljezika, saj ga vendar že zna! Žal ni tako enostavno, kar se sicer pri nujnih pogovorih, ko je treba v tujem jeziku kaj kupiti, vprašati za pot in podobno, ne opazi. Pri pisanju in zahtevnejših temah pa se zatakne. V takšnih primerih človek hitro ugotovi, da šolsko znanje, ki že dolgo ni bilo osveženo, ne pomaga veliko. Pomaga pa, če se odločiš za kakšen jezikovni tečaj, s katerim osvežiš znanje ali pa ga povsem na novo vzpostaviš. Kar pa seveda ni zastonj.
Zadnja leta se kaže še en problem, in sicer, da zgolj znanje angleščine, ki se ga uči največ ljudi, za vse bolj zahtevno uveljavljanje na trgu dela ne zadošča. Zato so bile dobrodošle ideje, da bi šolarji že v osnovni šoli kot obvezni predmet dobili v višjih razredih še drugi tuji jezik. To so zadnja štiri leta tudi preizkušali na nekaterih šolah in pričakovali bi, da bo novost zaživela povsod. S tem bi otroci pridobili nekaj osnov jezika, ki bi jih kasneje nadgradili, odvisno od potreb šolanja in želje po dodatnih znanjih. Pa se je izkazalo, da po poskusnih uvajanjih te novosti zaenkrat ne bo, ker bi bila menda za nekatere učence prezahtevna in ker učitelji niso dovolj usposobljeni, bistvo vsega pa je gotovo stanje v državni blagajni, saj tudi zgodnejšega uvajanja prvega tujega jezika za zdaj ne bo. Drugi tuji jezik bodo tako lahko otroci imeli kot izbirni predmet, kar pomeni, da bo večina, če jih starši ne bodo dovolj spodbujali ali priganjali, izbrala kaj bolj enostavnega, bolj sproščujočega. Škoda, sploh zato, ker se zdi, da se otroci velikokrat morajo učiti cel kup stvari, ki jih v življenju gotovo ne bodo potrebovali. Tega za znanje tujih jezikov gotovo ne moremo trditi.
Sicer pa se moramo tudi odrasli v teh časih nenehno učiti, da lahko sledimo vsemu, kar od nas zahtevata delovno in življenjsko okolje. To naj bil tudi recept za prihodnje generacije in njihovo sledenje novostim ter nabiranju širših znanj. In če so bili nekoč poklici, kot so urar, zlatar ali pa krojač, cenjeni in iskani, so danes takorekoč izumrli. Zadnje čase se jim pridružujejo še nekateri, ki so bili vezani na določene propadle tovarne oziroma panoge, kot je na primer steklar, ki pa bo morda v prihodnje spet iskan. Rojevajo pa se novi poklici. Kdo je pred desetletji slišal za mehatronike ali okoljske tehnike? In avtoservisne menedžerje? Zanesljivo pa velja, da bo znanje tujih jezikov v prihodnosti nujno, ne glede na to, za kateri poklic se bo nekdo izobraževal. Od države bi zato pričakovali, da tovrstne trende spodbuja in omogoča vsaj osnovno nabiranje znanja vsem, če je že kasneje zaradi različnih okoliščin marsikomu onemogočeno nadaljnje izobraževanje. Zgolj z znanjem slovenščine, pa naj nam bo še tako ljuba, je namreč v teh časih težko uspeti.
Ozadje »odprav
večjezičnosti...
Namesto da bi se obvezno učenje drugega tujega jezika v zadnjih treh razredih razširilo v vse osnovne šole, se ga bodo učenci od septembra lahko učili le v okviru izbirnih predmetov
V časih, ko se svet vse bolj globalizira in ko bi podiranju državnih meja moralo slediti tudi podiranje tistih v naših glavah in s tem jezikovnih ovir med narodi sveta, kaže, da bo Slovenija izgubila še eno ponujeno priložnost.
To smo zaslutili sami, ko so v šolskem letu 2008/09 v zadnje triletje osnovne šole kot pilotni projekt vpeljali obvezno učenje drugega tujega jezika za vse učence od 7. do 9. razreda. V projekt se je prvo šolsko leto vključilo 47 slovenskih osnovnih šol, od tega kar deset s Celjskega. Zdaj naj bi bilo tega zaradi pomanjkanja denarja - čeprav ne gre za »velikansko« vsoto - vsaj začasno konec. Čeprav v osnovnih šolah, kjer že imajo izkušnje s poučevanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta za učence zadnjega triletja, upajo, da odločitev
še ni povsem dokončna, so v šolskem ministrstvu jasni. »V novem šolskem letu bo ukinjen obvezen drugi tuj jezik za učence od 7. do 9. razreda, ki so ga doslej postopno uvedli že na tretjini osnovnih šol,« je najkrajše povzeto njihovo sporočilo.
Časovni zamik
Kot poudarja državni sekretar Aljuš Pertinač, ta
odločitev ni zrasla v zadnjih
jo, da bo uvajanje obveznega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole ter izbirnega pouka drugega tujega jezika za učence zadnjega trile-tja zamaknjeno za eno leto, torej v šolsko leto 2014/15. V ministrstvu so se za ta zamik odločili zaradi pomanjkanja denarja in potrebe po dodatnem zaposlovanju strokovnih delavcev, ki si jih ministrstvo trenutno ne more privoščiti.
no kot tudi začetek uvajanja poučevanja obveznega tujega jezika v 2. razredu.
Vprašljiva kakovost?
Direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohorčič
pojasnjuje, da se je za poskusno uvajanje drugega obveznega tujega jezika v 7., 8. in 9. razredu do konca letošnjega šolskega leta odločilo 159 osnovnih šol. Na
»Prosim, da začnete gledati na nas, učence, bolje izobraženi, ne pa, da iz nas želite narediti Ne glejte samo v svoj prid, ampak tudi na naše
mesecih, ampak sega v leto 2011. Za uvedbo obveznega drugega tujega jezika v vse šole ni več nobene osnove v besedilu zakona o osnovni šoli, ki je bil sprejet predlani. V ministrstvu še napoveduje-
»Vem, da nisem dober pri tem predmetu, ampak ne šteje samo moje mnenje. Drugi tuj jezik je dober za vse ostale in ni tako težek, saj imajo vsi ostali 4 ali 5.«
Izhajajoč iz t.i. Bele knjige, v katero so leta 2011 strnili razvojne okvirje slovenskega osnovnega šolstva, se v ministrstvu še zavzemajo, da bodo osnovne šole za učence 4., 5. in 6. razreda izvajale pouk neobveznih izbirnih predmetov, med katerimi bo tudi drugi tuj jezik. Za učence 7., 8. in 9. razreda pa bo šola lahko izvajala pouk tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta in ta pouk jezika bo trajal dve uri tedensko. To naj bi začeli uveljavljati v šolskem letu 2014/15, podob-
ostalih šolah se je za drugi tuj jezik kot izbirni predmet v zadnjem triletju odločila le tretjina učencev. Kot je še povedal Mohorčič, je morda učenje dveh tujih jezikov prezahtevno še zlasti za tiste učence, ki imajo težave že s prvim tujim jezikom. Njegov zadnji pomislek pa v celoti zavračajo odgovori učencev od 7. do 9. razreda vojniške osnovne šole, ki so ob zaključku letošnjega šolskega leta odgovarjali na vprašanja posebne ankete.
IVANA STAMEJČIČ
Razlogi za obvezen drugi tuj jezik
V	imenu 159 osnovnih šol, v katerih v zadnjem triletju kot obvezen predmet poučujejo drugi tuj jezik, se je 12 šol - pobudnic in 12 predsednikov svetov staršev na vso slovensko javnost obrnilo s posebnim pozivom.
V	njem vnovič spomnijo, da je bil z novelo zakona o osnovni šoli leta 2007 uveden drugi tuj jezik kot obvezni predmet v 7., 8. in 9. razred in postopno uvajanje se je začelo v šolskem letu 2008/09. Šole so se vključevale na podlagi razpisov, pridobiti pa so morale soglasje vseh staršev bodočih sedmo-šolcev, torej 100-odstotno soglasje. To je uspelo 159 osnovnim šolam, saj kot opozarja učiteljica nemščine na OŠ Voj-nik Simona Šarlah, je težko prepričati prav vse starše. »Če je bil v generaciji 90
učencev proti le starš enega, se šola ni mogla vključiti,« pravi in dodaja, da so tudi v Vojniku, kjer so bili izbrani med prvih 47 šol v Sloveniji, to soglasje pri nekaterih iskali v individualnih pogovorih in je bilo potrebnega kar nekaj prepričevanja.
Varčevanje na (ne)pravem mestu
Gospodarska kriza in varčevanje sta bila najbrž glavna razloga za decembra 2010 spremenjeno zakonsko podlago, kar bi pomenilo frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika v šolskem letu 2013/14. Še slabše jo je slovenska večje-zičnost odnesla novembra 2011, ko so poslanci s spremembo zakona o osnovni šoli obvezni drugi tuj jezik od 7. do 9. ra-
zreda preprosto ukinili. Po novem bo tako zadnja generacija učenje tega predmeta zaključila v šolskem letu 2014/15.
Zakaj se je vredno boriti?
Šole podpisnice skupaj s starši in učenci zahtevajo, da država omogoči dostop do učenja drugega tujega jezika vsem učencem, sicer se ta skrb prenaša v zasebni sektor in bi se število večjezičnih otrok, za kar se zavzema vsa Evropa, zmanjšalo zaradi povečanja družinskih izdatkov. Obvezno učenje daje v primerjavi z izbirnim predmetom veliko boljše rezultate - predmet je obvezen za vse učence in umeščen v urnik, učenje traja 3 leta brez prekinitve, odnos učencev do jezika je resnejši, njihovo znanje pa bolj kakovostno.
ČEIRIEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
	L3	%		M LJ		a
[El ES	[HE3[ElE][aE]			imwn	rmffEi	
Neprekinjeno učenje tujih jezikov - od 4. do 6. razreda kot neobvezen drugi tuj jezik in kot obvezen od 7. do 9. razreda - prinaša večjo in lažjo možnost tudi za kasnejše zaposlovanja. Ne sme temeljiti na »prostovoljstvu«. »Z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika se bodo jezikovne možnosti slovenskih otrok siromašile, hkrati pa država izgublja sposobnost za kvaliteten razvoj družbe,« so še prepričani v šolah, kjer skupaj s starši menijo, da se ob tem ne bi smelo govoriti o varčevanju in prihranku.
AKTUALNO
3
/ljanja«
Kolikor znaš, toliko veljaš!
Ali naj bo drugi jezik v osnovni šoli obvezni, izbirni predmet, ali pa ga, kot kaže zdaj, naj sploh ne bo? Morda pa bomo v vse bolj globalnem svetu kot dvomilijonski narod lahko preživeli v utvari, da našo slovenščino itak ves svet razume.
Kako drugače razumeti umikanje drugega tujega jezika iz osnovnih šol, pa čeprav kot zaključek pilotskega projekta obveznega učenja ali kot uvajanje nezanesljivega izbirnega predmeta, ki ga bo posamezna šola lahko ponudila otrokom ali pa tudi ne. Če bo imela dovolj denarja za gostujočega učitelja drugega tujega jezika, sicer pa verjetno ne ...
Ko so točno pred desetimi leti na evropski dan jezikov, 26. septembra, v eni izmed anket spraševali slovenske osnovnošolce, zakaj se učimo tujih jezikov, sta bila med najpogostejšimi odgovori dva: zaradi obiska tujih dežel in da bi lažje dobili dobro službo. In kaj mislite vi, je res smiselno vznemirjati osnovnošolce s slovenščino, angleščino in še enim tujim jezikom (nemščino, francoščino, španščino, nekatere šole v Ljubljani ponujajo celo kitajščino ...)?
O tem, tudi s pomočjo naključnih anketirancev, v članku, ki so ga pripravile novinarke Ivana Stamejčič, Tina Vengust, Urška Selišnik in Lea Komerički
UREDNIŠTVO
UALSlASI SIA IL V0 TRO LIVČLLO, LA NO TRA SCUOLA CHI
/v	HA «i
te
mtgclj?
Razpisujemo deJovno mesto Znanje angleškega jezika obvezno X^zeleno 2™nje vsaj Še enega tujega
rezikovne šole rabijo ...
faj vas ne skrbi slov-iica. Pridite in po-ilepetajte z naravnimi rovorci v španščini, Ltalijanščini, nemšči-ii in francoščini!
Nemščina ni strah in trepet
Med 47 osnovnimi šolami, ki so v šolskem letu 2008/09 uvedle obvezen drugi tuj jezik, jih je bilo kar deset s Celjskega, polovica - I. OŠ Celje, OŠ Frana Roša iz Celja, OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ Vojnik in OŠ Pod goro Slovenske Konjice - so tudi mentorske šole tistim dvajsetim, ki so poučevanje obveznega drugega tujega jezika uvedle kasneje. V večini šol so za obvezen drugi tuj jezik izbrali nemščino.
Kot pojasnjuje Simona vanja in raven znanja, ki naj
Šarlah, profesorica nemškega jezika in sociologije, ki poučuje obvezen drugi tuj jezik v vojniški osnovni šoli, so v poskusnem 3-letnem obdobju preverjali ustreznost učnega načrta, metod pouče-
bi jo učenci dosegli po koncu vsakega razreda. »Poskus je dosegel odlične rezultate, učenci so celo presegli zahtevano raven znanja, metode poučevanja so bile dobre, starši in učenci zadovoljni,«
je z nekoliko grenkim priokusom zadovoljna tudi učiteljica. Te dobre rezultate so potrjevala tudi poročila Zavoda RS za šolstvo in rezultati anket med osnovnošolci, njihovimi starši, učitelji tujih jezikov in ravnatelji. V Vojniku so tovrstno anketo opravili predlani in znova letos, ko so vključili vse učence od 7. do 9. razreda ter njihove starše. Simona Šarlah je ena tistih učiteljic, ki se ni oglasila šele letos, ampak na škodljivost
tovrstne odločitve opozarja že od leta 2011. Kot pravi, je na ministrstvo in tudi k zakonodajalcu v državni zbor romalo nešteto pozivov in vprašanj, odgovora pa ni bilo nobenega. Edini, ki je pred časom pokazal zanimanje za te pozive, je bil velenjski poslanec Srečko Meh (SD). »Njemu smo vsaj lahko razložili, zakaj je škoda ukinjati nekaj tako dobrega, kot je večjezičnost pri naših otrocih.«
Kaj menijo starši ...
Na letos maja in junija izvedeno anketo o učenju nemščine kot obveznega drugega tujega jezika v OŠ Vojnik je odgovarjalo 123 staršev.
Več kot dve tretjini staršev je zelo zadovoljnih, ker se lahko njihovi otroci zastonj učijo drugega tujega jezika, kar 93,5 odstotka je prepričanih, da učenci obvezen predmet jemljejo »resneje« kot bi izbirnega, s skoraj 90 odstotki pa starši pritrjujejo tudi kontinuiteti učenja v vseh treh razredih, ki prinaša trdnejše in bolj sistematično znanje, ter temu, da je kot obvezen predmet del rednega pouka in ne sodi v čas pred začetkom ali po koncu pouka. Sedem desetin staršev še meni, da bo imel njihov otrok z znanjem več tujih jezikov boljše možnosti za zaposlitev tako v Sloveniji kot v tujini, v zaključnih mnenjih pa poudarjajo pomen večjezičnosti, ki bi se je Slovenija morala zavedati kot velike prednosti in ne možnosti za prihranek na nepravem mestu, ter to, da se ponekod po Evropi učenci učijo tudi treh ali celo štirih tujih jezikov.
... in kaj učenci?
Na anketo, seveda z drugačnimi vprašanji, je odgovarjalo tudi 196 učencev od 7. do 9. razreda OŠ Vojnik.
Kar 92,4 odstotka bi jih, ko odrastejo, rado tekoče govorilo dva ali več tujih jezikov - od tega jih je 39,8 za dva, 29,1 za tri in 23,5 odstotka za znanje štirih ali več tujih jezikov. Dve tretjini bi se jih rado že v osnovni šoli učilo dva tuja jezika, še četrtina tri, šest učencev pa je odgovorilo, da bi bili veseli osnovne šole, kjer bi se lahko učili štirih ali več tujih jezikov. 96,9 odstotka jih z učenjem drugega tujega jezika nima težav, skoraj 83 odstotkom vprašanih se zdi zahtevnostna raven predmeta ravno pravšnja, le eden od 196 pa meni, da je nemščina preveč zahtevna. Prav tako jih štiri petine odločno zavrača pomisleke, da bi bilo učenje obveznega drugega tujega jezika za učence dodatna obremenitev. Ob tem vprašanju so nekateri dregnili še v rak rano našega šolstva in hitrih, pogosto nepremišljenih sprememb v njem s pripisi, češ, če mi ni všeč matematika, geografija, kemija ... a lahko potem tudi te predmete ukinemo. Se pa vojniški šolarji skoraj v identičnih odstotkih strinjajo s svojimi starši glede tega, kaj jim znanje več tujih jezikov prinaša glede možnosti zaposlitve ter tega, da obvezen predmet vselej jemljejo »resneje« kot izbirnega.
ANKETA
Spremembe na škodo prihodnjih generacij?
Ima učenje tujih jezikov smisel ali je le dodatno breme, imamo po zaslugi znanja več tujih jezikov v življenju kaj več priložnosti in ali se lahko odpovemo drugemu tujemu jeziku? To so vprašanja, ki smo jih zastavili mimoidočim na celjskih ulicah.
Sara Samec, Celje, Srednja L».	- šola za storitve-
^>■ _	ne dejavnosti in
logistiko, smer frizer: »Učenje tujega jezika je po mojem mnenju zelo pomembno. Če pride v salon na primer tujec, se lahko prav po zaslugi znanja tujega jezika s stranko pogovoriš, da veš, kakšne so njene želje. V osnovni šoli sem se učila dva tuja jezika, kasneje pa sem ob šoli obiskovala še tečaj španščine. Pri učenju dveh tujih jezikov kot težavo vidim mešanje pravil in načel, ki veljajo za posamezen jezik. Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi se v šoli učili samo en jezik, pa bi tega dobro obvladali. Koliko takšno znanje pomeni pri iskanju zaposlitve, pa zaenkrat še ne vem.«
Arta Jašari, Celje, Ekonomska šola Celje:
»Znanje tujih jezikov je zelo pomembno, saj se z njihovo pomočjo lažje sporazumevaš v tujih državah in se tam posledično bolje počutiš. Dobrodošlo se mi zdi, da sem se v osnovni šoli kot drugi tuj jezik učila nemščino, znanje tega jezika sem izpopolnjevala tudi na tečaju ob šoli, saj mi je nemščina všeč, tudi zahtevna se mi ne zdi. Odločitev, da bo drugi tuji jezik v šoli le izbiren, se mi zdi zgrešena. To pa zato, ker je nemščina jezik naše severne sosede Avstrije, poleg tega pa obvladovanje tega jezika odpira možnost zaposlitve v številnih državah izven meja ožje domovine.«
Matic Zakon jšek, Voj-nik, I. gimnazija v Celju:
»Z učenjem tujih jezikov gradimo splošno razgledanost in si odpiramo vrata v različne konce sveta, zato menim, da je njihovo znanje še kako pomembno. Dandanes skoraj ni več službe, za katero ne bi bilo obvezno znanje angleščine in nemščine. Oba jezika sem se v osnovni šoli učil tudi sam, nemščino kot izbirni predmet. Spremembe, ki jih izvaja ministrstvo, so očitno nujne in se jim torej moramo prilagoditi, pa čeprav na škodo prihodnjih generacij.«
TV, foto: SHERPA
Nemščine ne dajo!
»Če je tako v državi, bomo pri nas postorili drugače,« pravi preboldski župan Vinko Debelak ob krčenju učenja tujega jezika v prvih razredih osnovnih šol.
Kot je zatrdil, se bodo na občini potrudili, da te dobre prakse obstanejo, v kolikor se bodo z njimi strinjali tudi starši. »Mislim, da so starši toliko pametni, da vedo, da je najbolje, da se začnejo otroci čimprej učiti še kakšnega tujega jezika, ker drugače v tem svetu ne bodo imeli prihodnosti,« je prepričan Debelak. Kot še pravi, je danes veliko bolj po-
membno, da zna človek vsaj dva tuja jezika, kot pa, da je izučen strokovnjak posameznega področja.
V Preboldu so se učenci sprva kot prvi tuj jezik učili nemščino, kasneje jo je izpodrinila angleščina. Že pred časom pa so se na občinski ravni odločili, da bodo sofinancirali možnost učenja nemškega jezika kot drugega tujega jezika. Bi si pa želeli, da to postane nacionalni normativ, saj bi to razbremenilo občinsko blagajno. A se bodo, po zagotovilu Debelaka, potrudili, da bodo s sredstvi iz občinskega proračuna zagotovili ustrezen kader za poučevanje tudi v prihodnje.
LK
V najboljših časih kar trije tuji jeziki
V osnovnih šolah Gornji Grad in Rečica ob Savinji so se projektu obveznega drugega tujega jezika, nemščine, priključili pred štirimi leti, OŠ Luče pa že leto prej.
»To je bil zelo dober projekt in škoda je, ker se zaradi varčevanja ukinja,« meni ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgor-
šek. Tako nemščine kot obveznega tujega jezika v naslednjem šolskem letu v 7. razredu ne bo več, medtem ko bodo učenci 8. in 9. razreda projekt zaključili in jim nemščina še ostaja.
So pa v OŠ Rečica sedmošolcem nemščino ponudili kot izbirni predmet, vendar se zanj otroci niso odločali - bodo pa v šoli kot izbirni jezik poučevali španščino. »V najboljših časih so se nekateri učenci učili kar tri tuje jezike, poleg obveznih angleščine in nemščine še španščino, kar se jim bo v življenju zagotovo še obrestovalo,« pravi Podgoršek.
US
iovorim slovensko. In ves svet je moj.
4
GOSPODARSTVO
Dobro, da smo spet skupaj
V podjetjih na Celjskem se veselijo vstopa Hrvaške v EU
Prvi julij bo padla še ena od meja, saj bo v EU vstopila Hrvaška. Po grobih ocenah vstop Hrvaške povečuje konkurenčnost, za potrošnike pa pomeni večjo možnost izbire.
Seveda se porajajo tudi pomisleki, predvsem glede tujih naložb, ki bi se lahko v Sloveniji še zmanjšale. Izziv za naša podjetja bo lahko tudi srečanje z močnimi tekmeci s Hrvaške. Za slovenske izvoznike vstop pomeni še večjo konkurenco tujih podjetij na tem trgu, še bolj pa hrvaško konkurenco slovenskim izvoznikom na tretjih trgih, pa tudi v Sloveniji. Slovenija in Hrvaška sicer napovedujeta še več trgovanja med državama, številni gospodarstveniki pa pričakujejo lažje poslovanje in pozitivne učinke na gospodarsko sodelovanje med državama. Za Slovenijo
je Hrvaška nedvomno pomemben trg, saj je sosednja država na drugem mestu po slovenskih neposrednih tujih naložbah v tujini in na petem mestu po blagovni menjavi.
Velja tudi napoved, da naj bi slovenske družbe laže zaposlovale Hrvate in hrvaške družbe Slovence. V povprečni bruto plači med Slovenijo in Hrvaško ni velikih razlik in ker se bodo zaradi zahtev trga EU, kot so na primer strožji okoljski standardi, proizvodni stroški za nekatera hrvaška podjetja povišali, Hrvaška ne bi smela biti bistveno konkurenčnejša na tem področju. Prost pretok kapitala bo pomenil lažje investicije, še vedno pa bodo ostajale takšne ali drugačne politične ovire. Hrvaška je že v postopku pridruževanju EU odpravila nekatere carine, a te še ostajajo zelo visoke za
večino živil. Po vstopu jih ne bo več.
Glede na to, da naj bi trg EU brez notranjih meja v praksi zagotavljal pet svoboščin, in sicer prost pretok blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja, je seveda vprašanje, kako se bo vstop sosede odrazil v poslovanju podjetij s Celjskega, ki so tako ali drugače že sedaj prepleteni z dogajanjem v sosednji državi.
V	termah veseli
V	Termah Olimia se vstopa Hrvaške v Evropsko unijo zelo veselijo. V zadnjih desetih letih so namreč v sosednji državi zgradili enega največjih termalnih središč in zdaj bo ta čezmejna turistična zgodba lahko še bolj uspešna. Od vstopa Hrvaške si obetajo predvsem dvoje: cenejše nabavne tokove in
kombiniranje zaposlenih z obeh strani meje. Direktor Zdravko Počivalšek pojasnjuje, da bodo po 1. juliju po že pripravljenem načrtu popolnoma poenotili nabavne tokove. To pomeni, da bodo za obe podjetji, Terme Olimia in Terme Tu-helj, imeli iste dobavitelje, ki pa jih bodo izbirali na tisti strani meje, kjer bodo tako po kakovosti kot ceni ugodnejši. Izračunali so že, da bodo na takšen način pocenili nabavo hrane in drugega materiala za več kot 10 odstotkov. Druga korist bo pri delovni sili. Ker so si terme geografsko blizu, bodo lahko tehnično in organizacijsko kombinirali zaposlene obeh. Nekatere službe bodo združili in racionalizirali. Ker pa je Slovenija za dve leti preložila liberalizacijo trga delovne
sile in se bo ta druga prednost nekoliko zamaknila, se bodo do takrat zadev lotili na »star način«, z delovnimi vizami. Tako bodo že v kratkem za obe podjetji organizirali eno rezervacijsko službo, ki bo imela sedež v v Termah Olimia in bo delala vse dni v tednu. Kakšnih novih naložb na Hrvaškem za zdaj ne načrtujejo, saj je treba najprej vse, kar so zgradili na slovenski in hrvaški strani, čim bolj izkoristiti. »Zaenkrat je že veliko, da bomo lažje poslovali, tisti končni korak pa bo narejen, ko bo padla šengenska meja in se bomo lahko preko meje prosto gibali, tako kot smo se pred letom 1990,« pravi Počivalšek.
Kvečjemu novi trgi
Po vstopu Hrvaške v EU si dodaten trg obetajo tudi v podjetju GIC Gradnje, saj imajo sedež tik ob meji, v Rogaški Slatini. »Že v preteklosti so vsa slovenska gradbena podjetja, ki so ležala na meji s Hrvaško, ustvarjala velik del prihodkov v tej državi, in pričakujemo, da bo tako tudi po novem,« pravi direktor Ivan Cajzek. GIC Gradnje so na Hrvaškem že navzoče, vendar v manjšem obsegu, v prihodnje pričaku-
jejo povečanje obsega dela zlasti na področju nizkih in visokih gradenj. Konkurence gradbenih podjetij s hrvaške strani se ne bojijo, vsaj za zdaj ne, saj si bodo Hrvati, pravi Cajzek, če bodo hoteli delati na slovenski strani, morali najprej pridobiti kar nekaj ustreznih referenc.
Tudi v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati vstopa Hrvaške ne vidijo kot nekaj slabega. »Pričakujemo kvečjemu bolj enostavno poslovanje, ker s tem odpadejo carinski postopki. Delno se bodo zmanjšali tudi stroški carine, ki jo sedaj plačujemo na določene aparate, ki nimajo EU porekla,« ocenjuje Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja. Zreški Unior ima v hrvaških Vinkovcih hčerinsko podjetje za izdelavo odkovkov. »Hrvaška v EU pomeni logistično olajšavo, po drugi strani pa je sosednja država že sedaj pomemben trg za prodajo našega ročnega orodja. Po vstopu pričakujemo enostavnejši pretok materiala, kar bo precej olajšalo poslovanje,« je povedal predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik in poudaril, da se konkurence hrvaških podjetij ne bojijo.
JANJA INTIHAR URŠKA SELIŠNIK
»Unior je podjetje, za katerega uprava ocenjuje, da je boljše, kot si okolica misli,« je povedal predsednik uprave Darko Hrastnik in zagotovil, da se zaposlenim glede na trenutno stanje naročil ni treba bati za delovna mesta.
Unior ne potrebuje državne pomoči
V Uniorju bodo z dobrim poslovanjem, s številnimi naročili ter z dogovorom z bankami razpolovili kredite
Delniška družba Unior je v letošnjem prvem četrtletju z vsakim od štirih programov poslovala pozitivno, kar se je zgodilo prvič po petih letih.
V celotnem Uniorju so v prvih treh mesecih ustvarili 44 milijonov evrov čistih prihodkov ter zabeležili več kot 2 milijona evrov plusa. Tudi napovedi za poletne mesece so zelo spodbudne, v nekaj tednih pa naj bi s 14 bankami dosegli še dogovor o finančnem prestrukturiranju. Največja težava Uniorja je 142 milijonov evrov kreditov, številko pa naj bi do leta 2019 razpolovili. Predsednik uprave Darko Hrastnik je zagotovil, da ne potrebujejo državne pomoči, seveda če bodo uspeli uresničiti zastavljen program prestrukturiranja.
Letos so namreč sprejeli precej ukrepov, s katerimi skušajo vplivati na boljše poslovanje. Z ukrepi skušajo zmanjšati stroške, povečati prodajo in racionalizirati poslovanje na vseh področjih. Aktivnosti
Turistične načrte in poslovanje Uniorja sta predstavila Simona Mele in Darko Hrastnik.
Uniorja so usmerjene tudi v neposlovne cilje, kot so zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo zaposlenih. Tako so s projektom obvla-
dovanja bolniške odsotnosti letos zmanjšali stroške, prepričani pa do, da so na tak način povečali zadovoljstvo med zaposlenimi. »
Mele. V poletnih mesecih tako na Rogli kot v Termah Zreče pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi bi radi privabili še več obiskovalcev. Posamezne sklope prireditev so poimenovali Poletne prireditve vabijo na zreško Pohorje, Vesele nedelje na Rogli in Uniturje-vo športno poletje. Letošnji načrti so zelo ambiciozni, predvsem bi radi obdržali slovenske goste ter povečali število tujih obiskovalcev. V prvih petih mesecih so zaslužili nekoliko manj, kot so načrtovali, čeprav so povečali število nočitev. »To kaže, da gostje precej varčujejo. Ljudje večinoma koristijo samo paket, ki so ga rezervirali, zato se zmanjšuje izvenpenzionska potrošnja,« je omenila Me-letova.
V obeh turističnih središčih bodo sicer gostili številne športnike, novost pa so kulinarična potepanja, ki so jih ujeli pod skupno blagovno znamko Okusi Rogle. Pri tem se opirajo na bogato naravno in kulturno dediščino, znotraj katere želijo ohranjati tradicionalne kulinarične prvine, seveda
Poleg program Turizem v Uniorju deluje kovačnica, ki sodi med prve tri v Evropi, kar se tiče segmenta avtomobilske industrije. Tudi programa Odkovki in Strojna oprema sta med vodilnimi v Evropi, trdi Hrastnik.
pa tudi slediti sodobnim trendom v zdravem načinu prehranjevanja.
US
Foto: GrupA
Zaupate nam že
—68 let—
K
Okusi Rogle
Eden od Uniorjevih programov je turizem, ki ga je od februarja vodi Simona
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si
GOSPODARSTVO
5
V prodajo še kamnolom
Sicer naj bi v Elektru Turnšek lani ustvarili 9 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa naj bi imelo Elektro Turnšek konec lanskega leta za približno pet milijonov evrov finančnih obveznosti. Mnogi omenjajo, da Turnšku ni ostalo drugega, kot da preda podjetje, saj naj bi ga v to silili banke in dolgovi. Znano je, da so pred kratkim nehali proizvajati v legendarni celjski »Emovi posodi« oziroma tovarni Emo ETT, ki je bila v lasti Turnška. Glavni razlog je dejstvo, da v podjetju niso mogli priti do dobrega pol milijona evrov bančnega posojila. Kot je znano, je celjski poslovnež v zaho-dnoafriški državi Sierra Leone ustanovil družbo, ki ima v lasti kamnolom, ukvarja pa se tudi z dajanjem težke gradbene mehanizacije in opreme v najem.
Elektro Turnšek
poslej Telemachov Prestavljen sejem
Pristojno sodišče je na predlog stečajne upraviteljice celjske družbe Ceste mostovi Milene Sisinger odobrilo prodajo nepremičninskih pravic poslovnega kompleksa Kamnolom Velika Pirešica.
Kamnolom poleg hčerinske družbe Voc velja za edino opri-jemljivejše premoženje celjskega CMC in je sedaj v dolgoročnem najemu. Kamnolom bodo prodajali na javni dražbi, izklicna cena pa presega 15 milijonov evrov. Predmet prodaje je sveženj nepremičninskih pravic poslovnega kompleksa Kamnolom Velika Pirešica, ki obsega številne objekte na tem območju CMC je imel tudi koncesijo za gospodarsko letno izkoriščanje 350 kubičnih metrov mineralnih surovin v razširjenem pridobivalnem prostoru Kamnoloma Velika Pirešica.
US
Po celjskih ulicah so se minuli teden razširile govorice, da naj bi Elektro Turnšek dobil novega lastnika, saj naj bi se lastnik Janko Turnšek za prodajo dogovoril z Telemachom.
V Telemachu so potrdili, da so v operaterju Elektro Turnšek končali skrbni pregled poslovanja in da sta se obe strani dogovorili o vseh ključnih vprašanjih. Do rea-
lizacije posla bi lahko prišlo v roku dveh mesecev. O ceni ne govorijo, neuradno pa se sliši, da naj bi bila prevzemna cena za celjskega operaterja 25 milijonov evrov. Elektro Turnšek ima po nekaterih podatkih približno 20 tisoč uporabnikov.
V Telemachu trdijo, da se za uporabnike celjskega operaterja zaenkrat ne bo spremenilo nič. Še naprej bodo
lahko uporabljali storitve, na katere so naročeni. S prihodom Telemacha bodo lahko uživali dodatne storitve in izbirali pakete, ki jih za svoje naročnike ponuja Telemach. »Tako bodo lahko dostopali do več kot 180 televizijskih programov, 29 HD-progra-mov, s časovnimi funkcijami gledali televizijske programe do 72 ur nazaj, gledali televizijsko vsebino preko vi-
dea na zahtevo, uporabljali hitri internet s hitrostmi do 120 Mbps ter klicali preko digitalne telefonije občutno ceneje, v omrežjih Telema-ch, Telemach Bosna in SBB brezplačno,« obljublja Peter Perčič v imenu Telemacha ter dodaja, da bodo naročniki lahko v sklopu ponudbe izbirali tudi med paketi Telemach mobilne telefonije.
US
Na celjskem sejmišču naj bi bil minuli teden štiridnevni sejem aktivnega preživljanja prostega časa Natour, ki pa so ga v družbi Celjski sejem prestavili.
Štiridnevno sejemsko dogajanje naj bi pripravili prvič, vendar pa niso dosegli zastavljenega cilja zastopanosti določenega števila blagovnih znamk oziroma ponudnikov aktivnosti. Za prestavitev so jih prepričala tudi pričakovanja razstavljavcev glede odzivnosti javnosti, ki se je lahko v trenutnih razmerah nadejajo le na uveljavljenem sejemskem dogodku, torej mednarodnem obrtnem sejmu. Zato bodo vsi navdušenci nad aktivnim preživljanjem prostega časa prišli na svoj račun v okviru 46. Mosa, ki bo med 11. in 17. septembrom. Takrat bodo vsebine sejma Natour smiselno priključili dogajanju na sejmu.
US
SPODBUDNA ZGODBA
Po svetlem še temni kukec
Obujen spomin na žalsko-laškega pivovarja
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju s Pivovarno Laško ljubiteljem piva še pred poletjem predstavil novo termalno savinjsko pivo Kukec. S tem želijo na nekoliko drugačen način promovirati dolino ter domačim in tujim pivo-pivcem ponuditi prvovrsten izdelek.
Mineva leto dni, odkar so v Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu predstavili prvo savinjsko pivo Kukec, ki je, kot je povedal direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec Matjaž Juteršek, prava uspešnica. Že ob lanski predstavitvi so napovedali, da bodo obudili tudi recepturo termalnega piva, ki jo je uveljavil žalsko-laški pivo-var Simon Kukec že okoli leta 1900 v Laškem. S številnimi poskusi je Kukec ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus. Čeprav je bil sprva deležen posmeha, je termalno pivo postalo prodajna uspešnica.
Na podoben uspeh upajo tudi danes, je priznal Juteršek. Sam je prepričan, da gre za vrhunski izdelek izjemnega okusa, namenjen predvsem pravim ljubiteljem piva, ki, kot pravi Juteršek, vedo, kaj je dobro pivo.
Pivo s tradicijo in pomenom
Po besedah člana uprave za proizvodno tehnično področje v Pivovarni Laško Mateja Ose-ta, jim je tokrat uspelo ustvariti izdelek, ki v sebi resnično nosi tradicijo in prvovrsten okus. Kot pravi, gre za posebno temno pivo, v celoti izdelano po tradicionalnih recepturah. »Te imajo vse najbolj žlahtne surovine, ki jih uporabljamo v pivovarstvu. Tako v kukcu najdemo resnično vrhunski slad in izključno savinjski hmelj.« Poudaril je, da pri varjenju kukca ne uporabljajo nikakršnih dodatnih barvil, arom in drugih aditivov, ki so v sodobnem pivovarstvu pogosto uporabljeni. Kot še pravi Oset, predstavlja temni kukec posrečeno zmes različnih elementov in zato ima to pivo globlji pomen. Združuje in povezuje Savinjsko dolino, kot enega glavnih pridelovalcev in oskrbovalcev hmelja, s termalno vodo, ki prihaja iz najboljših izvirov iz okolice Laškega. »Skušamo združevati najboljše, kar imamo v regiji.«
Kulinarične vezi
Kukec ne sodi ravno med najmočnejša piva, vsebuje 13,5 odstotka ekstrakta in 5,8 volumskih odstotkov alkohola. Po besedah predstavnika laške pivovarne gre za združevanje pitnosti in kakovosti. Juteršek pa ob tem izpostavlja vlogo in pomen povezovanja piva s kuli-nariko. Prepričan je namreč, da lahko k vrhunski hrani namesto vina postrežejo vrhunsko pivo. In k temu bodo stremeli v prihodnje, tudi v navezavi z novoustanovljenim podjetjem Zeleno zlato. Vendar pa bodo kukca, kot je povedal Juteršek, še vedno tržili in promovirali v okviru ZKŠT.
Kam na kukca?
Savinjsko pivo Kukec, tako svetlo kot temno termalno, je na voljo v žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, na turistično informacijskih točkah v Žalcu in Preboldu, točili pa ga bodo tudi na vseh prireditvah v občini Žalec. Se je pa v prodajno mrežo že vključilo tudi osem gostincev z območja, kjer je doma savinjski golding. Ker pa bodo v prihodnje zagotovili tudi tedensko dostavo, je Juteršek prepričan, da bo kukca kmalu mogoče dobiti v številnih lokalih po dolini.
LEA KOMERIČKI Foto: LK
S termalnnim pivom je povezana tudi zanimiva anekdota. Zaradi ljudskega prevoda izraza termalno pivo (Kurbier - iz nemških besed Kurot, ki pomeni zdravilišče in Bier, ki pomeni pivo) so osvajalce ženskih src, ki so radi skočili čez plot, poimenovali kar »termalno pivo« in se tako izognili neprimernemu izrazu.
Pivnica kot spomin na pradeda
Žalec bo kmalu bogatejši tudi za pivnico, in sicer bo to pivnica v Kukčevi hiši na Šlandrovem trgu, kjer živi pravnukinja pivovar-ja Simona Kukca, Marija Olga Kabalin. Vrsto let si je prizadevala, da bi obudila spomin na pradeda in njegove pivovarske uspehe.
»Ponosna sem na to, kar je naredil. Ponosna sem tudi na to, da nam je uspelo njegovo delo obuditi. Prav je, da vemo kaj se je pred mnogimi leti ustvarilo v tem kraju,« pravi Kabalinova, ki skupaj z možem, arhitektom, ureja pivnico, kjer bodo stene med drugim krasile tudi družinske fotografije. »Zelo sva se potrudila, da bi ohranila pristen pivovarski pridih nekdanjega časa,« pravi. Pivnica v Kukčevi hiši, po-
Pravnukinja žalskega pivovarja Simona Kukca, Marija Olga Kabalin s soprogom obuja spomine na življenje in delo pradeda.
leg Savinove hiše v žalskem mestnem jedru, bo prve goste predvidoma sprejela že avgusta letos. Kot pravi-
ta zakonca Kabalin, je za otvoritev že skoraj vse na-red, sedaj je treba najti le še primernega najemnika.
6
GOSPODARSTVO
Pozitivne premike podelitve enotnih regijskih inovatorskih nagrad so občutili tudi nagrajenci, saj so bile letos nagrade podvojene. Inovatorji so poleg priznanj tako prejeli od 2.590 do 2.705 evrov.
Čas jim ni naklonjen, a poganjajo razvoj
Rešitev za prekomerno porabo vode
Najboljše inovatorje v letu 2012 je ta teden razglasila tudi Regionalna gospodarska zbornica Celje. Na razpis, ki ga je zbornica objavila že 13. leto zapored, je 16 podjetij prijavilo 19 inovacij, pri katerih je sodelovalo 46 inovatorjev. Zlata priznanja so tokrat dobili inovatorji iz podjetij Cetis, Vivapen, SwatyCo-met in Cinkarna Celje. Njihove inovacije se bodo potegovale za najboljše tudi na nacionalni ravni. Zbornica je podelila še 7 srebrnih in 3 bronasta priznanja ter 5 diplom.
Ker znanje ne pozna meja, so znova padle občinske meje. Prvič so podelili enotno regijsko priznanje inovatorjem Spodnje Savinjske doline.
»Razmere za inovatorje nikoli niso bile in nikoli ne bodo zares ugodne,« je prepričan žalski župan in predsednik območnega razvojnega sveta Janko Kos. A so prav inovacije in razvoj osnova ter gonilo človeškega napredka. Pa čeprav od ideje do izdelka za množično uporabo in uspeha na trgu preteče veliko vode. Prav voda in njena prekomerna poraba sta bila tista elementa, ki sta inovatorja Jožeta Cvetka spodbudila k razvoju brezžičnega sistema za nadzor porabe te življenjsko pomembne tekočine. Inovacija pa je Cvetku in ekipi prinesla prvo nagrado ter naziv Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2012, ki ga letos prvič podeljujejo vse občine Spodnje Savinjske doline (SSD) in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja.
Združili moči in podvojili nagrade
Po osamosvojitvi je, tudi zavoljo drobljenja občin, spodbujanje raziskovalnega dela in inovacij v lokalnem okolju upadalo. Med občinami SSD so tovrstna priznanja podeljevali v Žalcu, na Polzeli in Vranskem. Po besedah Kosa se jim pridružujejo tudi ostali župani in bo imela raz-
širitev dolgoročen pozitiven učinek v širšem lokalnem okolju, zlasti pa v gospodarski dejavnosti. Kot še pravi Kos, so še enkrat več ugotovili, da si ljudje meje postavljamo v glavi, v naravi jih pa ni. Predvsem pa meja ne pozna znanje. Na tokratni razpis je prispelo deset prijav, od tega sedem skupinskih, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo
kar 14 inovatorjev. Komisija je glede na kriterije nagradila pet izbranih inovacij.
Najbolj inovativni so ...
Najboljši med najinova-tivnejšimi so Jože Cvetko, Milivoj Tekavc in Štefan Dolejši, ki pod okriljem podjetja Joser razvijajo centralni brezžični sistem direktnega nadzora porabe vode za bivalne enote. Namen in prednosti nove naprave je po besedah idejnega vodje projekta in izumitelja omenjenega sistema Jožeta Cvetka to, da bomo lahko v prihodnje plačevali le toliko vode, kot jo dejansko porabimo in ti izračuni ne bodo pavšalni glede na število stanujočih v posamezni bivalni enoti.
Drugo mesto sta za inovacijo ECOPuls sistema, ki ponuja ekonomično in trajno rešitev odpravljanja kapilarne vlage, zasedla Sebastjan Prislan in Iztok Medved iz žalskega podjetja Ursa. Tretja nagrada je pripadla Janezu Upla-zniku in Bojanu Končini iz podjetja Sico, ki sta razvila se-gmentni rotor univerzalnega drobilnika lesenih ostankov in palet. Na četrto mesto se je uvrstil mladi inovator, Polze-lan Blaž Brezovnik, ki svoje ideje udejanja v okviru velenjskega Gorenja. Nagrado je prejel za projekt namestitve senzorske naprave ter izvedbe naleganja tipala na različne pokrivalke. Peto priznanje je komisija namenila Simonu Tominšku in Janezu Upla-zniku za inovacijo, ki sta jo razvili v podjetju Sico, in sicer hidravličnega ventila kot dodatne opreme za vertikalne hidravlične cepilke drv.
LEA KOMERIČKI Foto: LK
i4ntiki
V knjigarna ** in antikvariat v Kocbekovi ulici 6 v Celju sprejema od prvega junija dalje v komisijsko prodajo rabljene učbenike.
Vabijo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev, ter ostale strokovne literature za osnovne, srednje in visoke šole.
Ze zdaj poskrbimo za učbenike!
Odprto imajo vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Lahko jih tudi pokličete na tel. številko 03-490-89-90
antika.book@siol.net; www.antika.si promocijsko besedilo. 7
NA KRATKO
S stezo in igriščem
SLOVENSKE KONJICE - V občinskem središču so poskrbeli za novo tekaško stezo ter športno igrišče na Kaju-hovi ulici v blokovskem naselju. Uradno ju bodo predali namenu med praznovanjem občinskega praznika, to je jutri, 14. junija.
Tekaško stezo, ki so jo Konjičani pogrešali, so uredili v naravi nad mestnim športnim parkom. Konjiškim tekačem tako ni več potrebno tekati ob cestah, tekaško stezo prav tako uporabljajo za potrebe športne vzgoje osnovnošolcev ter gimnazijcev. Steza je stala 53 tisoč evrov, zanjo je poskrbel domači zavod za šport, gradnjo sta financirala občina in Fundacija za šport. Druga pridobitev, športno igrišče ob Kajuhovi ulici služi okoliškim otrokom, ki tam igrajo nogomet in košarko. Igrišče je stalo 58 tisoč evrov, zanj je večino denarja prispevala krajevna skupnost, ostalo Fundacija za šport.
BJ
Več parkirnih mest
PODČETRTEK - V torek je bila podpisana pogodba za gradnjo dodatnih parkirnih mest v občinskem središču, ki ga obiskuje veliko obiskovalcev. Zanje bodo poskrbeli pri športni dvorani ter na poslovnem območju pri glavnem železniškem postajališču.
Pri športni dvorani, ki je bila zgrajena v preteklih letih je na voljo okoli štiristo parkirnih mest, z dodatnimi 127 parkirnimi mesti bodo poskrbeli, da bo dovolj prostora še med večjimi prireditvami. Prav tako so potrebna dodatna parkirna mesta na območju pri železniškem postajališču, kjer zaenkrat na neurejenem prostoru parkirajo tovornjakarji. Tudi tam bodo uredili 44 novih parkirnih mest. Obe lokaciji naj bi uredili do konca julija. Za dodatna parkirna mesta, ki bodo stala 120 tisoč evrov bo poskrbela občina, delo pa bo opravilo podjetje CGP Novo mesto. Naložbo bodo plačali s pomočjo denarja, ki pripada občini po Zakonu o financiranju občin.
BJ
Veliko zanimanja za kmetijski razpis
DOBJE - Do 24. junija je odprt razpis za kmetijstvo, za katerega je občina v proračunu zagotovila 18.000 evrov. Občina sofinancira do 40 odstotkov nabavne vrednosti investicij v kmetijstvo, maksimalna podpora znaša 3.500 evrov. Ker je zanimanja za pridobitev subvencij veliko, bo delež sofinanciranja najverjetneje sorazmerno nižji.
Kmetje lahko na razpisu pridobijo finančna sredstva za nakup kmetijske mehanizacije, urejanje pašnikov, tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč (agromelioracijo), dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter obnovo kritine na gospodarskih poslopjih. Po besedah župana Franca Leskovška občina vsako leto nameni največ sredstev za nakup sodobne kmetijske mehanizacije, s katero želijo kmetje nadomestiti zastarelo opremo. Številni izmed njih si pri opravilih še vedno pomagajo s traktorji brez kabine in prednjega pogona, kar je za hribovito območje problematično.
TV
Za bralni kotiček
VITANJE - Na letošnjem koncertu v korist šolskega sklada domače osnovne šole, ki je bil v dvorani Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, so zbrali 1.755 evrov. Porabili jih bodo za ureditev bralnega kotička šolske knjižnice.
V bralnem kotičku, ki ga pogrešajo, bodo učenci lahko brali knjige in revije ter uporabljali svetovni splet. To je bil že tretji koncert v korist šolskega sklada, ki deluje v Vitanju četrto leto ter skrbi za nakup različne nadstandardne šolske opreme. Za doslej zbranih 13 tisoč evrov so med drugim uredili garderobne omarice in klopi na hodnikih. Z denarjem, ki so ga zbrali lani, urejajo ta hip tako imenovano učilnico na prostem, ki ima tudi večjo leseno uto, v kateri bodo učenci lahko pripravljali poskuse med naravoslovnimi in tehniškimi dnevi. Uta, ki bo primerna tudi za podaljšano bivanje, bo dokončana konec junija.
BJ
V
Ä	V ■■	v ■
Črešnjice z vežico
VOJNIK - V vasi Črešnjice, ki je na območju KS Frankolo-vo, so po dolgoletnih pričakovanjih uredili mrliško vežico, ki jo bodo uradno odprli 23. junija, ob krajevnem prazniku. Prav v teh dneh pričakujejo še opremo za vežico ter čajno kuhinjo.
Vežica je v spodnjih prostorih cerkvenega Marijinega doma, kjer je v nadstropju veroučna učilnica. Na območju Črešnjic je manj kot deset pogrebov na leto, zato so dolgo razmišljali, kje in kako sploh naj bi novo vežico uredili. Zaradi manjšega števila pokopov so se uspeli dogovoriti z vodstvom župnije za ureditev poslovilnega prostora v obstoječi cerkveni stavbi. Urejati so ga začeli novembra predlani, letos so poskrbeli še za zunanjo ureditev. Ob poslovilnem prostoru so uredili stranišče.
BJ
Tudi uradno v družbi odličnih
Turistični ponudniki si želijo, da nagrada ne ostane le črka na papirju
LAŠKO - Kot peta slovenska destinacija zapovrstjo se je tudi Laško vpisalo v prestižno družbo evropskih destinacij odličnosti, ki šteje že več kot 100 članic. Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, ki je zmagovalni projekt Laško - sotočje dobrega, pripravil v sodelovanju s Thermano Laško in tamkajšnjo občino, je naziv prejel 5. junija.
Evropska komisija je za letošnjo temo izbora razpisala dostopni turizem, ki omogoča ljudem z različnimi fizičnimi ali psihičnimi omejitvami ter posebnimi potrebami, neodvisno, pravično in dostojanstveno uporabo turističnih storitev. Po besedah predsednika strokovne komisije in ambasadorja projekta Eden v Sloveniji dr. Janeza Bogataja, je Laško doseglo največ točk. Enakopraven dostop ljudem s posebnimi potrebami omogočajo tako zdraviliški kompleks,
Od leve: vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije Spirit Slovenija Boštjan Skalar, vršilec dolžnosti direktorja Stika Laško Tomaž Majcen in generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Marjan Hribar
občina in okoliški turistični ponudniki. Za Slovenijo
Direktor Thermane Laško mag. Roman Matek je poudaril, da se od nagrad ne da živeti. Podjetja pri poslovanju po njegovih besedah onemogočajo visoki stroški in slaba konkurenčnost države. »Pozitivna podoba dežele ima veliko vlogo za poslovanje turističnih podjetij. V primerjavi z razvito Avstrijo lahko taka podjetja v Slovenji realiziramo največ polovične cene naših storitev, ker smo v deželi, ki je relativno turistično neprivlačna in naredi premalo za svojo turistično promocijo.«
nasploh, pa po mnenju Bogataja, še vedno velja, da so najrazličnejše skupine pri zagotavljanju dostopnosti zanemarjene, in sicer predvsem ljudje, ki okrevajo po poškodbah, družine z majhnimi otroki in starejši.
Dostopnost je priložnost
Destinacija Laško - sotočje dobrega po besedah vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Spirit Slovenija Boštjana Skalarja sledi trajno-stnemu in zelenemu razvoju, ki ga promovira državna znamka I feel Slovenia (Čutim Slovenijo). Kakšni pa so konkretni učinki tega evropskega naziva za lokalno okolje? Skalar je dejal, da naziv izkazuje dodano vrednost, ker pa ga ljudje še ne pozna-
SREDA, 19. junij
17.00, OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE -KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
GUSARSKA ZABAVA pri mišku knjižku
Kapitan Glista in Enonogi Jack, gusarske igre, ličenje v gusarskem salonu, bralni in igralni kotiček Miška Knjižka. Zabava bo v Knjižnici pri Mišku Knjižku na Muzejskem trgu 1, v lapidariju ob Savinji.
V primeru dežja bo zabava v knjižnici. Vstop prost. Več na 426 17 60.
20.00 VODNI STOLP CELJE
KONCERTNI VEČER FILMSKE
GLASBE CELJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
Vstop prost. Koncert bo v vsakem vremenu.
2013
Poletje v CELJU, knežjem
Več info TIC Celje, www.celeia.info
«.iniiMiiiu^ I

ZAVOD CELEIA CELJE
Po besedah župana Franca Zdolška se je razvoj pravega turizma v občini Laško začel z izgradnjo Thermane Laško leta 2007, zato je občina leta 2008 sprejela strategijo razvoja občine, ki turizem postavlja kot eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti.
jo dobro, morajo tako javna agencija kot vse destinacije odličnosti najprej poskrbeti za njegovo promocijo. Da je izboljšanje dostopnosti ena večjih tržnih priložnosti v turističnem sektorju, je poudarila predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Nataša Šip, saj bi lahko z ukrepi v tej smeri vsako leto pritegnili približno 130 milijonov novih turistov. Učinki naziva se po njenih besedah v večini slovenskih destinacij od leta 2006 kažejo na kratek rok predvsem v večjem številu nočitev.
Laško bo kot destinacija odličnosti imelo zdaj več priložnosti za izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj in predstavitve na mednarodnih sejmih, turistični ponudniki pa bodo imeli dodatno spodbudo pri razvijanju modelov trajno-stno naravnanega turizma.
TINA VENGUST Foto: TV
NA KRATKO
Ko zadiši po golažu
MOZIRJE - V želji po bolj razgibanem dogajanju v središču kraja so pred petimi leti prvič pripravili golažijado, ki so jo, tokrat v organizacija Društva Pust mozirski, znova uspešno izpeljali minulo soboto.
Zanimanje za tekmovanje v kuhanju golaža je precejšnje, saj je tokrat svoje moči združilo kar 40 ekip. Po triurnem mešanju je nastalo prav toliko golažev, saj je bil vsak svojstvenega okusa in izgleda. Komisija je največ točk namenili golažu, ki ga je skuhala ekipa Skok na jaso. Sestavljali so jo namreč lastniki apartmajev Skok in Jasa. Drugo mesto so prisodili golažu, ki se je kuhal v loncu Športnega društva Ljubija, tretji pa so bili lanski zmagovalci, člani Turističnega društva Velenje.
US
Parcele v Medici
SOLČAVA - Čeprav mnogi zasebni investitorji tarnajo, da v Zgornji Savinjski dolini ni na pretek parcel za individualno gradnjo, je v posameznih občinah še vedno dovolj prostora.
Tako je tudi v Solčavi, kjer so preko javnih objav povabili kupce k nakupu parcel v naselju Robanov kot. Gre za parcele v soseski Medica, ki leži ob glavni cesti proti Logarski dolini, na tem območju pa je že več stanovanjskih hiš. Podrobnejše informacije o parcelah so na voljo v občinski upravi.
US
Nova moč
ŠENTJUR - Na redni in volilni skupščini Zveze kulturnih društev Šentjur so za novo predsednico izvolili Marijo Rataj, ki je tudi dolgoletna predsednica Kulturnega društva Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur.
Ratajeva bo na čelu šentjurskih kulturnikov po sedmih letih nasledila Jožeta Mastnaka Marjana. Za položaj predsednika se je potegoval še Zlatko Zupanc. Zveza združuje 28 kulturnih društev, na zadnji skupščini sta se vanjo vključili KD Jesensko cvetje iz Šentjurja in KUD Epik teater s Prose-niškega.
TV
S kolesom po občini
RADEČE - Turistične znamenitosti kraja bodo obiskovalci lahko odslej spoznavali s pomočjo električnih koles. Občina je namreč kot ena izmed sodelujočih partnerk v drugi fazi projekta Popotnik, sofinanciranega s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pridobila štiri električna kolesa in se tako vključila v mrežo kolesarskih poti, imenovano Bikeways.
Cilj te kolesarske mreže, ki že deluje v nekaterih evropskih državah, je v tem, da kolo postane ključni element turizma pri spoznavanju mest, narave in ljudi na pristen in okolju bolj prijazen način. Z vključitvijo v Bikeways želi Kulturno turistični center Radeče kolesarjenje omogočiti večjemu število turistov in ga povezati s splavarjenjem kot enim izmed pomembnejših turističnih ponudb v občini.
TV
Maleševe grafike na ogled
LAŠKO - Ob 110-letnici rojstva Mihe Maleša so v gala dvorani Kongresnega centra Welllness Park Laško odprli razstavo originalnih ilustracij tega slovenskega grafika in ekspresionista.
Miha Maleš je bil rojen v Kamniku, njegova hči Travica Maleš Grešak, ki živi v Rečici pri Laškem, pa je del njegove bogate dediščine prenesla v domačo galerijo. Razstavo ob 110-letnici Maleša je pospremila predstavitev knjige Karla Hayneka Mache z naslovom Maj. Nad to romantično pesnitvijo se je Maleš navdušil med študijem na Češkem. Knjigo, ki vsebuje 40 Maleševih grafik, je založilo češko veleposlaništvo, odprtja razstave pa se je udeležil tudi češki veleposlanik v Sloveniji dr. Petr Voznica.
TV
Prenova Nežine hiše
POLZELA - Rojstna hiša Neže Maurer je bogat del kulturne dediščine občine Polzela. Leta 200l jo je odkupila od častne občanke, znane pesnice in pisateljice Neže Maurer, ter jo z odlokom razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ker je hiša v slabem stanju, se je občina odločila, da jo obnovi. Prenovila bo tako notranjost kot okolico hiše. Pripravlja vso potrebno dokumentacijo, obnovo pa bo začela konec julija in zaključila septembra. Za za projekt je občina v proračunu namenila 40 tisoč evrov.
ŠO
PRILOGA
Dobrn
Kriza lani najbolj kazala zobe
V občinski upravi so se ji uprli z varčevanjem - Na zalogi blizu 30 hektarjev stavbnih zemljišč
Na Dobrni so imeli zadnja leta proračune precej bogato zastavljene, vse večje naložbe, ki so jih v desetletju izpeljali, sta močno podprli Evropa in država. Tako je bilo tudi lani, ko je kriza najbolj kazala zobe in so bili v občini sredi gradnje novega vrtca. »Proračun smo pripravili ob predpostavki, da bo lastnih prihodkov več, saj smo računali na prodajo nepremičnin,« pojasnjuje župan Martin Brecl razloge, zakaj je bilo lani treba še bolj zategniti pas.
Občina Dobrna ima namreč v lasti 25 do 30 hektarjev stavbnih zemljišč, kjer je predvidena gradnja turistične infrastrukture in treh stanovanjskih sosesk. Območja s pripravljenimi osnovnimi ureditvenimi načrti čakajo
na vlagatelje, a so časi taki, da povpraševanja po zemljiščih ni in bodo morali tudi na Dobrni počakati na boljše čase.
Sredi gradnje vam denarja za vrtec ni smelo zmanjkati. Ste si pomagali s posojilom?
Vrtec Dobrna je težak 2,4 milijona evrov, kar je toliko kot naš proračun iz primerne porabe, vmes se je zapletlo na gradbišču, saj je šel v stečaj izvajalec del. Treba je bilo pripraviti nov razpis in po nekaj zapletih smo izbrali izvajalca, ki zdaj dela in februarja bo vrtec gotov. Proračun smo uskladili tako, da smo kar nekaj postavk zmanjšali za petino, najeli pa smo tudi 480 tisoč evrov posojila. Zdaj spet lažje dihamo.
Torej nekaj kilometrov asfalta in kak priključek vodovoda manj ...
Ne, varčevali smo v občinski upravi, za-

Martin Brecl
hvalili smo se sodelavki, ki je bila za določen čas zaposlena na projektih, povezali smo se v skupno upravo za finance in proračun z občinama Vojnik in Vitanje, znižali sejnine za seje odborov in občinskega sveta ... Varčevali smo na vseh področjih, kjer je bilo mogoče, in prihranili okrog 200 tisoč evrov.
Veliko projektov imate pripravljenih v predalu in ko se pojavi priložnost, kandidirate za evropsko ali državno sofinanciranje. Tako ostaja tudi naprej?
Le da smo s pripravo projektov za naprej malo manj razkošni. Ostajamo zvesti načelu, da se projekta ne lotimo, če ni sofinanciran z evropskim ali državnim denarjem.
Še sreča, da je večina velikih naložb že pod streho, kajne?
Velika želja je ureditev sodobnega kompleksa za starostnike v domačem okolju. Sestavljala bi ga varovana stanovanja, imeli bi skupne prostore, kuhinjo, svoj vrt ... V takšnem kompleksu mora biti tudi čim več storitvenih dejavnosti. Prostor je rezerviran pri Novem gradu. Razmišljamo tudi o novi telovadnici. Naslednja finančna perspektiva ponuja možnosti sofinanciranja le za medobčinske projekte in mi se vidimo v mobilni Savinjski regiji. Ceste smo zadnja leta na račun večjih projektov puščali bolj ob strani, zdaj bo treba tudi na njih kaj več narediti. So sicer lepo urejene, vendar v makadamski izvedbi. Ker so primerne širine, dobro utrjene, z urejenim odvodnjavanjem in jih ves čas dobro vzdržujemo, tudi takrat, ko bo denar za asfalt, na njih ne bo potrebnih posebnih
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj bo jutri, v petek, ob 17. uri v Zdraviliški dvorani, po druženju občanov bo ob 20. uri še otvoritev Glasbenega poletja 2013 v dvorani Zdraviliškega doma. Letos ne bodo podelili zlatega grba, srebrna grba bosta prejeli skupini Ljudske pevke z Dobrne ter Sestre Jakob, bronaste grbe pa literat Josip Bačic Savski, ljubiteljski slikar Karel Jevnišek ter gasilka in folkloristka Jožica Špegel.
pripravljalnih del.
Poletja na Dobrni minevajo v znamenju glasbe, letos ste za popestritev utripa v kraju uvedli še sejme, ki jih pripravljate 13. dan v mesecu.
Veliko prireditev domačih društev pritegne turiste, po drugi strani zdravilišče prireja svoje, ki jih obiskujejo tudi naši občani. Največja prireditev je Noč pod kostanji, že ta konec tedna pa se začenja Glasbeno poletje 2013. Smo turistično-zdraviliški kraj, a po drugi strani je Dobrna odmaknjen žep, do katerega se je treba potruditi, saj nismo tranzitna občina. Zato smo ta mir želeli razbiti s sejemsko ponudbo. Danes, v četrtek, je na vrsti tretji z okrog 30 sejemskimi ponudniki, 13. dan v mesecu pa smo izbrali zato, ker je to, vsaj tako mislimo pri nas na Dobrni, srečna številka.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
SPODBUDNA ZGODBA
»Pametna« razsvetljava znižuje stroške
ETT Lighting se od industrijske razsvetljave usmerja k dekorativni
Začetki podjetja ETT Lighting segajo v leto 1990, ko je Stanislav Rehar kot podjetnik stopil v svet proizvodnje in veleprodaje ele-ktro materiala. Dejavnost se je razvijala in pred leti je zaradi ugodnih davčnih olajšav ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo, ki si zdaj utrjuje položaj na trgih držav bivše Jugoslavije in tudi v Albaniji, saj kar 70 odstotkov prihodkov ustvari v tujini.
Kljub širši registraciji se v podjetju ukvarjajo samo z razsvetljavo. Do leta 2008 je bilo glavno delo za industrijo, potem so se zaradi krize preusmerili v dekorativno razsvetljavo, ki postaja vse močnejša. Razvijajo nove rešitve in tudi sami proizvajajo, sicer pa tesno sodelujejo z drugimi podjetji in imajo dobavitelje praktično z vsega sveta. Ker je varčevanje z energijo vse
bolj v ospredju, so se specializirali za elektronsko razsvetljavo, ki podprta z računalniškim vodenjem omogoča tudi največje prihranke.
Brez lastnega znanja ni zaslužka
»Sami proizvajamo, sestavljamo končne izdelke in razvijamo določene rešitve,« pravi Rehar in dodaja, da se biti samo trgovec v teh časih preprosto ne izplača. Brez dodane vrednosti namreč ni zaslužka, kajti na tem trgu je ogromna konkurenca in ceno lahko postavljaš le, če imaš nekaj, česar konkurent ne more ponuditi. To pa imaš lahko le, če vgradiš lastno znanje. Že vse od leta 1994, ko so se povezali z močnim avstrijskim koncernom, so poznani po rešitvah, ki prinašajo varčevanje z energijo.
Eden njihovih večjih projektov je sodobna energetsko
varčna razsvetljava, ki so jo uredili v 200x40 metrov prostorni proizvodni hali valjar-ne Cinkarne Celje. Mojstri z Dobrne so dokazali, da so specialisti za industrijske prostore z 12 do 15 metrov visokimi stropovi, saj so razvili svetilke za industrijo, ki se jih vodi z računalnikom, prav slednje pa omogoča velike prihranke energije.
Od industrijske do dekorativne razsvetljave
V podjetju sodelujejo pri rešitvah osvetlitve po obnovi mestnega jedra v Žalcu, to urejajo tudi v kar nekaj mestih na Kosovu. Kandidirajo za postavitev elektronske razsvetljave ŠC Velenje, pred časom so jo uredili v vojniškem Miku, velik zalogaj je tudi razsvetljava v novomeški Krki, kjer prav zdaj zaključujejo projekt. Med
»Čista prodaja svetil naj ostane v nakupovalnih središčih in specializiranih trgovinah, pri nas se ukvarjam z naročniki individualno,« pravi Stanislav Rehar in dodaja, da vse več ljudi k njim pride z načrtom, potem pa skupaj poiščejo rešitve še za razsvetljavo v novem domu.
zadnjimi večjimi posli je še podpis pogodbe o sodelovanju s Siemensom iz Srbije.
Trenutno je v podjetju zaposlenih osem strokovnjakov. Zaposleni imajo izobrazbo od V. do VIII. stopnje, med strokovnjaki elektro stroke sta tudi dva računalničarja. Rehar pravi, da so »fantje stari okrog 30 let«, zelo učljivi in ves čas v iskanju novih znanj tudi na izobraževanjih v tujini, precej pa pripomore tudi obiskovanje specializiranih sejmov
ne le po Evropi, saj so se lani podali celo v Azijo. »Ni dovolj le, da si na liniji, pač pa moraš biti korak pred konkurenco.« Zato veliko sodelujejo tudi s študenti in v podjetju so bili mentorji pri diplomah kar nekaj elektro inženirjev.
Selitev v Vojnik
Za industrijsko razsvetljavo sedež podjetja ni bil pomemben, »to bi lahko ob internetni povezavi počeli tudi na vrhu Paškega Kozjaka«. Za dekorativno pa je lokacija podjetja in zlasti prodajnega salona
že veliko bolj pomembna. Zato so v Arclinu pri Voj-niku kupili 4 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi radi zgradili proizvodne prostore in razstavni salon. Idejni projekti so že narejeni, graditi pa bodo začeli, »ko bo dovolj denarja«. Od tega, kako se bo obrnilo sodelovanje s srbskim Siemensom, je odvisen razvoj podjetja in če bo tako, kot kaže zdaj, bi v Vojniku lahko začeli graditi že prihodnje leto.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
DOBRNA PRAZNUJE
9
Po mir, domače dobrote in duh preteklosti
Loka in Lokovina obiskovalca ne pustita ravnodušnega - Od lani se je tudi »izgubiti« praktično nemogoče
Loka je najmanjši zaselek v občini Dobrna. Pet, morda šest večjih kmetij in še nekaj hiš kasneje dose-ljenih Ločanov sestavlja eno najbolj neokrnjenih vasi, z vseh strani obdano z gozdom. Dobrih pet kilometrov je odmaknjena od središča občine, do nje pa se obiskovalec po asfaltni cesti pripelje skozi Lokovino, ki zaokrožuje severno-zahodno območje dobrnske občine na tro-
meji z velenjsko in žalsko občino.
Veliko bolje kot z avtomobilom se je med Ločane odpraviti kar peš in se po poti še malo »izgubljati« po Lokovini. To naselje je namreč precej večje, sestavlja pa ga pet zaselkov, ki so imeli nekoč tudi svoja imena. Zares izgubiti se je tako praktično nemogoče, zato pa je »izgubljanje« med prijaznimi domačini nekaj, kar si obiskovalec želi ponoviti. Zato ne preseneča, da
je tako storil tudi nekdanji predsednik države dr. Janez Drnovšek; kar dvakrat se je z Dobrne odpravil v Loko in se ustavil tudi pri Dobovičniko-vih. In kot pravi gospodinja Marjana, sta z Arturjem dodobra premerila bližnje travnike in gozd.
Poznate Kačji grad in Loško pot?
Ena markantnejših točk v Lokovini so razvaline nekda-
njega gradu Dobrna, bolj poznanega pod imenom Kačji grad, ki je nastal pred letom 1275 in bil zapuščen po letu 1772. Namesto njega so dve leti kasneje ob vstopu v naselje zgradili zdaj prav tako opuščen dvorec Novi grad, ki je obdan s parkom. Tod mimo pohodnike vabi Loška pot, prehoditi velja pešpot po dolini mlinov in si ogledati vsaj Vovkov mlin kot zadnji delujoč mlin med sedmerico še ohranjenih. V Lokovini so
Matevž in Marjana Dobovičnik z vrčem jabolčnika in pehtranovo potico
Drago Pungartnik pozna zgodbo o mlinih.
Dolino mlinov danes zaokrožuje sedem mlinov, nekoč je bilo ob Temnjaškem vrelcu 13 mlinov. Kot pravi mladi prevzemnik edinega še delujočega Vovkovega mlina, so sčasoma izginjali, Pungartni-kovi pa so svojega, okrog 400 let starega, ki je svoj čas mlel za potrebe bližnjega Kačjega gradu, le uspeli ohraniti. Več predelav in prenov je bilo na mlinu, v zdajšnji podobi pa je
prenovljen tako, kot je izgledal pred stoletjem. Ponekod so bile ob potokih žage, v Lo-kovini so vodo Temnjaškega vrelca izkoriščali mlini. In v Vovkovem mlinu še vedno meljejo po naročilu, pa vselej, kadar pridejo gostje. Kot pravi Drago, skupine pripelje turistični vlakec, oglasi pa se tudi precej izletnikov in mlin poženejo tudi za posameznike, če to želijo.
Marjana pravi, da v njihovi vasi tudi krompir in krmilno peso na njivah obdelujejo ročno, tako da »tudi pujsi jedo domačo hrano brez kemije«. Hribovit teren na 14 hektarov veliki kmetiji, kjer je približno polovica obdelovalne zemlje, narekuje usmeritev v pridelavo žit ter sadjarstvo. In na oboje je vezana tudi vrsta priznanj, ki jih je Marjana osvojila na razstavah Dobrote slovenskih kmetij. Kruh peče že dobrih 20 let, prodaja ga tudi na stojnici na Dobrni in kar precej stalnih strank se je nabralo v teh letih. Razlog so
Peter Habe je ljubitelj starin.
Bližina Kačjega gradu in kasneje še dvorca Novi grad sta gotovo razloga, da je na območju Lokovine ogromno starin. Duh preteklosti je povsem zastrupil Petra, ki je že pri petih, šestih letih domov prinašal prve starine. Zdaj ima okrog 450 sabelj, 60 motorjev in okrog 150 koles iz časov pred 2. svetovno vojno, ob tem pa še različne uniforme, orožja ter takšne in drugačne predmete, ki jim je skupna starost, ki se meri bolj v stoletjih kot letih. Imel je gasilsko zbirko, ki jo je odprodal muzeju, vse večji problem pa postaja shranjevanje, zlasti uniforme je težko »skriti« pred molji. Če Petra ne najdete med starinami, ga boste gotovo s kakšno od zgodovinskih knjig v rokah, saj v teh še vedno odkriva nova in nova znanja. Zaradi pomanjkanja prostora ima daleč od oči skrito zbirko sekir; vse od kamnite, bronaste in bakrene naprej, najbolj zanimive pa so seveda bojne sekire ... »Nekaj je shranjeno doma, nekaj drugod,« pravi in dodaja, da se zdaj, ko je ostal brez službe, na domačiji bolj resno usmerjajo v turizem. Športni ribolov ter piknik prostor imajo v okviru dopolnilne dejavnosti že registrirana, zdaj pa pospešeno urejajo domačijo, da bodo do prihodnjega leta v sicer veliki hiši urejeni tudi dodatni prostori za razstavišče starin.
ribniki, kjer je mogoč ribolov, kar precej domačij odpira svoja vrata obiskovalcem tudi za prirejanje piknikov in podobna druženja. Le stežka pa bi v teh krajih našli hišo, kjer lačnemu in žejnemu pohodniku ne bi ponudili, da se spočije ter okrepča s kosom domačega kruha in kozarcem jabolčnika.
In če za obiskovalca asfaltirana cesta ni tako pomembna, jo še kako cenijo domačini. Potem ko so v Loki konec 80. let prejšnjega stoletja zgradili vodovod, ga ni bilo krajana, ki bi se izognil udarniškemu delu in zbiranju denarja še za asfalt. Čeprav še zdaleč ni bilo lahko, se zdaj spominjajo, in so marsikje zadnji tolarji šli v črn asfalt namesto za nakup šolskih potrebščin.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
»Zdaj označevalne table in kažipoti, ki smo jih postavili lani, usmerjajo k posameznim znamenitostim ali domačijam odprtih vrat,« pravi Jože Lugarič, ki v tem mandatu zastopa krajane obeh vasi v občinskem svetu in nas je minuli teden prijazno vodil po domačem kraju.
gotovo tudi tri zlata, eno srebrno in dve bronasti priznanji, vse za različne vrste kruha, ki jih je osvojila. Ob tem je s Ptuja prinesla še srebrno priznanje za domač jabolčni kis, ki ga sicer pridela Matevž, sama pa ga »malo dodela z rožmarinom ali pehtranom«. Marjana za Loko pravi, da bi se ji bolj podalo ime Dolina miru, saj neokrnjena narava umiri še tako razrvanega človeka. Ločane pa tesno povezuje še lepa navada, da se dvakrat letno, 1. maja in prvo nedeljo v avgustu, prav vse družine podajo na pohod kam v okolico - no, lani so jo mahnili v Robanov kot, tako da so del poti le prevozili - skupaj pa praznujejo tudi vse okrogle rojstne dneve ter obletnice.
Vlado in Danica Drgajner ponudita košaro rogljičev ter domač kruh.
Če bi se bilo treba odločiti, ali so boljši Daničini rogljiči ali njen kruh, bi bila morda še najbolj poštena uporaba kakšne izštevanke ... Certifikat Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za izdelovalko kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način je zagotovo prišel v prave roke, čeprav Danica odločno pristavi, da na Dobrni še zdaleč ni edina, ki ga ima. »Pečem za hobi, bolj za družino, sosede in znance,« pravi in doda, da se kot članica Društva kmetic Meta predstavlja tudi na različnih prireditvah in sejmih. Prisega na koruzni, rženi in beli kruh,
na Dobrotah slovenskih kmetij je zlato priznanje osvojila za koruznega, srebrno za ržene-ga in lani še zlato za beli kruh. Ko so bili otroci majhni, se je posvečala tortam, zdaj peče največ iz kvašenega testa, potice, različne pletenice, ob trgatvah krušne grozde velikane . Svojevrstna specialiteta izpod njenih prstov so tudi domači rezanci, »pa zajčki za veliko noč in Miklavži za miklavževo,« ne skriva, da so njeni najljubši »odjemalci« najmlajši, med njimi vnuček, ki je ob našem obisku takoj po pozdravu v usta vtaknil babi-čin rogljič.
Z vami za lepo in varno nosečnost, krajšanje porodnih bolečin in uspešno dojenje, za zdravo in naravno pot do otrok
Vaše dobro počutje je naše poslanstvo.
specialistka ginekologije in porodništva, akupunkturolog, IBCLC, mednarodna svetovalka za dojenje, NaPro doktor
Kontakt: akugin@gmail.com; 051 68 33 73
Dobrna je prečudovit kraj prijaznih ljudi in vsem čestitam ob občinskem prazniku.
Osnovnošolsko izobraževanje je bilo v gališki krajevni skupnosti do pred dvanajstimi leti, ko so Galičani dobili novo, skupno osnovno šolo, razdeljeno na dve lokaciji - Galicijo in Veliko Pirešico. Kot kaže, se jim sedaj obeta celo devetletka.
Devetletka tudi v Trju
Že čez tri leta ne le pet razredov?
»Devetletna Podružnična osnovna šola Trje bi otroke zadržala v domači krajevni skupnosti in s tem močno pripomogla k njenemu razvoju,« je prepričan Jože Krulec, predsednik Krajevne skupnosti Galicija.
ŽALEC - V krajevni skupnosti Galicija, ki je še pred leti velja za odročno območje žalske občine, v zadnjih letih beležijo pozitivne demografske trende. Ker se na račun mladih družin povečuje tudi število šoloobveznih otrok, Galičani razmišljajo, da bi v petletni Podružnični osnovni šoli Trje vpeljali vseh devet razredov.
Galicija in Velika Pirešica imata skupaj z zaledjem ugodno prometno lego, saj se nahajata ravno med večjimi urbanimi središči, kot so Velenje, Žalec in Celje. Število prebivalcev se je tako povečalo na račun novogradenj, kakor tudi preureditev počitniških hišic v stalne domove. Podružnično
Osnovno šolo Trje, ki spada pod okrilje Osnovne šole Pe-trovče, trenutno obiskuje 93 učencev od 1. do 5. razreda, v kolikor bi bilo vseh devet razredov, bi jih bilo skupaj 187, kar pomeni v vsakem razredu približno 20. Glede na to, da demografske projekcije predvidevajo, da se število otrok ne bo zmanjševalo, kvečjemu le še povečevalo, in bodo zato prostorske stiske
v matični petrovški osnovni šoli še večje, je prav Osnovna šola Petrovče s podporo krajevne skupnosti predlagala, da bi tudi v Galiciji uvedli devetletko.
Dozidava petih učilnic
Podružnična osnovna šola Trje je stara le nekaj več kot deset let. Za nemoteno delovanje vseh devetih razredov
bi bilo tako potrebno nadzidati telovadnico, nad katero bi uredili prostor za pet učilnic. Idejni projekti, ki jih je naročila žalska občina, bodo sedaj osnova za nadaljnjo razpravo in finančno oceno projekta. Po prvih ocenah bi dozidava obstoječe šole z vso ostalo opremo stala okrog 500 tisoč evrov. Kot je prepričan Jože Krulec, predsednik gališke krajevne skupnosti, bi že velik del sredstev pokrili s prihrankom na račun zagotavljanja šolskih prevozov otrok. Devetletno Podružnično osnovno šolo Trje, ki bo še vedno formalno spadala pod petrovško šolo, tako lahko krajani najverjetneje pričakujejo v roku treh let.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
^m	v	v ■	■	■ i i ■ va
Srečneži z novimi ključi
VELENJE - Župan Bojan Kontič je podelil ključe petnajstim družinam, ki so s podpisom najemnih pogodb postale najemnice občinskih stanovanj.
Stanovanja so razdelili na javilo 372 posameznikov, od podlagi rezultatov lanskega katerih so jih 45 v postopku za-javnega razpisa. Nanj se je pri- vrnili. Tokrat so dodelili stano-
vanja občanom s prednostne liste A, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe. V velenjski službi za odnose z javnostmi dodajajo, da je župan Kontič
TOREK, 18. junij
18.00, MUZEJSKA KAVARNA MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE mednarodni projekt slovensko / slovinsko (slo:slo):
Okrogla miza o stanju in potencialih sodobne fotografije na Slovaškem in v Sloveniji. Delavnico bo moderirala Emina Djukic, letošnja umetniška voditeljica fotografske delavnice Celje FOKUS. Sodelujejo: Olja Triaška Stefanovič, Peter Koštrun, Miha Colner.
Vstop prost. Več na www.celjefokus.si.
20.00, GALERIJA PLEVNIK - KRONKOWSKA odprtje fotografske razstave atelier 339/ ii
V okviru projekta SLO/SLO bodo študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Bratislave na samostojni fotografski razstavi predstavili svoja dela.
Vstop prost. Razstava bo na ogled do 16. 7. 2013. Več na www.celjefokus.si.
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
«-IM tfumj
BW
ZAVOD CELEIA CELJE
poleg želje po dobrem počutju v novih stanovanjih najemnike pozval, naj s stanovanji ravnajo kot dobri gospodarji. Pogosto se namreč zgodi, da najemniki stanovanja precej uničijo in jih mora potem seveda obnoviti občina. Čez mesec dni bodo s ključi občinskih stanovanj razveselili novo skupino občanov, ki so se uvrstili na prednostno listo B in so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo.
V MO Velenje bodo tudi v prihodnje poskušala čim uspešneje reševati stanovanjsko problematiko občanov, zato so se odločili tudi za so-investiranje gradnje poslovno stanovanjskega objekta na Gorici. S prijavo na javni razpis stanovanjskega sklada je velenjska občina pridobila soinvestitorska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest. Gre za okvirno vrednost v višini 5,5 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov. Dela na Gorici naj bi bila končana še letos, stanovanja pa bodo upravičencem z veljavnih prednostnih list predvidoma lahko dodelili že v začetku prihodnjega leta.
US
NA KRATKO
Plaz ogroža cesto
TABOR - Občina je maja skupaj z geologom opravila ogled plazu Urankar, ga opisala in pripravila načrt sanacije.
Glede na to, da bi se lahko plaz sprožil že ob naslednjem močnejšem nalivu in večji obremenitvi ceste ter na ta način ogrozil cesto, ki Tabor povezuje s Trbovljami in Preboldom, se je občina podvizala in v teh dneh na razpisu izbrala najugodnejšega izvajalca. Trboveljsko podjetje Sekopt bo začelo nevarnost odpravljati vsak čas, dela pa naj bi zaključilo v desetih dneh.
ŠO
Kmalu varni
VRANSKO - Občina je nedavno podpisala pogodbo z izvajalcem, ki bo saniral zemeljska plazova na območjih, ki ju je prizadelo neurje v letu 2010 in 2012.
Po izvedenem javnem razpisu in predhodno pridobljenih sklepih o sofinanciranju obnovitvenih del, je za sanacijo plazu na območju stanovanjskega objekta Jagodič - Pavlin v Stopniku, kakor tudi za sanacija plazu pod stanovanjskim objektom Urankar v Zahomcah, izbrala podjetje VOC Celje. Podjetje je bilo namreč med vsemi ponudniki najugodnejše. Sanacija prvega plazu bo tako stala nekaj manj kot 24 tisoč evrov in sanacija plazu v Zahomcah nekaj več kot 85 tisoč evrov.
ŠO
Pol stoletja vrtca
BRASLOVČE - V telovadnici tamkajšnje osnovne šole, kjer domuje tudi vrtec, so minuli četrtek slavnostno obeležili 50. obletnico vrtca Braslovče.
Vse zbrane, med njimi tudi predstavnike občine ter vodstvo Zavoda OŠ Braslovče, pod okriljem katerega deluje vrtec, so s prisrčnim kulturnim programom navdušili najmlajši. S tem so pokazali in dokazali pomen predšolske vzgoje. Kot je povedala vodja braslovškega vrtca Martina Kumer, se, podobno kot v številnih občinah, tudi pri njih srečujejo s prostorsko stisko. Za zdaj jo uspešno rešujejo in sicer tako, da otroke prerazporedijo v enoti v Letušu ali Trnavi. Po njenih zagotovilih so za prihodnje vrtčevsko leto sprejeli vse prosilce in tako nihče ne bo ostal brez varstva. Si pa želijo, da se bi se kmalu našel denar za načrtovano širitev šole in s tem tudi nove prostore ter boljše pogoje za delo vrtca. Zanimanja za vpis v vrtec je veliko in po mnenju Kumrove bi lahko napolnili še vsaj dva ali celo tri oddelke. Vrtec v tem šolskem letu obiskuje 106 otrok, zanje skrbi 11 strokovnih delavcev.
LK
Zdravnika še ni
ROGAŠKA SLATINA - Šmarski zdravstveni dom še vedno išče zdravnika, ki bi okrepil ekipo zdravnikov v sla-tinski zdravstveni postaji. Zdravnica iz Srbije, s katero se je vodstvo doma za sodelovanje dogovorilo že pred več kot letom in pol, se v Slovenijo namreč ne bo vrnila.
Zdravnica je že bila v Rogaški Slatini, preden bi lahko začela opravljati pripravništvo, pa ji je ministrstvo za zdravje med drugim naložilo opravo izpita iz slovenskega jezika. Pred več kot letom dni se je vrnila domov, kjer naj bi se pripravljala na izpit, zatem pa naj bi se po dogovoru vrnila v Slovenijo. A od takrat od nje, po besedah direktorice Irene Nunčič, ni bilo več glasu. Nunčičeva je tako nad njo obupala. Novega zdravnika dom že dolgo išče z javnim razpisom, a interesa za delo na podeželju ni. Direktorica upa, da bo k reševanju kadrovske stiske morda pripomogel tudi skorajšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo.
AD
Velenjsko jezero za kopanje
VELENJE - Velenjsko jezero nima statusa uradnega kopališča, vendar se vsako poletje ob njem zbira več kopalcev.
Zato se je velenjska občina potem, ko je lani maja odkupila zemljišče, na katerem stoji čolnarna, odločila, da še pred letošnjo sezono poskrbi za sanitarije, tuše in pitnike vode. Čolnarna doslej ni imela niti vode niti kanalizacije. Sedaj so na območje pripeljali vodo, sanitarije so postavljene, v kratkem pa bodo uredili še kanalizacijo. Po spremembi prostorskih načrtov, ki na tem delu še vedno predvidevajo vodno mesto, bodo začeli temeljito obnovo čolnarne. V zgornjem delu bo gostinski lokal, pred čolnarno pa terase za počitek. Obnova v treh fazah bo trajala več let, idejni načrti zanjo pa so že pripravljeni. Takoj, ko bodo spremenili prostorske načrte, bo občina pričela pridobivati gradbeno dovoljenje.
US
NA KRATKO
Konec greznic?
ROGATEC - Občina v teh dneh zbira prijave zainteresiranih izvajalcev del za projekt ureditve kanalizacije in vodovoda za vzhodni del naselja. Projekt bo po načrtih pod streho najkasneje do pomladi prihodnje leto.
Za naložbo, ocenjeno na okoli milijon evrov, je občina pridobila približno 820 tisoč evrov sofinanciranja Evropske unije. Obnova kanalizacije bo gospodinjstvom v več ulicah vzhodnega dela Rogatca omogočila opustitev greznic in priključitev na čistilno napravo Rogaška Slatina, v okviru projekta pa bodo po besedah župana Martina Mikoliča obnovljene tudi vodovodne cevi, predvsem v ulicah v bližini zdravstvenega doma. Izvajalec, izbran na javnem razpisu, bo dela predvidoma začel sredi julija.
AD
Nova pošta na pogodbo
NAZARJE - Pošta Slovenije očitno vse bolj širi krog poslovalnic, ki jih namerava preoblikovati oziroma zanje pridobiti pogodbene izvajalce.
Potem ko so o tem že govorili v Taboru in Šmartnem v Rožni dolini, je sedaj »na udaru« poslovalnica pošte v Šmartnem ob Dreti. Tudi ta poslovalnica ne posluje pozitivno, zato bi za poštne storitve radi pridobili pogodbenega izvajalca. Pogodbenik bi opravljal samo nekatere storitve, med drugim plačilni promet in prodajo poštnih izdelkov, medtem ko bi dostava pošte ostala v sedanji obliki. Zaradi organizacijskih sprememb ne bo odpuščanja zaposlenih.
US
Alpinisti v drugih prostorih
REČICA OB SAVINJI - Po sklepu občinskega sveta bo občina Zgornjesavinjskemu alpinističnemu klubu Rinka oddala v najem prostor v bivši zadružni stavbi, ki je sedaj v občinski lasti.
Klub Rinka ima sicer sedež v Lučah, združuje pa člane iz cele Zgornje Savinjske doline. Člani se zavedajo, da za dobro delo potrebujejo ustrezen prostor. Svetniki so se s predlagano rešitvijo strinjali, klub pa bo vzel prostore v najem za pet let. Sicer je bilo med razpravo slišati tudi razočaranje svetnikov, ker mladi še vedno nimajo ustreznega prostora za druženje. V stavbi, ki je potrebna temeljite obnove, naj bi namreč uredili medgeneracijsko središče. Pri tem upajo tudi na pomoč državnih oziroma evropskih evrov.
US
Iz majhnega, a zanimivega kraja
ŠMARTNO OB PAKI - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je skupaj z občino producent filma z naslovom Občina Šmartno ob Paki - majhni kraji velikih zanimivosti.
Gre za promocijski video izdelek, katerega temeljni namen je domači in tuji javnosti predstaviti naravne, zgodovinske, kulturne, etnološke in druge zanimivosti, povezane v turistično ponudbo tega okolja. Film ima krajšo različico s prikazom vsega tistega, zaradi česar je vredno obiskati občino Šmartno ob Paki in daljšo različico, ki vključuje tudi okoliške zanimivosti z območja Šaleške doline ter Zgornje in Spodnje Savinjske doline. Opremljen je z besedilom v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku.
US
Krajši delovnik v laboratoriju
ŠOŠTANJ - Velenjski zdravstveni dom je skrajšal delovni čas laboratorija v Zdravstveni postaji Šoštanj.
Po novem bodo odvzem in sprejem bioloških vzorcev preiskovancem omogočali vsak delovni dan med 6.30 in 9. uro. Zaposleni v laboratoriju bo lahko v tem času naredil tudi hitre teste, ki so potrebni za klinično obravnavo »nujnih« pacientov. V centralnem laboratoriju ZD Velenje bodo vzorce pacientov, ki bodo imeli oznako »nujno«, obravnavali prednostno in tako naročniku zagotavljali rezultate analiz do 10. oziroma najkasneje 11. ure. Za reorganizacijo dela v laboratoriju so se odločili zaradi manjših stroškov ob hkratnem zagotavljanju kakovostnih rezultatov laboratorijskih preiskav ter zaradi enakomerne obremenitve zaposlenih v centralnem diagnostičnem laboratoriju in zaposlenih v laboratorijih ZP.
US
Alma se je vrnila, fontana brizga
Obnova dela starega mestnega jedra zaključena do konca julija
CELJE - Potem ko je prvo fazo obnove dela starega mestnega jedra lani najprej zavrl stečaj izbranega gradbinca, je svoje k časovnemu zamiku del doprinesla še huda zima. Pri izbiri novega izvajalca so v Celju zelo pohiteli in podjetju Mineral je do konca leta skoraj povsem uspelo nadoknaditi zamujeno. Vnovič se je zamuda začela nabirati preko zime, saj je bila obnova praktično vse do sredine aprila zaradi vremenskih razmer močno otežena. Zdaj se na nekaterih območjih dela vendarle že zaključujejo.
Že na prvi pogled so najbolj pri koncu dela na Krekovem trgu. Minuli konec tedna so preizkušali fontano, ki jo sestavlja 12 talnih šob, vodni element na trgu pa naj bi še dodatno popestrila osvetljava vodnih curkov. Prav tako se je v Celje vrnila svetovna popotnica Alma M. Karlin, njen kip, delo akademskega kiparja Vaska Četkoviča, je znova postavljen na koncu trga. V celoti je zaključena obnova komunalnih vodov in tlakov v Linhartovi, Lilekovi, Stane-tovi in delu Prešernove ulice do začetka arkad. V tlak na stičišču Glavnega trga ter Prešernove in Stanetove ulice je znova položena mestna zvezda, ki s svojimi kraki ponazarja smeri neba. V neposredni bližini odkrit nekdanji mestni javni vodnjak bo mimoidočim predstavljen skladno z navodili zavoda za varstvo kulturne dediščine. Prav zdaj pripravljajo manjkajoče elemente, saj vodnjak potrebuje obod ter nekaj manjkajočih kamnitih elementov v delu, ki sega nad mestni tlak.
Časovno se bo prva faza obnove dela starega mestnega jedra v Celju zavlekla za en mesec, saj naj bi bila namesto konec junija zaključena v drugi polovici julija. Te dni
Alma M. Karlin se s kovčkom v rokah z železniške postaje znova vrača v Celje. Okrog fontane z 12 talnimi šobami je še postavljena zaščitna ograja.
najbolj intenzivno delajo v predelu Prešernove ulice od arkad naprej in v Savinovi ulici. Konec maja se je zaključil tudi razpis mestne občine za
izbiro izvajalca druge faze obnove starega mestnega jedra. Odločitev o tem, kdo bo jeseni prevzel ureditev Glavnega trga in preostalega
dela Stanetove ulice, bodo v Celju sprejeli v drugi polovici junija.
IS
Foto: SHERPA
Prenova se je začela
ŽALEC- Izbrani gradbinec, podjetje AGM Nemec iz Laškega, je pred dnevi začel delati v okviru projekta prenove starega mestnega jedra v Žalcu.
Delali bodo po fazah in če se bodo v Žalcu prenovljenega junija prihodnje leto. V prvi bo vse v okviru načrtovanega, mestnega jedra veselili konec fazi, ki bo predvidoma zaklju-
Stroji so pripravljeni, obnova žalskega mestnega jedra se začenja.
čena 22. oktobra letos, bodo obnovili območje od Celjske ceste na vzhodu do križišča Šlandrovega trga, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek. V tem času bodo na območju med 6.30 in 17.30 uro delne zapore prometa, ki bo potekal izmenično enosmerno. V sklopu prenove bodo v celoti uredili komunalno infrastrukturo, ceste, kolesarske steze in pešpoti, poskrbeli bodo za namestitev urbane opreme ter novo pozelenitev. Vrednost investicije v celoti znaša nekaj več kot 3 milijone evrov. Od tega je občina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila več kot 2,3 milijona evrov, kar je 85 odstotkov upravičenih stroškov investicije.
LEA KOMERIČKI Foto: LK
Zob časa je na Osnovni šoli Dramlje načel predvsem okna in streho.
Za boljše počutje in prihranek
Tudi šolarji s koncertom in bazarjem za obnovo šole
ŠENTJUR - Začela se je energetska sanacija Osnovne šole Dramlje. Naložba je vredna 1,7 milijona evrov, občina pa je zanjo na razpisu Eko sklada pridobila dobrih 670 tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Osnovno šolo Dramlje v desetih oddelkih obiskuje nekaj manj kot 200 učencev. Zgradba je stara 33 let in v vsej svoji zgodovini ni bila deležna večjih prenov, kar se odraža na dotrajanih oknih in strehi, zaradi preživele napeljave za ogrevanje pa imajo na šoli težave z enakomernim ogrevanjem prostorov.
Prenova bo zajemala sanacijo ovoja zgradbe, ki vključuje zamenjavo stavbnega pohištva, kritine, izolacija fasade in tal proti terenu, ter pripravo toplote za ogrevanje. Sedanji
način ogrevanja s koriščenjem kurilnega olja bo nadomestil sistem za učinkovito rabo energije. Ker je objekt OŠ Dramlje dodobra načel zob časa, bo občina obnovila tudi ostale nujne dele objekta, kot so sanitarije, radiatorski sistem ogrevanja, elektro napeljave in razsvetljava.
Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da bodo ukrepi izboljšali bivalne pogoje za učence in zaposlene, zmanjšali se bodo negativni vplivi na okolje, predvsem pa se bo močno zmanjšala poraba energije in s tem povezani stroški za ogrevanje. Predviden rok zaključka del, ki jih bo izvajalo podjetje Remont, je konec novembra 2013. Za nadzor bo skrbelo podjetje Uniprojekt.
Klopi bodo gulili na več lokacijah
Letos so starši v OŠ Dramlje prvič po desetih letih vpisali toliko otrok, da so na šoli oblikovali dva oddelka prvega razreda. Ravnateljica OŠ Dramlje Nataša So-vinc, ki je svoj mandat začela junija, je povedala, da je prostorska stiska v stavbi velika, zato so vse učiteljske kabinete spremenili v manjše učilnice. Podatki o številu predšolskih otrok pa kažejo, da bodo številčne tudi prihodnje generacije.
Pouk bo kljub obnovi potekal nemoteno. »Ostajamo v središču Dramelj, pouk bo še naprej enoizmenski, izvajali ga bomo v gasilskem domu, župnišču in prostorih krajevne skupnosti. Novo
šolsko leto se bo tudi na naši šoli pričelo normalno, s 1. septembrom,« je dejala Sovinčeva. Kot je še dodala nadomeščanj zaenkrat ne načrtujejo, če se bo potreba po njih pokazala ob selitvi v obnovljene prostore, pa bodo kakšen dan nadomestili ob koncu tedna.
Na OŠ bi tudi sami radi pripomogli k obnovi, zato ta petek pripravljajo dobrodelni koncert ter otroški bazar. Po besedah ravnateljice je šola predvsem tehnološko pod-hranjena, zato bodo zbrani denar namenili za nakup učnih pripomočkov kot so radio, projektor, računalnik in interaktivna tabla, s katerimi bodo posodobili pedagoško delo v prihodnje.
TINA VENGUST, Foto: Občina Šentjur
Naše sporočilo Šoštanjčanom je, da lahko brez skrbi gojijo zelenjavo na svojih vrtovih, saj je zemlja tudi po poplavah neoporečna,« sporoča direktor Erica Marko Mavec.
Tla niso onesnažena
ŠOŠTANJ - Med prebivalci posameznih naselij v občini se je po lanski katastrofalni poplavi pojavila precejšnja zaskrbljenost, kaj vse so na njihova zemljišča prinesli reka Paka in njeni pritoki.
Predvsem so se spraševali, kakšni sedimenti so ostali za podivjanimi vodami na kmetijskih zemljiščih. »Klici so se
praktično dnevno vrstili,« je omenil Marko Mavec, direktor Inštituta Erico. Zato so v Ericu v dogovoru s šoštanjsko občino izdelali vzorčenje na štirih lokacijah. Poleg zemljišč pod čistilno napravo in Vilo Široko so dve meritvi izvedli na dveh lokacijah v Pohrastniku. Prebivalci so sumili, da bi bila tla obreme-
njena z odpadnimi olji in kemikalijami, saj naj bi, kot so pripovedovali zgroženi krajani, voda iz ene od kemičnih čistilnic odnesla celo nekaj sodov. Zato so v Ericu preverjali vsebnost težkih kovin, na eni od lokacij pa so izvedli tudi test na salmonelo.
»Pokazalo se je, da niti eden od parametrov ni pre-
koračen, vsi so pod mejnimi vrednostmi, ki so primerne za gojenje rastlin za prehrano. Tla na tem območju so neoporečna,« je poudaril Mavec. Po njegovih besedah so v preteklosti v Šaleški dolini naredili precej velik korak, saj so v okviru izvajanja sanacije voda uredili kanalizacijo in izpuste odpadnih voda. »Tako se je tudi po lanskih poplavah izkazalo, da je Šaleška dolina med bolj urejenimi in čistimi območji v Sloveniji.«
US
NA KRATKO
Novosti v domski oskrbi
GORNJI GRAD - Center starejših letos praznuje deset let, ob jubileju pa so potencialnim oskrbovancem ponudili nekaj zanimivih novosti.
Tako interesentom po novem ponujajo možnost začasne namestitve v času počitnic in dopustov, začasne namestitve s ponudbo intenzivne terapije in namestitev za dementne osebe. V centru so si sicer prizadevali, da bi dobili koncesijo za dementni oddelek, vendar na državni ravni za to ni bilo razumevanja. Zato so namesto posebnega oddelka omogočili namestitev varovancev v ločenem krilu gornjegrajskega doma.
US
Bralna značka za najmlajše
LJUBNO - V tamkajšnjem vrtcu že najmlajšim skušajo privzgojiti ljubezen do knjig, zato otroci v starejši skupini sodelujejo v bralni znački.
Potem ko so otroci celo leto brali knjige in spoznavali svet otroške književnosti, je otrokom v skupini Ježki priznanja in medalje podelil ravnatelj Rajko Pintar. Vzgojiteljice so izpostavile, da otroci z veseljem berejo pravljice, veselijo jih tudi pesmi, seveda pa upajo, da jim bodo knjige ostale prijateljice za celo življenje.
US
Na ogled čebelnjakov
LUČE - Čebelarska zveza Slovenija danes po celi državi pripravlja dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov, akciji pa so se pridružili tudi v zgornjesavinjskih čebelarskih društvih in družinah.
Poleg čebelnjaka Čebelarske družine Janeza Goličnika v Mozirskem gaju bodo na široko odprli vrata Čebelarskega centra Saša v Lučah. Podobno dogajanje so pripravili že lani, ko so tako med mladimi kot starejšimi zabeležili precejšnje zanimanje za delo v čebelnjaku. Seveda bodo tudi tokrat čebelarji z veseljem odgovarjali na zastavljena vprašanja in razkazali svoje prostore.
US
Bazen čaka na mladino
PREBOLD - Tudi letos se bo v poletnih dneh mogoče osvežiti v preboldskem bazenu, ki bo svoja vrata predvidoma odprl konec junija.
Po besedah preboldskega podžupana Franca Škrabeta bodo v teh dneh z menjavo vodnega filtra končali še zadnjo, manjšo naložbo. Večjih novosti letos ne načrtujejo, saj so za obnovo bazenske školjke lani namenili skoraj 80 tisoč evrov. Kot je povedal župan Vinko Debelak, sedaj čakajo le še na ugodne vremenske razmere in dijake ter študente, ki bodo v času počitnic delali in poskrbeli, da bo na kopališču vse, kot je treba. »Tako rešimo dve zadevi hkrati - kopališče obratuje, mladina ima pa delo,« pravi Debelak. K temu, da je preboldsko kopališče priljubljena rekreacijsko-družabna točka v dolini, veliko pripomore tudi to, da se otroci in mladi do 18. leta iz občin Spodnje Savinjske doline lahko kopajo brezplačno. Kot pravi župan, imajo z bazenom še precej načrtov. V prihodnje naj bi objekt delno pokrili in bazensko vodo tudi ogrevali.
LK
Slovo pomladi s Švicarji
BISTRICA OB SOTLI - V mladinskem klubu Metulj so zaključili že tretji spomladanski Nedeljski koncertni cikel. V njem so tudi tokrat nastopile predvsem tuje skupine, ki so na turnejah po stari celini. V duhu mednarodnega sodelovanja so se jim na njihovem bistriškem gostovanju redno pridružile domače skupine.
Na koncertih predstavljajo različne glasbene zvrsti, od džeza in roka do bolj eksperimentalnih. Koncerti so praviloma vsaj enkrat na mesec ali večkrat na mesec, odvisno od razpoložljivosti glasbenih skupin, ki se predstavljajo na svojih turnejah. Na zadnjem koncertu spomladanskega nedeljskega cikla je nastopila skupina Deer iz Švice, ki se na turneji predstavlja z elektro-akustičnim eksperimentom tako imenovane drone glasbe. Obisk švicarskih glasbenikov v Sloveniji, kjer so nastopili še v Mariboru, je podprl švicarski oddelek za kulturo in umetnost. Celotni Nedeljski koncertni cikel v Bistrici ob Sotli od letos sofinancira slovensko ministrstvo za kulturo. Za jesenski nedeljski cikel pripravljajo še šest koncertov.
BJ
13	IZ NAŠIH KRAJEV
Jubilej prijateljstva
S skupnimi močmi tudi poslej
CELJE - Društvo sloven-sko-hrvaškega prijateljstva, ki je bilo ustanovljeno decembra leta 1992, je za kraj praznovanja svoje 20-letni-ce izbralo Celje. V dvorani Celjskega doma je zbrane goste, med katerimi je bil tudi nekdanji predsednik Hrvaške Stipe Mesič, pozdravil župan Bojan Šrot in se jim zahvalil, da so za svoje praznovanje izbrali prav knežje mesto.
Celje namreč odlično sodeluje z dvema hrvaškima mestoma, še posebej tesne pa so vezi z Baško na otoku Krku, kjer celjski otroci že
več kot pol stoletja preživljajo poletne počitniške dni, mladi Baščani pa prihajajo smučat na Celjsko kočo. V Društvo slovensko-hrva-škega prijateljstva je vključenih 1.500 posamičnih in 105 kolektivnih članov, prav članstvo v društvu pa tako ljudem kot posledično tudi obema državama omogoča vzdrževanje dobrih odnosov. V teh 20 letih je bilo narejenega ogromno za uravnoteženje odnosov med državama, tudi v času, ko še nista imeli vzpostavljenih uradnih protokolarnih odnosov.
Ne gre pozabiti, da je društvo vedno delovalo v političnem ozadju, ko so vse ustaljene politične prakse »odpovedale« ali se izkazale za nedelujoče. Ogromno je naredilo v sporih za sloven-sko-hrvaško mejo ob morju, glede Ljubljanske banke in obdavčitve slovenskih državljanov, ki so lastniki nepremičnine na Hrvaškem. Ob številnih uspešnih skupnih projektih na gospodarskem, mednarodno političnem, športnem in kulturnem področju pa ne gre prezreti dejstva, da so bili tudi trenutki, ko je bilo društvo skoraj
edina prijateljska povezava med obema državama. Zato ne presenečajo besede predsednika društva dr. Boža Dimnika, ki je spomnil, da je prav prijateljstvo med državama in njun skupen nastop v mednarodnih vodah pripomogel tudi k priznanju obeh držav in jima dal mesto, ki jima pripada na svetovnem zemljevidu. Kot je še poudaril, nobena od držav sama zase nikoli ne bi dosegla toliko, kot jima je uspelo skupaj. In na to je treba misliti tudi zdaj, ko je Hrvaška tik pred vstopom v Evropsko unijo.
IS, foto: GrupA
Jubilej Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva so v Celjskem domu dopolnili tudi pevci iz obeh držav.
NA KRATKO
Preverili
usposobljenost
reševalcev
ŽALEC - Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Celje, Območno združenje Rdečega križa Žalec in Občina Žalec so minulo soboto organizirali že 19. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa.
Pred domom II. slovenskega tabora v Žalcu je 15 ekip preverilo usposobljenost pri nudenju prve pomoči ob naravnih in drugih množičnih nesrečah, ob nesrečah z izpusti ali izlivi nevarnih snovi in posredovanju pri množičnih pretepih. V sklopu preizkusa so pomagali tudi otrokom, ki so se poškodovali na pikniku. Najboljšo pripravljenost so pokazali člani ekipe velenjskega Gorenja, ki so se uvrstili na oktobrsko državno preverjanje, ki bo v Velenju. Drugo mesto je pripadlo ekipi Civilne zaščite Občine Dobje, tretji pa so bili znova Velenjčani, člani tamkašjnjega območnega združenja Rdečega križa.
LK
»Cerkvene« stopnice so občinske
DOBRNA - Občina obnavlja oporne zidove stopnišča proti župnijski cerkvi, ki so ponekod visoki do sedem metrov. Začeli so lani, večji del dela je opravljenega, z njim naj bi zaključili letos. Stopnišče proti cerkvi ter cerkveno obzidje, ki sta v zelo slabem stanju, predstavljata pomembno podobo tega turističnega kraja.
Na začetku obnove so posamezni občani negodovali, da se je nujne obnove »cerkvenega« stopnišča lotila občina, saj niso bili seznanjeni, da je to skoraj v celoti občinsko premoženje. Gre za spomeniško zaščiteno območje okoli cerkve, zato potekajo dela v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Dela potekajo počasi, saj jih opravljajo delavci občinskega režijskega obrata, ki jih je za obsežno nalogo premalo. Za prihodnjo leto načrtuje občina še obnovo samih stopnic ter obzidja okoli cerkve, oboje naj bi bilo v celoti dokončano v prvi polovici prihodnjega leta. Stroške obnove bo v celoti plačala občina.
BJ
Na gradu steklo
KOZJE - Na gradu Podsreda so odprli prvo letošnjo razstavo steklenih mojstrovin, kjer se z vitraži in tehniko fuzije stekla predstavljata člana Društva steklarjev Slovenije, Duša Sušnik in Rok Eckert.
Društvo steklarjev Slovenije, s sedežem na Kozjanskem, je bilo ustanovljeno leta 2004 ter želi na tem območju ohranjati dolgo steklarsko tradicijo. Zaradi tega so se povezali z zavodom Kozjanski park, ki pripravlja v zadnjih letih na gradu Podsreda vsako leto razstave članov društva. Zavod od oktobra lani izvaja projekt Steklarstvo - kulturna identiteta in razvojna priložnost Kozjanskega in Obsotelja - Ars Vitraria, s katerim bodo svojo stalno steklarsko razstavo na gradu posodili, izdali katalog, posneli film, izvedli steklarski delavnici ter postavili dve občasni steklarski razstavi.
BJ
Nič več jutranjega varstva
ŠMARJE PRI JELŠAH - Osnovna šola bo z novim šolskim letom, razen za otroke prvih razredov, tako na centralni šoli kot podružnicah ukinila jutranje varstvo. Razlog za ta ukrep je varčevanje, sta se pa občina in šola zanj odločili zato, da bodo lahko neokrnjeni ostali šolski prevozi.
Zakonodaja določa, da mora občina brezplačen avtobusni prevoz zagotoviti vsem otrokom, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, šmarska občina pa prevoz v celoti plačuje tudi učencem, ki so oddaljeni manj. Da bo ta organizacija lahko ostala nespremenjena in da nobenemu staršu še naprej ne bo treba financirati prevozov, sta se vodstvo šole in občinska uprava - odločitev je potrdil tudi občinski svet - raje odločila ukiniti jutranje varstvo. Po besedah ravnatelja Stanka Šketa je jutranje varstvo namreč predstavljalo določen nadstandard, ki so ga koristili ne le vozači, pač pa tudi otroci, ki domujejo v bližini šmarske šole in podružnic. Številni učenci so v šolo že s prvim avtobusom prihajali tudi, če niso imeli jutranjih prostočasnih dejavnosti, z novim šolskim letom bodo morali priti z drugih avtobusom, ki otroke v šolo pripelje približno 15 minut pred začetkom pouka. Starši, ki bodo kljub temu otroku želeli zagotoviti jutranje varstvo, bodo to priložnost imeli, a bodo morali za storitev plačati. Cena še ni potrjena.
AD
Še Humanitarni klub Soroptimist
CELJE - Ob rotarijcih in lionistih so konec tedna v knežjem mestu ustanovili še tretje v svetu sicer že skoraj sto let uveljavljeno dobrodelno združenje.
Prvi projekt Humanitarnega kluba Soroptimist Celje bo usmerjen v podpiranje delovanja bolnišnične šole za osnovnošolce na daljšem zdravljenju v Splošni bolnišnici Celje. Poleg tega bodo v klubu Soroptimist z delom denarja, zbranega v prvem letu delovanja, podprli izobraževanje nadarjenih mladih žensk. Celjski klub, ki ga vodi predsednica dr. Marina Tavčar Krajnc, je po mariborskem, ljubljanskem in ptujskem že četrti Soroptimist klub v Sloveniji. Ena izmed posebnosti kluba je tudi v tem, da so vanj včlanjene le ženske, sicer pa bo deloval pod okriljem mednarodnega združenja poklicno uspešnih in družbeno aktivnih žensk Soroptimist International. Po svetu deluje v 130 državah že 3 tisoč klubov, vanje je vključenih okrog sto tisoč žensk.
IS
Pakete so približali
ŠTORE - V starih Štorah so odprli prostore krajevne organizacije Rdečega križa, ki je bila ustanovljena januarja lani. V dveh prostorih sta skladišče za oblačila ter prostor za delitev paketov humanitarne pomoči. Prostore, ki so pri železniški postaji, je v dobrodelne namene odstopila občina.
Z ureditvijo prostora za delitev paketov so najbolj socialno ogroženim občanom omogočili, da jim ponje ni več treba v Celje, kar je bilo povezano s prevoznimi stroški. Uradne ure imajo ob petkih, ko je mogoče različne stvari tako oddati kot tudi prevzeti. V krajevni organizaciji nudijo pomoč občanom v različnih stiskah, svoj prvi humanitarni koncert so pripravili letos januarja.
BJ
Starejši so se družili
ZREČE - Najstarejša udeleženka letošnjega srečanja starejših občanov, ki ga pripravljajo za območja krajevnih skupnosti Zreče, Resnik in Skomarje, je bila stara 94 let. V krajevni organizaciji Rdečega križa, ki srečanje pripravlja, so letos pripravili drugačen program.
Nastopil je pevec Stane Vidmar, več kot dvesto udeležencem srečanja pa so dobrega počutja zaželeli župan Boris Podvršnik ter predstavnici območnega ter krajevnega Rdečega križa. Med najstarejšimi občani so našli tudi par, ki je najdlje poročen, in sicer kar 67 let. To sta zakonca Komel iz Resnika, ki nista razkrila recepta za dolgo sobivanje. Sta pa posebej zaplesala. Srečanje starejših občanov je bilo že 31. leto. V krajevnih skupnostih Gorenje in Stranice imajo za starejše občane svoji krajevni srečanji.	BJ
cs^rfe s plinom in toploto
javno podjetje, d.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl
14
KULTURA
Arhivi pred izzivi Plešoči upor sodobne družbe mladih
Kako se lotiti shranjevanja informacij na sodobnih nosilcih ^	s%dobni P1^1 7 Mednjimitudiplesalke
informacii?	s Celjskega: Ema Zurej, Zala Vrecer in Kaja Vajdetic
Direktor celjskega arhiva Borut Batagelj s pomočjo zgodovinskih listin prikazuje, kako je voda že od nekdaj tesno prepletena z vsakdanjikom Celja.
»Arhivi moramo ob mednarodnem arhivskem dnevu bolj stopiti v ospredje in se pokazati kot odprte inštitucije. Ne smemo dovoliti, da arhive ljudje večkrat zamenjujejo z muzeji in s knjižnicami. Vloga arhivov je namreč dosti bolj kompleksna,« pojasnjuje Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.
Ema Žurej je ena najboljših sodobnih plesalk s Celjskega. S svojimi koreografijami in plesnimi nastopi je ena izmed rednih soustvarjalk kulturnih prireditev v Celju.
Arhivi po celem svetu so v nedeljo praznovali mednarodni arhivski dan. Slovenski arhivi so ta dan obeležili na razliCne naCine. V celjskem so ob tej priložnosti opozorili na svoj pomen, delo in nekaj zadnjih potez, s katerimi je arhiv vpet v sodobno dogajanje.
Arhivi so v sodobni družbi pomembni z dveh vidikov. So ustanove, ki skrbijo za zgodovinske dokumente, ki pričajo o naši preteklosti, vse bolj pa, kot pojasnjuje direktor celjskega arhiva dr. Borut Batagelj, postajajo pomembni braniki pravnih interesov posameznikov in s tem demokracije. V arhivskem gradivu, celjski arhiv ga hrani že kar 8 kilometrov (merijo ga namreč v metrih), veliko posameznikov namreč najde odgovor na marsikatero vprašanje.
Korak za
tehnološkim
razvojem
Tako kot vrsta drugih ustanov se tudi arhivi, kot poudarja Batagelj, srečujejo z različnimi težavami. Pri tem v prvi vrsti ne gre le za pomanjkanje denarja, temveč za dejstvo, da niso kos razvoju sodobne družbe. Zelo dobro se znajdejo pri ravnanju s papirnatimi dokumenti in listinami, nekoliko slabše pa pri hrambi informacij na sodobnih medijskih nosilcih. Arhivi še vedno nimajo dolgoročnih rešitev, kako shraniti elektronsko sporočilo in ostale podobne zapise v elektronskih oblikah.
Zanimiva Stara šara?!
Zgodovinski arhiv Celje se je te problematike lotil s projektom Stara šara?!, v sklopu katerega prikazuje razvoj medijskih nosilcev skozi čas in problem dolgoročne hrambe informacij na sodobnih, predvsem digitalnih nosilcih informacij. Pri projektu po novem sodeluje tudi Srednja šola
za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju. Kot je pojasnil učitelj Marko Radosavljevič, so se v sklopu pouka odzvali na projekt tako, da so izdelali infografike. Gre za novo zvrst prikazovanja podatkov in vtisov, ki jo lahko opredelimo kot povezavo med plakatom in brošuro.
Voda kot gibalo razvoja
V celjskem arhivu skušajo gradivo kar se da približati ljudem in svojo dejavnost na ta način vpeti v sodobno družbo. Prav zato sodeluje-
jo v različnih projektih in se povezujejo z različnimi partnerji. Po več letih sodelovanja so tako skupaj z Istorijskem arhivom v Pančevu pripravili razstavo Voda, vode, vodi. Projekt se nanaša na skupno identiteto obeh mest, ki sta tesno povezani z vodo. Pri tem arhiva ne ostajata zazrta zgolj v preteklost, temveč poudarjata, da je trajnostna skrb za ohranitev čistih vodnih virov velikega pomena za prihodnji razvoj.
ŠPELA OŽIR Foto: JAN RUMBAK
Slovensko ljudsko gledališče Celje je v soboto gostilo najboljše sodobne plesalce. Celjski javni sklad za kulturne dejavnosti je namreč letos že 21. organiziral mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - plesna miniatura.
Plesna miniatura je tekmovanje, na katerem se plesalci predstavijo z malimi plesnimi oblikami, ki so časovno omejene na 2 do 3,5 minute, vsako leto pa jim organizatorji za izziv izberejo novo temo. Letos je tako 51 tekmovalcev sestavilo koreografije na temo Vsi marš na ples!, izvirajočo iz aktualnih družbenih razmer, ki ustvarjajo družbeni upor. Tekmovanje je budno spremljala žirija uveljavljenih plesnih ustvarjalcev in pedagogov v sestavi Susan Quinn, Nataše Kos in Mateja Kejžar. Podelili so dve glavni nagradi, ki sta ju prejela Slovenec Zigan Krajnčan in Hrvatica Lana Hosni. Zavidljive rezultate so dosegli tudi plesalci s Celjskega.
Med plesalci, rojeni med letoma 2003 in 2004, je nagrado za najboljšo plesno izvedbo za avtorski soloples z naslovom Nehaj že, nočem več prejela Zala Vrečer iz Plesnega foruma Celje. Med plesalci, rojenimi med letoma 1989-1996, je nagrada za najboljšo plesno izvedbo pripadla Emi Zurej iz Har-lekina, društva za umetnost plesa Celje, in njenemu av-
poletje
S koncertom Vokalne skupine Glasovir se je minilo nedeljo v občini Šentjur začel niz prireditev, imenovanih Šentjursko poletje, ki ima 12-letno tradicijo. Na številnih prizoriščih v občini se bo vse do septembra zvrstilo 28 dogodkov različnih zvrsti.
Kot je povedala vodja šentjurske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
torskemu soloplesu z naslovom Upor svetu. Plesalka Kaja Vajdetič si je z avtorskim soloplesom z naslovom Razpotje delila prvo nagrado
Anita Koleša, so se prireditve Šentjurskega poletja sprva odvijale v starem delu mesta
-	v Zgornjem trgu - kasneje pa so se razširile tudi v druge kraje. Med letošnjimi novostmi je izpostavila Ramna Jazz festival ob Slivniškem jezeru, oživitev glasbenega večera v šentjurskem hotelu in več gledališkega dogajanja
-	predvsem stand up kome-
za najboljšo plesno izvedbo med plesalci, rojenimi med letoma 1997 in 2000.
ŠO
Foto: SHERPA
dije. Organizacijo dogodkov so prevzela domača kulturna, turistična in gasilska društva, kulturne ustanove, klub študentov in mladinski center. Letošnje Šentjursko poletje se bo zaključilo sredi septembra, ko bo v Zgornjem trgu zavel kulturni prepih, zmes gledališke igre, poezije, žive glasbe in različnih plesnih zvrsti.
TV
Levstikova nagrada Neži Maurer
Založba Mladinska knjiga podeljuje Levstikove nagrade že vse od leta 1949. Letošnjo nagrado za življenjsko delo je prejela pesnica Neža Maurer, ki se je rodila in odraščala v Podvinu pri Polzeli.
Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, si je Neža Maurer Levstikovo nagrado, ki jo od leta 1989 podeljujejo bienalno, zaslužila predvsem zaradi tega, ker so besedila njenih pesmi del klasike slovenske književnosti za otroke: izbrušene umetnine, mogočen in trajen opus, ki nagovarja tako otroke in odrasle. Levstikove nagrade so namreč v povojnem času začeli založniki podeljevati zato, da bi spodbujali slovenske književnike, slikarje in znanstvenike k ustvarjanju za mlade.
ŠO
Začenja se Šentjursko
JAVNA VODSTVA ob 19.00: ALMA M.KARL1N-POTI ob 21.00: KULTURNO IN UMETNOSTNO ZGODOVIN SKA ZBIRKA ob 23.00: CELEIA -MESTO POD MESTOM
Z MUZEJSKIM AVTOMOBILOM V MUZEJ od 19.00 do 23.00 VOŽNJA S STA PODOBNIM I AVTOMOBILI
20 % popust pri nakupu publikacij Pokrajinskega muzeja Celje
KULTURA
15
Likovne podobe Tinskega
Umetnik Janko Orač je konec prejšnjega tedna v svojem ateljeju na Tinskem že tradicionalno gostil slikarje iz vseh koncev države, pa tudi iz tujine. Družili so se na že osmi likovni koloniji Zibika Tinsko.
Janko Orač je v goste tokrat povabila Erno Ferja-nič Fric iz Rogaške Slatine, Ljubljančanki Suzi Bricelj in Alenko Vidrgar, Matjaža Duha iz Maribora, Franca Goloba iz Oseka pri Novi Gorici ter Draga Medveda iz Nove Cerkve. Zoran Ra-donjič iz Prijedora v Bosni in Hercegovini je poskrbel, da je bila kolonija mednarodno obarvana. Slikarji in kiparka so upodabljali podobe Tinskega in okolice, ki z gričevnato pokrajino in dvema cerkvama tik eno ob drugi poskrbi, da navdiha nikoli ne zmanjka. Poseben čar letošnji koloniji je dalo še turbulentno vreme, ki se je spreminjalo praktično iz minute v minuto.
Kolonijo Zibika Tinsko - ena od tradicionalnih prireditev v okviru občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah - poleg ustvarjalnosti odlikuje druženje z domačini. Lokalna skupnost je izjemno vpeta v dogodek, saj umetnike vsak večer gosti drug domačin in jih razvaja z domačini dobrotami, glasbeni ustvarjalci iz Zibike in s Tinskega pa poskrbijo še za prijetno druženje ob pesmi in plesu. Janko Orač svoje goste vsako leto popelje tudi na ogled kulturnih znamenitosti šmarske občine, s kalvarijo
Udeleženci likovne kolonije v družbi šmarskega župana Jožeta Čakša, predsednice Kulturnega društva Zibika Helene Rančigaj in žene Janka Orača Hede Orač.
in cerkvijo svetega Roka na čelu.
Koliko in kaj so letošnji udeleženci ustvarili, so v Oračevem ateljeju postavili na ogled že zadnji dan kolonije, za jesen pa pripravljajo še razstavo v Šmarju pri Jelšah. Takrat bo izšel tudi katalog, dela pa bo predstavil kustos Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice Goran Milovanovič.
ANJA DEUČMAN Foto: BRANKO BABIČ
NA POLETNO MUZEJSKO NOC
v soboto, 15. junija 2013, vas ob 19.30
vabimo v prostore Muzeja novejše zgodovine Celje na
ODPRTJE OSREDNJE RAZSTAVE OB PETDESETLETNICI MUZEJA
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj.
V
B	V ■ V
Zupančičeva nagrada tudi Celjanom
Župančičevo nagrado za leto 2013, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, je letos prejel tudi SToP - slovenski tolkalni projekt, ki ga med drugim sestavljajo znani glasbeniki s Celjskega.
Tolkalno skupino so ustanovili akademski tolkalisti Damir Korošc, Dejan Tamše, Tomaž Lojen, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Damir Plamberger, Matevž Baj-de in Marina Golja z željo po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Kot je zapisala komisija za podelitev Župančičevih nagrad, je SToP zelo aktiven na področju klasične tolkalne glasbe. Na koncertih se člani pojavljajo z vrhunskimi tolkalci. Prav tako uporabljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih tolkal. Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo dopolnjujejo na mnogih koncertih za mlade in predvsem spodbujajo slovenske skladatelje k pisanju glasbe za tolkala.
ŠO
Foto: Osebni arhiv SToPa
BUKVARNA
Osamljena popotnica
Ko se je Alma M. Karlin, hči slovenskih staršev iz meščanske družine v Celju, ki je doma govorila le nemško, 24. novembra 1919 vnovič podala na pot, ni načrtovala, da bo zdoma ostala vse do leta 1928. V mislih je imela dve leti potovanja, odrekala pa se je osem polnih let, preživela revščino, malarija in bolehen želodec sta porušila njeno telesno ravnovesje, a številne nevarnosti so ji krepile značaj.
Zgodbo začne pripovedovati na Tihomorskih otokih ter se počasi, po kopici zapletov in nenehnega boja za preživetje, z neizmerno ljubeznijo do ustvarjanja, poda naprej, vse do Indije, od koder se naposled, na materino željo, vrne domov. Spozna veliko ljudi, z nekaterimi, predvsem v samostanih, preždi v tišini in spoštovanju, druge spregleda in se jim ogne na daleč. Na trenutke se zdi, da je v tako velikem svetu njena najbolj zvesta spremljevalka le Erika, njen pisalni stroj, ki si ga je kupila za prvi prislužen denar in ki jo je spremljal do konca življenja.
V tem drugem delu potopisa, ki je dejansko nadaljevanje Samotnega popotovanja, nam Celjanka naslika vso naravno lepoto, kulturo, običaje s kopico zanimivih opisov praznoverja in značajev domačinov Južnega morja. Pričara nam otočje Fidži, nas popelje v Novo Kaledonijo, na Nove Hebride, Gvinejo, Borneo, Javo, Singapur ter razkriva svoje življenjske poglede ter na vdan in borben način hkrati predstavlja čeri vsakdana, ki si jih je oprtala nase, kljub videzu drobne, majhne, občutljive ženske. Ženske, ki je v sebi skrivala neizmerno moč.
In bralcu v popotnico naniza nekaj dragocenih misli, ko se spušča na neznane čeri in pri tem sporoča: »Vse v življenju se zgodi, kot se mora zgoditi, tako dobro kot slabo.« In ob prihodu v Lautoki zapiše: »Zamisel je bila blazna, a včasih se človeku v življenju kaj posreči ravno zato, ker je tako neumno, da postane kot igra na srečo.« Pričara nam nepozabno noč in tudi tako vsakdanje težave, kot je spoznanje, da na plovilu, imenovanem kuter, ni niti tistega prostorčka, ki ga smrtnik včasih tako potrebuje. In v trenutkih, ko je na poti prepričana, da ji gre prav vse narobe, se oprime misli svoje znanke, ki ji je nekoč dejala: »Ne jezite se, če ste izgubili ravno to misel! Nekdo jo bo gotovo našel, kajti v vesolju se nič ne izgubi!«
Ob negotovih in nerednih prihodkih, v odvisnosti od finančnih zmožnosti številnih evropskih časopisov, za katere je pisala reportaže in črtice, se je, kot piše v tem romanu, pogosto počutila kot pravcati Robinson Crusoe. Ko pa so jo na trenutke, zaradi grozne vročice ob mrzlici, zapuščale moči, si je rekla: »Moji ožji sodržavljani se niso brigali zame in medtem ko so prigrizovali skutin zavitek in pri tem srkali vino, so verjetno govorili: >Saj ji nihče ni rekel, naj gre! <« Vendar se Alma ni predala ob tej ugotovitvi, temveč je sebi in številnim popotnim zanamcem položila na dušo: »Če bi vsi tako razmišljali, bi Kolumb pekel kostanje in Vasco da Gama prodajal vezalke; prav tako bi Schiller v kaki pisarni opravljal pisarniške posle in Goethe prebiral paragrafe.« Treba je torej naprej.
Karlinova se v tem in tudi preostalih svojih delih pogosto vrača k ugotovitvi, da se konec koncev zaveda, da bo njena pot raziskovalke in pisateljice trnova, da se bo moralo njeno življenje in delo lomiti na nevidnih preprekah ... In zato vedno znova vstane in nadaljuje ter Urok Južnega morja sklene z mislijo: »Moje srce pa nima obstanka, ne pozna domovine, zato je ostal zame ves širni svet le gnezdo, in ločitev od njega me ne bo stala nobene solze. Dovolj solza sem prelila na poti okoli sveta, v vsem svojem življenju ...«
O AVTORICI
Celjanom in tudi mnogim iz celjske regije ter ljubiteljem pisane besede Alme M. Karlin zagotovo ni treba predstavljati. Pa vendar, če ste morda prezrli kakšnega izmed njenih romanov (Malik, Samotno potovanje, Nabobova stranska žena ...) in njene številne zgodbe, potem se vam v teh, za koga morda že malce dopustniških dneh, ali pa vsaj vonju po poletju, izplača vzeti vnovič v roke njen Urok Južnega morja.
16
NAŠA TEMA
Umiranje in rojstva pokl
Vrzel med rednim šolanjem in potrebami na trgu dela na nek način zapolnjuje izobraževanje po programih Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Te ponujajo možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanj, pridobljenih z neformalnim učenjem, v Sloveniji pa obstajajo programi s katalogi potrebnih znanj za več kot 250 poklicev. Zanimivo je, da je med njimi zelo veliko vojaških poklicev, saj v Sloveniji v javnem šolstvu nimamo izobraževalnih programov zanje ne na srednje- ne na višje- ali visokošolski ravni.
Kot na vseh drugih področjih je tudi na trgu dela tako, da eni poklici preprosto izumirajo, drugi - med ljudmi sicer še zelo slabo poznani - pa so vzpenjajoče zvezde. Razlogov je več; spreminjajoče se tehnologije, nova znanja in nove potrebe prebivalstva zahtevajo svoje. Po drugi strani pa je tudi nekaj poklicev, za katere je v gospodarstvu še dovolj zanimanja, a se mladi zanje preprosto ne odločajo.
Če preletimo ponudbo srednješolskih izobraževalnih programov na Celjskem, je že na prvi pogled jasno, da se ta praktično vsako leto spreminja. Nekateri programi usihajo, ker ni dovolj
vpisa, nastajajo pa tudi novi. Tako so srednje šole v Celju v preteklosti zaradi premajhnega zanimanja mladih opustile šolanje bodočih urarjev, optikov, zlatarjev, lani in letos še krovcev, po drugi strani je »zraslo« tudi nekaj novih programov. Zadnja novost je višješolski strokovni program av-toservisnega menedžmenta, ki je v sodelovanju z gospodarstvom nastal prav v Celju in v katerega Višja strokovna šola Šolskega centra Celje prve študente vpisuje v študijskem letu 2013/2014. Med novejšimi poklici so še okolje-varstveni in medijski tehniki, pa tehniki mehatronike in mehatroniki operaterji, tudi kozmetični tehniki še nimajo prav dolge zgodovine.
Ko zmanjka dela
Prav razvoj tehnologije je eden od razlogov za umiranje nekaterih poklicev. Tako mojstri urarji, čevljarji in krojači v Ulici obrtnikov Muzeja novejše zgodovine Celje jasno povedo, da njihovo znanje in spretnosti dandanes le še redko kdo potrebuje. Ker na rokah pač ne nosimo več ur, ki bi jih bilo treba navijati, tako stenske kot ročne ure pa so serijsko proizvedene in narejene tako, da »delajo, dokler delajo«. Edino »popravilo«, ki pri njih pride v poštev, je namreč menjava baterije. Tudi čevljarji, krojači in šivilje, ki so bili nekdaj iskani in cenjeni poklici, praktično nimajo več pravega dela. Pa ne zaradi tega, ker se čevljem ne bi več odlepili podplati ali od-
padla peta, pač pa zato, ker je pogosto nov par obuval cenejši od popravila. Podobno kot za čevlje velja tudi za oblačila, saj cenovno dostopnega tekstila, ki v naše prodajalne pride iz azijskih držav, nihče ne bo nosil krpati. Menjava zadrge na hlačah ali ožanja in širjenja
oblačil? Le tu in tam se še kdo odloči za kaj takšnega.
Interna šolanja
Kot je steklarstvo na nek način sinonim za Rogaško Slatino, je bilo za Celje v preteklih desetletjih zlatarstvo. A je usip Zlatarne Celje, ki je sovpadal
z izgubo trgov in hkrati tudi močnim prodorom serijske izdelave nakita, naredil svoje. Pa se je podjetju vendarle uspelo postaviti nazaj na noge in kot zdaj pravi direktor Bojan Albreht, je k sreči v zlatarni še dovolj mojstrov zlatarstva, ki res poznajo svojo obrt. Zato
V Steklarsko šolo Rogaška Slatina je bil nekoč izjemen naval mladih iz vse Jugoslavije, dandanes je slika povsem drugačna. Na Šolskem centru Rogaška Slatina se veščin steklarskega poklica trenutno učita le dve dijakinji. Propad več steklarskih podjetij je očitno pustil globoke rane, a na šoli so prepričani, da uspehi steklarske branže v zadnjem času vendarle napovedujejo svetlo prihodnost tudi v tem poklicu.
Na Šolskem centru Rogaška Slatina izvajajo štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja tehnik steklarstva. A zanimanja v zadnjih letih praktično ni. Pred tremi leti so v prvi letnik vpisali štiri otroke, vztrajata le še dve dijakinji. Gotovo bosta osamljeni tudi v prihodnjem šolskem letu, saj ministrstvo zaradi premalo interesa programa ponovno sploh ni razpisalo. Na šoli trenutno prav tako ne izvajajo triletnega programa steklopihalec, ki je bil nekoč
Na Šolskem centru Rogaška steklarstva izvajajo še prograi program. Izredno majhen inte: strstvo za odprtje razreda zahte negativne posledice tudi za kad so bili nekoč na šoli trije učitelji po ukinitvi rednega triletnega p višek, v letošnjem šolskem letu praktičnega pouka, in še ta le z
Novih ste
V Steklarni Rogaška skoraj ne razumejo, zakaj se za steklarske poklice ne odloča več dijakov, glede na to, da nudijo tudi štipendije.
Sicer dejstvo, da trenutno skoraj ni dijakov, ki bi obvladali katerega od steklarskih poklicev, ne vpliva na delo v steklarni, saj novih sodelavcev ne potrebujejo. V steklarni so nazadnje zaposlili večje število po stečaju Steklarske nove,
Steklarstvo kot poklic preteklosti ali umetnost prihodnosti?
Sprašujemo se, kaj je treba storiti, da bo med mladimi ponovno več zanimanja za steklarske poklice
»Država sicer ima posluh za deficitarne poklice, a pri nas je problem, ker je premalo zainteresiranih otrok. Treba je razumeti, da za dva dijaka celoten program resnično ne more dobiti podpore, saj je to predrago. Prepričana sem, da bi, če bi se našla vsaj skupinica dijakov, ministrstvo program podprlo,« pravi Anita Pihlar.
Dijakinji Veronika in Ines dokazujeta, da jima pri oblikovanju stekla in njegovi krasitvi domišljije ne manjka, kljub temu pa je kakšen nasvet učitelja praktičnega pouka Ivana Lampreta seveda še kako dobrodošel. Šola se bo, kot ob tem pravi ravnateljica Anita Pihlar, še naprej borila za obstoj steklarskih programov.
Učitelj praktičnega pouka Ivan Lampret ugotavlja: »Steklarska nova gotovo ni bila spodbudna zgodba in je otroke odvrnila od tega poklica. Navsezadnje si vsak želi po koncu šole dobiti službo in za svoje delo prejeti dostojno plačilo. Vseeno pa v tej zgodbi ne gre pozabiti na Steklarno Rogaška, ki naj bi dobro poslovala, spodbudne zgodbe prihajajo tudi iz Hrastnika, tako da resnično upam, da se bo trend spet obrnil in bo zanimanja za steklarske poklice ponovno več.«
Brez strahu Edini dijakinji programa tehnik steklarstva končujeta tretji letnik. Pri nekaterih predmetih sta združeni s tehniki optiki, ■ v ■	praktični pouk iz steklarstva pa na šoli izvajajo le zanju, del v šolskih prostorih, del pa v delavnici slatinskega podjetniškega
za sluZDo	inkubatorja. V steklarskem poklicu obe, kot pravita, vidita prihodnost.
Veronika Križanec iz Zibike:
»Steklo me navdušuje, sploh zato, ker lahko iz njega izdelujemo raznovrstne izdelke, ne le tistih klasičnih, tudi nakit na primer. Zelo uživam ob ustvarjanju, poleg izdelovanja nakita obožujem predvsem mozaike, letos smo na primer delali celo kopalniški set. Sem prva v družini, ki se je odločila za steklarski poklic in doma so me kljub ne najbolj rožnatim časom pri odločitvi zelo spodbujali. Ni me strah, da ne bi dobila službe, saj verjamem, da je zame v steklarstvu prihodnost. Se pa po koncu šole vidim v Steklarni Rogaška ali pa v svoji obrti.«
Ines Štefanič iz Žič:
»Delo s steklom me zelo veseli. Zdi se mi veliko bolj zanimivo kot pa na primer delo optikov, saj je bolj raznoliko, ker lahko krojiš svoje ideje, si neprestano ustvarjalen. Ko sem se vpisovala na to šolo, se nisem prav veliko ukvarjala s tem, kakšno je stanje v steklarski dejavnosti, me pa zdaj marsikdo čudno pogleda, ko rečem, da sva v razredu samo dve dijakinji. Po pravici povedano, je tudi meni to čudno in zdi se mi precej žalostno, da ni večjega zanimanja za ta poklic. Vsi rinejo v gimnazije in brez nadaljnjega študija sploh nimajo poklica. Sama se za službo ne bojim, saj imam štipendijo Steklarne Rogaška, čez kakšnih deset let pa se morda vidim kot samostojna podjetnica.«	AD
NAŠA TEMA
17
icev
Medtem ko nekateri izginevajo ali iščejo nov sijaj, se v ponudbi poklicev prihodnosti najdejo tudi zelo eksotični
Prihodnost sta kombinacija znanj in vseživljenjsko učenje
Glede poklicev prihodnosti obstaja kar nekaj raziskav, nekateri poklici se v njih pogosto ponavljajo, drugi spet redkeje. A zagotovo drži, da bodo poklici prihodnosti temeljili na kombiniranju različnih znanj, tako formalnih kot neformalnih, ter zlasti vseživljenjskem učenju.
Kot poklicno perspektivno kar precej pogosto izpostavljajo področje biomedicine in še nekatere poklice v zdravstvu. Glede na to, da se vse bolj staramo, imajo »prihodnost« tudi vsi poklici, vezani na oskrbo in delo s starostniki. V zadnjem času se ob dejstvu, da recesija vendarle ne bo trajala v nedogled, pogosto kot zelo iskana poklica omenja finančnega inšpektorja in davčnega svetovalca. Glede na (trenuten) zaton gradbeništva se kot poklic prihodnosti pogosto izpostavlja arhitekt virtualne resničnosti, med storitvenimi panogami pa za najbolj obetajoče poklice nekateri izpostavljajo osebne svetovalce za prehrano, športno dejavnost in podobno ter organizatorje prireditev in dogodkov. A če praktično v vsakem od tovrstnih pregledov opozarjajo, da napovedi ne gre vzeti za suho zlato, je vseeno žalostno (ali pa na pričakovan dober konec spodbudno), da se je na enem od seznamov desetih najperspektivnejših poklicev leta 2050 znašel tudi - pripovedovalec pravljic.
so po ukinitvi srednješolskega zlatarskega programa v zlatarni razvili interno šolanje tistih med zaposlenimi, ki so pokazali na-
izjemno dobro obiskan redni program, danes pa je možen le ob delu. A tudi za tega je, čeprav steklarska industrija potrebuje tudi brusilce in ste-klopihalce, malo zanimanja. »Je pa spodbudno, da je lani ta program končalo 12 odraslih, ki jim je izobraževanje plačalo podjetje Reflex iz Gornje Radgone,« pravi ravnateljica Anita Pihlar.
Dvojčka: poslovni uspeh in zanimanje
Na šoli seveda iščejo razloge za pomanjkanje zanimanja za steklarske poklice ter se trudijo programa obdržati. »Na poklicnih in strokovnih šolah na sploh smo zadnja leta beležili upadanje vpisa, a se je na srečo letos slika nekoliko izboljšala. To tudi nam daje upanje za v naprej,« pravi Pihlarjeva. Dodaja še, da med razlogi gotovo ne gre zanemariti krize v steklarski industriji in predvsem stečaja Steklarske nove, ki je sprva delovala prav kot del nekdanje steklarske šole. Precej prahu je dvignilo, ko je brez službe ostalo okoli 250 de-
Slatina poleg programa tehnik n tehnik optik ter gimnazijski res za steklarski poklic - miniva vsaj šest dijakov - ima seveda er na šoli. Kot pravi ravnateljica, praktičnega pouka, že prvo leto rograma se je pojavil tehnološki i pa je zaposlen le še en učitelj a 40-odstotni delavnik.
gnjenja do ročnega zlatarskega dela. V podjetju tako ohranjajo znanje preteklih generacij, hkrati pa sposobnost, da tudi
lavcev, ki jim podjetje, ki je bilo v državni lasti, pred tem tudi več let ni plačevalo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ravnateljica kljub temu opozarja na ostala steklarska podjetja, ki vendarle še delujejo. Če bodo, s Steklarno Rogaška na čelu, poslovala stabilno, se bodo, kot je prepričana, stvari sčasoma vendarle spremenile. Kot ugotavlja, se
Proste roke pri oblikovanju
Učitelj praktičnega pouka Ivan Lampret na Šolskem centru Rogaška Slatina uči že dobro desetletje. Poudarja, da je program steklarstva še kako pomemben, saj da dijaku izjemno široko predznanje, ki mu pri poklicu še kako koristi.
Praktični pouk je pomemben del izobraževanja. Bodoči tehniki steklarstva se pri njem srečajo s praktično vsemi tehnikami oblikovanja stekla, tako hladnega kot vročega. Naučijo se pihanja in oblikovanja stekla nad odprtim plamenom, še več pozornosti pa pri praktičnem pouku posvečajo fuzijam, vitražam, brušenju, graviranju in slikanju na steklo. V steklarskih poklicih je spekter dela torej zelo širok, zato se vsak, ki se odloči za ta poklic, po besedah Lampreta v tem delu gotovo najde. Ob tem izpostavlja, da želijo v dijakih spodbujati predvsem umetniško žilico, zato imajo pri oblikovanju izdelkov kar se da proste roke. Udejanjanje lastnih, unikatnih idej jim namreč odpre dodatne priložnosti za poklicno pot, ki ni nujno vezana na delo v nekem steklarskem podjetju, pač pa se lahko odločijo tudi za samostojno pot, ki je gotovo svojevrsten izziv.
Tudi Lampret se ob primerjavi zanimanja za steklarske poklice še pred desetletjem in danes le kislo nasmehne in pove, kako so se dijaki pri praktičnem pouku nekoč stiskali okoli delovnih miz, danes dijakinji ustvarjata v verjetno najmanjšem prostoru na šoli. A učitelj je tako kot ravnateljica prepričan, da bodo oddelki v prihodnjih letih spet bolj polni.	AD
	Bg^t jfl				
					
"M J					
					
*3S					
Steklarstvo je umetnost, med mladimi pa bo ta poklic verjetno ponovno postal priljubljen šele, ko bo spet cenjen, kot je bil nekoč.
Panogi vrniti ugled
Steklarstvo ni več le fizično delo
v prihodnje ročno izdelujejo unikaten nakit.
IVANA STAMEJČIČ
ob predstavitvah steklarskega poklica in učnega programa na sejmih in v osnovnih šolah otroci nad umetnostjo oblikovanja stekla navdušujejo, s skupnimi močmi šole in steklarske industrije pa je treba postaviti še piko na i in jih prepričati, da je tudi v steklarstvu svetla prihodnost.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli, pobudnik ustanovitve Društva steklarjev Slovenije in njegov podpredsednik, steklarsko dejavnost spremlja že desetletja. Po osnovni izobrazbi je steklar, skoraj vso delovno dobo je posvetil steklarstvu in še danes, ko je upokojen, se vrača v Steklarno Rogaška in ustvarja.
Černelč je z izjemno žalostjo opazoval ugašanje steklarskih peči tako v Kozjem, kjer je Steklarna Rogaška nekoč imela del proizvodnje, kot v Steklarski novi. Zapiranje steklarskih obratov in izguba številnih delovnih mest je, kot pravi, negativno vplivala na odnos javnosti do steklarske panoge in poklica. Ob tem poudarja, da ni pričakovati, da bodo šolske klopi še tako polne, kot so bile nekoč, saj so tudi potrebe po kadrih manjše. Tudi v tej panogi tehnologija namreč napreduje. »Pred tremi desetletji je bilo v Steklarni Rogaška kakšnih 600 brusilcev, danes jih je le še kakšnih 40. Ne zaradi pomanjkanja kadra, pač pa zato, ker so obilico dela prevzeli stroji,« razlaga in hkrati dodaja, da si v Društvu steklarjev Slovenije prizadevajo, da bi bili tisti, ki se vendarle odločijo za steklarski poklic, čim bolj izobraženi. Omenja celo višjo šolo, saj poudarja, da steklarstvo ni več samo fizično delo ter usposobljenost le za določeno fazo izdelovanja nekega izdelka, pač pa postaja zaradi izrednih zahtev javnosti vedno bolj kompleksen poklic, pri katerem mora posameznik nenehno izražati svojo ustvarjalnost.
Bili so gospodje
Pomemben korak bo po besedah Černelča narejen, ko bo steklarstvo ponovno pridobilo nekdanji ugled. Spominja se, da se je sam za poklic steklarja med drugim odločil, ker so
bili steklarji nekoč izjemno cenjeni in njihove plače so precej presegale plače ostalih poklicev s triletno šolo. »Steklarji so bili precej bolje plačani od na primer mehanikov ali trgovcev. Sčasoma pa so se začeli raje zaposlovati na bencinskih črpalkah in meni se je to zdela prava tragedija,« pravi.
Premika na bolje in s tem tudi večjega zanimanja za steklarski poklic, kot dodaja, verjetno ne bo, dokler ne bo v Sloveniji ročno delo postalo bolj cenjeno in navsezadnje izdelki, ki morajo biti čim bolj unikatni, bolje prodajani. Tako bodo lahko tudi plače višje.
AD
Franci Černelč pravi, da je treba tradicijo negovati in razvijati, ne pa je zatirati.
»Poznam družine, kjer je bilo več generacij steklarjev, to je veljalo za neko družinsko tradicijo, nekakšen ponos, danes pa temu ni več tako. Danes vlada v steklarski dejavnosti zelo slabo vzdušje. Starši ne želijo, da njihov otrok postane steklar, da pride v podjetje, kjer bo kot suženj, ki dobi za svoje pošteno in zahtevno delo mizerno plačilo. Spominjam se, da je imel neko obdobje najboljši steklarski mojster pihalec višjo plačo kot direktor, ker je ta znal ceniti njegovo delo in sposobnosti,« pravi Franci Černelč.
klarjev ta hip ne zaposlujejo
kjer je več izjemno dobrih steklarjev ostalo brez dela. Zagotovo pa bo drugačen položaj čez leta, ko se bo več sedanjih delavcev upokojilo. V steklarni skupaj s Šolskim centrom Rogaška Slatina upajo, da bodo programe znova aktivirali, če pa ne bo šlo drugače, bodo sami začeli izvajati interna izobraževanja.
»Poklic steklarja je izjemno težak, pogoji dela niso
enostavni in verjetno je to tudi eden od razlogov, zakaj se učenci raje odločajo za druge poklice. Sploh domačini, ki delo v steklarni še bolj poznajo,« je razlagala Judita Vrečar iz Steklarne Rogaška. Poleg tega za steklarja ni primeren vsak, saj mora biti učenec za to delo nadarjen in imeti nekoliko umetniške žilice. Sicer so doslej kar precej skrbeli tudi za promocijo,
saj so steklarno in delo v njej vsako leto predstavljali učencem zaključnih razredov v OŠ Rogaška Slatina, ki pa jih očitno kljub obljubljeni štipendiji niso uspeli prepričati. S podobnimi promocijskimi oblikami steklarskih poklicev bodo v steklarni še nadaljevali, saj bi radi šolanje oziroma programe v slatinskem šolskem centru znova aktivirali.
US
Skrbno negujejo steklarsko znanje
V Steklarni Hrastnik imajo večji del proizvodnje avtomatiziran, vendar se ročnemu delu še niso povsem odpovedali. V svoji ponudbi imajo namreč tudi izdelke, ki se jih zaradi oblike, posebnih dimenzij in postopka ne da strojno izdelati. Ročno izdelujejo steklo za svetila, ekskluzivni darilni program, promocijske steklenice in podobno. Steklarna, ki je s 700 zaposle- Pred dvema letoma so zaposlili
nimi eden najpomembnejših zaposlovalcev v Zasavju, ima trenutno 34 steklopihalcev. Prihajajo iz Hrastnika in okolice, pa tudi iz drugih krajev Slovenije.
tudi nekaj delavcev iz propadle steklarne Luminos iz Slovenske Bistrice in tako poleg delovnih mest ohranili tudi znanje, ki mu v Hrastniku dajejo velik pomen
in ga prenašajo iz roda v rod. Kaj drugega jim niti ne preostane, saj na trgu delovne sile ni steklopihalcev. Zato imajo zelo dobro organiziran lasten program usposabljanja. Napredovanje do delovnega mesta steklopihalca traja kar nekaj časa. Začne se pri pomožnem delavcu, ki se lahko počasi vzpenja po strogi hierarhični letvici do mojstra. Vendar le, če je iz pravega testa. Bodočega steklopihalca mora namreč poleg pripravljenosti za učenje in smisla za estetiko odlikovati tudi velika potrpežljivost. IJ
18
KULTURA
Koncert zaokrožili s skladbami mladega Celjana
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika je v celjskem Narodnem domu nastopil na tradicionalnem letnem koncertu, ki je bil letos v znamenju skladb maturanta Leona Firšta.
Orkester, v katerem ustvarjajo najboljši sedanji in bivši dijaki celjske glasbene šole, se je v prvem delu predstavil z baročno obarvanim programom. Mladi glasbeniki so zaigrali skladbe skladateljev Albinonija, Vivaldija in Hummela. Še posebno je bil zanimiv drugi del koncerta, ko so zaigrali štiri skladbe mladega celjskega skladatelja Leona
Kot solisti so na koncertu nastopili čembalist in organist Thys Grobelnik, violinist Urban Jerman, violončelist Aleksandar Kuzmanovski, trobentar Nejc Zahrastnik, vi-olončelist Domen Hrastnik in saksofonist Aleš Logar.
Firšta. Skladbe je začel pisati že kot osnovnošolec, zato se jih je v vseh teh letih nabralo kar nekaj. Ker se bo ob koncu šolskega leta poslovil od celjske glasbene šole, se je orkester odločil, da bo del letnega koncerta posvetil prav njemu.
Dirigent Matjaž Brežnik je ob koncu sezone zadovoljen. Orkester je namreč potrdil in ohranil kvaliteto iz prejšnjih let, pripravil pa je tri različne programe. Kljub
temu, da je uradna sezona Mladinskega simfoničnega orkestra že končana, ga 20. junija čaka še eden večjih projektov letošnjega šolskega leta. Na celjskem Starem gradu bo nastopil s skupino Nude, ki jo bo spremljal z orkestralnimi priredbami njenih uspešnic. Koncert bo uradni začetek sklopa prireditev Poletje v Celje, knežjem mestu.
ŠO
Foto: Sebastijan Jug
Leon Firšt je mlad skladatelj, ki se lahko pohvali s kar nekaj skladbami. Orkester je na letnem koncertu zaigral štiri, od tega dve krstno.
SOBOTA, 15. junij
11.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje LIPKOVE VRAGOLIJE
Mesto Celje bo od 4. do 9. septembra 2013 na široko odprlo svoje športno srce, saj bo gostilo del Evropskega prvenstva v košarki. Otroci in starši, preživite izbrane sobotne dopoldneve v družbi simpatične maskote prvenstva, Lipka.
Vstop prost. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
POLETNA MUZEJSKA NOČ VABI NA BREZPLAČNE OBISKE GALERIJ IN MUZEJEV
14.00, STARI GRAD CELJE
30. JUBILEJNO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV IZ SLOVENSKIH MEST Z USNJARSKO TRADICIJO.
Pevsko društvo upokojencev Celje
2013
Poletje v CELJU, knežjem mest
Plesni val povzročil poplavo plesa
Plesni val in njegovi člani so se ob koncu sezone v soboto v športni dvorani Gimnazije Celje - Center predstavili na plesnem spektaklu, ki so ga razdelili v dva dela.
V prvem delu, ki so ga poimenovali kar Mini, se je predstavilo več kot sto najmlajših plesalcev iz plesnih vrtcev v Celju, Šentjurju in Žalcu. Uprizorili so plesno zgodbo o živalih na kmetiji, nekoliko starejši pa so po obisku kmetije zaplesali še v modernih ritmih na mestnih ulicah. V večernem programu oziroma Maxi delu je zaplesalo kar 250
plesalcev v nekaj manj kot tridesetih točkah. Otroci, mladinci in člani so se predstavili z urbanim hip-hopom, uličnim plesom, dže-zom, diskom ter standardnimi in latinskoa-meriškimi plesi v parih. Kot zvezde večera so nastopile najboljše tekmovalne skupine, ki so na letošnjem državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih dosegle odlične rezultate in bodo Celje predstavljale tudi na prihajajočih evropskih in svetovnih prvenstvih.
ŠO, foto: GrupA
Na zaključni produkciji so harlekinovci predstavili tako klasičen ples, za kar so si letos izbrali balet Paquita, kakor sodobnega s plesnimi miniaturami.
Zaključna produkcija Harlekina
Harlekin, društvo za umetnost plesa, ki že več desetletij pomembno zaznamuje plesno ustvarjanje v Celju, je v petek v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pripravil obsežno zaključno produkcijo, na kateri se je predstavilo sto članov.
Prvi del je zaznamovala baletna točka. Učenke 6., 4. in 2. razredov so namreč odplesale balet Paquita. V drugem delu petkovega plesnega večera so se predstavili mlajši plesalci pod vodstvom Ane Vovk Pezdir, ogledali pa smo si lahko točke, ki so jih pripravili za izbor v sklopu tekmovanja Opus. Ob koncu so zaplesale še vse skupine sodobnih plesalcev pod vodstvi Tine Dobaj, Sandre Jazbec in Andreje Šraj.
ŠO, foto: GrupA
Na zaključni produkciji Plesnega vala je nastopilo več kot 350 plesalcev.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
1 Ml H'
m1
ZAVOD CELEIA CELJE
RADIO, KI GA BEREMO
19
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. JURČKI: Zlato pero
2.	ZASAVCI: Ko se vrnem
3.	ROMANA Z ROMANTIKI IN BORISOM KOPITARJEM: Venček Nika Zajca
4.	JODEL EXPRESS: Planine so lepe
5.	EURO KVINTET: Objem, dotik, poljub
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	GET LUCKY - DAFT PUNK	
	FEAT PHARRELL WILLIAMS	(6)
2.	WAITING ALL NIGHT -	
	RUDIMENTAL FEAT. ELLA EYRE(5)	
3.	WALKS LIKE RIHANNA -	
	THE WANTED	(4)
4.	LOVE SOMEBODY - MAROON 5 (3)	
5.	TONIGHT I'M GETTING OVER	
	YOU -CARLY RAEJEPSEN	(4)
6.	IF YOU COULD SEE ME NOW -	
	THE SCRIPT	(1)
7.	ONE LIFE - MADCON FEAT.	
	KELLY ROWLAND	(2)
8.	DEAR DARLIN' - OLLY MURS	(2)
9.	ONLY TEARDROPS - EMMELIE	
	DE FOREST	(3)
10	LA LA LA - NAUGHTY BOY	
	FEAT. SAM SMITH	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	VSTATI IN OBSTATI - MI2	(5)
2.	SIVO NEBO - ANDREJ IKICA	(6)
3.	NOVO UPANJE - MOMENTO	(4)
4.	BREZ TEBE PADAM -	
	MATJAŽ JELEN	(3)
5. 90TA - 6PACK ČUKUR &		
	RECYCLEMAN	(5)
6.	DEKLE Z NASLOVINCE - ANU	(2)
7.	STRAIGHT INTO LOVE -	
	HANNAH	(3)
8.	NE SEZUVAJ SE - FIREFLIES	(2)
9.	ZOMBI V KATAKOMBI - SELL	
	OUT	(1)
10. SIJ SEVERNI - IN & OUT		(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	BLURRED LINES - ROBIN THICKE	
	FT. T. I., PHARELL	
	RISE UP - BEYONCE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	PELJI ME - DA PHENOMENA	
	ODPRI OČI - NEOMI	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
90.6 95.1 95.9 100.3
Kako bomo vstop Hrvaške v EU občutili na Celjskem?
Hrvaška bo 1. julija vstopila v Evropsko unijo in postala 28. članica povezave. V tokratnem Odmevu bomo govorili o tem, kaj to pomeni za celjsko regijo oziroma katere nove priložnosti in spremembe se nam obetajo. Preverili bomo, kako bodo vstop Hrvaške v EU občutila podjetja, kako obmejne občine, kot sta Rogatec in Bistrica ob Sotli, ter nenazadnje, kaj to predstavlja za občane, ki živijo ob meji.
0| VSAK ČETRTEK ob 1 2.1 5
o m ev#-
POGLED! ILieJlS
4jm
r ^
rad] o cel je
IZLET Z ZELENIM VALOM
Lani so izletniki obiskali tudi Olimje, kjer so občudovali tamkajšnji vrt.
Mi gremo pa v zeleno
V soboto, 15. junija, bo 40 potnic in potnikov (tako je odločil žreb), odšlo na 11. izlet z Zelenim valom, ki je na sporedu Radia Celje že 16. leto. Celodnevni izlet je po tradiciji poučna ekskurzija s spoznavanjem zdravilnih zelišč in družabni dan hkrati.
Udeleženci izleta ste bili o podrobnostih seznanjeni s pošto, sicer pa si lahko ime-
na izžrebanih preberete tudi v naslednjih vrsticah.
Organizatorji, medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ter gostitelji (Pekarna Ku-der Levec, Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Žalec, dom pod Gozdnikom Lovske družine Griže, zeliščarka Fanika Burjan in trgovina Biotopic) se veselimo srečanja z vami!
Izžrebanci so: Rozika KRIČAJ, Laško; Slavko FIŠER, Črna na Koroškem; Elica VR-HOVŠEK, Štore; Berta CVETIČ, Šmarje pri Jelšah; Jožica GERM, Šmartno v Rožni dolini; Marjeta KUHAR, Rogatec; Nada MARCEN, Vojnik; Slavko JERIČ, Rogaška Slatina; Jožefa ŽIČKAR, Nova Cerkev; Irena ŠTARKEL, Celje; Silva ČERNOŠA, Celje; Stanislava OCEPEK, Laško; Jožica LORBEK, Petrovče; Neža STRAŽE, Šentjur; Ivanka SAJEVIC, Hrastnik; Silva KENDA, Celje; Milena PAPEŽ, Tabor; Ivanka KROFLIČ, Celje; Marjana NUČ, Planina pri Sevnici; Marija JEVNIŠEK, Celje; Martina ŽUŽEK, Dobrna; Zdenka GOLOGRANC, Šentjur; Romana POLAJŽAR, Loče; Silva ROGAN, Grobelno; Jožica POGLADIČ, Tomaž nad Vojnikom, Nada GRADIŠNIK, Rimske Toplice; Irena KRISTAN, Nova Cerkev; Nedelko KUHAR, Rogatec; Mija KRŽIŠNIK, Žalec; Slavica POGOREVC, Celje; Marjan JURJEC, Loka pri Žusmu; Stanko VODIŠEK, Laško; Fanika MLAKAR, Štore; Silva JUH, Šmartno v Rožni dolini; Jože DROBINC, Sv. Štefan; Danica VELNAR, Šmartno v Rožni dolini, Tinika JAZBEC, Lesično; Emil KOMPLET, Ljubečna; Zvonimira BELCER, Celje; Vlado NOVAK, Celje.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 13. junij_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ivan Janez Domitrovič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Ivan Janez Domitrovič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 18. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 19. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
20
ŠPORT
Pa se je spet začelo
Nogometaši Celja so včeraj začeli priprave na novo sezono. Že 4. julija bodo odigrali prvo tekmo v 1. krogu kvalifikacij za ligo Evropa (povratna bo teden dni kasneje). Nasprotnika bodo dobili 24. junija. Dosedanji ekipi se je na uvodnem treningu predstavil novinec Igor Jugovič, ki je igral za hrvaški Slaven Belupo.
24-letni vezni igralec Jugovič je prvič v dresu članskega moštva zaigral v NK Zagreb, kjer je bil eden najmlajših kapetanov v zgodovini kluba. Bil je reden član mlajših reprezentanc Hrvaške, vse do selekcije U-21. V celjskem prvoligašu vodilni zdaj čakajo le še na igralca, ki bo okrepil napad, vendar ne bodo hiteli, saj mora biti moštvu »dodana vrednost«. Veseli, da ogrodje ekipe ostaja enako kot v prejšnji sezoni, kar pomeni, da se ekipa dobro pozna. V rumeno-modrem taboru so še zatrdili, da bodo poizkusili v naslednjih dneh oziroma tednih v klub pripeljati še nekaj mlajših in nadarjenih nogometašev. Celjski nogometaši bodo pri-
prave na novo sezono opravili v domačem okolju.
Kratke počitnice
Veliko časa za počitek po naporni sezoni niso imeli. Še najmanj sta ga imela Benjamin Verbič in Blaž Vrhovec, ki sta pretekli teden odigrala dve tekmi v reprezentanci Slovenije do 21 let. Miha Korošec in ostali so imeli nekoliko več počitka. »Ja, res je. Nekaj ga je bilo, da sem si lahko odpočil. Sezona je bila resnično zelo dolga in naporna, a tako pač mora biti. Je pa odmor prišel v pravem trenutku. Verjamem, da bomo vsi dobro pripravljeni na novo sezono, na nove uspehe. Priprave bodo kot vedno težke, vendar to moramo zdržati, da bo med sezono lažje.«
Pretekla sezona še ni povsem pozabljena. Bila je odlična. Po besedah Korošca so dosegli vse cilje, ki so si jih zadali. Uvrstili so se v finale pokalnega tekmovanja, kjer so odigrali zelo dobro. »Poraz v finalu? Nihče zdaj ne obžaluje, da smo izgubili proti Mariboru. Slovenija je lahko videla
Benjamin Verbič in soigralci so začeli priprave. Motivacije ne manjka, saj jih kaj kmalu čaka novo dokazovanje na evropski sceni.
našo odlično predstavo, ko smo bili boljši nasprotnik, a zmanjkalo je tudi nekaj sreče,« je pristavil Miha Korošec.
Vsi nestrpno pričakujejo žreb za ligo Evropa, ko bo jasno, kdo bo njihov nasprotnik. Upajo, da bodo dobili ugo-
Evropi lahkih ni. Za leto dni so bolj izkušeni in kljub temu, da so mlada ekipa, so prepričani, da imajo veliko možnosti, da
dnega nasprotnika, čeprav v pridejo v drugi krog. V držav-
nem prvenstvu pa si želijo še kaj več. Domača sezona se bo začela 13. julija.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
»Turbo« prvak Bolgarije
Za Novi tednik je tokrat spregovoril Roman Bezjak, nekdanji napadalec prve ekipe Nogometnega kluba Celje, ki si zdaj kruh služi v oddaljeni Bolgariji. 24-letni Bezjak je že v prvi sezoni na tujem v dresu FC Ludo-gorets postal državni prvak in bo zaigral v kvalifikacijah za ligo prvakov.
Na rumeno-modrem dresu knežjega mesta je Roman Bezjak, ki ga prijatelji in bivši soigralci poznajo pod vzdevkom Turbo, nosil enajstico, zdaj »zabija« z devetico. V prvem delu sezone se je počasi privajal na novo okolje, v drugem delu pa dokončno »eksplodiral«. Za Ludogorets je dosegel pet golov in si priboril stalno mesto v začetni enajsterici.
Roman Bezjak, s kakšnimi besedami bi opisali prvo sezono na tujem?
Povem lahko le najlepše, saj je v Bolgariji odlično. Super se počutim, dokončno sem se z ujel z ekipo, zato mi ničesar ne manjka. Že sam sprejem je bil prijeten in resnično smo prava »klapa«. Vsak vsakomur pomaga tako na igrišču kot izven njega.
Ste pričakovali, da bo vse v najlepšem redu ali je bilo kaj mešanih občutkov?
Ko greš prvič od doma, je seveda za pričakovati, da bodo občutki mešani, ko ne veš točno, kako bo. Vendar sem pred tem dobil ogromno informacij in mi je bilo veliko lažje. Jure Travner, ki je v preteklosti tudi igral za Celje in je moj prijatelj, je že igral v tem klubu in povedal mi je praktično vse, kar me je
zanimalo. Zato sem pričakoval, da bo lepo, a da bo tako super, pa ne.
Živite v mestu Razgrad, ki šteje nekaj manj kot 34 tisoč prebivalcev. Kakšno je mesto?
Mesto je lepo, a nimaš kaj posebnega početi. Če je čas, potem je najbolje iti v mesto Varna, kjer je morje in je prijetneje. Sem pa takoj po prihodu v Razgrad živel v hotelu, zatem so mi vodilni v klubu našli stanovanje. Od tam imam na treninge slabih pet minut. Je pa z mano vseskozi punca Jana, zato mi ni dolgčas. V prostem času igram igrice ...
Pogrešate domovino?
Seveda, a to moraš odmisliti. Koroška je moj dom, a s tem se ne smeš obremenjevati. Vseskozi sem z mislimi pri nogometu in pri osebnem napredku. Želim si še več. Se pa z veseljem vrnem tudi v Celje, kjer imam prijatelje.
Kakšna sta igrišče in infrastruktura?
Igrišče je odlično. Pogoji so z eno besedo fantastični. Imamo izvrsten center za treniranje. Ko sem prišel v klub in vse to videl, sem bil brez besed. Potem razumeš, zakaj je lahko klub na tako visoki ravni, ko pa imamo igralci poskrbljeno za vse.
Kako se potuje na gostovanj a, ko pa so razdalje med kraji tako velike?
Razdalje so precejšnje. Najdaljše gostovanje je oddaljeno osem ur, ostala med tremi in petimi urami. Na pot se venomer podamo z avtobusom že dan pred tekmo. Pred pomembnejšimi
domačimi tekmami smo v karanteni.
Že v prvi sezoni ste z ekipo postali državni prvak Bolgarije. V končnici sezone se je odvila prava drama ...
Ja, res neverjetno, kako se je končalo. Krog pred koncem smo bili poraženi v obračunu z Levskim, ki nas je z zmagoslavjem prehitel, v zadnjem krogu pa je na domačem igrišču igral s Slavijo, ki je sicer dobra ekipa, a si nismo mislili, da nas lahko prav ona reši. Mi smo na gostovanju s 3:0 ugnali Montana, Levski pa je z 1:1
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Roman Bezjak (levo) si je ob prihodu v Slovenijo, kjer je preživel kratke počitnice po koncu sezone, ogledal finale pokalnega tekmovanja v Kopru med Celjem in Mariborom. Ob njem na sliki član prve ekipe NK Celje Iztok Močivnik, ki se uspešno vrača po poškodbi. »Močo je moj najboljši kolega in z veseljem ga venomer obiščem, slišiva pa se vsak dan,« je med drugim dejal Roman Bezjak.
še ni steklo, potem ste za-blesteli.
Pričakovati je bilo, da mi ne bo takoj steklo, saj menjava okolja nikdar ni lahka. Na začetku sem dobival priložnost za igro za petnajst ali dvajset minut. Če bi dosegel kakšen gol, bi zagotovo lahko še več igral. Potem pa sem se izkazal v pripravljalnem obdobju pred drugim delom, ko sem bil v dobri strelski formi, a je v trenutku nastala kriza. Po uvodnih dveh krogih me trener ni več uvrstil med osem-najsterico igralcev za tekmo in postal sem izjemno nervozen. Še bolj sem začel trenirati in rezultati so se vrnili.
Goli so zatem padali kot
za šalo.
Vedel sem, da se bo odprlo. Ko enkrat zadeneš, potem pridobiš na samozavesti in igraš kot prerojen. Moraš pa vztrajati in se na vsakem treningu ter na tekmi maksimalno truditi.
Kakšni so cilji pred novo sezono?
V domačem prvenstvu so jasni. Znova postati bolgarski prvak, v kvalifikacijah za ligo prvakov pa narediti korak več kot v prejšnji sezoni, ko je klub nesrečno izpadel proti Dinamu iz Zagreba. Ekipa je dobra in vse je mogoče.
MITJA KNEZ Foto: DAMIR MRKONJIČ
remiziral s Slavijo. Veselje je še toliko večje, ko si skoraj prepričan, da boš drugi, na koncu pa se veseliš naslova in uvrstitve v kvalifikacije za ligo prvakov.
Se način igre precej razlikuje od tukajšnjega?
Precej drugačen je. Treningi so veliko kvalitetnejši, igra je hitrejša. Razlika je velika, čeprav si sprva nisem mislil, da bo tako, a potem vidiš, kaj vse je še mogoče. Težav s privajanjem na igro nisem imel. Dokončno sem se z ekipo ujel med zimskimi pripravami.
V prvem delu sezone vam
Zmage favoritov, sledi derbi
Tekme 8. kroga celjske letne lige malega nogometa so se na Skalni kleti zaključile po pričakovanjih, v ponedeljek pa se bosta spopadli vodilni moštvi.
Izidi: Bolnica Celje - Engrotuš 2:3, Amaterji Občina - Intercom 2:4, Hudinja Champion pub - All-in 4:9, Šargi&Kralj
-	Maček tisk 7:3 in Novem - Bajsi FC 3:2. All-in ima 24 točk, Šargi in Intercom po 21, Maček tisk 11, Bolnica Celje 10 ... Pari 9. kroga (ponedeljek): Intercom - Bolnica (17.45), Bajsi
-	Hudinja (18.30), Maček tisk - Amaterji (19.15), Engrotuš
-	Novem (20), All-in - Šargi (20.45).
DŠ
ŠPORT
21
Judo klub Zdežele Sankaku pripravlja konec tedna že deveto izvedbo evropskega judo pokala, ki se iz Celja seli v Podčetrtek. Tudi letos bo konkurenca izjemna, saj bo nastopilo preko 480 tekmovalcev iz 27 držav.
Prijave so morali organizatorji zaradi prevelikega zanimanja znova omejiti.
Razlogi za selitev
Letošnja deveta izvedba tekmovanja bo za judoiste in judoistke celjskega Sankakuja dobra priprava za svetovno prvenstvo, ki ga bo avgusta gostil brazilski Rio de Janeiro. Barve Slovenije bo tokrat zastopalo okrog 45 tekmovalcev. Največja novost je prizorišče. V celjski dvorani Zlatorog naj bi v teh dneh že potekale priprave za septembrsko košarkarsko evropsko prvenstvo. Posledično so se bili organizatorji primorani preseliti v Podčetrtek. Predsednik organizacijskega odbora in prva violina celjskega kluba Marjan Fabjan je o selitvi dejal: »Bilo je več razlogov. Poskusil sem, da bi tradicionalni turnir v Celju tako kot ponavadi nemoteno potekal, a je zaradi košarkarskega prvenstva
Ratejeva najdlje letos
Marjan Fabjan je moral s svojimi pomočniki vse potrebno za izpeljavo evropskega pokala prestaviti v Podčetrtek.
Judoisti tokrat zavzeli Podčetrtek
Fabi: »Potisnjeni smo bili ob stran.«
Edina slovenska tekmovalka na atletski diamantni ligi v Rimu je bila članica celjskega Kladivarja Martina Ratej, ki je zasedla peto mesto. Z daljavo 62,29 metra je dosegla najboljši izid sezone.
Na letošnjih tekmovanjih diamantne lige Martina Ra-tej stopnjuje svoje dosežke. V New Yorku je bila peta, ko je kopje poletelo do 60,51 metra, s čimer je izpolnila nor-
mo za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji. V Euge-nu je uvrstitev popravila za mesto, ko je z metom 60,99 metra zasedla četrto mesto. Tokrat pa je Ratejeva vpisala najboljši izid sezone. Svoj edini veljavni dosežek je vpisala v prvem metu, vsi naslednji so bili neuspešni. Zmagala je Nemka Christina Obergföll s 66,45 metra.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
prišlo do zapletov. Dobil sem občutek, da smo malce potisnjeni ob stran zaradi te velike prireditve. Ker pravih informacij oziroma podatkov nikakor nisem uspel dobiti, sem se odločil, da se preselimo v Podčetrtek. Verjamem, da bo turnir dobro uspel.«
Brez serijske zmagovalke
Proračun tekmovanja znaša 60.000 evrov. Na evropskem pokalu bodo nastopili mnogi odlični tekmovalci in tekmovalke, saj se tekmovanje točkuje za EJU evropsko jakostno lestvico. Pri izvedbi pomaga 85 prostovoljcev. Marjan Fabjan pravi: »Moji tekmovalci bodo nastopili vsi, tako kot vsako leto pa skrbijo za organizacijo tekmovanja.« Borbe se bodo tako v soboto kot tudi v nedeljo začele ob 10. uri, finalni obračuni bodo ob 16. uri. Lucija Polavder je direktorica dvorane, Urška Žolnir skrbi za prijave, tekmovala pa ne bo. Doslej je nastopila na vseh osmih tekmovanjih v domačem okolju; zlata olimpijka je vselej zmagala.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
V Velenju se je Martina Ratej še čudila svojim rezultatom, v Rimu pa je kopje vrgla najdlje letos.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Panorama
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Bistrica - Kovinar Štore 2:3 (0:1); Jockovič (16, 51), Torra (48), Zreče - Malečnik 1:4 (0:1); Br-dnik (81), Šmarje - Veržej 0:0. Vrstni red: Veržej 50, Odran-ci 47, Beltinci 46, Šmarje 44, Dravograd 42, Ljutomer, Čar-da 35, Tromejnik 34, Bistrica
32,	Malečnik 31, Grad, Zreče 29, Rakičan 22, Kovinar 20.
Štajerska liga, 21. krog: Šoštanj - Žalec 2:0 (1:0); Koca (23, 50), Lenart - Šentjur 1:2 (0:1); Jevšenak (29), Omeri (63). Vrstni red: Šoštanj, Šentjur 42, Pesnica 38, Marles hiše, Žalec 37, Radlje
33,	Pohorje 32, Peca 29, Lenart 18, Slovenj Gradec 17, Paloma 15, Tezno 14.
MNZ MČL Celje, 21. krog: Kozje - Vojnik 3:3 (0:3); Štus (47, 78), Omerzu (52); Hod-žič (3, 13), Sokolovski (16), Pivovar - Krško B 0:6 (0:2), Mons Claudius - Radeče 5:1 (2:0); Ferčec (25-11 m), Mikše (35, 89), Krivec (66), Mikolič (71); Knavs (76). Vrstni red: Krško B 43, Mons Claudius 34, Vojnik 27, Rogaška 26, Kozje 18, Radeče 17, Pivovar 4. (MiK)
Športni koledar
Sobota, 15. 6.
NOGOMET
3. SL - vzhod, zadnji 26. krog, Martjanci: Čarda - Zreče, Štore: Kovinar - Šmarje (17.30).
Štajerska liga, zadnji 22. krog: Šentjur - Šoštanj, Žalec - Marles hiše (17.30).
MNZ MČL Celje, zadnji 22. krog: Krško B - Mons Claudius, Vojnik - Pivovar Laško, Rogaška - Kozje (17.30).
Reprezentanca potrebuje Grgiča
Slovenske košarkarice so na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo leta 2015, ki ga bosta gostili Madžarska in Romunija, z zmago in porazom zasedle drugo mesto v skupini B, kar pomeni, da bodo prihodnje leto nadaljevale kvalifikacije, vendar pa bo konkurenca še močnejša.
Reprezentantke so tokrat na prvi tekmi z 52:57 izgubile proti Bolgariji in si praktično zaprle vrata za osvojitev prvega mesta, ki pelje v naslednji krog kvalifikacij, vendar so z zmago na drugi tekmi proti Švici s 84:76 ohranile upanje. Dokončno so ga zatrle Bolgar-ke, ki so premagale Švicarke in zasedle prvo mesto.
Barve Slovenije sta zastopali tudi članici celjskega Athletea Rebeka Abramovič in Eva Lisec. Abramovičeva je na prvi tekmi vpisala 9 točk, na drugi pa 10. Liščeva se ni vpisala v statistiko. Pred našo izbrano vrsto je zdaj misija nemogoče, saj jo bo prihodnje leto čakalo nadaljevanje kvalifikacij, kjer pa se bodo pridružile reprezentance, ki si neposredne uvrstitve na EP ne bodo uspele zagotoviti z nastopi na
letošnjem prvenstvu v Franciji. Slovenija je tako znova na napačni poti in skrajni čas je, da vodilni na Košarkarski zvezi Slovenije spoznajo, da nenehno menjavanje selektorjev ne bo obrodilo sadov. Selektorski stolček je bil sicer
že ponujen trenerju celjskega Athletea Damirju Grgiču, ki si ga nedvomno najbolj zasluži, potem ko je to upravičil z delom v preteklosti, vendar pa trboveljski strokovnjak želi dolgoročno zaupanje oziroma delo z reprezentanco za
daljše obdobje, saj se lahko le tako naredi pravo ogrodje reprezentance. Zaenkrat posluha na naši zvezi še ni bilo, zato je bil na prvo me-
medijski pokrovitelj .^„f'Uf.,,, IlOVitedllik
sto postavljen Tomo Orešnik, sicer trener Triglava, ki izbrane vrste ni dobro sestavil in mu je ni uspelo pripeljati na nekakšen Triglav, kjer bi bila
nad vsemi reprezentancami. Še več, potisnil jo je na rob prepada ...
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Rebeka Abramovič (v sredini) in Eva Lisec (desno) sta s Celjskega zastopali barve slovenske reprezentance. Ob njima je še Maja Bošnjak (levo), ki je v novi sezoni ne bomo več videli v dresu Athletea, saj so vodilni z njo prekinili sodelovanje.
TOPFIT

22
KRONIKA
Pobeg s kraja nesreče in značajska pohabljenost
Zakaj povzročitelj zbeži in ne pomaga žrtvi, ki jo je poškodoval?
V primeru pobega s kraja prometne nesreče morajo policisti čim prej izslediti povzročitelja. Najpomembnejših je do 12 ur po nesreči. Več časa kot mine do prijetja povzročitelja, manj je tudi možnosti, da mu dokažejo, da je v času nesreče vozil pijan ali pod vplivom drugih snovi.
Pobeg s kraja prometne nesreče je eden najbolj malomarnih prekrškov po slovenski zakonodaji, saj ne gre le za opustitev dolžnega ravnanja ob tako hudem dogodku, ampak tudi za neetično ravnanje. Nuditi pomoč nekomu, ki jo potrebuje, bi moralo biti zapisano v osebnosti človeka, pravi dr. psihologije Marko Polič, ki se na filozofski fakulteti v Ljubljani ukvarja tudi s psihologijo prometa. Pravi, da je vzrokov za pobeg s kraja nesreč več in da lahko takšen odziv na nesrečo kaže značajsko pohabljenost povzročitelja.
Najbolj značilen razlog za pobeg je izogibanje odgovornosti. Povzročitelj se zaveda, kaj je storil, da je nekoga poškodoval ali da je celo povzročil njegovo smrt,
vendar za to ne želi prevzeti odgovornosti. »Drugi razlog je tako imenovana zožana zavest. Človek povzroči nesrečo, doživi šok ali stres in ne razmišlja o ničemer drugem kot o tem, da bo čim prej odšel s tistega kraja. Marsikdo se nato vrne, ko se zave, kaj je storil, ali se celo sam javi na policiji. Kdo drug pa sploh ne opazi, da je zakrivil nesrečo. Morda ne čuti trka, čeprav je to malo verjetno. Še vedno pa med manjšino takšnih povzročiteljev prednjači ravno to, da ne želijo prevzeti odgovornosti,« razlaga Polič. So ljudje, ki večkrat dnevno tvegajo svoje življenje, da bi rešili tuje, takšen primer so gasilci. Ne razmišljajo, ali se bodo morda pri tem sami poškodovali. Takšno zavest bi morali razviti vsi ljudje.
»Zdi se mi, da bi morala javnost ostreje obsoditi takšno početje in ustvariti odklonilen odnos do takšnih prekrškov in kaznivih dejanj. Še vedno imam namreč občutek, da je nekaterim ljudem bolj žal, da mora nekdo plačati visoko kazen za cestni prekršek, kot da bi sočustvovali z žrtvami, ki so se v takšnih nesrečah poškodovale ali celo izgubile življenje,« pravi Marko Polič.
V beg sili tudi alkohol
Pogosto so pobegi s kraja nesreče povezani z alkoholom. Na sojenjih zatem slišimo, da je alkohol razlog, da je bil povzročitelj (bistveno) zmanjšano prišteven. Medtem ko se je še pred leti zdelo, da je to za pijane povzročitelje skorajda olajševalna okoliščina, danes ni več tako.
»Tudi v stanju alkoholiziranosti je zavest zožana, reakcije voznika so počasnejše in tveganje, da ne bo vedel, kako odreagirati v takšni situacije, je večje,« navaja Polič. Po njegovih besedah bi morali v Sloveniji vztrajati pri stališču ničelne tolerance do alkohola v prometu. Dokazano je, da alkohol moteče vpliva na voznika. Res pa je, da na vsakega nekoliko drugače, vendar je ob tem treba vedeti, pravi Polič, da zakonodaja velja za vse enako. Torej če bo že eno pivo na nekoga vplivalo močneje, bo morda na drugega blažje, ista zakonodaja pa velja za oba. In če je nekdo prepričan, da je vozil brez nesreče že več let, čeprav je pred vožnjo spil alkohol, ni nujno, da se bo naslednja vožnja prav tako končala brez nesreče. Številne raziskave so pokazale, da so vinjeni vozniki svojo vožnjo ocenili popolnoma neustrezno in neprimerno v primerjavi s tistim, kar so med vožnjo pokazali. Takšne teste so izvajali na posebnih poligonih. Ko takšno vožnjo umestijo v realnost in na prave ceste, se žal poveča tudi število pobegov. Predvsem tistih povzročiteljev nesreč, ki so že tako ali tako večkratni storilci prekrškov ali kaznivih dejanj v prometu. Ravno njihove značajske poteze kažejo nezanimanje za druge udeležence v prometu in usmerjenost v lastne motive.
Zamegljen razum
Nesreča namreč zmanjša možnost presoje, stres zamegli razum, če so ljudje usmerjeni vase, in okolica jim ni toliko pomembna. To kaže na značajsko pohabljenost, ki željo po tem, da povzročitelj ne prevzame odgovornosti, le še stopnjuje. Takšni se za pobeg oziroma zapustitev poškodovanca po prometni nesreči hitreje odločijo. Zožana zavest pomeni tudi, da se človek v nekem trenutku ne zaveda vseh vidikov in posledic dogodka, ki ga je povzročil. Dejavniki, ki na to vplivajo, so predvsem čustva, morda jeza ali strah.
Polič navaja primer, ki so ga raziskovali na fakulteti. Voznik osebnega vozila, ki je povzročil nesrečo, je po njej, ko so žrtev s prizorišča že odpeljali, še vedno sedel v vozilu, njegove kretnje pa so kazale na stres in zožano zavest. Z njim nekaj časa sploh niso mogli vzpostaviti nobenega stika, saj je bil popolnoma v šoku. Čas zožane zavesti lahko traja nekaj minut ali ur, kar je odvisno od osebnosti človeka in od tega, kako človek dojame nek dogodek, ali je močna osebnost in tudi od tega, ali je v času nesreče
»Čustvo preplavi človeka in takšna oseba vidi samo eno stvar: rešiti svoje življenje, pobegniti. V drugih kaznivih dejanjih je dejavnik tudi maščevanje. Človek ima vedno v življenju na razpolago izbiro. V času zožane zavesti te izbire ne more pretehtati, ampak naredi le eno potezo, ki je glede na situacijo še najmanj primerna. Na primer pobeg,« pojasnjuje Marko Polič.
morda bil kdo z njim v vozilu ali je bil sam. Nikoli pa ne moremo vnaprej vedeti, kako bo nek človek kot povzročitelj prometne nesreče odreagiral, navaja Polič.
Zakaj se vračajo?
Znano je, da se nekateri povzročitelji tudi vračajo na kraj prometne nesreče. Neuradno so zato policisti, kadar preiskujejo takšno nesrečo ali cestno tragedijo, že ob preiskavi na kraju pozorni tudi na osebe, ki se gibajo v bližini. Vsaka takšna malenkost je lahko zelo pomembna. Povzročitelj se lahko vrne na kraj nesreče zaradi strahu, da bi ga odkrili, in zato, da bi na kraju zakril svoje sledi. Tak
primer se je pred tedni zgodil v Sloveniji (ne na Celjskem), ko se je povzročitelj vrnil na prizorišče po registrsko tablico. Takšno početje ne pomeni zožane zavesti, ampak malomarnost in posredno tudi naklep, saj je zavestno poskušal zabrisati sledove, da ne bi prevzel odgovornosti za nekaj, kar je povzročil. Nekdo pa se vrne na kraj nesreče, ker se že v nekaj sekundah zave, da je storil nekaj narobe in želi pomagati žrtvi, popraviti napako. Ne gre pa v teh situacijah za podobnost s piromanijo, kjer se požigalec vrne na kraj požiga, da bi užival v pogledu na to, kar je storil, razloži doktor psihologije.
SIMONA ŠOLINIČ
Poškodovanemu lahko pomagaš, truplu ne več ...
Leta 2008 se je v Prožinski vasi zgodila ena hujših nesreč s pobegom na Celjskem. Voznik osebnega vozila je zbil mladoletnega kolesarja, ki je na kraju nesreče umrl. Povzročitelj je odpeljal dalje, v njegovo iskanje je bilo vključeno največje število policistov v zadnjih letih na našem območju. Našli so ga šele naslednji dan. Moškega so kasneje obsodili zaradi povzročitve prometne nesreče, vendar za pobeg ni bil obsojen. To je tipičen primer, ko se policisti in tožilci znajdejo v precepu. Zakaj?
Pobeg s kraja prometne nesreče je namreč prekršek. Zakon o cestnem prometu ga opredeljuje v 110. členu v dolžnostnih rav-
nanjih ob prometni nesreči. Po nesreči mora udeleženec ustaviti vozilo, zavarovati in označiti kraj nesreče, pomagati poškodovanim in obvestiti obvestiti policijo oziroma center za obveščanje. Kraja nesreče ne sme zapuščati, dokler policisti ogleda ne končajo ali odločijo drugače. Če povzročitelj stori drugače, ga kaznujejo s 1.200 evri in z 18 kazenskimi točkami. Takšna globa pomeni, da so zakonodajalci ta prekršek uvrstili med najhujše. V kazenskem zakoniku pa je pobeg s kraja nesreče zapisan kot »zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči«. Kazen za to je zapor od treh mesecev do petih let. Vendar nastane dvoumen položaj za policiste in tožilce, kadar žrtev
v nesreči s pobegom izgubi življenje. Ker je v kazenskem zakoniku zapisana »zapustitev poškodovanca«, takšen člen ne pride v poštev pri smrtnih nesrečah. Rečeno po domače: če žrtev na kraju nesreče umre med trkom, ni več poškodovanec, ampak truplo. Četudi povzročitelj ustavi, mu tako ali tako ne more več pomagati. V teh primerih se tožilci oprejo na prvotno (v sodnem žargonu temeljno) kaznivo dejanje, torej povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti ali kaznivo dejanje predrzne vožnje. Zaradi pobega lahko voznika kaznujejo z globo in s kazenskimi točkami, ne morejo pa ga obsoditi zaradi pobega, ki je sicer pobeg, ni pa kaznivo dejanje ...
	Število nesreč 2011	Število nesreč 2012	Upad v %
Vse prometne nesreče s pobegom	492	486	-1,2
Prometne nesreče z mrtvimi in s telesno poškodovanimi	68	61	-10,3
Statistika kaže, da je med pobeglimi povzročitelji nesreč več mlajših, ampak to ni pravilo, ki bi veljalo za vse primere. Pred kratkim je nezgodo povzročil 60-letni moški, ki je trčil v avtomobil voznice in kraj nesreče zapustil brez najmanjše vesti.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
j m
radiocelje
vi-
95.1 I 95.9
au.c ivin
www.r
KRONIKA
23
Zaradi Betnave trije priznali krivdo
Postopek zaradi poslovne goljufije pri obnovi dvorca
Kljub temu, da se je Mariničeva že dogovorila za kazen, pa bo moralo sodišče zanjo razpisati še en narok, saj je izve-nobravnavni senat celjskega sodišča sprejel sklep, da mora sodnica Gradi-čeva odločiti še o enem očitku poslovne goljufije zaradi neplačanih terjatev, prav tako pri obnovi Betnave. Ostali so iz tega izvzeti, pravi tožilec Stanislav Pintar.
Na celjskem okrožnem sodišču se je v petek začel odvijati še en postopek zoper nekdanjo direktorico Ve-grada Hildo Tovšak. Zaradi očitkov o poslovni goljufiji pri obnovi dvorca Betnava so tega kaznivega dejanja poleg nje obtoženi še nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec, nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart, ki je v mariborski nadškofiji skrbel za naložbe in vzdrževanje. Medtem ko prvih dveh na sodišče ni bilo, so slednji trije krivdo priznali in se že dogovorili o kaznih, ki jim jih bodo izrekli v začetku julija.
Mariničeva se je s tožilstvom dogovorila za leto dni in tri mesece zapora s preizkusno dobo treh let (v tem času ne sme storiti enakega kaznivega dejanja, v nasprotnem bo morala kazen presedeti v zaporu), Bogatin za 10 mesecev zapora, ki jih bo prestal z družbeno kori-
stnim delom in Ekart za 10 mesecev zapora pogojno na dve leti.
Očitajo jim, da so na podlagi lažnih gradbenih situacij za dela, ki niso bila opravljena, vložili zahtevek za sofinanciranje Evropske unije in dobili 1,7 milijona evrov. Dela tudi kasneje niso opravili. Sodnica Romana Gradič je tako v petek opravila predobrav-navni narok le za te tri. Ker Tovšakove na sodišče ni bilo zaradi zdravstvenih težav, je
postopek zoper njo izločila in bo predobravnavni narok razpisala za drug datum. Za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Kra-ševca pa se bo začelo sojenje, torej brez predobravnavnega naroka, na katerem bi se izrekel o priznanju krivde. Ker je ugovarjal na obtožnico in ker ga v petek ni bilo, to za sodišče pomeni, da krivde ni priznal, torej bo zdaj sodišče zanj razpisalo začetek sodne obravnave z dokazovanjem.
Evropski denar državi povrnili
Nečedni posli pri obnovi Betnave so podobni kaznivim dejanjem v primeru Rimske terme, kjer je prav tako šlo za pridobitev evropskega denarja (1,3 milijona evrov) na podlagi lažnega prikaza opravljenih del. V obeh kazenskih zadevah se pojavljata tudi To-všakova in Bogatin. On je pri primeru Rimske terme že bil obsojen na 970 ur družbenega koristnega dela, ki ga bo moral odslužiti namesto zaporne kazni, zdaj mu bodo ti dve kazni združili. Tovšakovi pa se za Rimske terme mora začeti sojenje, saj krivde ni priznala. »Pomembna razlika med primeroma Betnava in Rimske terme je, da je pri zadevi Betnava nastala manjša škoda in da so v mariborski nadškofiji evropski denar državi povrnili. To je tudi olajševalna okoliščina za obtožene, saj sta si ravno Mariničeva in Ekart prizadevala, da se škoda povrne. Pritisk na Ekarta naj bi izvajal prav Kraševec, ki ga tožilec poleg Tovšakove vidi kot vodilnega v tem kazenskem postopku. Drugače meni Kraševčev odvetnik Stanislav Klemenčič: »Očita se mu glavna vloga, spregledali pa so, da se je umaknil tisti trenutek, ko je v naložbo vstopil Vegrad. Kraševec takrat pri projektu sploh ni več sodeloval.«
Ne glede na to, da so kazni za tri, ki so krivdo priznali, pogojne oziroma bo ena v obliki družbeno koristnega dela, tožilec Stanislav Pin-tar meni, da bodo s sodnim postopkom dosegli učinek. »Tudi pogojna kazen je kazen. Če bodo obtoženi storili še kakšno kaznivo dejanje, bodo takšne sodbe preklicane in spremenjene v zaporno kazen.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Tožilec Stanislav Pintar bo po pravnomočnosti sodb, ki jih bodo Karlu Bogatinu, Antonu Ekartu in Dragici Marinič izrekli 4. julija, te tri predlagal tudi za priče na sojenju Tovaškovi in Kraševcu.
Napadel ju je z nožem
Nedeljski prepir v Velenju bi se lahko tragično končal. 36-letnik je namreč zabodel in hudo poškodoval dva državljana Makedonije.
36-letni državljan Bosne in Hercegovine se je nad 38- in 21-letnima državljanoma Makedonije znesel na ulici, na dovozni poti do stanovanjskega bloka na Cesti Simona Blatnika. Potem ko se je sporekel z 38-letnikom, kaj je bil vzrok prepira še ni razjasnjeno, se je nadenj spravil kar z nožem. Napadenega je pred najhujšim ubranila kovinska palica, vseeno pa
ga je napadalec hudo poškodoval, saj ga je večkrat zabodel v roko. Še huje jo je odnesel 21-letnik, ki je priskočil v bran svojemu očetu. Nasilnež ga je z nožem zabodel v predel trebuha in mu zadal izredno hude poškodbe. Po incidentu je bosanski državljan, sicer začasno stanujoč v Velenju, odšel v svoje stanovanje, kjer pa so ga policisti kmalu izsledili in mu odvzeli prostost. Kazensko ga bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa dvojnega uboja.
AD
preiskave so policiste vodili	Velenju, Žalcu, Ravnah na do 44-letnega Domžalča-	Koroškem ter na Bledu, v na, 30-letnika z Ljubnega	Bohinju in Domžalah. Vsi in 25-letnika iz Šoštanja.	trije osumljenci bodo kaV občinah Zgornje Savinjske doline so se v zadnjem Najmanj sedemkrat naj bi	zensko ovadeni zaradi suma mesecu in pol vrstili vlomi v gostinske lokale. Mozirski vlomili v gostinske lokale	storitve 28 kaznivih dejanj policisti so storilcem vendarle prišli na sled. na območju Upravne enote	velike tatvine.
Nepridipravi so kradli te in alkoholne pijače. Vsa Mozirje, osumljeni pa so, da predvsem gotovino, cigare- zbrana obvestila ter hišne so vlamljali tudi v lokale v	AD
Ujeli so jih
Eva Kovač se bo morala opravičiti.
Kovačeva se je sodno poravnala
Na okrožnem sodišču v Celju se je po petih letih končalo sojenje nekdanji urednici Šentjurskih novic Evi Kovač zaradi žaljive obdolžitve. Primer se je končal s sodno poravnavo med obtoženo in tremi tožniki, ki so se prepoznali v satiričnem zapisu, objavljenem pred leti v Šentjurskih novicah.
Avtor je namreč pisal o domnevnem ljubezenskem dogajanju v Dobju, nakar so se oglasili trije moški in prodajalka v vaški trgovini, ki so bili prepričani, da zapisane besede letijo nanje. Na prvem sojenju so pričali domnevni oškodovanci, češ, da so bili zaradi zapisa tarča posmeha v kraju, pričali so tudi njihovi partnerji, sodišče je v tem delu sojenje celo zaprlo za javnost. Kot smo že pred meseci poročali, so morali na sojenju pričati tudi nekateri pevci cerkvenega kora, ker naj bi slišali govorice o tem, kakšna škoda je bila tožnikom povzročena.
Tožniki so od Kovačeve terjali še 10 tisoč evrov odškodnine. Kovačeva je bila že spoznana za krivo, izrečena ji je bila kazen mesec in 15 dni zapora s preizkusno dobo enega leta. A je višje sodišče nato sodbo razveljavilo. Pred dvema mesecema Kovačeva na sodišču krivde ni priznala, danes pa se je s tožniki poravnala. V naslednji številki Šentjurskih novic mora zdaj zapisati opravičilo, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobje pa mora vsak mesec nakazati 100 evrov, dokler vsota ne doseže zneska 500 evrov.
SŠol
Foto: SHERPA
BEN AFFLECK QUGA KURYLENKO RACHEL McAQAMS «JAVIER BARDEM
filmTERRENCA MALICKA
režiserja DREVESA ŽIVLJENJA
ČUDEŽU NAPROTI
Ä69
24
RAD DOBRO JEM
Bojana Križanec, umetnica, ki ustvarja v ateljeju v celjski Gosposki ulici, se s hrano rada razvaja. Hrana je bila tudi del njene umetniške inštalacije. Njena trenutna ljubezen so okusi in začimbe Azije, čeprav tudi drugim ne dela krivice in rada preizkuša različno hrano. Kot kiparka potrebuje moč, zato se mesu ne odreče, za hitre rešitve pa so vedno pri roki špageti tako ali drugače. Umetniki v Gosposki ulici se pogosto družijo, kaj skuhajo skupaj in spoznavajo različno hrano. Ta lahko precej vpliva na človeka in ob svojem receptu za špagete je Križančeva dodala še nasvet: »Ob jedi spijemo kozarec dobrega rdečega vina. Po jedi zadremamo in ko se zbudimo, odidemo v naravo, pogledamo dober film ali počnemo nekaj čisto novega.«
ANTIDEPRESIVNI ŠPAGETI
Sestavine
(za 2 osebi ali za 1 z velikim želodcem):
150 g slanine, 100 g masla, 150 g šampinjonov ali jurčkov, 1 por, 3 rumenjaki, 150 ml sladke smetane, 100 ml kisle smetane, 1 žlička karija, parmezan, sol in poper po potrebi, peteršilj po želji, špagete glede na lakoto in stopnjo potrtosti (minimalno 150 g po osebi)
Priprava:
V dovolj veliki ponvi popražimo na kockice narezano slanino. Dodamo šampinjone ali jurčke, ki smo jih narezali na tanke rezine, in pražimo približno 5 minut. Posujemo z žličko karija. Dodamo na kockice narezan por in pražimo še 3 do 4 minute. Rumenjake razžvrkljamo s sladko in kislo smetano. Rahlo posolimo in popramo. Zmanjšamo ogenj in omako dodamo v ponev. Pustimo še nekaj minut in pazimo, da ogenj ni premočan. V omako naribamo parmezan in dodamo »al dente« skuhane špagete. Premešamo v ponvi, tako da se testenine prepojijo z omako. Postrežemo in posujemo z naribanim parmezanom in s sesekljanim peteršiljem.
Sestavine za 2 osebi:
1	velika kumara, 1 korenček, 100 g tofuja, pest suhih črnih kitajskih gobic (Cloud Ear Fungus), šopek mlade čebule, šopek koriandra, mešanica petih, kitajskih začimb, 1 žlička soli, 2 žlici svetle sojine omake, 1 žlica olivnega olja, 1 žlica balzamičnega kisa, 4 žlice riževega kisa, 2 žlici sladkorja
Priprava:
Suhe kitajske gobice namočimo približno uro pred pripravo. Kumaro olupimo, prerežemo po dolžini na
2	ali 3 kose, nato jo z lupilcem za zelenjavo narežemo na trakove. Korenček očistimo in ga narežemo na rezance. Skupaj s kumaro damo v skledo, posolimo in premešamo. Skledo damo v hladilnik za najmanj pol ure. Tofu narežemo na kockice in natremo z mešanico petih kitajskih začimb. Postavimo v hladilnik za pol ure. V ponvico damo rižev kis in sladkor ter pustimo na majhnem ognju 5 minut, da se rahlo zgosti. Ohladimo.
Kumare in korenček ožmemo, dodamo gobice, tofu, na kockice narezano mlado čebulo in polijemo z mešanico kisa in sladkorja. Premešamo. Na koncu še zmešamo sojino omako, olivno olje in balzamični kis. Prelijemo solato in potresemo z nasekljanim koriandrom.
Kitajci črne gobice priporočajo za lepšo kožo, zniževanje holesterola in razstrupljanje telesa.
V
G09tiscemprenod^ Üite" Bohorč " m.
»ma<a kuhinja, wa11ce, POZI, kosiu, au mu, CtTBUMti: Spwknwo ngoffii « vtfjmiti^w prüft* «Ohorf M»fjMi L*.., Dulanj Xvtdra 44_ Semlur pri Celju ++3S6 {0)3 744 14 30, MoUfe: ++3B4 (0)41 666 1S6
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
MAKOVO PECIVO
DVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV:
BANANINO PECIVO
(receptposlušalke Marice) Sestavine:
2 merici (jogurtni lonček) moke 2 merici mleka 2 merici olja 2 merici sladkorja 2 jajci
I vanilijev sladkor 1 pecilni prašek 10 dag mletega makai žlica ruma
Priprava:
Sestavine drugo za drugo vmešamo z mešalcem in vlijemo v namaščen in pomokan pekač. Ko je pecivo pečeno, ga lahko prelijemo s čokoladnim prelivom.
(recept poslušalca Danija)
Sestavine:
tri zrele banane jajce
žlica margarine jogurtni kozarec sladkorja l,5jogurtnega kozarca moke žlička pecilnega praška vanilijev sladkor ščepec soli
Priprava:
Margarino, jajce, sladkor in vanilijev sladkor stepemo z mešalcem, dodamo pretlačene banane in končno še moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo vlijemo v namaščen in pomokan pekač. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj približno 40 minut. Potresemo s sladkorjem.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
—— Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 307 1,6 16 v, letnik 2007, 65.000 km, srebrne barve, prodam. Telefon 041 763-906. 1978
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
BALIRKO za oglate bale prodam. Telefon 031 456-021.	1973
www.drva.info
KUPIM
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	Š 145
STROJI
PRODAM
TRAKTORSKO koso Gaspardo 175, s hidravličnim dvigom, rabljeno 3 sezone, prodam. Telefon 031 587-055.1914 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. Š 152 KOSILNICO Bcs, Acme, 110, nizka kolesa, v zelo dobrem stanju, pripravljeno na košnjo, prodam. Telefon 051 222-685.
1967
TRAKTOR Tomo Vinkovič, Deutz, Ursus, Imt, Univerzal, Zetor ipd. in ostale priključke kupim. Telefon 041 680-684.
p
TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, lahko v slabšem stanju in brez dokumentacije, kupim. Telefon 070 410-588.	p
POSEST
PRODAM
V BABNI Gori prodam bivalni vikend z vinogradom in sadovnjakom. Informacije po telefonu 070 378-488, 031 789-148.
1764
tel.: 051 359 555
Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur
GRADBENO parcelo, 1.350 m2, v obrtni coni Celje, Kulturniška ulica, prodam. Cena 45 EUR/m2. Vpogled dokumentacije in vse informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, soba 15/1 A, Rogaška Slatina, po 15. uri.	1712
HIŠO v 3. gradbeni fazi, 180 m2 (+ man-sarda), parcela 700 m2, sončna lega, Zagrad, prodam. V račun vzamem stanovanje. Cena 129.000 EUR. Telefon 040 665-506. _ 1826 NA zelo lepi lokaciji med Šentjurjem in Šmarjem (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo, stoji na parceli 1.800 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Cena 75.000 EUR. Telefon 040 760-930. p MANJŠE posestvo, primerno za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon 5793-337.	Š 150
V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 560-539. 1938 VEČJO hišo v Arclinu prodamo. V račun vzamemo stanovanje. Telefon 041 725-119.	1953
MANJŠO kmetijo, velikost 10.363 m2, na Teharjah, blizu centra, na sončni, ravni legi, starejša hiša z gospodarskim poslopjem, primerna za obrtnike, prodamo. Telefon 041 323-518. 1959 ZAZIDALNO parcelo v Šentjanžu nad Štorami, klet, voda, sadno drevje, dokumenti urejeni, prodam. Telefon 041 325-191.	1963
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojniae §
PE CELJE, Ul. XIV. dbiajja 14. S 03/4257000	*
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozman* 16,02/921-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 IjiMjana
BODREŽ. Vikend (delno grajeni, delno zidani objekt) proizvajalca Glin Nazarje, skupaj pokritih površin 35,86 m2, s priključkom za vodo, v neposredni bližini parcele elektrika, prodam skupaj s kmetijskim zemljiščem - gozdom 1.129 m2, za 23.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča, priključki: voda, elektrika, dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 58.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
mmm
astrologinja jasnovidnost
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.

Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA
IKRAJil
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK:
ULICA:
• DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate oam že 68 let-
novi tednik
GOSTINSKI LOKAL
386 m2, s teraso 80 m2, možnost dodatne terase 200 m2
na frekventni lokaciji ob Mariborski cesti in glavni avtobusni postaji v Celju, ugodno oddamo ali prodamo. Nudimo lastno posojilo! InfO: landmark@siol.net
Landmark, d. o. o., Ljubljanska 56, Celje
CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, za 149.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196.	1887
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, Nova vas. Ugodno prodam stanovanje v 1. nadstropju, blok grajen 2004, lahko z garažnim mestom, 57 m2. Telefon po 17. uri, 070 204-308.
1898
STANOVANJE, 47 m2, v Celju, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 672332.	1911
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po cenilcu vaiaga oporataija
V ŽALCU prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Informacije po telefonu 040 988-232, 040 216.-050. 1924 NOVO stanovanje v Hotunjah pri Ponikvi ugodno prodamo. Telefon 041 725119.	1953 GARSONJERO v Celju ugodno prodamo.
Telefon 041 725-119. 1953 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
UGODIMO
'JEKLENA STRESNA KRITINAl OD 6,60 EURzddv GSM: 040 349 992 www.lindap.si
ENOSOBNO stanovanje, 36,70 m2, v Štorah, Lipa, stolpnica, 7. nadstropje, dvigalo, balkon, klet, prodam. Telefon 041 993-528.	1965
DVOSOBNO stanovanje v Celju na Hudinji prodam. Cena po dogovoru. Vse informacije po telefonu 040 437-284. p ROGAŠKA Slatina. Prodamo dve stanovanji, več parcel, hišo, III. faza, vikend, zelo ugodno. Več informacij 041 653378, Teps, d. o. o. Celje; www.teps.si.
n
CELJE. Trisobno stanovanje z balkonom, 140 m2, zgrajeno 2009, za 160.000 EUR in na Hudinji, 58 m2, zgrajeno 1980, prodamo za 62.000 EUR. Teps, d. o. o. Celje, telefon 041 653-378. n
ODDAM
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Bro-darjevi ulici oddam samski osebi ali paru. Telefon 041 864-311. 1958 V SAVUDRIJI oddajamo apartma za 3 do 5 oseb v juniju, juliju in avgustu. Informacije po telefonu 041 424-086.
1744

fimmroH
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
GARSONJERO v Celju, Brodarjeva ulica, bližina centra, oddam. Telefon 041 611-596.	1863
NOVO, opremljeno garsonjero in novejše dvosobno opremljeno stanovanje v okolici Celja oddam v najem. Telefon 051 475-831.	1903
GARSONJERO, 6. nadstropje, v Novi vasi, predplačilo 2 meseca, oddam, v najem. Telefon 070 810-166. 1915 STANOVANJE s teraso, balkonom in vrtom nudim družini, upokojenemu paru za pomoč v gospodinjstvu in negi. Stanovanje, hrana in plačilo po dogovoru zastonj, vse ugodnosti v lepi dolini. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro DOBRODOŠLI.	p
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1947
n
n
n
PODPIS
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Dnevi minevajo, minilo je leto, vendar bolečina ostaja. Usojeno ti ni bilo živeti... Zakaj... zakaj? Ne moremo še danes razumeti.
V SPOMIN
MIRKU ZORICU
iz Liboj (4. 2. 1959 - 14. 6. 2012)
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Vse mine, vse se spremeni, le spomin dalje v srcu živi.
V SPOMIN
FRANCU BAŠI
11. junija mineva leto dni, kar si za vedno odšel od nas.
Ne mine dan, da se ne spomnimo nate. Hvala vsem, ki ga ohranjate v trajnem spominu.
Žena Stanka, sin Stane in vnukinja Nina z družino
PRODAM
PRODAM
HLADILNIK, 80 l, razred A +, malo rabljen, prodam. Telefon 051 838-958.1954 HLADILNIK, pralni stroj, zamrzovalno omaro, kombiniran hladilnik in steklo-keramični štedilnik prodam. Telefon 040 869-481.	1968
PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 524-147.	19 82
TELICO simentalko, težko 550 kg, prodam. Telefon 031 675-129. 1904
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg ter breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1670 ŠTIRI jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 369-397. 1948
za uei
>e in male
9° 6P
J- • !
oainte!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
it
-J^uharäke huhve
stoi/enälzih go&podinj
j= RjJ
3 ™ _
S S S
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjip v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajna mešanica po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
TELICO simentalko, staro 2 leti, težko 650 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 687-016.	1907
PLEMENSKEGA kozla in več kozličkov in kozic, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 763-512. 1908 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Kupimo bikce od 10 do 14 dni: simentalec, limuzin, šarole, dobro plačilo. Telefon 031 311-476. p BIKCA, sivo rjavega, 10 dni, prodam.
Telefon 041 322-232. 1956 TELIČKO simentalko, staro 12 dni in bikca simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1961 BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam za 510 EUR. Telefon 031 559820.	1966 BIKCA, starega 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5735-054. l 85 TELIČKO in bikca simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144.
1312
TELICE simentalke, 330 in 200 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 1970 BIKCA simentalca, težkega 190 kg, prodam za 670 EUR. Telefon 051 822360.	1972
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za Telefon 031 832-520. 1922
PRODAM
PRODAM
Ko vajine želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tja, kjer naše srce lahko tiho se razjoče.
V SPOMIN
OLGI HERCOG
(1927 - 2008)
ob 5. obletnici smrti
in atiju
ANTONU HERCOGU
(1925 - 1967)
Hvala vsem, ki se ju spominjate v molitvi, obiskujete njun grob in jima prižigate svečke.
Hčerke z družinami
DVA invalidska skuterja, štirikolesna, en kot nov, v garanciji, drugi malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	p
HIDRAVLIČNI cilinder za hidravlični transporter za gnoj Krt prodam. Telefon 041 534-451.	1909
NAPRAVO za izdelavo kurilnih butar, novo, ugodno prodam. Telefon 031 611-745.
1912
vsak torek, petek in soboto, ob sredah na »svinjskem« sejmu.
Kifeljčekkrompir, stročji fižol, solata... Domačija Strašek, GsM.:040 842-188
PRAŠIČE, težke 50 kg, žganje slivovko in sadjevec prodam. Telefon 031 221243.	Š 151 SMREKOVO hlodovino in suha bukova drva prodam. Telefon 031 851-448. 1955 SUHE hrastove in smrekove »fosne« ugodno prodam. Telefon 041 325-191.
1963
KUPIM
LES na panju ali kamionski cesti, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.
1626
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1748
RENAULT clio 1,6, letnik 06/4, abs, na-kladač gnoja, trosilec gnoja in traktor Stayer prodam. Telefon 041 794-271, 031 787-761.	1919
BUKOVA drva, s prevozom ali brez, prodam. Telefon 031 465-719. 1935 REKVIZITE za domači fitnes: sobno kolo, tekaška steza, orbitrek itd. ugodno prodam. Telefon 041 605-746. 19 46
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
rt uri irr <3.o.o. O.Mt/OS r
JMBrrcr
m m
vedeževanje, astrologija, feng sfiui
KAKOVOSTNO vino laški rizling, letnik 2012, prodam. Telefon 031 524-147.
1982
SENO v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-050. 1942 PŠENICO za krmljenje, po 50 kg, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 1960
OSTALO
attrologirj-a ^ DÄCÄ
TV jJrölCiy-j.i
JASNA
-Ural C igjntl^ k.irti?
Rov j'-'di'-n1- v I k a LEA
1 angelske kaM,;
ciganska ».a'"»:'
vcdciev.ilk.1 KARINA
vcdü^cvalkj
EMA
Jarol
cganükckiirtc
vpdpjvvalkii ANA
mTI O il.i (like k iti I f
ULA
c.gjllikr- krUti" uilimki kliuti
SUHA bukova drva in novo zračno puško, 5,5, prodam. Telefon 041 871-144.
1873
DVIŽNA garažna vrata na daljinsko opravljanje, v rjavi barvi, komplet z elektro pogonom, mere š 260, v 220, prodam. Telefon 041 326-217. 1874
Pokličite nas ceneje!
16116669
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega
ALBINA ČATRA
iz Šmarjete
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Raj in župniku, gospodu Pergerju, za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku za besede slovesa in Roku Švabu za odigrano pesem. Zahvala velja tudi njegovi osebni zdravnici Margareti Selič Amon, ki je vsa leta bdela nad njegovim zdravjem.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Darko in hči Brigita z družinama
n
ŽELIM ljubiti, biti ljubljen od mladega dekleta, ki bi živelo pri meni. Telefon 041 552-344.	1930
29-letni simpatični, zaposleni moški višje postave želi spoznati žensko ali mamico, staro do 18 do 31 let. Resno. Telefon 051 613-761. 1949
Po zelo konkurenčnih cenah IZDELUJEM OTROŠKE DIATONIČNE HARMONIKE, primerne i' za začetek učenja. 5-letna' garancija. 041-372-378 ^
EU, MailmvSek Maijan.s. p., Mala Breza 57,3271 Sentrupert
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1835 IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam. Sem natančna in zanesljiva. Telefon 041
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n ADAPTACIJE: kompletna prenova stanovanj, hiš, kopalnic, fasad, streh, beljenje sten, fasad, elektro, zidarska, keramičarska, vodovodna dela. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976.	1971
PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
V TRENUTKIH ŽALOSTI
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage
VIDE CVEK
iz Globokega pri Rimskih Toplicah (27. 5. 1966 - 4. 6. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem dermatovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Hvala vsem, ki ste
jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej bi se radi zahvalili urgentni službi Zdravstvenega doma Laško, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem za zapete pesmi, govornikom za podane besede in gospodu župniku Jožetu Turku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
1979
ZAHVALA
Poslovila se je draga mama in oma
MARIJA OGRAJENŠEK
iz Malgajeve ulice 2 a v Celju (6. 4. 1927 - 5. 6. 2013)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, osebju Doma ob Savinji Celje, gospe Jožici Pilih, prijateljem iz Celjskega okteta, govornici gospe Mojci Grušov-nik, sodelavcem podjetja Preis Sevnica, duhovniku in podjetju Veking, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Hugo z družino in ostalo sorodstvo
1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE KROBAT
iz Medloga 25, Celje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste skrbeli zanjo v času bolezni, jo obiskovali, osrečevali in pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
1913
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
ALBIN ČATER
voznik v dežurni službi Zdravstvenega doma Celje
Sodelavci Zdravstvenega doma Celje ga bomo ohranili v lepem spominu.
N
www.radiocelje.com
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znala. A v tihem majskem jutru nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
VALČKE ZAVSKI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Schiki, d. o. o. in znancem za ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in sv. maše. Hvala g. duhovniku Vinku Čonču za pogrebni obred, pogrebni službi Zagajšek, trobentaču Mateju Mastnaku, pevcem za odpete žalostinke in govorniku ob slovesu. Še enkrat vsem hvala, da ste se poslovili od nje.
Žalujoči, ki jo bomo močno pogrešali
Le kaj vse je doživel v svojih častitljivih letih življenja? Pa vendar bi se lahko še česa veselil...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradedka
ANTONA KUNEJA
z Mariborske ceste 210 d, Škofja vas (31. 5. 1922 - 25. 5. 2013)
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu OŠ Dobrna za izražena sožalja, za vsak stisk roke in darovane sveče. Hvala tudi osebju urološkega in nefrološkega oddelka bolnišnice Celje za human in sočuten odnos na poti odhajanja. Zahvaljujemo se tudi g. Cirilu iz Don Boscovega centra za opravljen poslovilni obred in nenazadnje hvala sosedi ge. Marijani Kolenko za ganljive besede slovesa.
Njegovi najdražji
Mrtvi niso vsi mrtvi,
mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (T. Pavček)
V SPOMIN
Mineva pet let, kar smo ostali brez našega dragega
FRANCA BREČKA
(27. 1. 1929 - 17. 6. 2008)
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj. Žena Valčka in vsi njegovi
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE STROJNI MEHANIK
MEHANIK, ORODJAR, MONTER, DELO V TUJINI - M/Ž; MEHANSKA DELA, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTA, 22.6.2013; PRO MON-TING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ORODJAR
"ORODJAR - M/Ž; ROČNA POPRAVILA ŠTANČNIH ORODIJ, VZDRŽEVALNO BRUŠENJE IN STRUŽENJE REZERVNIH DELOV. POZNAVANJE MATERIALOV (ORODNA JEKLA) IN POSTOPKOV TERMIČNE OBDELAVE. PO MOŽNOSTI IZKUŠNJE NA ŽIČNI EROZIJI (NI POGOJ)." DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2013; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA BRUSILEC
BRUSILEC - M/Ž; BRUŠENJE VZMETI NA BRUSILNEM STROJU. POTREBNO ZNANJE BRANJA NAČRTOV., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2013; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE PRI IZKOPIH, ZASIPIH IN OBLAGANJU BREŽIN, DNEVNI PREGLEDI IN SODELOVANJE PRI TEKOČEM VZDRŽEVANJU STROJEV, VODENJE SPREMNE DOKUMENTACIJE ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.6.2013; EURO INFO PROJEKT, GRADBENA OPERATIVA D.O.O., KUNAVERJE-VA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB
-	M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVALNIH PONUDB ZNANIM STRANKAM NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA
-	M/Ž; SODELOVANJE PRI SKLEPANJU ZAVAROVALNIH PONUDB, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
KOMERCIALIST-POSLOVODJA - M/Ž; PRODAJA DARILNO DEKORATIVNIH IN UPORABNIH ARTIKLOV V TRGOVINI IN NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 13.6.2013; ARGOS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRESERJE 9, 1352 PRESERJE
KUHAR
KUHAR, KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI, ORGANIZACIJA DELA. NADZOR IN SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO HIGIENO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.6.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE GRAFIČNI TEHNIK
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI PROIZVODNJI ETIKET ( DELO PRI STROJU ZA CONVERTING, ZLAGANJE ETIKET, PAKIRANJE ETIKET IPD.) OBČASNA POMOČ V SKLADIŠČU-PAKIRANJE, PREVOZI.PRIPRAVA SKLADIŠČNE DOKUMENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.6.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
"PRODUKTNI VODJA ZA TEHNIČNI MARKETING/PRODUCT MANAGER FOR TECHNOLOGY MARKETING - M/Ž; STRATEŠKO UPRAVLJANJE BLUETRAKER LINIJE PRO-
DUKTOV-CILJNE BRANŽE, CILJNE SKUPINE, CILJNI TRGI, VKLJUČEVANJE SPECIFIČNIH ZAHTEV V NADALJNEM RAZVOJU PRODUKTOV. UPRAVLJANJE IN SKRB ZA PRODUKTNO DOKUMENTACIJO, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA NOVE PRODUKTE.USPOSABLJANJE MEDNARODNE MREŽE DISTRIUTERJEV ZA PRODUKTE BLUETRAKER S PRED PRIPRAVLJENIMI DELAVNICAMI. PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA POSAMEZNE PRODUKTNE LINIJE
V	SKLADU Z RAZVOJEM KONKURENCE, POTREBE PODJETJA PRI PRODAJNIH AKTIVNOSTIH IN DOLGOROČNEGA NAČRTA RAZVOJA PODJETJA. IZVAJANJE STROKOVNIH PREDAVANJ NA RAZNIH DOGODKIH. AKTIVNOSTI OB UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG
-	TUDI V POSTOPKIH REGISTRACIJ IN CERTI-FICIRANJU PRODUKTOV NA POSAMEZNEM LOKALNEM TRGU. TEHNIČNA PODPORA PRODAJI. UDELEŽEVANJE STROKOVNIH KONFERENC, SEJMOV, RAZSTAV IN SREČANJ. PRIPRAVA ČLANKOV IN MARKETINŠKIH GRADIV S POUDARKOM NA STROKOVNIH VSEBINAH", NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
"VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPO IN NAPRAV/SENIOR ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PROTOTIPOV. IZVAJANJE MERITEV. DELO NA RAZVOJNO
-	RAZISKOVALNIH PROJEKTIH", NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
"VODJA PROIZVODNJE /HEAD OF OPERATIONS INDUSTRIAL /AUTOMOTIVE, ELECTRONICS, MANUFACTURING - M/Ž; 1. ORGANIZIRANJE PROIZVODNIH PROCESOV, 2. VPELJAVA PROGRAMSKE OPREME ZA TERMINIRANJE PROIZVODNJE, 3. VPELJAVA SISTEMOV KVALITETE: A) SUPPLIER RELATIONSHIP MANAGEMENT, B) SPC - STATISTICAL PROCESS SYSTEM, C) QIS - QUALITY INFO. SYSTEM", NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
RAZISKOVALEC- RAZVIJALEC RF SKLOPOV IN NAPRAV/ SENIOR RF DESIGNER - M/Ž; SO-KREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV ZLASTI NA PODROČJU M2M APLIKACIJ. IZDELAVA "ZAHTEVNIKA" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE PROJEKTE. KREIRANJE POTREBNIH RF ARHITEKTUR ZA FREKVENČNO PODROČJE 0,1- 3 GHZ. ODLIČNOST V SIMULACIJAH EM POLJ, ZLASTI ANTENSKIH Z UPORABO ANSOFT ALI PODOBNE PROGRAMSKE OPREME ZA FREKVENČNO PODROČJE DO 3 GHZ. OBVLADOVANJE MICROSTRIP STRUKTUR Z NAČRTOVANJEM IN MERITVAMI NA PCB LAMINATIH. MERITVE V CELOTNEM FREKVENČNEM SPEKTRU Z UPORABO KLJUČNIH RF INSTRUMENTOV (NPR. VNA). KREIRANJE IN VODENJE CER-TIFICIRANJA TER IZDELAVE UPORABNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANE PROTOTIPE IN REŠITVE. SODELOVANJE NA RAZVOJNO
-	RAZISKOVALNIH PROJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
"VODJA MEDNARODNE PRODAJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN ŠIRITEV DISTRIBUCIJSKE MREŽE EMA ZA PRODAJO TELEMATIKE. POSPEŠEVANJE PRODAJE NA CILJNIH MEDNARODNIH TRGIH. SKRB ZA KLJUČNE STRANKE (KEY ACCOUNTS). PRODUKTNO VODENJE ZNOTRAJ PODJETJA IN TEHNIČNA PODPORA KUPCEM ZA PODROČJE TELEMATIKE. IDEJNA ZASNOVA MARKETINŠKIH MATERIALOV, SPLETNIH VSEBIN, SEJEMSKIH NASTOPOV IN OSTALIH ELEMENTOV MARKETINGA. PRIPRAVA PRODAJNIH IN PROJEKTNIH PO-
NUDB. VREDNOTENJE IN RANGIRANJE DELA DISTRIBUTERJEV. PROAKTIVNO ISKANJE NOVIH TRŽNIH IN MARKETIŠKIH PRILOŽNOSTI. KOORDINACIJA S PRODAJNIM TIMOM EMA." NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
ARHITEKT IN RAZVIJALEC KLJUČNIH APLIKACIJ NA PODROČJU VGRAJENIH SISTEMOV (EMBEDED SYSTEMS)/ FW SOFTWARE DESIGNER - PROGRAMMER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED) SISTEMOV. NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VERZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
STROJNI INŽENIR V RAZVOJU - M/Ž; RAZVOJ OHIŠIJ IN STROJNIH REŠITEV ZA NAPRAVE V RAZVOJU. KOMUNIKACIJA S STRANKAMI. ANALIZE IN VEŠITVE V LOGISTIKI PODJETIJ. PRIPRAVA STROKOVNIH ČLANKOV ZA POTREBE MARKETINGA. NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU (DRŽAVE EU IN SRBIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2013; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH DELIH, POLAGANJE TLAKOVCEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2013; ZIDARSTVO, ERIK RAZ-BORŠEK S.P., DRAŽA VAS 84, 3215 LOČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SKLADIŠČNIK - M/Ž; VODENJE EVIDENC, PREVZEM IN ODDAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2013; LUKOM TRGOVSKA DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 5, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; OPERATER,PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2013; ORODJARSTVO PUČNIK FRANC S.P., VINOGRADNA ULICA 36, 3210 SLOVENSKE KONJICE
INŽENIR STROJNIŠTVA
CAD/CAM PROGRAMER - M/Ž; MODELIRANJE IN PROGRAMIRANJE S PROGRAMOM UG NX, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2013; ORODJARSTVO PUČNIK FRANC S.P., VINOGRADNA ULICA 36, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 15.6.2013; VALERIJ - DIAGNOSTIKA IN PREVENTIVA ZDRAVEGA BIVANJA V SLUŽBI IN DOMA S SVETOVANJEM, STANISLAV RE-POVŠ S.P.,, PROSENIŠKO 108, 3230 ŠENTJUR VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
POMOČNIK DIREKTORJA - M/Ž; ORGANIZACIJA DEL, NADZOR, RAČUNOVODSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 20.6.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRU-NJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
LOGIST - M/Ž; SKRBELI BOSTE ZA NEMOTEN POTEK DELA V CENTRALNEM SKLADIŠČU. STE POZNAVALEC TEHNIČNEGA IN ŽIVILSKEGA BLAGA, PRIPRAVLJEN NA DODATNO IZOBRAŽEVANJE V LOGISTIČNEM SKLADIŠČU. PREDNOST IMAJO KANDIDATI
Z IZKUŠNJAMI V TRGOVINI,CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
UE VELENJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA DOMA IN V TUJINI - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.6.2013; SKAZA TRANS, AVTOPREVOZNIŠTVO - OKREPČEVALNICA - TRGOVINSKE STORITVE, PETER SKAZA S.P., ŠKALE 111, 3320 VELENJE TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2013; SKUPINA OAZA, GRADBENIŠTVO IN LESARSTVO, D.O.O., STARI TRG 35, 3320 VELENJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA-VANJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
-	M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2013; SKUPINA OAZA, GRADBENIŠTVO IN LESARSTVO, D.O.O., STARI TRG 35, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SLIKOPLESKARSKA DELA - DELO V NEMČIJI
-	M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.6.2013; E&E ELEKTRONIKA EDIS MUSLIMOVIČ S.P., ŠALEK 88, 3320 VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA
-	M/Ž; SODELOVANJE PRI SKLEPANJU ZAVAROVALNIH PONUDB, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB
-	M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVALNIH PONUDB ZNANIM STRANKAM NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 13.6.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 21.6.2013; GOSTILNA GOMLANKA DARJA KOŠENINA S.P., GOMILSKO 45, 3303 GOMILSKO
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2013; GOSTILNA GOMLANKA DARJA KOŠENINA S.P., GOMILSKO 45, 3303 GOMILSKO
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE NA ODDELKU POHIŠTVA IN NEPOHIŠTVA (TEKSTIL, BUTIK, SVETILA, TEPIHI, ZAVESE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2013; LESNINA, D.O.O.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEC, LEVEC 18, 3301 PE-TROVČE
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI INSTALATER VODOVODNIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POSLOVODJA - M/Ž; ORGANIZACIJA, VODENJE DELA, PRODAJA IN SVETOVANE NA ODDELKU POHIŠTVA IN NEPOHIŠTVA (TEKSTIL, BUTIK, SVETILA, TEPIHI, ZAVESE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2013; LESNINA, D.O.O.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEC, LEVEC 18, 3301 PETROVČE
ADMINISTRATOR - M/Ž; VZPOSTAVLJANJE KONTAKTOV Z NEMŠKIMI PODJETJI, SESTAVLJANJE PONUDB, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2013; GLOBAL-LINK, STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, RAZVOZ HRANE, POMOČ V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2013; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE MESAR
MESAR - M/Ž; DELO V PRIPRAVI IN PREDELAVI MESA TUDI PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA - M/Ž; IZVEDBA ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL V NOVOGRADNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.6.2013; GLOBAL-LINK, STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO
ČETRTEK 20.00 Lore - drama PETEK in NEDELJA 19.00 Lore - drama 21.00 Ne - drama SOBOTA 19.00 Ne - drama 21.00 Lore - drama PONEDELJEK, TOREK in SREDA
20.00 Čudežu naproti - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Arbitraža - triler 18.30 Ne - drama 20.15 G. I. Joe: Maščevanje - akcijska pustolovščina 20.30 Ljubezen - drama SOBOTA
18.00 Ali - Ali - mladinski film 18.30 Ljubezen - drama 20.00 G. I. Joe: Maščevanje - akcijska pustolovščina 21.00 Arbitraža - triler NEDELJA
Spored od 13. 6. - 19. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Čas po zemlji - akcijski, znanstvena fantastika četrtek: 16.30, 19.00, 20.40 petek: 16.30, 19.00, 20.40, 22.50
sobota: 14.00, 16.30, 19.00, 20.40, 22.50
nedelja: 14.00, 16.30, 19.00, 20.40
ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 19.00, 20.40
Hitri in drzni 6 - akcijski, tri-ler
četrtek: 18.15, 20.20, 21.15 petek, sobota: 18.15, 20.20, 21.15, 22.55
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.20, 21.15 Izhod - akcijski, drama, komedija
četrtek, petek: 15.20, 17.10, 21.10
sobota, nedelja: 13.10, 15.20, 17.10, 21.10
ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 17.10, 21.10 Mojstri iluzij - triler četrtek: 16.10, 18.30, 20.55 petek: 16.10, 18.30, 20.55, 23.15 sobota: 13.30, 16.10, 18.30, 20.55, 23.15
nedelja: 13.30, 16.10, 18.30, 20.55
ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.30, 20.55
Najboljša ponudba - drama od četrtka do srede: 18.00 Prekrokana noč 3 - komedija četrtek: 19.10, 20.35, 21.20 petek: 19.10, 20.35, 21.20, 22.45
sobota: 13.45, 19.10, 20.35, 21.20, 22.45
nedelja: 13.45, 19.10, 20.35, 21.20
ponedeljek, torek, sreda: 19.10, 20.35, 21.20
Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 17.00, 18.30 sobota, nedelja: 12.20, 13.00, 14.30, 16.20, 17.00, 18.30 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.00, 17.40 sobota, nedelja: 11.30, 12.05, 15.30, 16.00, 17.40 Veliki Gatsby - drama, 3D od četrtka do srede: 21.00 Zambezija - animirana komedija
od četrtka do srede: 16.05 Zlobni mrtveci - grozljivka petek, sobota: 23.00 Zvezdne steze: V temo - akcijski, znanstvena fantastika od četrtka do srede: 18.35
16.00 Ali - Ali - mladinski film 18.00 G. I. Joe: Maščevanje - akcijska pustolovščina 19.00 Ne - drama 20.15 Arbitraža - triler PONEDELJEK
20.00 Vaje v objemu - ljubezenska drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 13. 6.
16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_
Izdelajmo pahljačo za vroče poletne dni
otroška delavnica
16.00 do 20.00 Branibor club
Celje_
After work party in Glasbena šola Gvido
18.00 Mestni kino Metropol Odsev preteklosti - osupljiva zgodba najstarejšega celjskega gimnazijca slavnostna premiera celovečernega igrano-dokumentarnega filma
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Branje obraza
predava Manja Potočnik
18.00 Glasbena šola Velenje
Klavirska glasba A la carte
koncert učencev in dijakov klavirja
19.00 Celjski mladinski center Improliga
finale nacionalne lige dijaških impro gledališč
19.00 Prireditvena dvorana ZKD
_Celje_
Ivan Sivec
literarni večer; s pisateljem se bo pogovarjal Branko Zupanc
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Škof Rožman in slovenski katolicizem med obema vojnama
predava dr. France M. Dolinar
19.00 Fakulteta za logistiko Celje
Etika in morala - temelja plemenite družbe
predava Bhupendra Vora
19.00 Knjižnica Laško
Brane in Valentina Grubar: Kam? Drugam!
potopisno predavanje o Jadranu
19.30 Glasbena šola Velenje Janez Uršej, saksofon
koncert
19.45 Atrij opatijske cerkve sv. Danijela
Vesperae musicae z Godalnim kvartetom Maxima
Maša Mareš in Barbara Rajevič, violini; Gea Pantner Volfand, viola in Tina Rejc, violončelo
20.00 Lapidarij Osrednje knjižnice Celje Big band Žabe
koncert z vokalnima solistoma Aniko Horvat in Urošem Peričem
PETEK, 14. 6.
17.00 Vrt Ipavčeve hiše v
Zgornjem trgu v Šentjurju Trenutki pod orehi
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Sedona metoda - tehnika opuščanja
metodo bo predstavil Milan Slunečko
18.00 Atrij Savinove hiše Žalec Žalec se prebuja
večer narodnozabavne glasbe z ansamblom Golte
19.00 Kvartirna hiša Celje
Drago Medved: Slovenski Dunaj
VODNIK
29
predstavitev izpopolnjene izdaje knjige in pogovor z avtorjem
19.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli
Pomagajmo si sami - boljše možnosti
delavnica
19.00 Vila Bianca Velenje_
Akademija poetična Slovenija
slavnostna podelitev nagrad in priznanj
20.00 Mestna četrt Nova vas
Celje_
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnica osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna
Glasbeno poletje
nastop učencev in učiteljev Glasbe šole Velenje
20.30 Celjski mladinski center
Celje_
Pepelka
gledališka predstava v izvedbi Mladinskega gledališča Pandam
20.30 Atrij velenjskega gradu Šaleški študentski oktet
letni koncert
21.00 Klub Žafran v termah Olimia
Maja Založnik
koncert
21.00 eMCeplac Velenje_
Disco Revolution
SOBOTA, 15. 6.
9.00 do 12.00 Središče mesta
Celje_
Mravljica - Tihožitje 2013
slikanje na ulici
10.00 Hotel Evropa Celje_
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje
promenadni koncert
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Janko in Metka
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
10.00 do 16.00 Teozofska
knjižnica Alme M. Karlin
Celje_
Postavitev družine po metodi Berta Hellingerja postavitve bo vodila Miša Šavor
10.30 Celjski mladinski center Pepelka
gledališka predstava v izvedbi Mladinskega gledališča Pandam 11.00 Mestna plaža Celje Lipkove vragolije
14.00 Stari grad Celje_
Srečanje pevskih zborov iz slovenskih mest z usnjarsko tradicijo gostitelj Mešani pevski zbor pevskega društva upokojencev Celje
16.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov
koncert
17.00 Narodni dom Celje Od Drave do Save
srečanje pevskih zborov
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mavrična ribica in Labodja zgodba
večer dveh otroških baletov Baletne šole Tamare Divjak
18.00 do 22.00 Turistično informacijski center Šentjur
Muzejska noč
18.00 do 23.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč
brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk
18.00 do 24.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Poletna muzejska noč
ob razstavi I Who/Jaz Kdo Manje Vadla vam bosta umetnica in Maj K. V. narisala osnutke za tatuje
18.00 do 24.00 Likovni salon
Celje_
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled razstave Simona Macuha Radioaktivnost
18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Poletna muzejska noč
brezplačen ogled vseh zbirk v Stari grofiji in Knežjem dvoru
18.00 do 24.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec
Poletna muzejska noč
prost vstop
18.00 do 24.00 Muzej Laško Poletna muzejska noč
vstop prost
19.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Žalec se prebuja
nastop skupine Delivery Special (predizbor za Limberk Fest)
19.00 do 23.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Poletna muzejska noč: z muzejskim avtomobilom
brezplačna vožnja s starodobnimi avtomobili
19.00 Pokrajinski muzej Celje
Poletna muzejska noč: Alma M. Karlin - Poti
brezplačno javno vodstvo po razstavi
19.00 Galerija Velenje_
Ciril Cesar
odprtje pregledne razstave
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
C. Goldoni: Krčmarica Mirandolina
gledališka predstava v izvedbi Članov gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
19.30 Glasbena šola Velenje Mešani pevski zbor Gorenje Velenje
letni koncert
20.00 Likovni salon Celje
Poletna muzejska noč
radijska igra Invazija na Celje; s seboj imejte prenosne radijske sprejemnike
20.00 Kulturni dom Dobrna
Slikarka Suzana Švent
odprtje razstave
20.00 Šotor pri trgovini Košarica Pernovo
Modrijani
velika vrtna veselica 20.30 Kozjanski park Podsreda Večer pod češnjo
predstavitev pesniške zbirke Milenka Straška Z zgodbami se bom pokril
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Uroš Perič&Bluenote Quartet
koncert
21.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč: Kulturno in umetnostnozgodovinska zbirka
brezplačno javno vodstvo 21.00 Terasa eMCeplac Velenje RGB Series: Blue Vibes
23.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč: Celeia, mesto pod mestom
brezplačno javno vodstvo po razstavi
NEDELJA, 16. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
18.00 Dom kulture Nazarje
Mešani pevski zbor KD Nazarje in okteta Kres iz Cerknice
koncert
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zdravniški orkester Camerata medica
koncert
19.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Čas, v katerem živimo
predavanje
PONEDELJEK, 17. 6.
16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center
16.30 do 17.30 Ustvarjalni pristan
Celje_
Likovna delavnica
namenjena predšolskim in mlajšim šolskim otrokom
17.00 Vodni stolp_
Pepelka
baletna pravljica za otroke; gostuje Kulturno društvo Plan B. Ljubljana
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Hura, počitnice
TOREK, 18. 6.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturna in
umetnostnozgodovinska zbirka
javno vodstvo
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
18.00 do 19.00 Ustvarjalni pristan Celje
Likovna delavnica za šolske otroke
18.00 Mestna plaža
Bastien & Bastiena
operna pravljica za otroke; gostuje Kulturno društvo Anubis, Ljubljana
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Mednarodni projekt Slovensko/Slovinsko
delavnico vodi Emina Djukič
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Saint Germain - mojster nesmrtnosti
predava Aristid Havliček
-	Tili
18.00 Velenjski grad_
Boni Čeh
odprtje slikarske razstave
18.45 Avrora, center zdravja in znanja Celje
Vadba joge smeha
19.00 Pokrajinski muzej Celje
Koncert po koncertu
jubilejni koncert vokalne skupine Cvet; gostja večera harfistka Veronika Tadina
20.00 Galerija Plevnik
-	Kronkowska Atelier 339/II
odprtje fotografske razstave študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Bratislave
SREDA, 19. 6.
14.30 Ljudska univerza Šentjur Otroške ustvarjalne delavnice
16.30 in 18.00 Ustvarjalni pristan
Celje_
Delavnica oblikovanja z glino
za starejše predšolske in šolske otroke
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Gusarska zabava pri Mišku Knjižku
19.00 do 20.30 Ustvarjalni pristan Celje
Ustvarjalnica za odrasle
20.00 Vodni stolp_
Koncertni večer filmske glasbe
nastopa Celjski pihalni orkester
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Giovanni Cigui kvintet (Ita/Hun/Slo/Cro)
Mozaik jazz festival
Društva vabijo
PETEK, 14. 6.
17.00 Stara šola v Veliki Pirešici Ekofejst
Gain ekološki vrt, permakultura, zdravje iz narave - delavnice in predavanja
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
17.30 Poligon Trje Gališki dnevi
družabne igre
SOBOTA, 15. 6.
8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica 10.00 Stara šola v Veliki Pirešici
Ekofejst
delavnice
9.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje - ploščad pred knjižnico
Sejem unikatnih izdelkov cART
16.00 Stara šola v Veliki Pirešici Ekofejst
ŽALSKA NOG
SOBOTA, 22.6. 2013
*	RAZPNIMO JADRA Sponah™
M vseflenoj-Mijp
-	PREDSTAVITEV MALIH PIVOVARJEV
-	RAZSTAVA STARIH VW VOZIL - HROŠČEV *IN&0UT * UROŠ ZAGOŽEN - SKATER
*	ROCK PARTYZANI * GODBA NA PIHALA
*	HLAPCI
• ■■.hi-1,1	poveiuje Franci Padbreinik
*	SKEC - igra Pohorski hlapci	VIŽARJI
Vstop prost na vsa prizorišča!
Več na www.zkst-zalec.st
Y	Mwrlina &kupnos1
Občina Žalce IjLpc	MciMJifci spoiugr
ŽKiT Zavud ia h u1.Iura, iipcrl in (ur irant Zflkč, A&ke* i! wn S-a, J3 HI SalK
predavanja o vodi: Miha Jenšterle, Vili Poznik in Tomo Križnar
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
NEDELJA, 16. 6.
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške delavnice
Dobrodelne prireditve
PETEK, 14. 6.
18.00 Osnovna šola Dramlje
Moje pesmi, moje sanje
dobrodelna prireditev za opremo in pripomočke v novi šoli
20.30 Ploščad Knežjega dvorca
Celje_
Dobrodelna modna interactijada z Majo Štamol
izkupiček revije bo namenjen socialno ogroženim družinam
NEDELJA, 16. 6.
9.00 do 17.00 Gasilski dom Ljubečna
Brezplačno pranje avtomobilov
dobrodelna prireditev, prostovoljno zbrana sredstva bodo namenjena za nakup gasilske opreme
SREDA, 19. 6.
Celjski mladinski center Podarimo otrokom nasmeh
zaključek dobrodelne akcije
www.radiocelje.coin
interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Center sodobnih umetnosti, Likovni salon: razstava Radioaktivnost, Simona Macuha, do 21. 6.
Kvartirna hiša Celje: razstava Sekvence, slikarja Janka Kastelica, do 30. 6.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 27. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: pregledna fotografska razstava Majnice, likovnih del akad. slikarke Ivane Andrič Todič ter slikarja, kiparja in lončarja Roka Komela, do 30. 6.
Galerija Mercator centra Celje: razstava slikarja Rajka De Martija, do 27. 6.
Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava zbirateljskih predmetov s podobo Josipa Broza Tita, do 10. 6.
Muzej Laško: razstava Naravoslovje v Vrtcu Laško, do
22. 6.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1.
9.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava slovenske slikarke, grafičarke in violinistke Avguste Šantel ml., do 30. 6.
Galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Kamen, voda ..., fotografska razstava Vilija Šusterja, do 14. 6.
Grad Podsreda: Heroji časa, razstava slikarskih del Jožeta Marinča, do 23. 6.; Darovi narave, fotografska razstava Ivana Tomšeta, do 30. 6.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava akademske slikarke Klementine Golija, do 30. 6.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru);
Galerija Sodobne umetnosti Celje: razstava Manja Vadla: I who/Jaz kdo, do 16. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
i .j.

POIŠČITE in POKLIČITE
Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem
lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti ki vam jih ogla Sevalci nudijo.
Oglaševalci, bodite konkurenčnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko
031 692-860
ZlATAPSm. pmsflt
Romana Ta/nšek - Korošec
Gbwity 17, 3000 Ve'ji 03 544 17 /3 04/ 634 844

ona
MIKLOŠIČEVA ULICA S 3000 CELJE TBL.: 03 6100 701 E-POŠTA: zave sc, glo ria^amis .net
Šivanje in prodaja zaves
KARNISE LAMELNE ZWESH
rolo tmizm
IZDELAVA PUSSEJE1.' PRORVA VOLNE. KVAČKANCOV »TOiSUKANCEVniAKCM ÜPKE
(jOEEUNI tapetniško blago
TAPETNIŠKE GOBE ■ PREDPASNIKI
10% popust na vse izdelke v mesecu Junllu
^ www.zavfeie-gloria.si
CVETUCARNA IN DARILNI BUTFK
Nitjii H n be mik s. p. Poslovne enote: Kalobje-Šernjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-6G6 03/ 746-13-SO in 03/

FASADERSTVO 040 42 7311
davor zagožen
I—' ——^ _
ISLIKOPLESKARSTVO
tel./fax:03 705 33 44 www.slikopleskarstvo.eu ^^^^^Hopleskarstvo.eu

10 KVADRATOV BREZPLAČNO
ob naročilu 60 kvadratnih metrov slikopleskarskih del
Lepotni center Bs
Mercator center Store
l&ftjiite v erejfl ra^Ej)te opremijem!] frizerskih salonov, kjer so vam m iraffD Steufe twzwetitnt storitve __inrmsti pa ugodni ceni
IF
ŽLEBOVI GRIC
OROIZVCDMi« i H r BO [>l J» VSEH V PSI UXIMTHJHIH1TMIDM0MIH (ItQma - H Li PAD JUH liDELKCTV
www. tj ric-i.com ^lesoviGRitd.oa,trgovini p<ouvodnja
In&iwc.a J ii Wim»«, pntsnnwhoj.- JJ II rao »«i*
JLlSOVI QSK0ÜL. ([VI, KOVINSKE SMHIVUAKI KOVICE, JilLKOMl, OfIODJf..
JJJJJJJJJi pwjjntajoltajinHj»
»Huh II ht.W'KIlSt
041/675-556
ifflJfflCtUSflWIMfllWWM iJWKS P. ilSWWSM (IP J ES»?
STRIŽENJE BREZPIACIUO,
pri barvanju (as vseh dolžin
pmlnahKi Kamnik
ill wir;
poiFwalnHi tftjc

kKir:t|
IHOJEPlflSIlKfl
HITRO, IVtMTETND
ÄESrrf, imitm' prof«ionalna wtdeMcian glede nUvrnmiftitii	na vrsto materiala
- barvanje jw RAI- «rtvici- POSEBMI EFEKTI!
www.strojepiastika.si l^™^*"**"0™***
KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA
IgorGOMIHŠEKsP
Ložnica pri Žalcu vib, 331d Žalec
GSM" 031 592 573; E-MAiL: JGDR3KG@GIvtAIL.COM
PRI UflfDITIfl Gfl OBOI/, DELO BREZPUČNO! BREZPLAČNO Sl/ETOI//IIUJE
flKCiJfl! Do-35% popusta
na trao kritino

d o m o f i n a I
GSM: 041 7S6668 - krovstvo - stavbno kleparstvo
■tesarstvo
- montažo Velux oken - izdela va nadstreška v - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK

2m strešnih cevi MM PODflMMO
pri namenja vi stresne kritine.
(kTa) kia MOTORS avt(|)hiŠa škorjanec
Tht Pa ww rD tu rp/iW / Mariborska 1 TSr Celje. 03/426 DO M, 031 609116
VELIKA IZBIRA LETNIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnost nakupa do 12obrokov brez obresti
Za 22 let Avtahiie Škcnjanec vam podagamo
Vrednostni bon
v vrednosti 22 EUK.
Can «IJJ pri nihjpu rud lMKVR in je «ttywn r ugiwHiJli in na servisu. lfeljanimt tona: de SDjWMI 3__He wlja zahlte. uhlji. y
<PTKN

ItlUHKI ITEHZAH Vi
- smew*™ WS6LM vi« ZA «io
■	KWLITTTNA STEKLIH INÖKV1HJE IA KOREKCIJSKA CiftU
' Sn^OflfiVHI PKE6LEI? ZA HOKTWCTKE LEČE
■	«VALrTTTNE KONTAKTNE LEÖE
. čistila z« kontwone leCe
■	SOMCHUOCJU PAHSNANIH PftOtfwwCtv
' LASTEN PAflKIRNI PROSTOR ZA STRANKE DPI IKE .
etwv MARJAN TERŽAN . p
Msntoreka
p. p, 1013, 3102 CELJE tel.: 03/491 36 00. Fax: 03M91 38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.DO
* 10% popust + ob nakupu
^ -k 'orc'cijsfnh in sončnih očal
VSI NAŠI MOJSTRI
31
fVuw&clfe si nrtfBvißeJ
Škropilne brozge za zatiranje bolezni v vrtu
Zeliščna prevrelka - zeliščni izvleček
Za zatiranje številnih bolezni rastejo v naravi ustrezna zelišča. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni.
Za pripravo domačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sami ali pa jih pustite rasti napol samoniklo v kakšnem vrtnem kotu. Koprive, preslice in vratič štejemo celo med plevel, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.
Suha zelišča dobite v lekarnah, dro-gerijah, zeliščnih hišah in specializiranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizkušajte sami, kolikor le morete.
Osnovni recepti
Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posušene rastline prelijemo s kropom in pustimo mešanico nekaj časa stati. Za zeliščno brozgo moramo najprej predpisano količino rastlin namakati 24 ur v vodi (če je le mogoče, v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.
Kopriva
Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici), nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.
Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposobnosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Suhih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno razredčeno - tudi prek listov. Svežo brozgo, ki še vre, uporabljamo po približno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po listih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.
Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvleček pustimo stati od 12 do 24 ur (najdalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.
»Pekoče« snovi kopriv se razkrojijo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobenega učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo priporočati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.
Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo uporabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vsebuje tudi kalij.
Brozga iz njivske preslice
1 kg sveže ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure
.5.1
Njivska preslica
na nižji temperaturi. Ko se ohladi, jo precedimo.
Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pr-šice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sončnih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno ponavljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo, moramo preslično brozgo škropiti tri dni zapored.
Koprivno brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko dodamo še pest dresni.
Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoliko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično
družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi prevrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škropljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo brozgo z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrčesu, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam robidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.
Če mešamo vratičevo brozgo s preslič-nim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vratič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi strupene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.
'ZJU^
U se nahaja t Ptjnflir tui v C*lju, vam ofc nakupu korekcijskih ofa! IrikraL t«lfnsto jiutfi brezplačni zdravnici pregled ati vamhulanLi, opremljen po najvlijllutandaidlh.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
Ob nakupu enih korekijskifi očal ihuh dmga z enako enožarilčno dioptrijo podarimo.
ftr
ZlffiAVILliCU LAiKO
M
THE RMANA
nan
MANUALNA TERAPIJA
Itvaja' Dw. A. VFRilNIN phtoped revmatolog
FTTEX u O-O", Put»Ajs«A THJJUKWWUHJ««
i tU: 03 /73^57-00, Bil 56ti 262; mm www.fTTBtSt; v-poSta: maer-2.jjn
ßRfZPLflCfW orteopatski pregled
INSMCUI ««M
icon
Z vami že 20 LET.
BVEDU VODOVODNIH iN CENTRALNIH ■ NAPELJAV HR SAKACUA KOMINK I
rnnUCDB lEBHOViatlJ Prailnska vas 34/d, Šlare. gsm: 041 GS2 907
Kupon za 25 EI/fl0V
Pri naročilu storitev nad 500 ernv
Proflr«Ja vas 5? JilOSTOFtE
■mu&U,
Okrasni strešni elementi
Internet: www.rtreha-metalka, si GSM: +386 (0)41 331613
PODARIMO URM Ž1EB0I/E
Pri nakupu strelu M (TALKO.
jMLjflCl EER-VK FLIkLCA
ut. m. swMk t Td<: 091 ßf 029
NW,i vas 9000 Cdje	-----
kMKANje HLAČ Po Polni c^vKrmniNiH
IN USNJENIH OßlACIL
DODVNI ČAf:
pm, - ptf- od?-d&12-ttfc inmHV.drV. wxrlr- od12-uri
_ . VSE NA ENEM MESTU	
	HITRI SERVIS
	OPTIKA 3D
MlLLW	DIAGNOSTIKA
	SPLOŠNI SERVIS
	VOZIL
03/749 1710	
MULEJ DEJAN s.p.	
Ul- Točke Čečeve k	17, 3230 ŠENTJUR i
32
ZANIMIVOSTI
Balonarska poroka Sonje in Jerneja
Sonja Bukovec iz Beltincev in Jernej Bojanovič iz Vojni-ka sta 11. maja poletela v zakonski stan. V rojstnem kraju neveste, v Beltincih, se je zgodila balonarska poroka. Mlad par poleg medsebojne ljubezni druži tudi letenje s toplozračnimi baloni. Jernejev oče Dušan je dolgoletni balonar ter predsednik Balonarskega kluba Vojnik in tako je v balonarstvo vpeljal tudi svojega sina Jerneja, ki je s to dejavnostjo povezal še svojo mlado ženo. Sonja in Jernej sta v minulih letih nabirala balonarske izkušnje tudi v tujini, Jernej kot pilot toplozračnega balona, Sonja kot spretna in iznajdljiva članica zemeljske ekipe. Dve sezoni sta bila v Kanadi, v teh dneh pa sta že odpotovala na črno celino, kjer bosta ostala dlje časa.
Priprave in načrte na poroč- dan praznuje Jernejeva sestra
ni dan, dan najlepših sanj, sta kovala že nekaj časa in skrbno izbrala tudi datum poroke. In verjetno ni naključje, da sta izbrala ravno 11. maj, ko rojstni
Mateja, ki je v preteklosti zaradi bolezni zdaj že pokojne matere prevzela skrb in vzgojo za svojega takrat odraščajočega mlajšega brata. Civilna
dan mudila na 8. balonarskem festivalu v Bakovcih.
Prijetnega vzdušja med svati ter dobre volje neveste in ženina ni skazilo niti slabo vreme, saj so po stari ljudski šegi dežne kapljice na poročni dan znak bogastva, ki se obeta zakonskemu paru. Je pa bilo zaradi deževnega vremena preklicano presenečenje v zraku, ki ga je za mladoporočenca načrtoval
Jernejev oče. Akrobatsko letalo bi moralo poleteti nad Beltinci in odvreči šopek za Sonjo in Jerneja, a zaradi slabih razmer niso hoteli tvegati. Sta pa to presenečenje dočakala pred dnevi, ko sta za dobrodošlico na Jernejevem domu doživela prelet letala in ujela šopek iz zraka. Sonja se bo preselila na dom svojega moža, kjer sta že začela urejati svoje novo bivališče. A to
je zaenkrat še v ozadju, saj je najprej na vrsti skrbno načrtovano potovanje Ne gre le za klasične medene tedne, ampak si bosta mladoporočenca privoščila kar medene mesece. Pred dnevi sta že zapustila domovino in odpotovala v daljno Tanzanijo, kasneje bosta odšla še v Kenijo, in sicer novim balonarskim izzivom in izkušnjam naproti.
SANDRA ČATER
Obsojenci »ustvarjali« Celje
V celjskih zaporih so pred tednom pripravili prireditev na katero so povabili tudi predstavnike Mestne občine Celje. Ob proslavi so v zaporih pokazali še likovna dela, ki so jih obsojenci pripravili v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje.
Ta namreč že vrsto let sodeluje s celjskimi zapori v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja. V zaporih izvajajo osnovno šolo za odrasle, nudijo učno pomoč, pomagajo obsojencem pri opismenjevanju in pripravljajo likovne delavnice ter različne tečaje. Obsojenci so ustvarjali likovna dela z motivi Starega gradu in naredili mozaik celjskega grba.
NAJINA POROKA
poroka je bila v beltinškem gradu in poročil ju je Damijan Jaklin, župan Velike Polane, drugače pa Jernejev svak. Na poti do cerkve sv. Ladislava, kjer je bil cerkveni obred, so mladoporočenca pospremili številni balonarji, ki sicer zaradi slabega vremena niso uspeli poleteti pod nebo, so pa pripravili pravi balonarski špa-lir, ki je mlad par popeljal prav do cerkvenih vrat. Balonarska druščina se je namreč ravno ta
Celjski zapor velja za eno izmed ustanov, kjer se obsojenci bolj vključujejo v izobraževalne in kulturne programe oziroma aktivnosti kot v drugih zaporih.
Teža slovarja mu je skoraj zrušila strop
stran 41
V planini si pomagamo, v dolini pa ...
stran 45
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
»Gotovo je lažje brez okončine živeti meni, ki s tem živim od rojstva in ki dejansko ne vem, kako je imeti levo roko, kot pa nekomu, ki roko izgubi kasneje v življenju. Je pa res, da poznam tudi nekaj ljudi, ki brez okončine ali dela okončine živijo od rojstva, pa se s tem nikakor ne morejo sprijazniti. Ne vem, jaz sem se sprejela takšno, kakršna sem.«
Oviro spremenila v prednost
Dekle brez roke žanje uspehe v šoli in športu
Lena Gabršček, Celjanka, ki je prav včeraj dopolnila 19 let, se je rodila brez leve roke pod komolcem. To pa je v življenju prav nič ne omejuje. Odlična dijakinja, maturantka I. gimnazije v Celju, vsak dan zajema s polno žlico, kot pravi, pa si življenja ne predstavlja brez športa. Vztrajnost, talent in trdo delo so jo lani popeljali vse do paraolim-pijskih iger v Londonu.
Proteza je del Leninega življenja, del nje same, saj jo spremlja že od šestega meseca starosti in ji omogoča, da lahko počne prav vse. Nikoli se ni počutila, da ji nekaj manjka, da je drugačna od drugih ali da česa ne zmore, k čemur sta gotovo pripomogli družina, ki jo je pri prav vsem izjemno spodbujala, pa tudi trma, ki ji je, kot Lena pove v smehu, ne manjka. Trma, vztrajnost in optimizem so še kako dobrodošli na mladenkini športni poti. V zadnjih letih jo zaznamuje predvsem sedeča odbojka.
Že na prvi tekmi medalja
Lena si je eno od tekem sedeče odbojke prvič ogledala že pri osmih letih, a je ni tako navdušila, da bi se v njej želela tudi sama preizkusiti. Tako je vso osnovno šolo - takrat je živela še v
Štorah - trenirala klasično, stoječo odbojko. Pred kakšnimi štirimi leti pa so jo v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča spodbudili, naj se vendarle seznani še s sedečo odbojko in pridružila se je reprezentanci. »Poklicali so me avgusta in me vprašali, če bi šla septembra z reprezentanco na evropsko prvenstvo na Poljsko. V enem tednu so mi uredili vso opremo, prvič sem sedla na tla in samo predstavljate si lahko moje navdušenje, ko smo se s prvenstva vrnile z medaljo,« se spominja Lena. Treningi sedeče odbojke so tako postali stalnica v urniku dijakinje in kar nekaj let jih je kombinirala tudi s treningi stoječe odbojke. Nedavno, ob ustanovitvi ekipe sedeče odbojke Odbojkarskega kluba Spodnje Savinjske Šempeter, se je posvetila le sedeči odbojki. Tehnika udarcev je pri sedeči odbojki podobna kot pri stoječi odbojki, med obema pa je kljub temu precej razlik. Najtežje je, kot pravi Lena, gibanje, ker se mora zadnjica neprestano dotikati podlage, niti za hip se ne sme dvigniti. Premikati se je treba predvsem z nogami in rokami, kar je izjemno naporno in zahteva veliko kondicije, pa tudi pravilne tehnike.
Navdušena nad olimpijsko vasjo
Pred leti si Lena niti v sanjah ni predstavljala, da bo nekega dne kot športnica sodelovala na olimpijskih igrah. A sodelovanje s slovensko reprezentanco v sedeči odbojki jo je popeljalo prav tja, na lanskoletne paraolimpijske igre v Londonu. Športni dogodek - Slovenke so zasedle šesto mesto - jo je izjemno navdušil. Najbolj so se ji vtisnili v spomin odlično vzdušje v olimpijski vasi, srečanja s športniki z vsega sveta ter bučno spodbujanje številnih navijačev. »Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj del pa-raolimpijskih iger, zdaj, ko sem jih doživela, pa močno upam, da bom odšla tudi na naslednje, v Rio,« pravi Lena in dodaja, da bo za ta cilj potrebnega še veliko dela in treningov, saj je konkurenca v sedeči odbojki vedno večja. A s prevetreno ekipo bo, kot je prepričana, željo mogoče izpolniti, prvi pravi pokazatelj bo že septembrsko evropsko prvenstvo.
Želi postati
športna
psihologinja
Ni le uspešna športnica, ki je pridobila kategorizacijo Olimpijskega komiteja
Slovenije in nedavno postala tudi naj športnica svoje šole, Lena je tudi vzorna dijakinja. Če je bilo vrhunec lanskega leta sodelovanje na parao-limpijskih igrah, je izziv letošnjega leta gotovo matura. Prvi del je že mimo, čakajo jo še ustni izpiti in Lena priznava, da je učenju, kljub temu, da je bila vsa štiri leta gimnazije odlična učenka, v zadnjem mesecu namenila precej časa. Tudi treningov, ki so na urniku trikrat tedensko, ter tekmovanj ob koncih tednov ni zanemarjala. »Uskladiti učenje in treninge je bilo kar naporno. Ampak sem takšna oseba, da več dela in obveznosti, ko imam, bolje mi gredo stvari od rok, saj si znam bolje organizirati čas,« razlaga. Za nadaljevanje svoje izobraževalne poti je sicer izbrala študij psihologije, ki je prevladal nad željo iz mladosti, ko je želela postati profesorica športne vzgoje. A šport bo, kot kaže, kljub temu zaznamoval Lenino poklicno pot, saj so njene trenutne sanje postati športna psihologinja. Tako bo lahko izkušnje črpala tudi iz svoje športne poti, ki bo, glede na to, da je v ekipi med najmlajšimi članicami, gotovo še dolga in uspešna.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Živeti s protezo
Koliko protez je Lena menjala v 19 letih življenja, ni nikoli preštela, gotovo pa jih je bilo veliko. Ko je še rasla, jih je menjala na pol leta, zdaj na približno leto dni. Že kakšnih 12 let ima sicer tako imenovano mio-električno protezo, ki omogoča določene gibe.
Sprva je lahko zapirala in odpirala dlan, razvoj tehnologije je omogočil, da lahko zdaj giba z vsemi prsti. Gibe proteze nadzoruje s premikanjem mišic na roki, ki sprožijo elektrode v ležišču proteze. Mioelektrične proteze prinašajo številne prednosti, imajo pa tudi slabosti. Leni se je enkrat na primer med kolesarjenjem izpraznila
baterija. Ker ni mogla odpreti dlani, ni mogla spustiti krmila. Za šport Lena uporablja estetsko protezo.
»Proteze, sploh tiste najbolj zmogljive, so izjemno drage. Cene lahko dosežejo tudi nekaj deset tisoč evrov. Do polnoletnosti oziroma do zaključka šolanja ti nakup vsaka tri leta krije zavarovalnica, potem pa postaneš samoplačnik. Privoščiti si takšno protezo je res problem. Kako bom to uredila po koncu študija, še res ne vem, glede na to, da igram odbojko, pri kateri zaradi udarcev in teže ne smem nositi mioelektrične proteze, pa bom verjetno uporabljala kar estetsko protezo. Mogoče bo kdaj vendarle priložnost, da si bom kupila še kakšno sodobnejšo, sicer pa računam, da bom to gibljivo, ki jo imam sedaj, uporabljala še kar dolgo.«
Lena Gabršček ni le pridna učenka, tudi sicer je bila v srednji šoli, I. gimnaziji Celje, ki jo bo zelo pogrešala, precej aktivna. Tri leta je bila predsednica razreda, zadnji dve leti je predstavnica dijakov v svetu šole. 19-letnica ne obožuje le odbojke, pač pa je domača tudi pri ostalih športih. Igrala je na primer v šolski nogometni ekipi, nekaj časa je trenirala tudi atletiko. A ji ni dovolj prirasla k srcu, saj je v njej pogrešala ekipni duh. Poleg športa pa Lena izredno uživa še v petju. Predstavlja ji posebno sprostitev, poleg petja v šolskih zborih je ponosna, da je tudi članica Zbora Antona Schwaba.
»Ko hodim po cesti, večkrat opazim, da ljudje strmijo v mojo protezo. To me je včasih zelo motilo, zdaj me ne več. Saj jih razumem, tega vendarle ne vidijo vsak dan. Sicer pa mi, če kdo pristopi do mene in me vpraša, kaj je to in zakaj jo potrebujem, ni problem razložiti.«
34
REPORTAŽA
»Opazovanje vrta je podobno opazovanju napredka svojih otrok, pa vendar od narave ne smemo pričakovati preveč. Velikokrat kakšna rastlina rastline skrbno označi, vsako leto pa gredice obogati s približno 100 zaradi pozebe ali toče namreč tudi umre,« pravi Jože Zupanc.	novimi sadikami.
Cvetoča oaza pod Resevno
Odkrivali smo skrite kotičke vrta ekstremnega športnika
Ob žuborenju vode, brenčanju divjih čebel in paleti več kot tisoč različnih rastlin človek skoraj ne more verjeti, da ga namesto parka obkroža zaseben vrt v strnjenem naselju sredi Šentjurja. Na površini, veliki komaj osem arov, se bohotijo alpske, vodne in obvodne rastline, pa tudi zbirke slovenskih sort iglavcev in trajnic.
Jože Zupanc je svojo zeleno dnevno sobo začel urejati leta 1985, ko je spoznal, da mu skrb za zelenjavni vrt in sadovnjak prinaša premalo zadovoljstva. Kot eno izmed najpomembnejših komponent pri snovanju vrta izpostavlja čas, ki ga ne more prehiteti še tako zagrizen vrtnar. Da drevesa - v vrtu Hruševec so zaradi majhne površine to večinoma bonsaji - svoje krošnje oblikujejo v popolnosti in z njimi dajejo senco ter pogoje za rast drugim rastlinam, morata namreč preteči vsaj dve desetletji.
»Klasika me ne zanima,« pravi. Z njo se je moral zadovoljiti v preteklosti, ko so bile meje še bolj zaprte in so bile
posebne rastline le sanje vrtnarskih navdušencev. Takrat se je po posebne sorte odpravil v tujino in jih kdaj tudi skrivoma prepeljal v domovino, saj bi uvoz po uradni poti zahteval ogromno potrdil in zapletenih postopkov. Izbira rastlin v Sloveniji je po besedah Zu-panca slaba še danes, vendar se s pomočjo poznanstev, v zadnjih letih pa predvsem prek svetovnega spleta, najde marsikakšno zanimivo seme. Da iz njega zrase rastlina in doseže svojo končno rast, pa spet minejo leta ...
Najboljše gnojilo je vrtnarjeva senca
Vrt Hruševec je zasnovan tako, da ga je veselje pogledati vse leto, ne samo v mesecu rožniku - maju, ko cveti vsak grm. Pozimi vrt živi po zaslugi zimzelenih listavcev in posebne oblike ali barve vej, listov in lubja na deblih. Na gredicah uspevajo vrste iz vseh celin sveta. Ker imajo te rastline v svojem avtohtonem okolju drugačne pogoje, je Zupanc še posebej pozoren pri iskanju prave lege in
Jože Zupanc je član Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin, ki ima sedež v Šentjurju. V društvu poudarjajo, da je vrt v preteklosti služil predvsem kot prostor za vzgojo zelenjave in sadja. Z dvigom kulturne zavesti pa vse bolj prevzema vlogo prostora za rekreacijo, sprostitev po stresni službi in podaljšek bivalnega prostora. Člani društva svoje vrtove javnosti vsako leto pokažejo na dan odprtih vrat v mesecu juniju.
ustrezne družbe rastlin. Le nekaterim pri rasti pomaga s prilagojenim humusom, saj se je na njegovem vrtu kot najboljša izkazala ilovica. Po zaslugi pridnih rok, ki dan težko preživijo brez brkljanja po zemlji, dodatna gnojila niso potrebna. Trava med gredicami je negovana kot najbolj fina preproga. »Gre za tisoče bilk in vsako od njih bi morali paziti enako kot na rastlino, ki jo posadimo v gredo. Tisto okopava-mo, vežemo, po travi pa kar naprej hodimo. Zato zahteva veliko pozornosti, košnja je premalo,« pojasni.
Narava premaga vse kemikalije
Kot zagrizen alpinist je Jože Zupanc prehodil skorajda ves svet. Med potovanjem v Indijo v 90. letih se je navdušil nad rastlinami, ki rasejo v vodi in ob njej. Zato danes njegov vrt krasita ribnika, kjer na gladini plavajo cvetovi lotusov in lokvanjev. Recept za bistro vodo je iskal deset let, naposled pa spoznal, da narava s svojim ravnotežjem sama opravi delo filtrov, črpalk in kemikalij. O njegovi ljubezni do gora govorijo tudi skale in kamni, ki so zanj živa stvar in hkrati izvrstna podlaga rastlinam, ki ne marajo preveč vlage.
»Še dobro, da nimam večjega vrta, saj bi tako zapravil še več denarja,« se pošali Zupanc in s tem odgovori na vprašanje, kaj pomeni vzdrževanje tako obsežne zbirke rastlin za njegovo denarnico. Čeprav je domači vrt zanj neprecenljiv, pojasni, da v tujini vrednost lepo urejenega vrta znaša dodatnih 20 odstotkov vrednosti hiše.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Hči Anja ima v vrtu Hruševec svojo gredico. Tako oče nanjo prenaša veselje do rastlin, ki ga je sam prav tako začutil ob delu na vrtu v mladosti.
Komur so opravila na vrtu v breme, naj si raje najde nov konjiček, pravi Jože Zupanc. Z jezo in nejevoljo ne bo delo opravljeno nič hitreje, če pa vas bo pri njem vodilo srce, bo vsak trenutek v družbi narave nekaj posebnega.
Dan odprtih vrat je priložnost, da obiskovalci dobijo nasvet, kako naj negujejo svoje rastline. Lastniki vrtov pa niso veseli obiska tistih, ki ideje drugih v svoj vrt prenesejo brez kančka lastne ustvarjalnosti.
REPORTAŽA
35
Ljubezen povezala ples in gledališče
Ustvarjanje predstave kot nov izziv in svojevrstna šola življenja
»Dajmo najboljše od sebe! Tri, dva, ena, akcija!« je bilo minulo soboto zvečer slišati v zakulisju šentjurskega kulturnega doma in že naslednji hip so oder zavzela dekleta v šolskih uniformah. Uprizorjena plesno-gledališka predstava je rezultat kombinacije mladostne energije, popularne glasbe, zabavne zgodbe in trdega dela okoli 30 sodelujočih.
Mladinski center (MC) Šentjur že nekaj let organizira brezplačne plesne delavnice z naslovom Men' se pleše. Ker so si dekleta, združena v plesno skupino Elipsa, poleg občasnih nastopov želela večjega izziva, so lani pripravila prvo plesno-gledališko predstavo. Navdušenje tako nastopajočih kot občinstva pa je bil povod, da so se tokrat na oder vrnile z obširnejšo in zahtevnejšo postavitvijo z naslovom Ljubezen na parketu 2.
»V take projekte lahko vključimo večje število mladih, ki sami pišejo scenarij, ustvarjajo koreografije, poleg tega pa uživajo v druženju. S tem, ko napolnimo dvorano, svoje delo približamo okolici. Zato ker imamo radi ples in gledališče, je bila odločitev, da letos ustvarimo novo predstavo, nekaj povsem naravnega,« je povedala Mojca Zupanc iz Mc Šentjur. Poleg plesalk je svoj delež prispevala še tehnična ekipa, »lučkarji«, rekviziterji, snemalci in drugi skriti sodelavci, ki namesto pod žarometi raje sodelujejo v ozadju.
Od ideje do izvedbe
Priprave na predstavo so se začele decembra 2012, zadnji trije meseci pa so minili v znamenju intenzivnega dela. Da je ideja postala resničnost, so z odločilno pobudo poskrbeli kar mladi
Dekliška šola je le še oddaljen spomin pretekle zgodovine, kljub temu pa si pogosto utre pot v filme, literaturo in drugo umetnost. Prostor dogajanja plesno-gledališke predstave Ljubezen na parketu 2 je postala, ker ponuja možnost številnih izzivov. Najpomembnejši je seveda, kako zaobiti toga pravila in mladost izkoristiti za uresničenje svojih sanj.
sami. Mentorji so jim prisluhnili, jim zaupali ter jim dali priložnost, da pokažejo svojo ustvarjalnost. Veščine, ki so jih pri tem osvojili, obetajo, da bodo morda nekoč tudi sami vodili mlajše pri udejanjanju svojih zamisli.
Zgodba se dogaja v dekliški šoli, kjer sanje dijakinj omejuje stroga ravnateljica. Kot pove že naslov in kot se za najstnike spodobi, je rdeča nit predstave ljubezen. Prav to čustvo da dekletom polet, da pobegnejo v mesto, kjer se zaiskrijo simpatije. Upor proti strogemu šolskemu sistemu jih spodbudi k prijavi na plesno tekmovanje, obilo zapletov in komičnih vložkov pa pripelje do presenetljivega zaključka.
Ko poskoči srčni utrip
Dogajanje popestri 15 plesnih točk, v katere so plesalke vložile še več znanja in fizične pripravljenosti kot lani. Na odru so se jim pridružili tudi igralci, skupaj pa so premagali drobne zadrege ter prikazali, kako življenje najstnikov na glavo obrne medsebojna kemija. Ker se večji del zgodbe odvija v dekliški šoli, so piko na i dodale šolske uniforme, ki so prav tako rezultat ustvarjalnosti mladih.
Posebno pozornost so ustvarjalci predstave posvetili
»Hvala bogu za ljubezen«, so dejali mentorji iz MC Šentjur, saj so prav po zaslugi tega čustva pridobili igralce, ki so na odru družbo delali plesalkam. Ker je ena izmed njih lani glavno vlogo zaljubljene srednješolke odigrala z drugim igralcem, je letos vlogo lika prevzel kar njen fant sam. Takole pa so se pred objektiv postavili vsi sodelujoči.
ozvočenju in sceni. Slednje tokrat niso naslikali, temveč so gledalce skozi prizorišča ponesli s pomočjo digitalne projekcije. Nagovorili so jih tudi z dvema lastnima skladbama, za kateri so prispevali besedilo, melodijo, ju zaigrali ter posneli. »Pri vsem tem pridejo v ospredje zanimanja mladih, ki jih poskušamo uresničiti in jim ob tem dati možnost, da se naučijo nekaj novega,« je pojasnila Zupančeva.
Predstava bo med počitnicami najverjetneje počivala, jeseni pa si tako nastopajoči kot mentorji mladinskega centra želijo njenih ponovitev.
TINA VENGUST
F°t°. GrupA Vaje, vaje in še enkrat vaje so po besedah plesalk pomagale, da je scenarij iz papirja prešel v glavo in da je telo osvojilo plesne figure. Da bi bili čim bolj prepričljivi, so se še posebej posvetili mimiki in izgovorjavi.
Da sta bila zvok in slika, kot se šika, sta skrbela Vid Slana in Žiga Ocvirk. Če bi igralcem slučajno zmanjkalo »štrene«, sta imela za vsak primer pripravljen tudi rezervni scenarij, a je ta po premieri ostal nedotaknjen.
Ko so gledalci že zasedli svoje sedeže v dvorani, je bilo v zaodrju še zelo živahno. Zadnje minute so nastopajoči izkoristili za urejanje kostumov, breakdancer Žiga Kukovič pa je takole preveril svojo koreografijo.
36
FOTOREPORTAŽA
»V času Galiških dni smo vsi eno. Organizatorji so namreč vsa društva. Vloga krajevne skupnosti je, da vse to podpira in bdi nad prireditvami. Seveda pa ne bi šlo brez pomoči žalske občine,« pojasnjuje Jože Krulec, predsednik Krajevne skupnosti Galicija.
Rivalstvo med
zaselki
Na srečo le na športnem igrišču
Krajevna skupnost Galicija v maju in juniju utripa v duhu kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Z Gališkimi dnevi, sklopom prireditev, ki je KS pripravlja letos že 19. leto zapored, želijo povezati krajane.
Ljudje so zaradi napredka informacijske tehnologije dandanes sicer povezani bolj kot kadarkoli prej, a po drugi strani tudi oddaljeni. Kljub temu, da živijo le streljaj stran, se ne družijo več, ponekod se niti ne poznajo. Prav Društvo upokojencev Velika Pirešica-Galicija pa je znano po tem, da redno pripravlja različne dogodke, ki članom popestrijo življenje. Tokrat so najstarejši povabili k sodelovanju tudi ostale krajane in med Galičani na ta način utrdili povezanost, okrepili medgeneracijsko sodelovanje v krajevni skupnosti ter poskrbeli za dušo in telo. K prvemu naj bi prispevala tudi pregledna razstava ročnih del domačinov, k drugemu pa razgibano športno druženje.
Razstava galiških ročnih del
Povod za rekreativno-špor-tni dogodek je bila razstava ročnih del, ki jo je krožek ročnega vezenja in šivanja Klepetulje, ki deluje pod okriljem upokojenskega društva, pripravil ob 10. obletnici delovanja. Ob tej priložnosti so se krajanke odločile, da poleg tega, da na ogled postavijo svoja dela, k sodelovanju pritegnejo še ostale domače ljubitelje ročnih del. Nastala je vsegališka razstava, na kateri se je predstavilo kar 22 krajanov, ki poleg obilice dela na kmetijah še vedno najdejo nekaj prostega časa za sprostitev in ustvarjanje izdelkov. Kako pestro ustvarjalno življenje se skriva za zidovi, so dokazovali s številni gobelini, z izdelki iz lesa in testa, s cvetjem iz papirja, poezijo, prozo in nenazadnje slikarskimi deli. Za osrednje presenečenje so še vedno poskrbele Klepetulje, ki so v središče razstavnega prostora v šolski telovadnici postavile »cerkveno nebo«, izdelano za bogoslužne slo-
vesnosti, ki so ga po končani razstavi podarile župnijski cerkvi sv. Jakoba v Galiciji.
Moči so merili zaselki
V športnem parku pri brunarici Trnuljčica, ki so jo upokojenci v zadnjem letu preuredili v prostor za prostočasne aktivnosti, so vzporedno s sobotno razstavo organizirali športno srečanje. Na njem so se krajani pomerili v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, metanju pikada in obročev. Tekmovanje je bilo med zaselki, društvi in ustanovami v okviru gališke krajevne skupnosti, kar pomeni, da se je skupno pomerilo 20 ekip s po tremi člani. Kljub temu, da je v prvi vrsti šolo za druženje, so največ spretnosti pokazali prebivalci Hramš, ki so si tako priborili pokal. Takoj za njimi so bili krajani Velike Pirešice - novo naselje in na tretjem mestu skupina Velika Pirešice - Osreke.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Rusko kegljanje je predvsem priljubljeno pri upokojencih. S »čiščenjem», kakor se imenuje zbijanje kegljev, jih je potrebno v treh zamahih »pomesti« kar se da veliko.
Večmesečno druženje
Gališke dneve že vse od začetka 90. let organizirajo društva skupaj s sekcijami. Tako tudi letos pri organizaciji rekreativnih, družabnih in kulturnih prireditev sodeluje 12 galiških društev pod okriljem krajevne skupnosti.
Letos so se dnevi začeli že v sredini aprila, ko so Ga-ličani pripravili kmečko in cvetlično tržnico ter pohod na Kunigundo, zaključili pa se bodo konec junija. Predsednik krajevne skupnosti
Jože Krulec pojasnjuje, da so za domačine vsi dogodki v teh slabih treh mesecih pomembni, saj se vsi organizatorji kolikor se le da potrudijo, da aktivnost izpeljejo po njihovih najboljših močeh.
Najbolj obiskane prireditve pa so veselice in gasilska tekmovanja, ki v kraj privabijo tudi obiskovalce od drugod. »Če gledamo z vidika krajevne skupnosti, so Gališki dnevi dobra promocija. Na drugi strani so z vidika krajanov, pomembni zaradi druženja, dobre volje, pozitivne energije in sodelovanja, kar pa je v teh časih najpomembnejše,« je prepričan predsednik krajevne skupnosti.
Eden izmed osrednjih krožkov v okviru društva upokojencev so Klepetulje. Danes je v krožek vključenih 25 krajank. Vsako leto svoja dela postavijo na ogled na vsaj eni razstavi.

Nekoliko manj znana, a med upokojenci vseeno priljubljena disciplina, je met obročev. Športna panoga je zato stalnica na upokojenskih športnih tekmovanjih.
»V društvu upokojencev skrbimo, da so naši člani kar se da aktivni, zato jih spodbujamo k športnim dejavnostim. Med upokojenci sta najbolj priljubljena kegljanje in metanje obročev. Za športe, kot sta košarka in nogomet, so naše kosti nekoliko prestare,« je pojasnil Martin Sedovnik, predsednik Društva upokojencev Velika Pirešica-Galicija.
Na pobudo članic krožka Klepetulje so se letos na vsegališki razstavi predstavili tudi ostali umetniki. Med njimi tudi slikarka Tanja Ašenberger.
Glede na to, da je bila ena izmed disciplin tudi streljanje z zračno puško, so bile ekipe sestavljene iz članov, starih vsaj osemnajst let.
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
331
Z oddajo Pojdi z menoj smo se ustavili v Gastužu, občudovali Žičko kartuzijo, povabili so nas na Skomarje in v Zreče, kjer dogajanja, aktivnosti in idej za izlete ne zmanjka.
Zeliščni vrt, bogastvo vonja in okusa (Foto: Andraž Korošec)
Žička kartuzija (Foto: Jurij Popov)
oezeia ceusKa
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT (Foto: arhiv Zavoda KSEVT)
Skomarska hiša (Foto: arhiv LTO Rogla-Zreče, GIZ)
Gastuž vas pričakuje (Foto: /Andraž Korošec)
Po stažih receptih
Z Benjaminom Kračunom, najemniko m Gastuža, ki vreljaa za najstarejšo gostilno v Sloveniji, sta zavela svež veter in nova energija v Žički kartuziji. S koreninami v letu 1467, z s sodobno pripravo, ie z daj jedilnik kombinacija jedi, ki so bile značilne za kartuzijane in obdobje ore-dnjega veka, Kartuzijani so v svoji skromni prehrani kombinirali preZvsem zelišča, žita in zelenjavo in srednjeveška kuhinja je tista, ki je omogo-Zila še meso na jedilniku.
Zeliščni vrt, ki s s nahaja tik ob Žički kartuziji, je maja dožiael koreniOo prenovo. Ns
ZAVOD CELEIA CELJE
novo so zasadili precej rastlin nn obnovili v/rt, saj je cilj še radaijnja nadgradnja z izbra-ntmi zelišči, kar bo pritegnilo obiskovalce. Naravni čaji iz zelivč in domače žganjice ro žre značilni za Gasiuž, saj Kračun zagovarja lokalno in slovensko, kar velja tudi za hrano, ki jo pripravljajo. Z odlično gostinsko ponudb o se Sodo še posebej izkazali, če se za sklenitev civilne porokz odločite vi Žički kantuziji in na/o svate povabiie v Gastuž.
Lončenina, stenske luči in zlike v gostilni so delo Roka Komela. Kot lončar ima v Žički karturiji manjši prodajni atelje, kjer obiskovalcem
po dogovoru prikaže še oblikovanje gline.Predvidoma bo septembravGalerijiŽič-ke kartuzije razstavljal svoje slike inizdelke izgline.
Idejezaizlet
VSkomarju,najvišjistrnje-nivasici v Sloveniji,letosdi-hajo v znamenju 700-letnice. Sicer je že leta 1157 na mestu cerkve sv. Lamberta (iz leta BB/ stala lesena kapela, a prva omemba zkomarja nosi datum 30. 11. 1313. Praznovanje visokega jubileja se bo z različnimi dogodki - likovno kolonij o, literarne veče-oe, lepr nedeljo m misijoni - končalo 1. decembra.
Na turistično kmetijo na Skomarju je povabil Andrej Arbajter inpredstavilnjihovo posebnost, farmo jelenov, ki jo imajoodleta1991.Sozanimivi zaobiskovalce, obenem pa je na kmetiji zato poudarek na divjačinskih izdelkih. Imajo pet sob z osemnajstimi ležišči za goste in dve leti nazaj so zanje naredili še nov apartma.
Kulturne znamenitosti m šest muzejzkih zbirk1 ki imajo osnovo v zgodovini kovartva in starih obrteh, lo dodatna ponutüra občine Zreč e. Tadeja Waldhuber iz Lokalne 'u ris tične orga niza-cije Rogla-Zreče je spomnila na Ošlakovo kvvačjjo in
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
kovačijo Šrekl - Zvjc, ki sta spomenika Sova/ki ob rti.
Skomarska hiša, znanz po Črni kuhinji in bogati vsebini, ki kaže na življznje nekoč, živi tudi danvs. Vam ve vsak mesec odvijajo literarni veSeri »Jaz mrm en stcri rnucan koš«, kjer poudarjajo pohorsko literaturo, saj od tu Szhajz Jurij Vodovnik. Zemu ljudskemu pesniku je posvečena stalna razstava v Sko-marski hiši. Tu so lani uredili le delavnico domačih obrti, kjer je izpostavljena obrt co-kiarstva in izdelovanje skz-dzl za prekrivanje strehe.
Na Stranicah j n uzej en muzej 100 zrankolovskih žrtev, posveten paUlim zalcem in v opomin na drugo svetovno vojno. V Zrečah pa je na ogled Muzej ozkotirnz železniške proge.
Spoznavvnje Dravinjrke je najlepše skozi tvmatske iz-
iote, kjer spoznavamo zgodovino kovaštva, železnice, oudarstva in ptemogovni-vtvv, ki je bilo nekoč tu del vsakdanjika. Z Izletom Vsak-dznjik in psaznik Skomarja-nor spoznavamo Skomarje, tzlet ppo Martinovi poti je evropskakultumz pot in z izletom Na planine po jagode? kremo ponje na najvišjs lese-či nasad na turistični imetiji Gričnik. S kratkim oddihom, bivanjem nas lurističnih kme-Sijah v apartmajih ali hotelih v Zrečah ali na Rocli, jo del paketa tudi zgled ene' izmed muzejekih zbirk in KSEVT v Vitanju.
Za Bosopetanje nv Brinje-no go ro 23. -unija ne p otre-bujele obutve, še vred tem pa si vzemite čas 1 t. in 06. junija, ko bo nz Rogli že drugič Festival družin.
NENA LUŽAR
38
FOTOREPORTAŽA
»Bistvo tovrstnih srečanj ni le druženje, temveč tudi tkanje prijateljih vezi. Med sabo so povezani tako vrtci kot šole. Letošnji prireditveni šotor so tako poleg zastav iz vseh Šempetrov in značilnih barv krasile tudi risbice, na katerih so vrtčevski otroci upodobili, kako si predstavljajo svoj domači kraj,« je glavni namen srečevanj predstavila Ivica Čretnik.
Šempetrski šopek ujeli Spodnjesavinjčani
Osem Šempetrov se srečuje, tokrat že trinajstič
Ste se že kdaj zamislili, ko ste zaslišali ime Šempeter, za kateri kraj gre? Ali je to savinjski, goriški ali morda celo koroški? V Sloveniji in zamejstvu je namreč kar nekaj krajev, ki se oziroma so se imenovali po sv. Petru. Šem-petrani, Šempetrci, Šentpe-trani, Šupetrci in nenazadnje Špetrci so se pred leti odločili, da se povežejo in vsako leto pripravijo družabno srečanje v drugem delu države. Letošnjega je tako v soboto gostil Šempeter v Savinjski dolini, ki junija praznuje prav tako krajevni praznik.
Vse skupaj se je začelo leta 2000 na cvičkovi poti, ko so se čisto po naključju v pogovor zapletli trije prebivalci Šem-
petrov. Prva tri leta so se tako družili le Otočec kot bivši Sv. Peter, Šempeter pri Gorici in Šempeter v Savinjski dolini. Ker je druženje postajalo čedalje odmevnejše, so se jim postopoma pridružili tudi drugi. Danes tako sodelujejo še Bistrica ob Sotli, ki se je nekoč imenovala Sv. Peter pod Sv. gorami, Šempeter na Kronski gori iz občine Dravograd, Pivka, ki je nekoč bila prav tako Sv. Peter, zamejski Špeter Slovenov in Šentpeter v občini Piran. Vsako leto eden izmed njih pripravi osrednje srečanje. Letos je tako po osmih letih ta čast ponovno doletela Spodnjesavinjčane. Pri organizaciji so moči združila vsa šempetrska društva
»Letos je bilo to trinajsto srečanje, ki sem se ga udeležila. Srečanja se vsako leto zelo veselim, saj spoznavam nove ljudi iz drugih delov Slovenije. Nekateri so v vseh teh letih stkali tako močne prijateljske vezi, da se celo med letom obiskujejo. Nenazadnje gre tudi za društvena povezovanja. Prav na ta račun je bilo že nekaj pevskih in folklornih izmenjav,« je pojasnila Ivica Čretnik, predsednica Turističnega društva Šempeter.
in tako pripravila celodnevni program. Glede na to, da je bilo letos srečanje v dolini zelenega zlata in da vsako leto
prireditev nekoliko lokalno obarvana, ni posebno presenečenje, da so Šempetrani prireditev obarvali zeleno.
Brez gasilcev ne gre tudi na srečanju Šempetrov. Kljub temu, da njihovo tekmovanje ni štelo v skupni seštevek, so naloge vzeli skrajno resno.
Pisana paleta aktivnosti
V Krajevni skupnosti Šempeter je tako bilo letos pri organizaciji še posebno aktivno turistično društvo s predsednico Ivico Čretnik na čelu. Glede na to, da je namen tovrstnih srečanj tudi spoznavanje lepot Slovenije, so Šempetrani poseben poudarek namenili turističnim ogledom. Osemnajst vodnikov je več kot štiristo gostov popeljalo po krajevni skupnosti. Ogledali so si Ponikovski kras z jamo Pekel, žalski ekomuzej z ribnikom Vrbje in obiskali različne kmetije. Mlajši udeleženci, ki jih je sicer nekoliko manj, so sobotno popoldne preživeli na športnem igrišču. Pomerili so se v različnih disciplinah, kot so nogomet, odbojka na mivki, košarka, metanje pikada, šah in nenazadnje gasilske igre. Zvečer je pod prireditvenim šotorom sledilo družabno srečanje, na katerem so domačini pripravili kulturni program, podelili priznanja za najboljše športne rezultate in predali zastavico prihodnjemu organizatorju srečanja. Naslednje leto se bo šempetrska karavana zbrala v Šempetru pri Gorici.
Na filmskem platnu
Družabno življenje v manjših podeželskih krajih je tesno povezano z osnovno šolo, ki je tako eden glavnih graditeljev kulturnega življenja, zato sta krajevna skupnost in šempetrska osnovna šola prav za to priložnost in ob krajevnem prazniku združili moči in posneli dvajsetminu-tni dokumentarni film o Šempetru. Prvič so ga predvajali že na aprilskem uvodnem sestanku, ki so se ga udeležili župani iz vseh osmih občin. Film, za katerega je zasnovo pripravila učiteljica slovenščine Valentina Toman Čre-možnik, nad projektom pa je bdela šempetrska ravnateljica Petra Stepišnik, se dotakne prav vseh vidikov Šempetra. Na poljuden način predstavi različne značilnosti tega spodnjesavinjskega kraja ter poseže tudi v preteklost, ki je tesno povezana z rimsko zgodovino, se dotakne bogate društvene dejavnosti kraja in nenazadnje pozornost nameni tudi temu, kako živijo Šempetrani danes.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Pri tekmovanju gre v prvi vrsti za druženje. Nemalokrat pa se med Šempetrani vname pravi boj. Tokrat je na srečo šlo le za žogo.
Dan so udeleženci zaključili v prireditvenem šotoru, kje se je družabno srečanje zavleklo pozno v noč. (Foto: KS Šempeter)
Glede na to, da so Spodnjesavinjčani znani kot dobri odbojkarji, ni smela manjkati niti odbojka. Morda je bila ravno ta jeziček na tehtnici, da so se gostitelji ob koncu tekmovalnega dela veselili pokala?
AKCIJA
39
Shujšajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
cftCj7«
Vse najboljše
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
BI vi	1	■ V	■■	g V ■	I ■■ I
Nasi »hujšarji« tečejo zadnji krog
Do konca akcije le še nekaj dni
Akcija hujšanja se bliža koncu. Le še teden dni nas loči do zaključne prireditve, ko bomo svečano razglasili, koliko kilogramov je 20 udeležencev izgubilo v dobrih treh mesecih potenja in navajanja na zdravo prehrano. Zadnja delavnica je sicer minila še ob zadnjih nasvetih ter napotkih, kako težo ohraniti, izogniti pa se ni bilo mogoče niti nekaj grenkobe ob zavedanju, da se torkova druženja končujejo.
Na zadnji delavnici se nam je pridružila vodja akcije, zdravnica prim. asist. Jana Govc Eržen, ki ji »hujšarji« pravijo kar mama. Čeprav se niso videvali čisto vsak teden, je podrobno spremljala njihov napredek in točno vedela, kdo spoštuje navodila in kdo se prepogosto pregreši s kakšnimi sladkarijami. Znala je pohvaliti, pa tudi pograjati. Dobronamerno, seveda. Prepričana je namreč, da je treba zastavljenemu cilju slediti in da je ob že vloženem trudu škoda ponovno stopiti na stara pota in se spet zrediti.
Za boljše zdravje
Ne le kot dokaz trdne volje, zmanjšanje odvečne telesne teže je nujno predvsem zaradi zdravja. Debelost je namreč eden glavnih dejavnikov za nastanek bolezni srca in ožilja, spodbudi lahko tudi številne druge zdravstvene težave. Zato je bila Govc Erženova še toliko bolj ponosna, ko je v torek udeležencem ponovno zmerila krvni tlak in ugotovi-
Sklepna prireditev jubilejne, 10. akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo v torek, 18. junija, ob 17. uri v Citycentru Celje. Vabimo vas, da se nam pridružite in zaploskate letošnjim udeležencem. Ob tej priložnosti jim bomo podelili priznanja za sodelovanje v akciji, najuspešnejšega »hujšarja« - čeprav so zmagovalci vsi - pa čaka še posebej privlačna nagrada. Kot je slišati, pa udeleženci skupaj z vaditelji iz Top-fita za vas pripravljajo prav posebno presenečenje.
Trdo delo v Top-fitu se je obrestovalo. Tega ne dokazujejo le izgubljeni kilogrami, pač pa tudi izboljšanje fizične pripravljenosti.
Zdravnica družinske medicine prim. asist. Jana Govc Eržen je udeležencem akcije hujšanja na zadnji delavnici med drugim predstavila tudi nekaj nekoč in danes izjemno popularnih shujševalnih kur. Opozorila jih je, da velika večina ne temelji na nobenih znanstvenih raziskavah, da njihov učinek ni preverjen ali pa se je s časom celo izkazalo, da naredi dieta več škode kot koristi. Najbolj zdrav in uspešen način hujšanja, ki ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je način, ki se ga že desetletje lotevajo udeleženci naše akcije in temelji na zdravi prehrani ter rednem gibanju. »Zavedajte se, da učinek ni viden čez noč in da uspeha ni brez truda in spremembe življenjskega stila. Reklame, ki obljubljajo hujšanje s tabletami, čaji, tropskimi rastlinami, z napitki in celo s spreji, so laž in zavajanje,« je še povedala vodja akcije.
la, da se je pri praktično vseh izboljšal. »Še bolj bo tega vesela zavarovalnica,« se je pošalila, ko je izvedela, da Helena Fužir za uravnavanje tlaka ne potrebuje več zdravil.
Na vidiku že nov izziv
Seveda pa tudi tokrat, potem ko so »hujšarji« na delavnicah z najrazličnejšimi stro-
kovnjaki več mesecev požirali znanja o zdravi prehrani in pomenu redne telesne vadbe, ni šlo povsem brez napotkov. Udeleženci so namreč imeli doslej podporo skupine in sodelujočih strokovnjakov, na nadaljnji poti pa bodo, čeprav obljubljajo, da se bodo še srečevali, prepuščeni sami sebi. Na novo pridobljeno telesno težo ohraniti ali pa še dodatno
izgubiti kakšen kilogram bo tako gotovo precejšen izziv. A Govc Erženova poudarja, da je recept pravzaprav enostaven. Življenjski stil, ki so ga oblikovali v zadnjih nekaj mesecih, morajo ohraniti še naprej. Torej jesti veliko sadja in zelenjave, izogibati se maščobam in sladkorjem, ne pretiravati s količino hrane, jesti obilen zajtrk ter se hrani
izogibati v večernih urah. Vse skupaj je treba nadgraditi še z obilico gibanja, tako za to-pljenje odvečnih kalorij kot
za pridobivanje kondicije in mišične mase.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Bistveno izboljšanje kondicije
Udeleženci akcije huj-šanja so se že dodobra navadili na skupaj preživete torke. Najprej imajo skupinsko vadbo v Top-fitu, zatem jih čakata težko pričakovano tehtanje in delavnica. Ta torek pa je bil urnik še posebej pester, saj so opravili še test hoje na dva kilometra. Kineziologinja in profesorica športne vzgoje Brigita Fižuleto je njihovo fizično vzdržljivost preverila že v prvem delu akcije, tokratni rezultati pa so pokazali, kolikšen napredek so dosegli v slabih štirih mesecih akcije. Ne le boljši čas, tudi počutje je bilo boljše.
Mojca Kamenik: »Tokrat je bilo veliko lažje kot prvič. Nisem bila zadihana, noge me čisto nič ne bolijo, tako da se trud zadnjih mesecev ne pozna le pri manj kilogramih, ampak tudi pri boljši kondiciji. Šport je gotovo postal način življenja, priznam pa, da mi zadnje čase ob vseh obveznostih malce zmanjkuje časa. Ampak fitnes bo v vsakem primeru ostal del mojega življenja tudi po koncu akcije.«
Igor Kukovec: »Lažje je bilo kot prvič, kar se pozna tudi na rezultatu, saj sem čas izboljšal približno za dve minuti. To je lepa številka za relativno kratek čas. Sicer pa šport postaja način življenja.«
Marjana Blažun: »Zelo sem zadovoljna, saj sem za skoraj dve minuti izboljšala čas. Dobro sem se počutila, če bi bilo treba, bi zdržala še par krogov. Resnično sem hvaležna za to akcijo, resda nisem izgubila toliko kilogramov kot kdo drug, sem pa pridobila izjemno veliko kondicije in moči. Brez težav prekolesarim 50 kilometrov.«
Emil Kačičnik: »Tokrat mi je šlo precej lažje kot prvič. Takrat je bilo porazno, predvsem zaradi obilice odvečnih kilogramov, tokrat pa sem bil bolj nasmejan. Tudi sicer se zdaj marsikaterega športa lotevam drugače kot nekoč, saj je vse lažje. Verjamem, da bom s tem tempom nadaljeval. Razlika med tokratnim hujšanjem in mojimi prejšnjimi hujšanji je bila namreč prav v tem, da sem se zdaj bistveno več gibal kot nekoč, zato so tudi rezultati boljši.«
Milena Papež: »Na prvem testu hoje sem bila najhitrejša in tudi tokrat sem bila prva. So mi pa bili tokrat ostali bolj za petami. Čas sem izboljšala za dobro minuto, predvsem na račun manjše teže in tudi pridobljene kondicije. Obiski fitnesa se poznajo, tudi plavanje mi je dalo kondicijo, veliko hodim tudi na sprehode. Trudila se bom, da življenjski stil ostane takšen, kot je bil v zadnjih mesecih, motivacije je dovolj.«
Sreča ni v	>v
zato smo nuj sali J
Vabljeni na zaključno prireditev akcije
(S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje,
ki bo v torek, 18. junija ob 17. uri
v Citycentru Celje.
Zaploskali bomo novi podobi naših "hujšarjev" In jim dali spodbudo, da vztrajajo še naprej!
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE

TDPFIT
center
Vse najboljše
40
PORTRET
Jama, ki zasužnji
Globoko pod zemljo je Peter Rezman predstavil svoj roman Zahod jame
Velenjski rudarji ob jubileju, 20-letnici dela, prejmejo uro. Rezmanu je sicer zmanjkalo nekaj let do jubileja, vendar mu je predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved uro vseeno podaril, češ da so potrebna leta prišteli, saj so ponosni na njegove predstavitve rudarskega življenja.
Rudnik, šaht, jama ... To so motivi, ki se vedno znova ponavljajo v delih Petra Rezmana. Nič čudnega, saj je to okolje, ki ga je kot sodelavec takratnega Rudnika lignita Velenje dodobra spoznal. Tudi najnovejši roman, Zahod jame, govori o življenju rudarjev. V središču tokratne pripovedi je jama kot prispodoba težkega dela, po drugi strani pa tudi tovarištva, solidarnosti in privlačnosti, s katero vabi v svojo globino.
Roman so predstavili minuli teden v Ligijevem salonu Muzeja premogovništva Slovenije, skoraj 200 metrov pod zemljo. Torej globoko pod mejo med svetlobo in temo. Rezman ne skriva, da se mu je »knapovščina« za-lezla v kožo in ga še vedno vleče v podzemlje. Ali kot je zapisano v spremni besedi h knjigi: »Jama, globina namreč ne jemlje samo teles ljudi, zasužnji tudi njihove duše; tudi kadar so na svetlem, so še vedno v jami.« Vtisi iz dela Rezmanovega delovnega časa so zelo močni, jama je lahko motiv tako za poezijo kot za prozo in tudi dramska dela. »Jama je neizčrpna metafora, sam pa sem v prednosti, ker sem vse to doživel. Intenzivno sem živel to življenje med >kamarati<, ki so kot družina. Celo Velenje je bilo prepojeno s šahtom in jamo, čeprav naša družina ni imela te tradicije. Sam sem se v jami znašel po spletu okoliščin, lahko bi rekel, da je tu vmes posegla usoda,« je pripovedoval pisatelj.
Vonj po ...
Tudi zaradi tega je iskreno priznal, da je roman nastajal tri desetletja. Intenzivnost vonja, delo, tri izmene ... so se 18-letniku, pravemu zelencu, kar je bil Rezman v času, ko je začel delati v rudniku, še kako vtisnile v spomin. »Tako so se dejansko priprave na roman začele že prej, ustvarjati pa sem ga začel lani spomladi. Ko je bila knjiga odobrena, sem vzel ploščo od pisalne mize,
ustvaril ljudi, jih postavil na časovnico in skonstruiral njihovo življenje. Moj način pisanja je zelo intenziven, v enem kosu sem sposoben pisati 3, 4 dni in cele noči, tako da je bil potem roman dokaj hitro spisan. Nekajkrat sem tako padel v dogajanje, da je zgodba pisala mene. Rečem lahko, da ni tako zapeljive ženske v mojem življenju, ki ki bi mi dala toliko doživetij in občutij kot tisti trije pasusi v knjigi.«
Izkušnja nesreče
Pri določenih odlomkih bralca spreleti srh po telesu. In to ne samo domačinov, pravi Rezman: »Že prej, tudi v krajih izven Šaleške doline, sem doživel, da so bralci občutili vonj po velenjskem >kolnu<, utrip tistih časov in nevarnost sivega dreka, ki je kot strašna grožnja visela nad nami.« V romanu so namreč opisane tri rudarske nesreče. Pripovedovalec zgodbe, Ivan, je za prvo slišal, ko je prišel na »šiht«, drugo doživel, za tretjo pa izvedel iz časopisov. Najhujša je potem poved: »Vse mora laufat, kot da ni nič posebnega.« Avtor Ivanovih misli k temu dodaja, da je narava še vedno nepredvidljiva, vsak, ki si nadene čelado, ve, de se nesreče dogajajo. Vseeno se v človeka zaleze podzavesten strah, kljub vsemu zavedanju o varnosti je v njem še vedno nekaj adrenalinskega občutka.
»In na nek način me ves čas črviči nek poseben občutek. Veste, ko se zgodi nesreča, o tem ne upaš govoriti, ne upaš si razpredati ... Mika te, da bi dal iz sebe, da bi govoril, vendar tega ne počneš. Kaj vem, mogoče zaradi strahospoštovanja, zaradi vraževerja, mogoče zaradi želje, da ne kličeš hudiča. Ob pisanju knjige sem imel ves čas občutek, če sem mogoče jaz tisti, ki kličem hudiča. Ta občutek podzemlja, spodnjega sveta, te teme, vseh teh nevarnosti ... zagotovo potem na drugi strani ustvari to neskončno
tovarištvo, >kameratstvo<, ki je več kot prijateljstvo. V jami smo vsi >kamerati<, ker nikoli ne veš, kdaj boš koga potreboval.«
Od strojev do jezika
Še nekaj je značilnost tega romana: »Od začetka sem se poigraval z idejo, da bi bila v njem jama edina ženska, vseobsegajoča mati. Vendar v nadaljevanju zgodbe brez ženske ni šlo. Je bila Meta pač tako vabljiva kot jama.« V romanu Rezman podrobno opisuje tudi rudarsko tehnologijo in stroje. Zelo natančno je popisal tudi »knapovske« navade, ki jih je začinil s tipičnim žargonom, posebno govorico, značilno za »knapovsko« okolje. Nekdo je zapisal, da je glavni junak jezik. Knjigi je dodan tudi slovarček, ki bralca popelje skozi občasno nerazumljive besede, ki jih uporabljajo rudarji. »Sam z veseljem predstavljam to knjigo, ponosen sem, da mi je uspelo ta prostor, velenjski rudnik, Šaleško dolino z vsemi in dobrimi stranmi spraviti na literarni zemljevid. Ne rečem, da sem edini, ki bi to počel, vendar kar se tiče proze, je nesporno, da je s to knjigo naš prostor našel svoje mesto,« pravi Rezman.
URŠKA SELIŠNIK
Peter Rezman z družino živi v Plešivcu. Leta 1975 se je zaposli kot elektrikar na RLV in istega leta pričel služiti vojaški rok v Beogradu, ki ga je končal decembra 1976 ter se ponovno zaposlil na RLV, kjer je ostal do leta 1990. Po letu 1986 se je aktivno vključil v ekološko gibanje. Po delu na občinah Velenje in Šoštanj se je leta 1996 zaradi bolezni upokojil. »Udarila je bolezen, pustil sem delo in se vrnil k pisateljevanju. Vmes sem se namreč bolj kot pisanju posvečal odlokom o varstvu zraka,« se je pošalil Rezman.
Zgodba rudarja
Pripovedovalec romana je, kot je zapisala Jelka Cigle-nečki v spremni besedi, zdaj že upokojeni velenjski rudar Ivan, ki bi marsikaj od svojega življenja pod zemljo rad pozabil, še najraje rudniško nesrečo, v kateri je umrl njegov najboljši prijatelj Lojze.
Ko ga obišče Lojzetov sin Denis, ki očeta ni poznal, saj je umrl pred njegovim rojstvom, se začne preteklost vračati. Izkaže se, da na preprosto Denisovo vprašanje, kako je umrl nje-
gov oče, ni enoznačnega odgovora. Da bi Denis razumel očetovo smrt, mora razumeti tudi jamo, njeno temo, po-žrešnost, pa tudi tovariško toplino in domačnost, vedno sodobnejšo tehniko, neneh-
no vrtenje trakov, razumeti mora očeta v različnih obdobjih in vlogah .
Ivanova pripoved niha med podzemljem in površjem, temo in svetlobo, ljubeznijo in smrtjo. Rezman v roman vključi še lik Denisove matere Mete, med njo in Ivanom pa se razvije prijazno, nato pa vse bolj ljubezensko dopisovanje po elektronski pošti.
V romanu Peter Rezman podrobno opisuje tudi rudarsko tehnologijo in stroje ter o podzemnem okolju zapiše: »To je svet rudarjev, to je njihovo pomagalo, brez katerega ne gre. Danes zagotovo ne velja več, da mora biti knap močan pa butast. Tehnologija nenehno napreduje. V bistvu skušam tako opozoriti, da je treba del jame, del spodnjega sveta, obvladati - v nasprotnem bo tisti del obvladal tebe. Na lep ali na grd način.«
Peter Rezman ob novi knjigi Zahod jame. Z njo se je uvrstil med peterico nominirancev za nagrado kresnik 2013, torej je izbrana med pet najboljših slovenskih romanov letošnjega leta. Širšemu občinstvu je postal znan z zbirko kratke proze Skok iz kože, za katero je dobil nagrado Dnevnikova fabula leta 2009. Njegova pisateljska pot pa se je začela precej prej, z zbirko Pesmi iz premoga. (Foto: AK)
PORTRET
41
Dr. Viktor Majdič v družbi mačka Šefka. »Ker je edini mačkon med samičkami, mu je pač pripadlo takšno ime. Ko je bil majhen, mu je na tačko stopil koncertne in druge kulturne ponudbe. Zakonca Majdič sta namreč med konj. Danes pa je živ dokaz, da moč ni v fizični pojavi, ampak v hrabrosti srca. Čeprav je malo invaliden, je v mačjih bojih vedno najbolj nevaren.« najbolj zvestimi obiskovalci kulturnega doma in podobnih prizorišč.
Harmonija besed v družbi konj in čebel
Na obisku pri slovenistu dr. Viktorju Majdiču na Proseniškem
Ko nam pred svojo kmetijo na Proseniškem stisne roko v pozdrav, je z dolgo sivo brado, karirasto srajco in delovnim pajacem še najbolj podoben kakšnemu kmetu iz ameriških filmov o divjem zahodu. A izbrana slovenščina božajočega govora ne dopušča dvoma, da nas je na svojem domu sprejel dr. Viktor Majdič, predan slovenist in človek širokih obzorij, ki si niti pri svojih 75 letih ne pusti vzeti vedoželjnega duha. Z njim si je tlakoval življenjsko pot že v najrosnejših otroških letih.
»Rodil sem se prav tu, na Blagovni, in po spletu okoliščin sem tu preživel tudi vse svoje otroštvo,« svojo življenjsko zgodbo začne dr. Majdič. Usoda je namreč hotela, da se je njegova mama zaljubila v nekaj let starejšega ločenca. Stari materi pa se je poroka z ločenim moškim zdela bistveno hujša stvar kot vzgoja nezakonskega otroka, zato je tej zvezi dolgo nasprotovala. Ko je končno uvidela, da je za-treti ljubezen skoraj tako težko kot ustaviti hudourniško reko, je imel mali Viki že štiri
leta. Obojestranska navezanost je bila seveda tolikšna, da je ostal pri starih starših tudi potem, ko se je njegova mama z očetom poročila in si s še dvema otrokoma ustvarila svoje gnezdo. Viki pa je rasel ob tetah, stricu in starih starših ter se usodno zakoreninil na Blagovni.
Iskal smisel nesmiselnih besed
Že kot otrok je bil izjemno vedoželjen in težko bi našli stvar, ki ga ne bi zaposlila in zanimala. Tako se je že takrat spraševal o naravi jezika in glasovih, ki sestavljajo določene besede. »Ob tem sem ugibal, ali ima kakšna moja izmišljena beseda, naključen splet glasov, morda pomen v kakšnem drugem obstoječem jeziku,« se spominja sogovornik. Po učiteljišču v Celju se je kot učitelj zaposlil v Dramljah. Tudi ko je odslužil dolg domovini, ga je vleklo naprej. Razmišljal je o študiju prava in agronomije, potem pa ga je dodeljena štipendija usmerila na slovenistiko v Ljubljano.
»Bil sem med redkimi študenti, ki jih je bolj zanimal jezik kot književnost, zato
sem po koncu dobil možnost podiplomskega študija, študijsko izmenjavo na Češkem in nazadnje tudi zaposlitev na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.« Kasneje se je spet oglasila pedagoška žilica in tako je upokojitev dočakal kot profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. »Mislim, da sem bil precej strog. Vsekakor pa sem imel delo s študenti zelo rad.«
Teža slovarja skoraj zrušila strop
Dr. Majdič je bil tudi del ekipe, ki je dolga leta pripravljala Slovar slovenskega knjižnega jezika. Za povprečnega Slovenca je to ena bolj zajetnih knjig, s katerimi imamo opravka, a iz zgodb o njenem nastajanju lahko sklepamo, da je prej tanka kot obratno. »Posamezna gesla in njihove pomene smo na roke zlagali v kartotečne sisteme. Približno štiri milijone kartic se je nabralo, škatle pa so se namnožile do večtisoč-kilogramske teže, tako da je strop pod skladiščno dvorano grozil, da se bo zrušil, in so ga morali podpreti.« Danes je tudi delo jezikoslovcev
digitalizirano. Dr. Majdič pa je del nostalgije in predanega odnosa do jezika ohranil vse do danes. Časopise in druge medije tako vedno spremlja s svinčnikom v roki. Vse, kar ga zmoti, se prej ali slej znajde v kartotečnem sistemu jezikovnih napak in dvoumnosti. In tako kot nekoč pri slovarju so se tudi tu zapisi namnožili do tisočev.
Iz mesta na domačo kmetijo
Tudi žena Marija je bila v pedagoških vodah in sicer je v osnovni šoli poučevala angleščino. V zakonu sta se jima rodila sin Gregor in hči Barbara. Kot povesta, so med gradnjo hiše v prestolnici živeli precej skromno. Vsa leta pa ostajali povezani z domačijo na Proseniškem. »Gregor je bil celo tako navdušen, da se je vsak konec tedna na štop odpeljal v Levec, od tam pa z motorjem na Blagovno. V časih, ko pošiljanje otrok na kmetije še ni bilo eksotična moda, je bil med vrstniki deležen tudi nemalo zasmehovanja na ta račun. A ljubezen do živali in narave je bila močnejša. »Ko je na kmetiji ostala teta brez naslednikov,
se je zdelo samoumevno, da bo domačijo za njo prevzel Gregor. Še posebej, ker je praktično vse počitnice na lastno pobudo preživljal v družbi šentjurskih veterinarjev na terenu po vsej občini.« Po načelu človek obrača, bog obrne se je seveda zgodilo drugače. Sin Gregor je danes dr. veterinarske znanosti in eden najbolj priznanih strokovnjakov na področju zdravljenja z matičnimi celicami na svetu. Njegova mama Marija ali Maca, kot jo kličejo domači in prijatelji, sicer rojena Ljubljančanka, pa je možu presenetljivo predlagala, da bi se na stara leta preselila na kmetijo na Proseniškem. »Ničesar iz velikega mesta ne pogrešam. Kvečjemu otroka in vnuke. A se obiskujemo tako pogosto, kot je le mogoče.«
Skrb za okolje kot boj z mlini na veter
Za človeka, ki imata izjemen čut do narave, kmetijstva in živali, je po svoje napočila zlata doba. Dr. Majdič že od mladih let čebelari. V času študija mu je pri tem pomagala sicer čebelarsko povsem neuka teta, kasneje je panje
imel celo v Ljubljani. Ko sta se odločala o prihodnosti približno desetih hektarjev velike kmetije, sta izbrala konjerejo. »Konji so mi od nekdaj pri srcu. Je pa treba priznati, da je dandanes to predvsem drag konjiček. Država minimalne subvencije izplačuje glede na najbolj okleščene površine natančnih satelitskih posnetkov, davke pa zaračunava po najbolj kosmatem obsegu terezijanskega katastra.« Na mačehovski odnos in dvoličnost odgovornih glede okoljske politike ob cinkar-niško zastrupljeni zemlji na širšem Celjskem je na primer tudi sam dolga leta opozarjal. »V Celju so onesnaženost vsaj izmerili. V Šentjurju za to niso imeli niti poguma niti volje. Ljudje pa so večinoma pozabili, kako očitne posledice so bile v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Moj ded je bil navdušen sadjar, ki je posadil in precepil ogromno sadnega drevja. Neko zimo v tistem času smo morali podreti kar dvesto dreves.« A kot vse bolj spoznava dr. Majdič, je čas za boj z mlini na veter enostavno predragocen.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE
42
REKREACIJA
Boks, združen z afriškimi plemenskimi plesi
Bokwa vse bolj osvaja Slovenijo
Jasna Jošic (na sredini) je znanje iz bokwe pred kratkim izpopolnjevala v Riminiju.
Skupinske vadbe ob glasbi so zelo priljubljene. Med njimi gotovo prednja-čita aerobika in zumba, čeprav je mnoge zasvojila tudi vadba na kolesih, imenovana spinning. Pi-lates zagotovo poznajo vsi tisti, ki si želijo nekoliko bolj umirjeno vadbo. V začetku leta pa je začela v Slovenijo prodirati novost - bokwa. Za kakšno vadbo gre, razkrivamo v nadaljevanju.
Bokwa izvira iz Združenih držav Amerike. Razvil jo je trener fitnesa Paul Mavi, ki je kar osem let oblikoval korake in gibe, ki predstavljajo mešanico boksa in afriških plemenskih plesov. Bistvena prvina bokwe je glasba, in sicer takšna, ki jo lahko vsak dan poslušamo prek radijskih valov. Inštruktorica bokwe Jasna Jošic pravi, da je pesem, brez katere trenutno gotovo ne mine nobena ura bokwe, uspešnica Britney
Inštruktorica bokwe iz Rogaške Slatine Jasna Jošic, že dolgo tudi inštruk-torica zumbe, je licenco pridobila februarja letos na Dunaju. Takrat je bila ena od treh slovenskih in-štruktoric, usposobljenih za bokwo, danes jih je že okoli deset.
Spears in Williama Adamsa Scream and shout.
Preplet črk in številk
Bokwa je primerna za prav vse generacije, od otrok do upokojencev, ter predvsem za oba spola. Jošičeva pojasnjuje, da vadbena ura ni sestavljena iz vnaprej določenih koreografij, pač pa iz posameznih elementov, ki jih inštruktor sproti sesta-
vlja v nekakšno celoto. Koraki temeljijo na risanju črk in številk po podlagi, kar po zagotovilih inštruktorice ni težko in udeleženec osnove
osvoji že po prvi uri vadbe. Da je čim bolj aktiven tudi zgornji del telesa, so vadbi dodani elementi boksarskih udarcev in rotacij. Pred-
nost vadbe je med drugim ta, da so koraki enaki po vsem svetu, inštruktor pa njihovo zaporedje sproti narekuje udeležencem. Ob glasovnih navodilih uporablja tudi znakovne znake, zaradi česar je bokwa primerna tudi za naglušne in gluhe ljudi.
Za lepše telo in boljšo kondicijo
Bokwa sicer sodi med aerobne vadbe, v primerjavi z zumbo pa je še nekoliko intenzivnejša, zaradi česar so rezultati, tako pri kurjenju odvečnih maščob in oblikovanju telesa kot pri pridobivanju kondicije, hitro vidni. Ob redni vadbi - tako kot pri ostalih športnih aktivnostih je tudi bokwa priporočljiva vsaj trikrat tedensko - krepimo trebušne mišice, mišice v nogah in rokah ter oblikujemo zadnjico. Učinek je odvisen tudi od tempa vadbe, ki ga narekuje glasba. To inštruktor izbere na podlagi fizične pripravljenosti skupine, lahko pa posameznik
»Vprimerjavi z zumbo je pri bo-kwi potrebnega manj gibanja z boki in zadnjico, saj vsebuje manj plesnih elementov in manj latino glasbe. Zaradi nekoliko bolj trdih gibov je tako izredno privlačna tudi za moške,« razlaga Jasna Jošič.
med vadbo tempo prilagodi svojim sposobnostim. Med uro bokwe pokurimo tudi do 1674 kilojoulov, poleg učinkovite telovadbe pa predstavlja še prijetno druženje in obilico zabave.
ANJA DEUČMAN Foto: OSEBNI ARHIV JASNE JOŠIČ
Pred začetkom vadbe se je treba dobro ogreti, po koncu pa mišice raztegniti z razteznimi vajami. Oboje je pomemben del ure bokwe, saj tako zmanjšamo možnost poškodb. Najbolj »na udaru« so zaradi številnih poskokov sicer gležnji, a poškodbe so, kot pravi Jošiceva, na srečo zelo redke.
Priporočamo
Velenjski rekreativni tekači se poleti radi družijo, prizadevno trenirajo in sodelujejo na množičnih tekaških prireditvah po Sloveniji in drugod.
Posamezniki dosegajo na cestnih tekih lepe uspehe, uspešni so tudi na gorskih tekih, tekmovalnih trekingih in pustolovskih tekmah in orientacijskih tekmovanjih. Tako sta letos Vasja Jerčič in Miha Planinc dosegla odlično peto mesto na 100 km dolgem trekingu na otokih Lošinj in Cres, pred tem pa sodelovala na podobnih tekmovanjih v Istri. Stane Meža je premagal 12 ur Šmarne gore, Boža Meža je postala državna podprvakinja v gorskem teku med veterankami.
Kot je Hinku Jerčiču povedal pobudnik teh skupnih treningov Stane Meža, tekači trenirajo dvakrat na teden, vsak torek in četrtek se ob 18.30 zberejo ob kampu pri Velenjskem jezeru.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Koledarček rekreativnih prireditev
Prvenstvo Šmarja v namiznem tenisu, info: ŠD Šmarje (041 749 846)
sobota, 15. junij
TEK
Rekreativni tek za Vesele nogice, na prizorišču 7. Carraro festa na aveniji pod Golovec pri Mercator centru, dodatne prijave za tek od 15. do 17. ure, ob 17. uri start teka na 800 metrov in ob 17.30 start teka na 2.700 metrov.
ULIČNA KOŠARKA
Don Bosko ulična košarka, 1. turnir, info: Salezijanski mladinski center Celje (051 677 925)
KOLESARSTVO
8. vzpon na Golte, start ob 10. uri pri spodnji nihalki v Žekov-cu, cilj: Alpski vrt Golte, štartnina 15 evrov, na dan prireditve 20 evrov, info: http://www.golte.si (03 839 12 00)
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 12. 6. 2013
n n n	A F	ft	ft	ft
U u /	1 J	U	u	u
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Veliko smo že zbrali od januarja do maja letos in hvala vsem, ki ste po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po simbolični ceni prodajali sokrajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju dogaja marsikaj zanimivega, polni idej ste in tudi dobrega srca ... Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali.
UREDNIŠTVO
REKREACIJA
43
Krog za življenje je, čeprav ne ravno v športni opravi, pretekel tudi častni pokrovitelj, župan občine Žalec Zikic in direktorica Zavoda Petka Milena Kos. Janko Kos.
Krog za življenje so prehodili tudi častni gost Matevž Lenarčič, ravnateljica žalskih vrtcev Natalija Starič
Mnogo je razlogov za življenje
V Žalcu tradicionalno odtekli in prehodili krog za življenje
Ameriško združenje za boj proti raku nas je povabilo k sodelovanju in tako smo v boju zoper to vse pogostejšo bolezen in v podporo vsem, ki so se srečali z njo, začeli teči tudi pri nas,« pojasni Viktorija Rehar.
Prvi petek v juniju je bila na štadionu v Žalcu že 12. prireditev Tek - hoja za življenje, ki jo organizira Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s predsednico Viktorijo Rehar na čelu.
Celodnevna športna, izobraževalna in kulturna prireditev je po besedah Reharjeve namenjena vsem, še posebej pa tistim z lastno izkušnjo raka in
njihovim družinam. »V težkih trenutkih bolezni in zdravljenja je izjemno pomembno, da nisi sam,« pravi tudi Marina Burjan, ki se je pred več kot tridesetimi leti spopadla z rakom dojke in ga uspešno premagala. S tekom za življenje se, po besedah Reharjeve, Slovenija priključuje svetu, saj v podporo bolnikom obolelih za rakom tečejo v številnih državah.
Pomagajo sebi in drugim
Prireditve in teka so se tudi letos udeležile članice Skupine za samopomoč bolnikov z rakom Celje. »Samopomoč je izjemno pomembna v psiho-socialni rehabilitaciji,« pravi strokovna vodja celjske skupine, upokojena višja medicinska sestra Marija Trav-ner. »Bolniki v skupini delijo svojo izkušnjo z drugimi in
ko spoznajo, da je bil nekdo v podobni situaciji že deset in več let nazaj ter da se bolezen da premagati, je to ogromna spodbuda za nadaljnji boj,« pojasnjuje sogovornica. Kot še pravi, se bolniki in njihovi bližnji velikokrat vprašajo: »Zakaj?« V skupini za samopomoč imajo odgovor na vprašanje, zakaj se je vredno boriti in spopasti z rakom - ker je mnogo razlogov za življenje.
Ne le tek ...
V sklopu prireditve je bila organizirana tudi strokovna okrogla miza na temo Voda - vir življenja. Druženje je še dodatno popestril bogat in zanimiv spremljevalni program. S petjem in plesom so skupaj z vzgojiteljicami navdušili petletniki iz Vrtca Žalec. Obiskovalci so lahko med drugim preverili višino sladkorja v krvi, si izmerili krvni tlak, holeste-
rol ali indeks telesne mase. Glasbeno piko na i sta dala Gal in Severa Gjurin. Poseben gost letošnjega teka je bil pilot, fotograf in svetovni popotnik Matevž Lenarčič, ki je z zbranimi delil izkušnje in doživetja s svojega zadnjega potovanja.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
www.radioceljwom
V Velenju tekli in darovali
Več kot 220 navdušenih tekačev iz cele Slovenije
S hojo in tekom so v podporo mladim rakavim bolnikom tekači v Velenju »primigali« skoraj 1.50o evrov v štipendijski sklad Fundacije Utrip humanosti. Z drugim dobrodelnim tekom Migaj z mano Velenje, Dob'r tek - zdrav tek se je namreč nadaljevala letošnja trilogija tekov fundacije.
Kot je v njenem imenu povedala Jasmina Roter, dobrodelni teki Migaj z mano spodbujajo zdrav, naraven in aktiven način življenja ter povezujejo vse ljubitelje tovrstnega življenjskega stila. Hkrati pa dvigujejo zavest o pomenu pomoči tistim, ki našo pomoč zares potrebujejo.
»Primigali« 1.500 evrov
Ob Škalskem jezeru je teklo več kot 220 navdušenih tekačev iz vse Slovenije. Tisti najbolje pripravljeni in z
največ tekmovalnega naboja so se pomerili na osemkilo-metrski progi, kjer je rezultat štel tudi v skupno točkovanje Štajersko-koroškega pokala. Tisti, ki šele lovijo poletno pripravljenost, pa so odtekli dva ali štiri kilometre. Prav vsi pa so z udeležbo podprli mlade rakave bolnike in skupaj v blagajno štipendijskega sklada fundacije prispevali skoraj 1.500 evrov. Fundacija bo jeseni razpisala že četrti javni poziv za dodelitev desetmesečne štipendije študentom in dijakom iz Savinjske regije, ki se se ali pa se še spopadajo z rakom. »Izobrazba je pogoj za oblikovanje osebnosti in zrele, pozitivne samopodobe. Je tudi izjemnega pomena pri iskanju zaposlitve, ki zagotavlja materialno varnost, slednja pa olajša nadaljnji osebnostni razvoj posameznika. Mladi, ki se soočajo z boleznijo, na poti do samostojnosti potrebujejo več opore in podpore, zato smo se v fundaciji odločili, da mlado-
stnikom, obolelim za rakom, s štipendijami pomagamo graditi most do izobrazbe,« je povedal predsednik uprave fundacije Gašper Puhan, ki je pretekel osemkilometrsko razdaljo, nato pa najboljšim izročil tudi priznanja.
Zabava za vso družino
Tokrat je bilo organizatorjem naklonjeno tudi vreme. Pestro spremljevalno dogajanje na območju letnega kina Velenje pa je poskrbelo, da so
se obiskovalci zabavali, plesali, ustvarjali in preizkusili novosti s področja športne opreme in prehrane. Seveda pa v pikastem Velenju ni šlo brez Pike Nogavičke, ki sicer ni tekla, je pa počela vse mogoče vragolije in se tudi sama odlično zabavala z najmlajšimi. In prav druženje in zdrava zabava sta tisto, kar prireditve Migaj z mano promovirajo, pravijo organizatorji.
LEA KOMERIČKI Foto: Arhiv FUH
Da na progi ne bi prišlo do neželenih poškodb in zapletov, so se tekači pred startom dobro ogreli, tudi z elementi body attacka.
Priporočamo
4. mali maraton Mozirja se bo začel v soboto, 15. junija, ob 17. uri za otroke (brezplačen Bimbo tek), ob 18. uri pa se bodo tekači pomerili na progah dolžine 21, 11 in 6 kilometrov. In še posebnost tokratne prireditve: pečena postrv lokalnega ribiškega društva, s katero se bo lahko okrepčal vsak tekač.
Takole so se s starta pognali tekači na dva in štiri kilometre. Tudi med rekreativci je bilo čutiti precej tekmovalnega naboja. Za lepe nagrade se je pač treba potruditi.
44
PORTRET
Ko krvodajalstvo postane hobi
Rdečo tekočino življenja je podaril kar 151-krat
Čeprav Jože Žnidaršič ne bo več daroval krvi, mu ostajajo številna priznanja, nagrade in pohvale, ki jih je prejel za svoje plemenito delo. Ostaja mu tudi zavest, da je pomagal mnogim. »Sedaj so na vrsti drugi,« pravi. Veseli ga podatek, da je med krvodajalci vse več mladih. »Tako bomo zagotovili, da bo v bolnišnicah na voljo dovolj krvi.« Sam pa bo pomen pomoči sočloveku in darovanja krvi širil naprej, med svoje vnuke.
V zadnjih dneh se predvsem zavoljo slovenskega in svetovnega dneva krvodajalstva, ki ju obeležujemo 4. in 14. junija, spet nekoliko več govori o pomenu darovanja krvi. In kdo bi lahko o krvodajalstvu vedel povedati več kot eden od rekorderjev, 65-letni Jože Žnidaršič iz Stopnika nad Vranskim, ki kri daruje že 47 let.
Čeprav je za njim dolga krvodajalska kariera, se še vedno spominja dne, ko se je prvič srečal s transfuzijskim centrom. »Bil sem star sedemnajst let. Sodelavci so me zbadali, da si ne upam dati krvi, ker se bojim injekcijske igle. Želel sem jim dokazati nasprotno in tako sem skupaj z njimi prvič odšel na krvodajalsko akcijo v Zdravstveni dom na Polzeli. Spomnim se, kako so me strašili, češ, kako to boli, da ti pri tem skoraj roko utrgajo ... Takrat me je bilo res strah. Ampak samo prvič,« se z nasmehom in iskrico v očeh spominja svoje prve izkušnje s krvodajalstvom. »Ko smo odhajali domov, sem se počutil čudovito. Zavedal sem se, da sem s tem nekomu pomagal. Zavest, da sem storil nekaj dobrega, me je osrečevala in tako sem postal ter ostal ponosen krvodajalec vse do danes.«
Gradbinec z mehkim srcem
Danes upokojeni gradbeni delavec, ki je bil, kot sam pravi, znan predvsem po fasadah, od leta 1956 kri daruje tri- do štirikrat letno. Ima krvno skupino B, ki sicer ni tako redka, se je pa že zgodilo, da so ga poklicali na pomoč v celjsko bolnišnico. »Ko še niso imeli računalniške evidence, so me
Jože Žnidaršič je raje kot na nogometno igrišče odšel na darovanje krvi. Zaradi družbe, prostega dneva v službi, v začetku tudi zaradi medicinskih sester. Kasneje je krvodajalstvo postalo pomemben del njegovega življenja. Zahvalimo se mu lahko za kar 75 litrov darovane krvi.
vabili tudi na tri tedne,« se spominja. Čeprav je žena v preteklosti nasprotovala njegovi zagnanosti za tovrstno humanitarno dejavnost, sam ni imel nikoli občutka, da bi to škodovalo njegovemu zdravju. Ravno nasprotno, kot veselo pove, mu je to koristilo. »Čeprav je na mestu odvzema velikokrat bolelo, sem se po vsaki akciji počutil odlično. Bil sem zadovoljen in srečen.«
Jože je letos dopolnil 65 let in slovenska zakonodaja veleva, da je lahko krvodajalec vsak zdrav posameznik, star od 18 do 65 let. Če je lahko
Jože kri prvič daroval nekaj mesecev pred dopolnjenim 18. letom, tokrat predpisov ne bo več moč zaobiti. »Sem zdrav in bi kri še vedno z veseljem daroval. Naši predpisi pa so taki, da to smeš samo do izpolnjenega 65. leta. Tako se je moje krvodajalstvo z letošnjim letom zaključilo,« pove in ob tem ne skriva žalosti. »Veste, to bom pogrešal,« zaključi.
Daruješ del sebe
»Ko daruješ kri, daruješ del svojega življenja in to te bogati. To je največ, kar
lahko človeku daš. Je veliko več kot denar, ki ga pokloniš revežu,« pripoveduje Žnidaršič, ki je skupaj daroval že kar 75 litrov krvi. »Če izhajamo iz tega, da ima človek v povprečju v telesu okoli sedem litrov krvi, so z mojo darovano krvjo rešili vsaj deset življenj. Na to sem ponosen.«
Da je resnično srčen krvodajalec, je dokazal pred desetimi leti, ko je pri delu padel z gradbenega odra in si hudo poškodoval noge. Zaradi poškodbe je bil dve leti priklenjen na invalidski
voziček, moral pa se je tudi invalidsko upokojiti. »Edino takrat sem imel zaradi zdravljenja polletno krvodajalsko pavzo.« Je pa v tistem obdobju spoznal resnični pomen svojega početja. Ko se je zdravil v celjski bolnišnici, je na sosednji postelji ležal mlad fant, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči in je prejemal transfuzijo krvi. »Gledal sem, kako mu je tekla kri v žilo in si živo predstavljal, kako moja kri nekje nekomu rešuje življenje. To je bil trenutek, ki me je globoko ganil in
na katerega se spomnim ob vsaki krvodajalski akciji,« je z zadovoljstvom povedal Žnidaršič.
Opravimo in gremo ...
Jože Žnidaršič je pravi promotor krvodajalstva in navdih drugim. Za krvodajalstvo je navdušil številne prijatelje in tudi svojega sina, saj je prepričan, da človek človeku ne more podariti česa bolj dragocenega, kot je kri. In čeprav kri ostaja najdragocenejše darilo, se je na področju krvodajalstva, kot pravi, veliko spremenilo. »Pri odvzemu krvi spremembe niti niso tako velike, le igle so tanjše. Nekoč so bile igle debele kot vžigalica. Spremenile so se druge stvari. Ko smo pred leti šli na odvzem krvi, sta nam pripadala dva prosta dneva. Pred leti pa je začelo veljati, da krvodajalcu pripada samo en prosti dan. Toda mnogi delodajalci, zlasti zasebniki, še tega neradi odobrijo.« Še vedno krvodajalci dobijo tudi okrepčilo, a je tudi tu opaziti spremembe. »Nekoč smo dobivali različna okrepčila. Na Vranskem so nam ob kranjski klobasi in čaju postregli še šilce ali dva konjaka. V Žalcu smo dobili kuhano vino in malico, v Šempetru malico in vino. Sedaj navadno dobimo malico in vodo,« pripoveduje. Predvsem pa pogreša druženje. »Nekoč smo se poklicali med seboj in odšli na odvzem vsi hkrati. Medtem ko smo čakali, smo si pripovedovali šale in se imeli lepo. Danes se vsem nekam mudi, celo zdravnikom. Opravimo in gremo.«
LEA KOMERIČKI Foto: LK
PONEDELJEK, 17. junij 17.00, VODNI STOLP
PEPELKA - BALETNA PRAVLJICA ZA OTROKE
Režija: Ksenija Kovač in Matej Rotovnik Gostuje: Kulturno društvo Plan B, Ljubljana
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu
TOREK, 18. junij 18.00, MESTNA PLAŽA BASTIEN & BASTIENA OPERNA PRAVLJICA ZA OTROKE
Režija: Katja Konvalinka
Gostuje: Kulturno društvo Anubis, Ljubljana
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
«-IM tfumj
BW
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
ZAVOD CELEIA CELJE
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj boleči
Stanje na računu dne 12. 6.				2013	
A n u u	n A i	r J	n U	n U	n U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!					
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
INTERVJU
45
V planinah si pomagamo, v dolini pa gredo ljudje kar mimo
Ob 50-letnici Planinskega društva Ojstrica smo o planinstvu nekoč in danes klepetali z Vilijem Vengustom, ki na čelu te karavane stopa že dve desetletji
Nepremagljiva sila osvajati gore, ki je že od nekdaj značilna za naš narod na sončni strani Alp, je bila prisotna tudi pri nekaterih zanesenjakih v podjetju Aero Celje. Da bi svoje navdušenje delili s prijatelji in sodelavci, so leta 1963 ustanovili Planinsko sekcijo Aero Celje, po 13 letih pa istoimensko planinsko društvo. To je kmalu preraslo interne mejnike in si pridobilo sloves enega najuspešnejših planinskih društev v Celju, leta 1992 pa je novo poglavje začelo pod imenom Ojstrica. Društvo je v prvih 16 letih delovanja doživelo največji razcvet, saj je imelo po združitvi Cetisa in Aera leta 1976 več kot 400 članov. Vprašanje o tem, kateri so bili največji uspehi in mejniki društva v tem obdobju, se tako zdi pravšnje za začetek klepeta.
»Najodmevnejše so bile odprave na najvišjo goro v Evropi, Montblanc, v pogorje Matterhor-na in Eigerja, izredno veliko je bilo potovanj po Evropi, pa manjših vzponov in pohodov. V tem obdobju je bil PD Aero tudi soorganizator kolesarskega maratona v Logarsko dolino, na obnovljeni koči na Kredarici pa je bila sponzorirana tudi soba z imenom društva,« pravi Vili Vengust.
Planinstvo so v času nekdanje skupne države poleg drugih rekreativnih dejavnosti močno podpirala večja podjetja, ki so se kasneje razdrobila, nekatera tudi že potonila in je nanje ostal le spomin. Kako so omenjene spremembe vplivale na delovanje vašega planinskega društva?
Obdobje do leta 1992 lahko označim kot zlata leta društva. Sindikat je bil zelo močan in podjetje je imelo posluh za to dejavnost, vanjo so se vključevali tudi vodilni. Generacija se je počasi starala, izleti pa so postajali vse dražji. Prej je namreč prenočišča in prevoz financiralo podjetje, od leta 1993 pa je podpora usihala in naposled popolnoma zamrla. S preimenovanjem v PD Ojstrica se je društvo odprlo izven sponzorskih sredstev. Poglavitni viri financiranja društva so danes dotacije od plačila članarine planinski zvezi, donacije in prispevki simpatizerjev, ki se udeležijo lahkotnih izletov enkrat ali dvakrat na leto. Pomemben vir pa je del dohodnine, ki jo lahko zavezanci namenijo nevladnim in drugim organizacijam. Trudimo se, da iz te malhe dobimo čim več.
Katere so najpomembnejše razlike med planinstvom nekoč in danes?
Planinska društva danes združujemo določene ciljne skupine. Poskrbimo za organizacijo izletov, predvidimo njihovo vsebino, doživetja, čas hoje, da naši člani uživajo v rekreaciji, s tem poskrbijo za svoje zdravje in počutje, ne manjka pa tudi vesele družbe. Nekoč je bilo več pristnega planinskega navdušenja. Spominjam se, da smo se do Logarske doline peljali s kolesom, nato smo osvajali hribe, po sestopu pa smo se s kolesom spet vrnili domov. Če je bila v bližini železniška postaja, smo se na pot podali z vlakom in nato do vznožja nadaljevali s kolesom. Prenočevanje na kmetijah, pri domačinih, je bilo skoraj pravilo. Danes pa se vse preveč gleda skozi denar. Vsak preceni, če druga društva ponujajo cenejše izlete, pri njihovem načrtovanju moramo biti zato zelo pozorni in se povezovati z drugimi društvi, saj je udeležba odvisna od stroškov izleta. Medtem ko se za nekatere pohode, kot je na primer izlet v neznano, prosta mesta zapolnijo že mesec dni pred odhodom.
Gorništvo kot način življenja številni spoznajo že kot otroci, ko skupaj s starši ali sošolci napolnijo nahrbtnik in prvič obujejo »gojzarje«. V PD Ojstrica pa ste dolga leta največjo vrzel čutili prav pri delu z mladimi. Zakaj?
Predsednik PD Ojstrica Vili Vengust
Vzrok za to, da smo v naših vrstah dolgo časa pogrešali mladino, so bile reforme v šolstvu, s katerimi so učitelji telesne vzgoje postali mentorji za pohode v gore. Nekateri izmed njih so odlično poznali osnove planinstva, večina pa ne, a šole niso bile zainteresirane, da bi planinska društva pomagala z mentorstvom. V času mojega predsednikovanja smo na razvoj dobrega dela z mladimi čakali skoraj 18 let. Zadnji dve leti z roko v roki sodelujemo z Osnovno šolo Frana Roša. Skupaj z učiteljicami organiziramo šest do sedem izletov na leto in na te lažje pohode povabimo tudi naše člane.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije naše gore letno obišče okoli 1,4 milijona ljudi. Zato ne moremo mimo vprašanja, kakšen vpliv ima ta množična dejavnost na okolje in kakšne naloge to prinaša planinskim društvom?
Včasih je bila na planinskih kočah nameščena tablica, na kateri je pisalo, da naj planinci smeti odnesejo s sabo v dolino. Napis je bil napisan diskretno, kot da bi bilo avtorju malce nerodno, da je to tablico obesil. Nekateri so sporočilo spoštovali, drugi pač ne. Planinska zveza v zadnjem času na tem področju izobražuje varuhe gorske narave, ki opozarjajo na odgovoren odnos do okolja, organizirajo čistilne akcije, opominjajo o pravilnem ravnanju z odpadki ter nasploh o kulturi in obnašanju na pohodih. Z željo, da bi bolj skrbno ravnali z naravo, varuha uvaja tudi naše društvo. Odpadki v planinah so kljub temu, da se stanje izboljšuje, še vedno aktualen problem.
Pomembno poslanstvo planinskih društev je upravljanje s planinskimi kočami, zavetišči in postojankami, ki planincem nudijo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo, hkrati pa so obveščevalne točke gorske reševalne službe. Kako je z obnovami teh objektov na Celjskem?
Planinska zveza vsako leto pripravi razpise, namenjene obnovam, novostim in drugim priložnostim. Če so društva dovzetna za spremembe, po zaslugi katerih je ponudba celovitejša in prijaznejša do pohodnikov, lahko v okviru razpisov postorijo marsikaj. Težje je pri društvih, ki v času gospodarske krize občutijo finančno stisko in si ne morejo privoščiti razvoja in ne zmorejo vlaganj v objekte. Na to vpliva tudi razdrobljenost občin. V manjših izmed njih dobi planinsko društvo, pa naj bo še tako majhno, za svoje delovanje več sredstev kot v večji občini, kjer je prosilcev za takšno pomoč veliko. PD Ojstrica si je želela svojo kočo, danes
pa se zavedamo, da bi bilo v času gospodarske krize njeno vzdrževanje veliko breme.
Kako pa je z iskanjem oskrbnikov? Imajo društva še težave pri iskanju pravih zanesenjakov, ki bi za planinsko kočo skrbeli kot za svoj drugi dom?
Dolgo časa je veljalo, da so bili oskrbniki koč starejši ljudje po upokojitvi ali tik pred njo. Delo so opravljali za simbolično nagrado - hrano, prenočišče in nekaj malega za v žep. Društva si danes želijo, da bi koče prevzeli mladi ljudje, morda mlada zakonca ali celo družina, ti pa morajo seveda dobiti del zaslužka. Vendar se le redki odločijo za to, morda bo recesija prinesla spremembe tudi v tej smeri. Oskrbnik mora biti ljubitelj planin. Če skrb za kočo prevzame tak gostinec, ki gleda le na dnevni iztržek, ne bo dolgo vztrajal pri tem poslanstvu. Spomnim pa se tudi drugačnega primera, ki je zapisan v analih zgodovine slovenskega planinstva. Gre za oskrbnika zavetišča pod Jalovcem. Pol ure pred kočo je bila nameščena tablica, da se bližamo železniški postaji. Na cilju nas je pozdravil oskrbnik, oblečen kot načelnik postaje, zažvižgal je s piščalko in s humorjem poskrbel za pravo vzdušje. Vsakomur je bilo žal, ko se je moral odpraviti domov.
Se planinci dovolj zavedamo, da ob obisku planin in gora ne moramo biti deležni hotelske postrežbe? In kako v tem okviru ocenjujete gradnjo hotelov na višjih nadmorskih višinah?
Hrana je bila nekoč obvezno vsa iz nahrbtnika, pri starejših planincih je to še vedno železni repertoar. Danes je ponudba v gorah neprimerljivo boljša kot nekdaj, vseeno pa sem vedno znova presenečen, ko tudi na Kredarici ljudje sprašujejo, če lahko dobijo dunajski zrezek in solato. Kot primer dobre ponudbe lahko izpostavim Pečovniško kočo PD Grmada Celje, ki je stara le nekaj let in je zelo obiskana. Planincem so na voljo kislo mleko, žganci z mlekom, domač zavitek ... Celjska koča pa deluje preveč kot hotel, zato se je od njenega odprtja po prenovi menjalo veliko najemnikov, čeprav se je vsak trudil po svoje. Za planinstvo in gorništvo sta po mojem mnenju nujna domače vzdušje in ponudba, medtem ko jacuzzi in savna ne spadata v planinsko kočo. Hotel je zanimiv za posebno ciljno skupino, planincu, ki hodi v hribe zaradi doživetij ob poti, na cilju in ob vrnitvi, pa ugodje v njem ne pomeni veliko. Lep zgled so nam lahko Avstrijci. Njihove planinske koče so sicer preprosto opremljene, imajo pa vzorno urejene sanitarije, skupna
ležišča so delno ločena, da lahko družina na primer spi skupaj, postelje so oštevilčene in jih planinci rezervirajo . Prav tako pa vedo, kako pritegniti gosta, da bo poskusil njihovo ponudbo. Njihovi kriteriji so višji, a hkrati bolj prijazni do ljudi.
V Sloveniji imamo skupaj 9.000 kilometrov planinskih poti in 78 transverzalnih poti - obhodnic. Tudi na tem področju imate planinci veliko dela, predvsem prostovoljnega.
Člani PD Ojstrica vzdržujemo Žerdoner-jevo pot, ki nosi ime po prvem predsedniku našega društva. Pot vodi iz mestnega parka po obronkih Celja do Košnice in naprej proti cilju v Tremerje. Pot mora biti ustrezno opremljena, zavarovana in markirana. Po njej vsako leto v drugem letnem času organiziramo pohod, ki se ga udeležijo tudi člani drugih planinskih društev in planinci iz drugih držav. V našem PD nimamo posebnega odseka markacistov, ampak pri tem sodelujemo s PD Grmada. Res pa je, da vso delo naši člani opravijo prostovoljno, zato smo se pred dobrim letom priključili Slovenski mreži prostovoljskih organizacij, sami pa moramo zagotoviti tudi material, ki ga porabimo pri urejanju poti.
Planinska sezona je že v polnem zamahu, kam jo boste člani PD Ojstrica mahnili tokrat?
Poleg dveh rednih izletov na mesec letos pripravljamo še dva večja izleta. Julija se bomo podali na najvišji vrh Severnega Cipra. Nadaljujemo pa tudi osvajanje najvišjih vrhov jadranskih otokov, septembra načrtujemo štiridnevni izlet po otokih Hvar in Pelješac, kjer bomo pripravili memorialni pohod za Mira Podjeda z odkritjem spominske plošče. Do konca junija se bomo povzpeli na nižje slovenske vrhove, julija, avgusta in septembra pa bomo v dolino gledali z višjih gora. Vsako leto je naš cilj tudi Ojstrica, ki je prva resna plezalna tura in hkrati preizkus za Triglav. Naša najvišja gora ostaja magnet, ki vleče, zahteva pa res dobro pripravljenost. Medtem ko je pred dvema desetletjema Slovence združeval le pohod od Litije do Čateža, ki je še vedno najbolj množičen, danes občine in društva organizirajo številne tradicionalne pohode. Ker je povprečna starost članov našega društva dobrih 60 let, so omenjeni pohodi zelo zanimivi tudi zanje.
Pravimo, da smo v hribih vsi enaki, kaj pa loči planince od ostalih ljudi?
Prav zares drži, da smo v hribih vsi enaki. Ko z avtomobilom več ne dostopaš do vrhov, so na kupu pravi karakterji in ljudje na mestu. Na Kredarici in vrhovih okoli nje je vedno zelo veselo, pristno vzdušje. V planine nas vleče draž, da doživimo nekaj lepega, ko nič ne pričakujemo. Pri planincih pa je zagotovo na prvem mestu tudi nesebična pomoč, medtem ko gredo v dolini ljudje pogosto tudi mimo človeka v stiski.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Planinsko društvo Ojstrica ima danes 237 članov. Ker združuje predvsem srednjo in starejšo generacijo, v svoj program uvršča sproščujoče in manj naporne izlete, na katerih si naberejo novih moči. 50-le-tnico društva bodo proslavili 22. junija s prireditvijo pri gasilskem domu v Lokrov-cu, na kateri bodo podelili zahvale društva ter pohvale in priznanja Planinske zveze Slovenije. Kulturni program bodo sooblikovali učenci Osnovne šole Frana Roša. Ob jubileju bodo izdali tudi zbornik o delovanju društva od ustanovitve do danes.
46
PISMA BRALCEV
Odmev
Malo rumeno, malo sivo (NT, št. 27)
V sedanjih kriznih časih je težko zbrati finančna sredstva in pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov v večstanovanjskem bloku za večjo investicijo. Etažnim lastnikom Trubarjeve ulice 4 je to uspelo. Že v lanskem letu smo v lastni režiji izolirali podstrešje, v letošnjem letu pa smo izvedli obnovo fasade (14 cm demit fasada) ter zamenjali stopniščna in kletna okna. Sedanja fasada je bila dotrajana, brez izolacije, odpadal je omet, njena siva barva pa je spominjala na neke stare čase. Izbrali smo svetlo barvo, ki nam jo je svetoval tudi izvajalec. Naš upravitelj Atrij je pri izvedbi del vseskozi sodeloval.
Tudi nam je bilo žal, da se sosednji blok Trubarjeva ulica 2 za prenovo fasade ni odločil, vendar pa na njihovo odločitev nimamo vpliva ne mi ne naš upravitelj, ki jih je z našo odločitvijo pravočasno seznanil. Trditev, da blokov ne bi smeli prenavljati po delih, je v našem primeru nerealna in neživljenjska (Ali bi morali v primeru, ko bi puščala naša streha, le-to zamenjati tudi na sosednjem bloku?).
Etažni lastniki Trubarjeve ulice 4 smo ogorčeni nad trditvijo Darje Zabukovec, da z našim posegom pada vrednost naši soseski - nasprotno, vsi mimoidoči in stanovalci sosednjih blokov nas hvalijo, da smo uspeli izvesti tako veliko investicijo, občudujejo naš blok in nam čestitajo ter si želijo, da bi tudi njihov blok čimprej dobil novo podobo. Pričakovali bi pohvalo, vsekakor pa ne kritike občine.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Ob tej priliki pa bi tudi mi želeli opozoriti Občino Celje, ki je lastnica dreves in zelenic ob našem bloku. Drevesa so stara, nikoli vzdrževana, veje že ob manjšem neurju padajo na spodaj parkirane avtomobile. Slike in prošnje že deset let pošiljamo stanovalci in naš upravitelj Atrij na pristojne službe na občini, vendar brez uspeha. Ob malo večjem neurju bi lahko zaradi bližine dreves prišlo do večje škode na našem bloku. Stanovalci smo v ta namen nekoč že sami zbrali sredstva za ureditev dreves, vendar pa posega sami nismo smeli izvesti. Tako nam preostane le še, da naprej prosimo in upamo, da se ne bo prej kaj zgodilo - takrat bodo stroški verjetno mnogo višji kot bi bili, če bi drevesa sproti obrezovali.
VIKA BERCNIK, predstavnica etažnih lastnikov Trubarjeve ul. 4
Pohvale
Prijazni mehaniki
Pred mesecem dni sem si kupila starejši avto znamke Renault Twingo. Že dva tedna po nakupu se je pokvarila sklopka, to se je zgodilo ravno med vožnjo v Hrastnik in nekako se mi je uspelo pripeljati do središča mesta. Prijazna gospa, ki je slišala, kaj se mi je zgodilo, me je napotila v Euro servis Bab, za katerega prej nisem vedela.
Ko sem prispela v delavnico, sem najprej naletela na mlajšega gospoda, ki je pral avtomobile, in ta me je prijazno napotil v sprejemno pisarno. Takoj so se odzvali in šli iskat moj avtomobil. Ko ga je mehanik pripeljal, mi je povedal, da sklopke nimam več. Povedali so mi tudi, da je nujno treba zamenjati še nosilec menjalnika ter objemko, v neki drugi mehanični delavnici pa je mehanik trdil, da je manšeta čisto raztrgana in da jo je treba zamenjati. Ker takrat nisem imela denarja še za to popravilo, sem potem na Euro servisu ugotovila, da je treba menjati le objemko in ne manšete. Prisotna sem bila pri popravilu nosilca menjalnika, mehanik mi je ob delu prijazno razlagal in kazal, kje je kakšen del, kako izgleda itd. Vsi stroški popravila bi morali biti bistveno višji, pa so mi vsa popravila uredili za minimalno ceno in mi dali še poseben popust, ker so razumeli mojo finančno stisko. V času popravila sem dobila nadomestni avto, pred vračilom avta pa so mi ga še brezplačno oprali. Zaposleni so neverjetno prijazni, ustrežljivi in pošteni, svoje delo opravijo kvalitetno in v zelo kratkem času. Za ves trud in prijaznost sem jim neizmerno hvaležna in imajo moja priporočila. Celotni ekipi želim veliko poslovnih uspehov.
Bralka
(podatki v uredništvu)
Modri telefon
Škoda: da ali ne?
Bralec iz Svetega Florija-na, iz občine Rogaška Slatina (posredoval je osebne podatke), se pritožuje zaradi posledic del, ki so bila opravljena lani na cesti iz Svetega Florijana na Rav-nocerje. Omenja, da naj bi mu bila povzročena škoda, saj naj bi po končanih delih ostalo v njegovem sadovnjaku precej kamenja, ki še ni bilo odstranjeno, prav tako naj bi se od takrat krušila brežina. Pripominja, da naj bi bilo nato med zimskim pluženjem v sadovnjaku še poškodovano drevje. Želi, da se škoda odpravi. Med drugim omenja, da naj bi prejeli njegovi sosedi za škodo med deli odškodnino.
Kristijan Novak, vodja investicij v Občini Rogaška Slatina, odgovarja: »Na občino smo istočasno prejeli odvetnikov zahtevek, da se stanje, ki naj bi ostalo po izvedeni investiciji in zimskem pluženju, sanira. Bralec tako predlaga, da se mora prizadeto zemljišče očistiti kamenja in gramoza, da naj se namesti zaščitna mreža na brežino ter zaščitna ograja na vrhu brežine (za zaščito živine pri paši), da naj se uredi priključek novo zgrajene občinske ceste na obstoječo staro tako, da bo možen dostop do kmetijskih površin bralca. V naslednjem tednu bo v dogovoru z odvetniško pisarno, ki bralca zastopa (Maksi-miljana Kincl Mlakar, odvetnica iz Šmarja pri Jelšah), opravljen terenski ogled oziroma razpis razprave na kraju samem, na katerem se bodo pristojni iz občinskih strokovnih služb in izvajalec gradbenih del seznanili z opisanim stanjem in ugotovili, ali navedbe bralca dr-
žijo. Na osnovi tega se bodo dogovorno določili koraki in postopki za ureditev stanja; v kolikor bo ugotovljeno, da je to potrebno. Že danes pa lahko ugotovimo, da nikakor ne držijo navedbe bralca, da
naj bi njegovi sosedi prejeli za škodo med deli odškodnino, ki je on ni dobil, saj ni prav nihče od lastnikov ob rekonstrukciji ceste dobil nikakršnih odškodnin.«
BRANE JERANKO
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
s
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 96. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
-	ZVO-1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 1 17/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Golovec - GOJ 5
l.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Golovec - GOJ 5, ki ga je pripravil Oddelek za okolje in prostor. Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
Predmet podrobnega načrta je predvidena gradnja poslov-no-stanovanjskih objektov kot povezovalne grajene strukture med dvema območjema - območjem stanovanjskih stolpnic in območjem rekreativne, poslovne ter sejemske dejavnosti - na zemljiščih s parcelnimi številkami 1313/2, 1315, 1319/6, 1321/1 1, 1314/1, 1314/3, 1321/19, 1321/141321/10, 1321/6, 1321/12, 1320/8, vsev k.o. Spodnja Hudinja.
II.
Gradivo bo od21. 6. 2013 do vključno 2. 8. 2013 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve. III. nadstropje. Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu Mestne četrti Dolgo polje, Brodarjeva 4, Celje.
Javna obravnava bo v sredo, 3. julija 2013, ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje.
III.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 2. 8. 2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si. pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »GOJ 5«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogovz navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Zupan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
Hnfliw.radiocelje.com
PODLISTKI / BRALCI POROČEVALCI
47
ZGODBE IZ KAMRE
ALkamra
www.kamra.si
Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (6)
Meso v domači kuhinji
Sredi 19. stoletja je bilo uživanje mesa privilegij samo nekaterih družbenih plasti. Vendar se je sloj ljudi, ki jim je postajalo meso dostopnejše, zaradi razvoja industrije hitro širil, zato je poraba mesa pričela naraščati.
Prehrambeni sistem, ki je temeljil predvsem na žitih,
je počasi pričel nadomeščati drug, v katerem so prevladovale živalske beljakovine in maščobe. K temu sta svoje prispevala tudi medregional-ni transport (železnica) ter tehnologija predelave in konzerviranja hrane. Pregrada, ki je obstajala med razkošno porabo živalskih beljakovin
pri nekaterih slojih mestnega prebivalstva in pomanjkanjem le-teh pri nižjih slojih prebivalstva in na podeželju, se je počasi pričela podirati.
Seveda povsod na podeželju ni bilo enako. Obstajala je velika razlika med primestnimi in premožnimi kmetijami v Spodnji Savinjski dolini ter med višje ležečimi kmetijami v Zgornji Savinjski dolini, na Kozjanskem ali Pohorju. Na
Kmečka hiša kot jedilnica
podeželju se je poraba mesa gibala med dvema skrajnostma: od popolne abstinence do velikanske porabe, ki je mejila že na statusno, demonstrativno porabo, značilno za plemiške dvore v prejšnjih stoletjih.
V mestih se je poraba mesa od srede 19. stoletja počasi dvigovala, pojedli pa so tudi več mesa kakor na podeželju. Ker je bila pred uveljavitvijo krompirja govedoreja veliko bolje razvita od svinjereje, je bila poraba govedine temu primerno večja. Razen tega je bil že pred izgradnjo železnice prevoz govedi veliko lažji od prevoza prašičev. Poraba svinjine se je povečala šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja z novim načinom vzreje in z razvojem transporta (vlak). Rast povprečne porabe mesa pa ni pomenila, da je tudi vsak mestni prebivalec vsaj enkrat na dan jedel meso.
Klobase namesto piščanca
Do srede 19. stoletja so meščani jedli tudi veliko perutnine, saj je bil ocvrt piščanec kulinarični simbol bider-majerske družbe. Ko je sredi stoletja perutnina postajala vedno dražja, je piščanca na meščanskih mizah zamenjala klobasa s hrenom. Na pode-
Papinov lonec na zvišan pritisk; prva polovica 20. stoletja, Ljubljana.
želju pa perutnina kljub svoji razširjenosti ni pogosto zašla na mizo, saj so kokoši in jajca postali pomemben sestavni del kmečke trgovine.
Medtem ko so Celjani, okoličani in tudi prebivalci večjih trgov lahko meso kupovali sveže, saj so mesarji živino klali sproti ali pa so imeli za to urejene ledenice, je bila večina podeželja
še vedno odvisna od tradicionalnega načina preskrbe in predelave. Klali so predvsem pozimi ter meso porabili sproti ali pa so ga predelali (dimili in sušili) za kasnejšo uporabo. Ribe, divjačino in ovčetino je počasi zamenjalo meso prašičev, ponekod na premožnejših kmetijah v Savinjski dolini pa deloma tudi govedina.
Laško ima najboljše poklicne voznike
Pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Laško se že nekaj let udeležujemo tekmovanja poklicnih voznikov v poznavanju strokovne literature in spretnostni ter varni vožnji. Državno tekmovanje je bilo v Ljubljani zadnjo soboto v maju, vozniki ZŠAM Laško pa smo postali državni prvaki.
Na tekmovanju je sodelovalo več združenj iz vse Slovenije. Tekmovalo se je ekipno in posamezno v naslednjih kategorijah: tovor-
njak do 5 ton, tovornjak nad 5 ton in avtobus, vlačilec s priklopnikom in kamion s prikolico. Od vsake ekipe je moral en tekmovalec opraviti eko vožnjo, eden pa še pravilno nameščanje snežnih verig.
Vozniki ZŠAM Laško smo že tretje leto zapored postali državni prvaki in prejeli prehodni pokal v trajno last, kar nam je v zadovoljstvo in ponos. Podelila sta ga predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije
..i k
Janko Veber in podpredsednik združenja Milan Pečnik.
Že v aprilu pa smo se člani ZŠAM Laško udeležili regijskega tekmovanja celjsko-zasavske regije, ki je bilo na poligonu v Ločici ob Savinji. Organiziralo ga je ZŠAM Savinjska dolina. Tudi na tem tekmovanju smo že peto leto zapored zmagali in tako še naprej ostajamo regijski prvaki.
Tekmovalcem vse čestitke za dosežene uspehe. Vsem voznikom pa srečno in varno vožnjo. MARTIN PUŠNIK
Na številnih prireditvah in ob marsikateri priložnosti imamo možnost prisluhniti nežnemu zvoku citer. Redkokdaj pa pomislimo, da bi pravzaprav lahko tudi sami zaigrali nanje. Pa vendar je potrebno le nekaj volje in odločnosti, da se naredi prvi korak na poti do melodičnega igranja, ki prinaša notranje zadovoljstvo, vpliv glasbe pa pomeni boljše počutje nas samih in naših bližnjih. V tednu vseživljenjskega učenja je poučevanje igranja na ci-tre na Ljudski univerzi Šentjur brezplačno predstavila Jasmina Levičar.
Jasmina Levičar prihaja iz Senovega, že peto leto pa
prebiva na Prevorju, kamor so jo povabile pevke terceta Domima, s katerimi je že nekaj let uspešno igrala in nastopala. Sama se je s citrami prvič srečala pri devetih letih, ko jo je prve melodije zaigral in naučil Miran Kozole iz Senovega. Svoje glasbeno znanje je nato izpopolnjevala pri Citi Galič in Mateji Količ. Trenutno deluje v projektu Podjetno v svet podjetništva 2013 v Razvojni agenciji Savinjske regije. Sodeluje tudi z Glasbeno ustvarjalnico Prima iz Dobja in poučuje v OŠ Lesično, OŠ Slivnica in POŠ Prevorje. Njeni učenci veliko nastopajo in prejemajo tudi najvišja odličja na državnih
in mednarodnih tekmovanjih.
Citre so edinstven inštrument, ker harmonično in domače zvenijo. Njihova posebnost je tudi ta, da nanje igramo melodijo in hkrati spremljavo, kot bi igrali tri inštrumente hkrati, zato se citer drži naziv klavir malega človeka. Nanje lahko igramo različne zvrsti glasbe.
V želji, da bi udeležence navdušila nad citrami, jim je ponudila svoj inštrument, da so poskusili zaigrati nanj. Preizkusili so se z igranjem preproste otroške pesmice in nekateri so bili prav presenečeni nad svojim uspehom.
JL
48
BRALCI POROČEVALCI
Praznovali smo biserno poroko
Neizmerno lep je bil občutek v naših srcih, ko smo se na sončno sobotno dopoldne 16. marca zbrali pri sv. Jožefu nad Celjem. Jože in Antonija Marot iz Šentruperta nad Laškim sta praznovala 60 let poroke. Ob svojih starših smo se zbrali otroci z družinami, sorodniki in prijatelji. Sveto mašo je daroval šentjurski kaplan Boris Tibaut, ki je v svojem nagovoru dal veliko priznanje slavljencema ob tako visokem jubileju.
S ponovnim poročnim obre- srečnih in manj srečnih trenut- Aleša, ki jima bo biserna porodom sta starša obudila spomi- kih življenja. Za priči sta si iz- ka starih staršev ostala v spone na prehojene skupne poti v brala vnukinjo Ksenjo in vnuka minu do konca življenja. Vse
Predstavitev vojske in policije
Pod pokroviteljstvom Občine Štore ter veteranske in častniške organizacije smo tudi letos ob občinskem prazniku pripravili tradicionalno predstavitev vojske in policije v športnem parku na Lipi. Na odlično urejeni lokaciji so se predstavili naši vojaki in policisti. Predstavili so osebno oborožitev ter vozila. Veseli pa smo bili obiska ljudi vseh generacij.
Ob tej priložnosti bi se iskreno rad zahvalil za obisk ravnatelju osnovne šole v
Štorah Franju Rumpfu in vsem pedagoškim delavcem šole in vrtca. Z zanimanjem so si oborožitev in vojaško tehniko ogledali tudi starejši občani. Seveda smo bili veseli tudi obiska našega župana in podžupana ter poveljnika Vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja majorja Boštjana Močnika. Tudi za glasbo in lepo pesem smo poskrbeli. Viki Ašič in Andrej Bremec sta nam pričarala nekaj glasbenih užitkov.
V popoldanskem delu te predstavitve je bil na športnem igrišču velik nogometni turnir. Letos je sodelovalo deset ekip. Župan Miran
Jurkošek je na koncu podelil pokale, se zahvalil nastopajočim ekipam in pozval vse prisotne, da se vidimo tudi drugo leto, ko bomo praznovali že deseto, jubilejno predstavitev naše vojske in policije.
Da smo v Štorah dobri organizatorji in odlični povezovalci med lokalno oblastjo, vojsko in policijo, je znano že kar precej časa in to tradicijo želimo ohraniti tudi v bodoče. Velik delež pri vsem tem imata župan ter Služba za pridobivanje kadra v Slovenski vojski s stotnikom Alenom Tkavcem na čelu.
SREČKO KRIŽANEC
Zlata plaketa za življenjsko delo
Na proslavi 22. maja v Narodnem domu je ZZB za vrednote NOB Slovenije zlato plaketo za življenj -sko delo podelila Celjanu Lenartu Horvatiču.
Prejel jo je za svoja prizadevanja za ohranitev zgodovinske resnice o NOB ter za uspešno sodelovanje pri uresničevanju programskih nalog zveze. V krajevni skupnosti Pod gradom v Celju je bil dolga leta predsednik
svoje življenje sta bila še kako predana delu in skrbi za svojo številno družino. Kljub težkim časom nista omagala, temveč sta strnila moči in z ljubeznijo v srcih zrla v prihodnost. Vredna sta občudovanja. Štiri hčere in trije sinovi so s staršema živeli na manjši kmetiji v Šentrupertu. Oče je bil ves čas zaposlen, mama je bila skrbna in vestna gospodinja. Otroci so odšli na svoje, mlajši sin pa si je ustvaril družino doma pri starših. V jeseni življenja sta obdarjena s 17 vnuki in z 11
pravnuki. Mama Tonika je bila ves čas povezana s petjem v cerkvi in doma in takšno je bilo tudi praznovanje, saj je na orgle igrala njuna vnukinja Tina, ki ji je glasba tudi poklic. Oče Jože pa je poleg službe in dela na kmetiji veliko prispeval za razvoj in prepoznavnost kraja tudi širše - v občinskem merilu - ter hkrati gradil boljšo in lepšo prihodnost nas vseh.
Takole je zapisala vnukinja Ksenja o njima: »Nič ni nastalo od včeraj, temveč je sad dolgoletnega trdega dela, povezanega z ljubeznijo in dobroto. Vsak utrip vajinega srca je bil v raz-dajanju do otrok in potem širše
do vseh članov družin. Vsaka vajina misel, vsaka molitev, namenjena posamezniku in družinam, pomeni neprecenljiv vir novih življenjskih moči. Želim, da ostanemo še naprej tako povezani med seboj, čeprav si ti, stara mama, zaradi bolezni potrebna nege v domu. Misel in skrb drug za drugega ostajata in se še vedno pleme-nitita iz dneva v dan. Ostanita še dolgo med nami in skupaj stopimo v novo jutro in nov dan.«
Slavje je trajalo do večernih ur in v knjigi življenja bo zapisano, da je bilo nepozabno.
M. KOVAČ
Obisk predstavnika ameriške ambasade
V sredo, 23. maja, je Ekonomsko šolo Celje obiskal predstavnik Veleposlaništva Združenih držav Amerike iz Ljubljane, narednik Darryl Neeley. Več kot sto dijakom in profesorjem je pripovedoval o svojem življenju in delu marinca v ZDA in tujini ter odgovarjal na njihova vprašanja. Dijaki so mu s svojim toplim sprejemom vzbudili kar nekaj domotožja, a kljub temu meni, da je Slovenija ena najlepših dežel, v katerih je služboval doslej.	MS
koordinacijskega odbora za ohranjanje tradicij NOB in je zato pobudnik ureditve spominskih obeležij v kraju. Tako so postavili nova obeležja na polulski šoli, krajevni skupnosti in pri Ma-jerjevih v Košnici, kamor so uredili tudi poti, da je kmetija dostopna za obiskovalce.
Posebno težo pri podelitvi zlate plakete pa je gotovo imelo Horvatičevo večletno prizadevanje, da se je na osnovi dokumentov, ki jih zbral, ugotovila resnična vloga akterjev v prvih letih druge svetovne vojne in vstaje v Pomurju. Zasluge za nekatera vstajniška dejanja so si namreč lastili tisti, ki s tem niso imeli nobene zveze, Horvatič pa je na osnovi arhivskih dokumentov dosegel popravo napak in krivice, ki je bila s tem storjena njegovemu očetu Ivanu Horvatiču Slavku in Francu Altu Milanu.
Na celjski proslavi je zlato plaketo dobil Janez Gradišnik, srebrno pa Radovan Božič.
TC
Jubilej islamskega v Celju
21. maja, na svetovni dan kulturne raznolikosti, smo se zbrali muslimani v Celju in širši okolici, povabljeni gostje in drugi, da bi počastili dvajset let obstoja islamske skupnosti v knežjem mestu.
Na kulturnem dogodku je zbrana velika množica ljudi nestrpno čakala, da bi izvedela kaj več o nastanku islamske skupnosti in njenem delova-
nju in da bi prek kulturnega programa spoznala tisto, kar o skupnosti morda še ne ve. Poleg vseh govorov organizatorjev, predstavnikov islamske skupnosti v Celju, povabljenih imamov, celjskega škofa, župana Mestne občine Celje, celjskega imama in direktorice Zavoda Racio Social so predstavili svoje delovanje z ogledom kratkega filma Muslimani v Celju (1992-2012) in s kulturnim programom, ki je razveseljeval goste z vokalnimi in plesnimi nastopi. Ob
odbora
bogati in raznoliki pogostitvi so nas spremljali nežni zvoki petja dveh izmed članic Kulturnega društva Emina, ki je poskrbelo za to, da je dogodek zabaval ljudi in jim pričaral večer, poln lepih doživetij. Z dogodka smo odšli z mislijo, kako lepa je islamska vera in kako ponosni smo lahko, da predstavljajo velik del naše skupnosti tudi muslimani, da z njimi sodelujemo in živimo v prijateljskih odnosih ter medsebojni pomoči.
MAŠA GRČAR
BRALCI POROČEVALCI
49
Pet let delovanja
V petek, 24. maja, so pevci MePZ Jesen Drušva upokojencev (DU) Laško v Kulturnem centru Laško proslavili svoj peti rojstni dan. S pesmijo Pevec A. Foersterja so polno zasedeni dvorani sporočili, da jim je »peti vse na sveti«.
Že v pozni jeseni 2007 se je rodila ideja o ustanovitvi MePZ DU Laško. V februarju 2008 je bila ta ideja realizirana s sklepom sestanka treh udeleženk: Karle Pal, Jožice Soko in Danice Kljukej. Začetki so bili težki, iskanje in uglaševanje pevcev je trajalo skoraj leto. Zbor kot sekcija DU Laško vadi v prostorih društva. Zato gre posebna zahvala sedanji predsednici DU Laško Jožici Cajhen.
Nastopali so na občinskih revijah, revijah upokojenskih zborov v Celju in celo v Can-
karjevem domu v Ljubljani kot izbrani upokojenski zbor celjske regije. Predvsem po zaslugi zborovodkinje Jožice Soko, ki je vložila veliko svojega znanja in potrpljenja, je zbor pridobival kvaliteto.
Poleg skrbi za solidno umetniško raven petja, prijetno vzdušje v zboru pevci Jeseni radi spletajo tudi prijateljske vezi s pevci drugih zborov. Povabili so že MoPZ iz Radeč, pogosto sodelujejo z domačimi Vodomkami. Tokrat so v goste povabili MePZ DU Šoštanj, ki ga vodi zborovodki-nja Alenka Mlinšek.
Nekateri pevci v zboru Jesen so prejeli Gallusove značke, ki jih je podelil Ivan Medved, koordinator območne izpostave JSKD Slovenije. V zboru pojejo tudi pevci, ki so poleg bronaste in srebrne prejeli zlato Galluso-
vo značko in častno značko za več kot trideset let prepevanja. Takšno priznanje že imata pevec Roman Zapušek in zboro-vodkinja Jožica Soko. Tokrat sta ga prejela tudi basist Ivan
Guček in sopranistka Alojzija Rozman. Zborovodkinji Jožici Soko je za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo priznanje PZDU Celje podelil predsednik zveze Emil Hedžet.
Predsednik zbora se je zahvalili soustvarjalcem večera in vsem, ki so vsa leta zbor tudi finančno podpirali, posebej območna izpostava JSKd Laško in Stik Laško.
Za konec prireditve so pevci obeh zborov zapeli pesem Benjamina Ipavca Slovenska dežela.
JOŽE BLAGOTINŠEK Foto: MAJA ŠTIH
Kleni nekdanji maturanti
V restavraciji hotela Evropa v Celju se je v petek, 31. maja, zbrala klena skupina enaindvajsetih maturantov I. gimnazije v Celju na svoji 65. obletnici mature.
Na gimnaziji sta bili takrat le dve paralelki osmih razredov, 8. a in 8. b s skupno osemdeset maturanti, ki so vsi uspešno zaključili zrelostni izpit. Valeto so proslavili v nekdanji lepi vrtni dvorani hotela Evropa in se poslovili na železniški postaji, ko so se vrnili z maturantskega izleta. Nato so se razšli - večina od njih na študij v različne smeri in novim življenjskim ciljem naproti.
Glede na povojne razmere je bil starostni sestav med 18. in 24. letom. Med njimi so bili številni zamudniki, ki so se vrnili iz iz-seljeništva, taborišč, partizanov ali nasilno mobiliziranih v nemški vojski. Danes je živih še štiriintrideset. Četudi se je bolezen prikradla v njihove vrste, ostajajo še vedno radi dokaj povezani in si to želijo še v prihodnje.
Srečanje je bilo zelo prisrčno, zahvaljujoč tudi prijaznemu vodstvu hotela ter skrbni in dobri postrežbi.
S in MŠ
Berite in se smejte!
Poznate tisti občutek, ko te dogodek napolni s pozitivno energijo in se na poti domov smehljaš? Ko si zadovoljen sam s sabo in ponosen nase? Prav gotovo! Odrasli bralci III. osnovne šole Celje, ki so se v torek, 21. maja, udeležili zaključne prireditve bralne značke za odrasle, so se prav gotovo počutili tako.
Gostitelja, knjižničarja III. OŠ Celje, Urška Sotler in Tadej Gregorc, sta bralne značkar-je vodila po poteh branja in knjige. Branje knjig je prav posebno potovanje, saj lahko z njihovo pomočjo spoznavaš druge kulture in življenje, ki ga ne boš nikoli živel. Knjiga daje mladim in starim širino in besedni zaklad, jim nudi vpogled v drugačno življenje, hkrati pa jih lahko tudi pomirja, sprošča ali navdihuje.
Navdih vsem, ki jim knjiga pomeni veliko, je prav gotovo tudi mladostni, šaljivi, hudomušni gospod, ki se jim je pridružil in natrosil veliko življenjskih modrosti ter postregel z zvrhanim košem smeha, Tone
Partljič. Pravi, da ljudje ne loči po barvi kože ali prepričanju, ampak na tiste, ki berejo, in tiste, ki ne berejo. Vse, kar je Tone Partljič počel v življenju, je obogatil z žlahtnim humorjem, rad se je malo ponorčeval iz vsega, kar mu ni bilo všeč. Pa ne zato, da bi se drug drugemu posmehovali, temveč, zato, da bi bilo življenje bolj prijazno, da bi pozabili na skrbi, ki nas obkrožajo.
Na skrbi so med branjem in zaključno prireditvijo pozabili tudi odrasli bralni značkarji III. OŠ Celje: starši, stari starši, učitelji, sorodniki, prijatelji. Tone Partljič pa nam je svetoval dvoje: berite in se smejte! To je zdravilo za dolgo življenje in zdrav, bister um.
Prva sezona bralne značke za odrasle je torej več kot uspešno za nami in zaključili smo jo na najboljši možni način. Pred nami je poletje, ko se bomo družili s številnimi knjižnimi junaki in upamo, da se v jeseni spet družimo v 2. sezoni bralne značke za odrasle na III. osnovni šoli Celje.
US
Društvo ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica Rogaška Slatina je v trinajstih letih delovanja organiziralo prvo likovno kolonijo. V goste so člani društva povabili likovnike iz Laškega, Majšperka, Šentjurja in Celja. Naslov kolonije je bil Dediščina in stari ljudski običaji.
Juneževa domačija je bila ravno pravšnji kraj, ki je likovnikom dala navdih za umetniško ustvarjanje. Na začetku je Jožica Trobec, predsednica društva pozdravila vse prisotne, vsakemu zaželela prijetno dopoldne in obilo užitkov pri ustvarjanju. Likovniki so bili nad
ohranjenostjo Juneževe domačije zelo navdušeni. V njih so kar vrele ideje za motive, ki so jih upodobili na svoja platna. Kmečka hiša, krita s slamo, je bila večini najprivlačnejši motiv, tudi gospodarsko poslopje zraven hiše je pritegnilo marsikoga, nekateri pa so upodobili kar oba objekta. Tudi notranjost Juneževe hiše je pritegnila likovnike. Na platna so upodobili stare lonce in pripomočke, ki so se nekoč uporabljali pri peki in kuhanju v črni kuhinji. Svoja dela bodo na ogled postavili 1. julija v prostorih Kulturnega centra Rogaška Slatina.
POLONA BERCKO
50
OTROŠKI ČASOPIS
Podali roko otrokom
Društvo Pikataj, katerega poslanstvi sta ustvarjalno druženje in spodbuden razvoj otrok, je v Kulturnem centru Laško pripravilo dobrodelni koncert z naslovom Podajmo si roke. S prodajo vstopnic, prostovoljnimi prispevki in z donacijami so zbrali 832 evrov.
Trenutno je v organizirano preživljanje prostega časa pod okriljem društva redno vključenih 10 otrok, s katerimi dela šest prostovoljk na dveh šolah - na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem in na Osnovni šoli Lava Celje. Po besedah predsednice društva Martine Krebl so dobrodošli tudi otroci, ki imajo težave na področju vedenja in čustvovanja, učne težave, težave na področju socializacije in potrebujejo drugačen, njim sprejemljiv pristop.
Mentorice z igro ter različnimi glasbenimi in ustvarjalnimi delavnicami otroke spodbujajo k odkrivanju njihovih sposobnosti in želji po ustvarjanju in učenju. Tudi zbrana finančna sredstva bodo namenili najrazličnejšimi dejavnostim, ki otrokom pomagajo graditi pozitivno samopodobo in samospoštovanje.
TV
Program prireditve so obogatili glasba, ples in vsakdanje zgodbe otrok.
Srečali smo predsednika
V sredo, 22. maja, smo imeli učenci predmetne stopnje OŠ Frankolovo kultur-no-naravoslovni dan. Odpeljal smo se v Ljubljano. Tam smo si najprej ogledali gledališko predstavo Boksarsko srce, pri kateri smo se veliko presmejali.
Igra je govorila o fantu, ki je moral kazensko prebarvati sobo upokojencu. Naletel je na gospoda, ki je bil včasih boksar. Ta ga je naučil, da se ne da vse rešiti s pretepom. (Kaja Skaza 7. r)
Po končani predstavi smo se malo sprehodili po ljubljanskih ulicah. Najverjetneje bo vsakemu od izmed nas v spominu ostalo srečanje s predsednikom države Borutom Pahorjem. Z njim
smo se srečali povsem nepričakovano. Po kratkem pogovoru nas je povabil na ogled predsedniške palače. Najprej smo se ustavili v veliki dvorani, kjer predsednik gosti najimenitnejše goste. Nato nam je pokazal še svoje delovne prostore. Teh ne vidi vsak! Predstavil nam je tudi svoje osebje in zlato ribico Princesko, s katero si deli svojo pisarno. Devetošolci so ga ob koncu obiska povabili na svojo valeto. Obljubil je, da bo prišel, če mu bo le dopuščal njegov urnik. Kar nismo mogli verjeti, kakšno veliko presenečenje nas je doletelo. (Tjaša Štante, 9. r)
Sledil je ogled živalskega vrta. Najbolj mi je bila všeč delavnica, kjer smo morali s tipa-
Moje mesto skrivnosti šepeta
Mesto Celje nam je v sredo, 22. maja, šepetalo številne skrivnosti, učenci in učitelji OŠ Frana Kranjca v Celju pa smo jim prisluhnili. Zato o njihovi lepoti ne bomo podrobno pisali, ampak bomo pustili, da vas vsakič, ko ga boste pogledali z odprtimi očmi, očara tako, kot je nas.
Na naši šoli vsako leto izvedemo Unesco dan - Moje mesto skrivnosti šepeta. Posebnost tega projektnega dne je v tem, da se učenje o bogastvu lokalne kulturne dediščine preseli iz učilnic na ulice starega mestnega središča. Tako smo se vsi učenci in učitelji podali na pot po različnih zgodovinskih obdobjih, raziskovali naš biser ob Savinji
in si ogledali številne kulturnozgodovinske znamenitosti. Nato smo svoje vtise izrazili na različne načine v ustvarjalnih delavnicah. Razstava izdelkov je na ogled v šolski avli.
Seveda bi se radi zahvalili vsem kulturnim ustanovam, ki ste nam omogočile, da smo preživeli zares lep dan v našem mestu.
AŽ
njem ugibati, kaj ima skrbnik živali v rokah. Potem je razprl roke in prikazal se je ogromen kosmat pajek. Čisto na koncu sem zbrala toliko poguma, da sem ga prijela v roke. Nato je prinesel še kačo, ki se je prav tako bojim. Pobožala sem jo in si jo dala okoli vratu. (Eva Čretnik, 7. r)
Nato smo lahko sami odšli na ogled živalskega vrta. Videli smo različne živali, ki jih ne moreš videti vsak dan slona, žirafe, zebre, medvede, opice, lame ... Na tem kulturno-naravoslov-nem dnevu mi je bilo všeč prav vse, še posebej božanje činčile in ogled gledališke predstave. (Sara Pšeničnik, 8. r)
LEONIDA ROŽANSKI Foto: BRANKO DRAGAR
Na spretnostnem poligonu
Športno društvo Gaberje Celje je v okviru letošnje akcije Veter v laseh - s športom proti odvisnosti, ki jo v Sloveniji usmerja Športna unija Slovenije, izpeljalo že 34. cicibaniado - srečanje najmlajših iz vrtcev in športnih društev v spretnostnem poligonu.
Mladi v starosti od treh do sedmih let so zavzeto in z veliko energije ter navdušenja prikazali svoje gibalne spretnosti, se predstavili s pesmijo in plesom ter na koncu skupaj zarajali z obljubo, da
se prihodnje leto ponovno snidejo.
Tradicionalno so ta srečanja bila vsako leto v soncu in na letnem telovadišču ŠDG, tokrat pa je neusmiljeno deževalo, zato je organizator prireditev preselil v telovadnico. V strahu je pričakoval, da bo vreme pokvarilo udeležbo in vzdušje. Toda mladi skupaj s starši in vaditelji ter vzgojitelji so pokazali, da so že osvojili zdrav življenjski slog in v polnem številu - okrog sto malčkov - z gibanjem, smehom in dobro voljo do zadnjega kotička za-
polnili 100-letno telovadnico v Gaberju. Še najmlajši udeleženec 3-letni Luka je zagrizeno sam premagal ne preveč lahek spretnostni poligon.
Vsi udeleženci so postali zmagovalci, organizator je vsem ekipam in vodnikom podelil diplome, vsakega udeleženca nagradil z zanimivo igračko, pa seveda tudi z malico, s pijačo in sadjem krajevnih donatorjev. Izkazali pa so se tudi mladi, saj so na prireditev prinesli kar nekaj vreč zama-škov, ki jih zbirajo za pomoči potrebne otroke.	MT
ŠTIRINOŽCI
51
Anja Mlakar: »Ljudje so na eni strani zelo skrbni in veliko vedo o svojih živalih, spremljajo njihovo zdravje, živali so za mnoge člani družine. Problem pa je neodgovorno lastništvo, pri čemer so potrebne spremembe v glavah in bolj zavzet odnos, če vidimo, da se okrog nas dogajajo nepravilnosti. Odgovorno skrbništvo pomeni, da moraš za žival poskrbeti po svojih najboljših močeh. Če ji ne moreš zagotoviti minimuma, živali pač ne moreš imeti.«
Igraj se z mano!
Žoga na vrvici je okolju prijazna, saj bo po tem, ko bo igrača odslužila namenu, lahko končala na kompostu, pravi Anja Mlakar.
okolju prijazna trgovina za kosmatince
/ ^	
I	' -H
ekobrlog
Oblakova 32 3000 Celje
Spletna stran: Luujuu.eko-brlog.com

Tako kot ni vseeno, kakšno igračo izberemo za otroke, bi morali o tem razmišljati tudi pred nakupom igrače za psa. Kaj izbrati, da bo primerno za našega šti-rinožca, za njegovo starost, velikost in nagnjenje do različne vrste igre? Ali se zavedamo, da so lahko tudi igrače za živali okolju prijazne, predvsem pa neškodljive za našega ljubljenčka?
Na vprašanje, zakaj pes sploh potrebuje igračo, Anja Mlakar, zagovornica okolju prijaznih pripomočkov in hrane za živali, odgovarja, da si vsak kuža zasluži, da ima neko mentalno aktivnost. »Zelo dolgočasno je, če mora ves dan sedeti v pesjaku in čakati na pol ure
Igrač ne sme biti preveč, sicer se lahko zgodi, da se jih pes naveliča. Lahko jih uporabljate kot nagrado in potem vzamete. Pes naj se igra pod nadzorom.
sprehoda,« pravi bodoča veterinarka, ljubiteljica živali in lastnica psa, mačke in želve. Z igro lahko tako zaposlite in utrudite vašega psa, da pri njem ne bo prihajalo do nezaželenega vedenja. »Priden pes je utrujen pes. Tako kot pri otrocih pa tudi pri psih samo fizična aktivnost ni dovolj, treba jih je tudi mentalno zaposliti. Potem so zadovoljni, zadremajo in niso problematični,« razlaga Mlakarjeva.
Sam ali z lastnikom
Igrače so lahko različne, ene so take, da se lahko pes sam zaposli, na primer žogica, s katero se igra, v njej pa so priboljški. Pri drugih mora sodelovati lastnik, na primer pri metanju frizbija ali žogice. Podobno velja za interaktivne igrače, ki psa zaposlijo tako, da mu lastnik skrije priboljške, on pa jih mora na različne načine odkrivati: s potiskanjem, dviganjem ovir, premikanjem
Mačke ne marajo plastičnih igrač, raje imajo kakšne domače stvari, ki jih lahko uporabimo za igro in so lahko še bolj zanimive. Tudi pri psu velja razmisliti, ali mu ne bi sami izdelali kakšne igrače.
varoval ... Interaktivne igre so primerne za pse, ki se ne morejo dovolj gibati, se morda poškodovani ali ostareli in na ta način jih lastnik ohranja aktivne. Takšne igre so primerne tudi za mačke, sploh tiste v stanovanju, ki potrebujejo več pozornosti in animacije.
Za zdravje gre
Sicer pa se igrače izbirajo glede na fizične potrebe psa, njegovo velikost, starost, glede na način igre z lastnikom ... Za vse pa naj velja, da so okolju prijazne. Mlakarjeva opozarja, da večina lastnikov premalo razmišlja o tem, da lahko igrače, ki jih kupijo, vplivajo na zdravje
živali. Glede na to, da jih pes žveči, veliko nosi v gobcu, grize in celo pogoltne, ni vseeno, iz česa so. Pri večini pa ni nobene kontrole, kakšne sestavine so v njih. Plastične igrače lahko vsebujejo nekatere zdravju škodljive snovi. V ZDA so na primer v igračah za živali ugotovili velike vsebnosti svinca, arzena in snovi, ki v povečanih koncentracijah povzročajo bolezenske spremembe, opozarja Anja Mlakar in poudarja še en vidik: »Mogoče kdo skomigne, češ da gre samo za psa, vprašanje pa je, kako te igrače vplivajo na človeka, ki se s psom
igra ali na otroke, ki jih prijemajo.« Zato ni vseeno, iz česa so te igrače. Takšne, ki ne vsebujejo toksičnih snovi, so posebej označene, je pa ponudba le-teh bolj skromna, pa še dražje so. Ven-
dar se lastniki živali vse bolj zavedajo pomena zdravega okolja za žival, saj vsakršna bolezen pomeni veliko skrbi in stroškov.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Igrače so lahko okolju prijazne na več načinov: ene se dajo reciklirati po uporabi, druge so iz recikliranih plastenk, tretje so iz bio kompozita in se povsem razgradijo v kompostu. So zelo trpežne, pes jih ne more kar takoj uničiti. Poleg tega pa nadomestijo potrebo po več igračah: na primer žogica, ki jo mečete, da jo pes prinese, tudi plava na vodi, lahko jo napolnite s priboljški, sveti v temi, žvižga ob metu...
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 13. junij: V jutranjih urah bosta Luna in Uran v dobrem aspektu zagotavljala dinamiko in pestrost dogajanja, zato je potrebno to energijo aktivno vključiti v vsakodnevna opravila. Uspeh zagotovo ne bo izostal.
Petek, 14. junij: Sekstil Sonca in Luna je lep aspekt, ki omogoča odlično osnovo za skladnost v medosebnih odnosih. Prilagajanje in sodelovanje se pod tem vplivom odvija po naravni poti. Luna bo ob 18.27 vstopila v znamenje device, v katerem se bo močno izpostavila želja po analizi dogodkov in nekoliko bolj bo na udaru občutljiv živčni sistem.
Sobota, 15. junij: V nočnem času bo opozicija Lune in Neptuna močno izpostavila sanje in povečevala moč domišljije. Dopoldanski čas pa bo mnogo bolj resnoben, saj bo Luna v kavadraturi z
Marsom zahtevala odgovornost in poudarjala nasprotja, potrebno se bo prilagajati, k čemur bo pripomogel kasnejši trigon med Luno in Plutonom.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo vprihodnost
Astrologinja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Gordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
Nedelja, 16. junij: V tem
dnevu bo prisoten kvadrat Sonca z Luno, nastopil bo prvi Lunin krajec v znamenju Device. Ker tudi ostali položaji planetov zmanjšujejo raven energije, je potrebno z njo varčevati, se umiriti in obrniti vase.
Ponedeljek, 17. junij: Luna bo ob 3.20 vstopila v znamenje tehtnice. Obeta se odličen začetek tedna zaradi močnega položaja Marsa, ki bo v skladnem odnosu z Uranom. Prisotne bodo lastnosti, kot so izvirnosti, iznajdljivost, odločnost, zato se za uspeh v tem dnevu ni bati.
Torek, 18. junij: Luna bo v dopoldanskih urah v kvadratu z Venero, kar opozarja pred nevarnostjo napetosti v medsebojnih odnosih in povečuje nestrpnost, kasneje bo tudi v kvadratu z Merkurjem, zato velja dvojna previdnost. Potrpežljivost
bo v tem dnevu zagotovo največja vrlina.
Sreda, 19. junij: Luna bo ob 8.40 vstopila v znamenje škorpijona in poudarila strastno stran narave. Sonce bo že v nočnih urah skladno z Luno, zato bodo razum in čustva v harmoniji. Kasnejše srečanje Sonca z Jupitrom bo dan naredilo naravnost čudovit, saj bosta optimizem in dobra volja njegovo vodilo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 ^Bi gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 22. junija do 15. ure.
t
13. ČE	list do 18. ure, od 19. ure plod
14. PE	plod
15. SO	plod
16. NE	plod do 14. ure, od 15. ure korenina
17. PO	korenina do 18. ure
18. TO	
19. SR	korenina do 16. ure
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
V transfuzijskem centru celjske bolnišnice tudi ta teden krvodajalcev ni manjkalo. Med postopkom je sicer ob krvodajalcu neprestano prisotno osebje, ki skrbi, da je vse, kot mora biti. (Foto: SHERPA)
mwm	v ■ vb i ■	■
Kri rešuje življenja
Prvi so darovali zagorski rudarji
Potem ko smo 4. junija obeležili dan slovenskega krvodajalstva, bo jutri, 14. junija, še svetovni dan krvodajalcev. Glavni namen obeh dni je osvestiti javnost o pomenu prostovoljnega neplačanega krvodajalstva ter opozoriti na potrebo po varni krvi ter pripravkih iz krvi. Prav tako je to priložnost za zahvalo krvodajalcem, ki s tem plemenitim dejanjem rešijo številna življenja. Letošnji moto svetovnega dneva krvodajalcev je prav Daruj življenje: daruj kri.
V Sloveniji so prvo kri od- približno devet tisoč darovalci
vzeli in shranili 4. junija 1945, prvo organizirano krvodajalsko akcijo pa izpeljali 9. marca 1953. Takrat je kri darovalo devet rudarjev iz Zagorja. Prostovoljno in neplačano darovanje krvi je še danes pomembno, da je Slovenija pri tem uspešna, pa dokazuje podatek, da slovenski krvodajalci zadostijo vsem potrebam po krvi, tako da krvi ni treba uvažati.
Tudi v celjski regiji je priložnosti za darovanje krvi veliko. Občani jo lahko darujejo vsak ponedeljek, torek in sredo dopoldne v Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje, enkrat tedensko, praviloma ob četrtkih, pa se delavci transfuzijskega centra ob tesnem sodelovanju z območnimi združenji Rdečega križa podajo še na teren in tako možnost darovati kri omogočijo čim več ljudem. S
na leto je celjska bolnišnica, kot pravi predstojnica transfuzijskega centra, specialistka transfuziologije Janja Pajk, samozadostna, kar pomeni, da zbere dovolj krvi za svoje potrebe, če je treba, pa kri podari tudi zdravstvenim ustanovam drugod po državi.
Do pacientov le zdrava kri
Preden nekdo daruje to življenjsko tekočino, mora izpolniti obsežen vprašalnik o trenutnem in preteklem zdravstvenem stanju ter se pogovoriti z zdravnikom. Ko prvič darujemo kri, seveda ne gre niti brez določitve krvne skupine. Obstajajo štiri osnovne krvne skupine, A, B, AB in 0, vsaka od njih pa je lahko bodisi RhD negativna ali RhD pozitivna. Med belci je sicer najpogostejša krvna skupina
Prav danes, v četrtek, do 11. ure, bo krvodajalska akcija v gasilskem domu v Preboldu. Do konca meseca bo na Celjskem kri mogoče darovati še 20. junija v Šentjurju in 27. junija v Gornjem Gradu. Krvodajalce trikrat tedensko seveda sprejema tudi Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje.
A pozitivna, sledi 0 pozitivna, ostale so redkejše. Krvne skupine so še kako pomembne, saj imunski sistem darovano kri prepozna kot tujek, če bolnik prejme kri z antigenom, ki ga njegove lastne celice nimajo. Izjema je skupina 0 negativna, ki ne vsebuje nobenega antigena in jo lahko tako prejmejo vsi pacienti. Seveda mora biti vsa kri tudi natančno pregledana, pri čemer v transfuzijskem centru poleg vrednosti hemoglobina ugotavljajo morebitno okuženost z virusom HIV, hepatitisom B in C ter sifilisom. Tako ni možnosti, da bi se pacient, ki prejme kri, s čimerkoli okužil.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Dobro je vedeti ...
Ljudje, ki imajo prenosljive bolezni, ter tisti, ki imajo preslabo kri, ne morejo biti darovalci. Ženska mora imeti hemoglobina vsaj 125 g/l krvi, moški vsaj 135 g/l krvi. Obstaja tudi starostna omejitev, saj lahko kri darujejo le zdrave osebe med 18. in 65. letom starosti, velja pa tudi, da mora krvodajalec tehtati vsaj 50 kilogramov. Ženske lahko kri darujejo na vsake štiri mesece, moški pa na vsake tri mesece, pri čemer posameznik ob enem odvzemu
krvi daruje okoli 450 mililitrov te življenjske tekočine.
>
Cilj Svetovne zdravstvene organizacije je, da v letu 2020 v vseh državah članicah vso potrebno kri zagotavljajo prostovoljni neplačani krvodajalci. Po podatkih Rdečega križa Slovenije je trenutno tako le v 62 državah, v več kot 40 državah pa krvodajalstvo še vedno temelji na darovanju
družinskih članov in celo na plačanih krvodajalcih.
>
Čeprav je krvodajalcev dovolj, so v celjskem transfuzijskem centru vsakega novega krvodajalca še kako veseli. Darovati kri je namreč izjemno plemenito dejanje, s katerim pomagamo ohranjati zdravje soljudi, marsikomu pa celo rešimo življenje. Janja Pajk ob tem pravi, da je v Sloveniji krvodajalstvo dobro sprejeto tudi med mladimi, saj njegov pomen predstavljajo že otrokom v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah.
Pomembni redni odvzemi
Kri v transfuzijskem centru predelajo v komponente, in sicer eritrocite in plazmo, kadar je potreba, izločijo tudi trombocite. Hranijo jih v ustreznih nadzorovanih pogojih, imenovanih hladna veriga. Eritrociti morajo biti na temperaturi med dve in šest stopinjami, plazma zahteva vsaj minus 18 stopinj. Točno določena je tudi najdaljša doba shranjevanja krvi. Najbolj obstojna je plazma, ki jo lahko uporabijo še do dve leti po odvzemu krvi, eritrociti so obstojni največ 42 dni, trombociti pa le pet dni. »Prav zaradi trombocitov je tako pomembno, da kri jemljemo skoraj vsak dan, saj lahko imamo le tako sveže pripravke,« razlaga Pajkova in dodaja, da celjska bolnišnica dnevno porabi približno 30 enot krvi, medtem ko jih od krvodajalcev odvzame okoli 40.
Od športnikov do gasilcev
V transfuzijskem centru sproti natančno spremljajo
Največji uporabniki krvi so sicer po besedah predstojnice travmatološkega centra hematološki pacienti, ki so izgubili sposobnost proizvajanja celic, zaradi česar potrebujejo različne komponente vsak dan ali vsak drugi dan. Darovano kri redno dobivajo tudi dializni pacienti, pri katerih se pojavi slabokrvnost. Veliko je tudi ciroz, ki v kasnejšem stadiju bolezni prav tako zahtevajo redne transfuzije, ogromno krvi pa se seveda porabi pri hujših poškodbah, kot so večkratni zlomi ali odprte krvavitve. Transfuzije krvi so nepogrešljive tudi pri številnih operacijah, a se na tem področju zaradi izjemnega napredka kirurgije in uvajanja vedno več neinvazivnih metod potrebe manjšajo.
zaloge krvi in na srečo je je vedno dovolj. »Veseli smo, ker naši krvodajalci resnično razumejo potrebe bolnišnice po krvi in se vračajo tudi, če jih posebej ne povabimo. Ne le posamezniki, mnogi pridejo tudi organizirano,« razlaga Pajkova in našteva, da so med njimi skupine motoristov, nogometašev, gasilcev, tajnic ter člani številnih društev, aktivnih na najrazličnejših področjih. Kadar določene krvne skupine kljub temu začne primanjkovati, v transfuzijskem centru Rdeči križ zaprosijo za posredovanje dodatnih vabil krvodajalcem ali pa zaloge napolnijo kar s krvjo, ki jo darujejo zaposleni v bolnišnici
ter policisti z bližnje celjske policijske uprave. Pajkova še pravi, da tudi med poletnimi dopusti ni skrbi, da bi krvi zmanjkalo. Obisk v transfuzijskem centru je poleti res nekoliko manjši kot v ostalih delih leta, krvodajalske akcije na terenu pa so tudi med dopusti zelo dobro obiskane. »Se pa sproti prilagajmo zalogam krvi. V preteklem mesecu smo na primer imeli nekaj viška krvi, zato smo v dogovoru z Rdečim križem krvodajalsko akcijo v Lučah prestavili za nekaj tednov, na minuli ponedeljek. Tako smo poskrbeli, da bo junija in julija gotovo dovolj zalog,« še pravi naša sogovornica.
Zgovorne številke
Za reševanje zapleta pri porodu se po podatkih spletnega portala www.daruj-kri.si porabi pet litrov krvi, ki jo zagotovi deset krvodajalcev, za zdravljenje opeklin in za operacijo presaditve jeter je potrebnih več kot deset litrov krvi, za operacijo srca pa trije litri. Pri oskrbi ponesrečencev lahko zdravniki naenkrat porabijo celo do 15 litrov krvi, za kar je potrebnih med 20 do 30 krvodajalcev.
/ -	\
HUJSAIUJ	IE
8 — 12 kg mesečn	D
Dr. PIRNA'	r
mmmmmm^	(5 54
www.pirnat.si	
Dr. Pirnat d ji .o.. Razlagava 29, Maribor	
Zaupate nam že
—68 let—
BHttSiffl.a
novice iz 33 občin
Hujšanje ob pomoči strokovnjakov
Prekomerna telesna teža in debelost sta med glavnimi vzroki za razvoj številnih bolezni in predstavljata vedno večji javno-zdravstveni problem. Da bi ljudem, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, pot čim bolj olajšali, Zdravstveni dom Celje izvaja brezplačne delavnice. Naslednja se bo začela septembra, prijave pa že zbirajo.
Bistvo delavnice je zdra- - medicinske sestre, fiziote-vo hujšanje, ki temelji na rapevti in profesorji telesne zmanjšanju vnosa kalorij v vzgoje - udeležence v štirih telo ter povečanju telesne mesecih druženja naučijo aktivnosti. Strokovnjaki pravilno razporejati obroke
ter sestavljati jedilnike, ki temeljijo predvsem na čim več sadja in zelenjave ter čim manj maščob. Podrobno jim predstavijo tudi športne aktivnosti, primerne za njihovo starost in zdravstveno stanje.
Na zadnji delavnici Zdravo hujšanje je sodelovalo 27 udeležencev, ki so skupaj
lažji za skoraj 210 kilogramov. Cilj delavnice, izgubiti približno deset odstotkov telesne teže, je uresničilo enajst udeležencev, osem je bilo takšnih, ki so shujšali za več kot deset kilogramov. Največ je sicer shujšala ženska, ki se je v štirih mesecih poslovila od 17,7 kilograma. Nov življenjski slog pa se ne kon-
ča s koncem delavnice, saj je bistveno, da zdrava prehrana in redno gibanje za vedno ostaneta način življenja. Ker je interes za udeležbo na delavnici hujšanja zelo velik in ker je število mest omejeno, v zdravstveno-vzgojnem centru celjskega zdravstvenega doma prijave za popočitniško delavnico že zbirajo.
NA KOLESIH
53
Da bi nam bilo prijetno hladno
V pregretem avtomobilu zagotovo ne uživa nihče
V prihajajočih poletnih mesecih se bomo vnovič znašli pred dilemo: odpreti okno ali vključiti klimo. Poznavalci pravijo, da je lahko brez klimatske naprave v vročini vožnja vseeno udobnejša kot z avtom, ki ima klimatsko napravo, vendar ta deluje slabo. In kje je rešitev?
Ne bo odveč, če prisluhnemo nekaterim napotkom tistih, ki pač vedo, kako se stvarem streže. Poučijo nas, da klimatsko napravo vedno vključimo in izključimo pri nižjih vrtljajih motorja, saj
tako zmanjšamo obremenitve sklopke, kompresorja in drugih za nemoteno delovanje avtomobila pomembnih delov. Po izklopu klime je priporočljivo počakati vsaj dve minuti, preden jo vključimo ponovno. In občasna uporaba klimatske naprave je več kot priporočljiva skozi celo leto. Mehaniki vedo, da jo je dobro vklopiti vsakih 14 dni vsaj za 15 minut, tudi pozimi!
Preden se začnemo hladiti
Preden izberemo način hlajenja v našem jeklenem
konjičku, je zelo dobro, da tega najprej dobro prezračimo in ga, po možnosti, z odprtimi okni in vrati kje v senci še malce »razhladimo.« Če nimate časa za tovrstno prezračevanje, potem sedite za volan in se podajte na pot,
a vsaj za nekaj minut spustite okenska stekla, da vroč zrak v avtu zamenjate s svežim zunanjim. To, da moramo okna zapreti takrat, ko klimo dejansko prižgemo, pa verjetno niti nejevernim Tomažem ni treba pojasnjevati.
Prava
temperatura
Po nastavitvi klime ustvarimo zaprt krog oziroma notranje kroženje zraka. Zdaj se moramo odločiti za pravo temperaturo oziroma to, kako prijetno hladno naj nam bo. Pozorni moramo biti, da ne izberemo prenizke temperature. Priporočljivo je, da razlika med nastavljeno in zunanjo temperaturo ni večja od 7 stopinj Celzija. Če je torej zunaj 40 stopinj, potem nastavimo klimo na 33 stopinj. Plus ali minus sedem nam še kar gre od rok, kajne?
Da se ne prehladimo
Ventilatorje oziroma prezračevalne šobe po vključitvi klime seveda usmerimo proč od sebe in morebitnih sopotnikov. Le tako se lahko obvarujemo prehladov, glavobolov, tisti z revmatskimi težavami pa tudi »trganju po kosteh«. Pri vgrajeni avtomatski klimatski napravi
je najboljše, če izberemo samodejno nastavitev (auto). V tem primeru bo namreč elektronika sama zaznala temperaturo zraka in tej prilagodila potrebno moč ventilatorjev.
In še poraba bencina?
Ste tudi vi med tistimi, ko so vas moški sovozniki opozarjali: »Ne odpiraj okna, vključi klimo, če ne, bo »kišta« požrla preveč bencina!« Ja, kaj je torej ceneje v neznosni vročini znotraj jeklenega objema, odprto okno ali vključena klima? Tukaj pa je že toliko odgovorov kot je v avtomobilski stroki strokovnjakov. Le-ti svetujejo predvsem pametno in pravilno uporabo klime in opozarjajo, da bomo zaradi vključene naprave za hlajenje porabili od pol do litra več bencina na 100 kilometrov. S tistimi »babjimi« ali bi bilo bolj učinkovito, hitrejše in tudi cenejše odprto okno, pa se resni mojstri ne ubadajo preveč.
BPT

fEflTJUR G.lvono Dobrotin/ko 17 smniuc Roqa/'ka cesta 16
746 1100 I
d.O.
Več
ko. m
let z vami
Obnovili znanje
Pri vožnji avtomobila je podobno kot pri vožnji s kolesom. Ko se znaš enkrat peljati, tega ne pozabiš več. Pa vendar bi bilo, glede na število prometnih nesreč v zadnjem času, smiselno to znanje od časa do časa obnoviti.
Udeleženci programa Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU), razgibajmo življenje z učenjem, ki ga v sklopu projekta Dvig ravni pismenosti izvajajo v UPI - ljudski univerzi Žalec, so storili prav to. Preizkusili so se v poznavanju cestnoprometnih predpisov, se preizkusili v varni vožnji ter ob spremstvu inštruktorja opravili pravo izpitno vožnjo. Večinoma izkušeni vozniki so priznali, da je bila mini izpitna vožnja po ulicah Žalca pravi izziv. »Saj ne, da ne bi znali voziti. So pa malenkosti, na katere z leti preprosto pozabiš. In ker malenkosti lahko odločajo o naši varnosti, bi bilo smiselno, da znanje vožnje z leti obnovimo,« je dejala ena od udeleženk tega brezplačnega tečaja.	LK
Kolesarji, previdno naokrog!
Policisti poostreno nadzirajo kolesarje že od torka in to bodo počeli še vse do nedelje. Cilj akcije Kolesarji, previdno naokrog je zmanjšati število mrtvih in huje poškodovanih kolesarjev. Ker naj bi bili za polovico najhujših nesreč krivi kolesarji sami, jih bodo policisti tokrat še posebej opozarjali, naj pri vožnji uporabljajo čelado. S to akcijo želijo za 10 odstotkov zmanjšati število mrtvih in huje poškodovanih kolesarjev na slovenskih cestah.
Foto: GrupA
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Spraševali smo vas, kdaj ima rojstni dan Novi tednik.
Pravilen odgovor se glasi: 2. junija. Na ta dan je leta 1945 izšla prva številka Nove poti, predhodnice današnjega časopisa.
Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejel Franci Dimec, Škapinova 12, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Naša akcija izbora naj maturantke in naj maturanta je končana. Kdo sta zmagovalca?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
posestvo in konja, medtem ko me ne bo. Lahko bi to naročil ženi, toda ona me stalno vara. Kličeš me lahko samo, če bo kaj res pomembnega!«
Po treh tednih gospodarju zazvoni telefon in služabnik pravi: »Halo, gospodar, zlomil se mi je je ročaj lopate.« Gospodar znori in ga nadere: »Ali si nor, da me kličeš zaradi lopate? Kako pa si zlomil ročaj?«
»Ko sem zakopaval konja.«
»Kaj? Konj je poginil? Kaj se je zgodilo?«
»Zgorel je v požaru hleva, ko je ogenj preskočil s hiše.«
»A hiša je tudi zgorela? Pa kako to?«
»Sveča se je prevrnila, ki je gorela, ker je umrla vaša mama. Ampak vse se je pravzaprav začelo, ko me je videla na vaši ženi ...«
SMS-sporočilo
Skupina žensk je bila na seminarju o tem, kako živeti v harmonični zakonski skupnosti. Prvo vprašanje je bilo: »Katera ljubi svojega moža?« Vse ženske so dvignile roke. Naslednje vprašanje je bilo: »Kdaj ste zadnjič povedale možu, da ga ljubite?« Nekatere so odgovorile, da danes, nekatere, da včeraj, nekatere se pa niso spomnile.
Potem so jim naročili, da po mobilnem telefonu pošlje vsaka svojemu možu SMS: »Ljubim te, dragi!«
Nato so med seboj zamenjale telefone in prebrale odgovore. Tu je nekaj od teh:
1.	Hej, mati mojih otrok, si bolna?
2.	Kaj pa je zdaj? Si spet razbila avto?
3.	Ne razumem, kaj misliš.
4.	Kaj si pa zdaj storila? Tokrat ti ne bom odpustil!
5.?!?
6.	Ne ovinkari, samo povej, koliko rabiš!
7.	Ali sanjam???
8.	Če mi ne poveš, komu je to sporočilo v resnici namenjeno, te še danes ubijem!
9.	Prosil sem te, da ne piješ več!
in najboljši
10.	Kdo je to?
Ženina pomoč
Mož in žena se peljeta v avtu, ko ju ustavi policist. Ta vpraša moža: »Zakaj ste vozili 65 km na uro, če je dovoljeno 50?«
Mož: »Prisežem, nisem vozil tako hitro!«
Žena: »Zakaj lažeš, če si pa res divjal?«
Mož: »Utihni, krava!«
Policist: »Tudi z varnostnim pasom niste bili pripeti!«
Mož: »Pravkar sem ga odpel.«
Žena: »Zakaj spet lažeš, če ga nisi imel?«
Mož: »Utihni, koza!«
Policist vpraša ženo: »Ali se vedno tako pogovarja z vami?«
Žena: »Ne, samo kadar je pijan.« Splet naključij
Bogataš je šel na počitnice in pred tem je poklical svojega najzvestejšega služabnika in mu rekel: »Pazi mi na hišo,
ANEKDOTE
Giuseppe Verdi ni maral popularnosti in reklame, posebej so ga jezili zbiralci avtogramov. Tako je mladi dami, ki je poleg avtograma želela še njegovo posvetilo, napisal: »Pridni otroci si ne vrtajo po nosu in ne lažejo, dobro vzgojene dame pa ne zahtevajo avtogramov. Bolje, da zbirajo ljubezenska pisma.«
Premešala radijska dežurstva
Novinarka Urška Selišnik je morala zamenjati dežurstvo ob koncu tedna, in to zaradi neodložljivih družabnih obveznosti. Na pomoč sta ji prijazno priskočili novinarka Špela Ožir in radijska urednica Bojana Av-guštinčič, ki bosta dežurali namesto Urše. Urška, ki je tako »podrla« razpored kar treh sobotnih in nedeljskih radijskih dežurstev, pa je v svoj bran le izustila: »Kaj morem, če imam tako živahno družabno življenje.«
P. S.: Ne moži še svojih hčerk, na večni jarem bo »obsodila« svojega bratranca.
M0DR0STI
Naučil sem se, da majhni vsakodnevni dogodki delajo življenje spektakularno. (Andy Rooney)
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 18. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado.
		6	3				5	1
					8			
5	9	3						6
8	4							
			8	1	5			
			9			7	2	
						6	1	
2				6		5	7	
	5			2	3			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Kratkohlačna humoreska
Malčki so vir neizmerne domišljije. Njihove zamisli staršem tu in tam povzročajo sive lase, jaz, ki ta drobna bitjece spremljam z razdalje, pa se jim nasme-jim od srca. Čeprav se mi neusmiljeno bližajo trideseta leta, mi gre rado na otročje, zato naj bo ta kratkohlačna humoreska poklon mojim iskrenim prijateljem. Zakaj so mi tako pri srcu, vam bo jasno v naslednjih odstavkih.
Otroci so še posebej ponosni, ko sami zmorejo prva opravila. Kako le ne bi bili, če to pomeni, da morajo biti dovolj gibčni, da sami splezajo na stol ali dovolj močni, da zmorejo sami odpreti vrečko piškotov. Da so dovolj visoki, da sami dosežejo pipo na umivalniku, tudi ni kar tako. Ker vsako svojo zmago navdušeno naznanijo domačemu avditoriju, jih nato vsa družina pridno spodbuja k samostojnosti. In tako sem dvema kratkohlačnikoma naročila, naj si pred kosilom umijeta roke. Dečka sta se po čudnem naključju namesto pred umivalnikom znašla v banji. Ko sta odprla pipo in si namilila roke, sta spoznala, da jima voda lahko zmoči copate. Da bi preprečila omenjeni scenarij, sta nadebudneža s posodico zajemala vodo iz banje in jo vlivala kar po tleh kopalnice. Zapreti pipo se jima pač ni zdela smiselna rešitev...
Če pod bremenom let še niste pozabili svojega otroštva, se boste gotovo spomnili kakšnega vprašanja, s katerim ste si belili glavo in zanj iskali odgovore pri mami, očetu, tetah, stricih in sosedih. Zakaj je sonce okroglo, zakaj je na cesti makadam, kam se podnevi skrijejo zvezde in kako nastanejo otroci?Nešteto kajev, zakajev in kakojev porajajo male glave in odgovori nanje so včasih silno zapleteni. In tako je bilo nedolgo tega tudi pri pospravljanju posode z mojim nečakom. Med brisanjem krožnikov ga je premagalo preučevanje trdnosti keramike. Še preden
REŠITEV SUDOKU 52
5	6	1	7	9	3	2	8	4
2	9	3	5	4	8	6	7	1
8	4	7	1	2	6	3	9	5
6	1	2	9	8	5	7	4	3
3	7	8	4	6	2	1	5	9
4	5	9	3	1	7	8	6	2
1	2	5	8	7	9	4	3	6
7	3	4	6	5	1	9	2	8
9	8	6	2	3	4	5	1	7
sem mu utegnila odgovoriti na vprašanje, kaj se zgodi, če krožnik pade na tla, se je ta v drobnih delcih razletel po kuhinji. »Samo poskusil sem,« je pojasnil s svojimi veliki očmi in me razorožil, da sem v roke prijela metlo in smetišnico. Morda pa bo nekoč znanstvenik. Prepričana sem namreč, da ljudje take vrste nikoli ne bi prišli do revolucionarnih odkritij, če ne bi kdaj v zrak vrgli kakšnega laboratorija, si pri potrjevanju teorij opekli roženice ali skoraj strmoglavili s plovilom, ki ga stoletja kasneje imenujemo helikopter .
Prav posebna je tudi strast, ki jo malčki čutijo do zelene barve. Ko oblečejo nove hlače, jim navdušeno dodajo pridih zelenih kolen. Sveža majica pa v mikro-sekundi postane cilj zelene sveče, ki skače bungee jumping z leve nosnice. Ko govorimo o kulinariki, pa zelena v svetu tistih, katerih številka čevljev je manjša od 25, najbrž ni več »in«. Drugače si ne znam razložiti, zakaj grah namesto v malem želodčku pristane v lepljivih prstkih in nato s svetlobno hitrostjo roma na moj krožnik. Da imajo v brbončicah skrit detektor zelene in okrogle zelenjave, priča tudi njihovo vztrajno odkimavanje, ko jih ob pestri animaciji vseh zbranih ob omizju poskusiš navdušiti za grahovo juho, temeljito obdelano s paličnim mešalnikom. Kratkohlač-niki so pravi gurmani, o tem priča tudi dejstvo, da z drobnih sendvičkov pojedo samo klobaso in sir, kumare, papriko in kar je še druge zelenjave, ki samo spominja na zeleno barvo, pa mi skupaj s kruhom radodarno odstopijo.
Čeprav sem še pred nekaj leti vztrajno nasprotovala temu, da najmlajši gledajo televizijo, so mi danes otroci ljubi tudi zato, ker lahko skupaj z njimi gledam risanke. Ko nepremično spremljajo ekran, na katerem se podijo Nodi, Mojster Miha in Cofko Cof, se otroška usteca namreč kar sama od sebe pripravijo na sprejem porcije. Zeleni detektor pa takrat izgubi svojo moč...
VARUŠKA
iti radiocelje
',^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Križam Kc &
ugahKe
odpor, nasprotovanje
pripr.za odpiranje konzerv, steklemic
Povsod z vami
izobrazba dolivanje
ameriška igralka fairchild
sodobnik keltov
kilogram (pog.)
starorimski pozdrav
15
močen glas
duševno
is vladarska palica
oborožen spopad prvi rimski založnik
Švedska igralka ekberg renovacija
kraj nad vipavo
pasja hišica drevo tropske afrike
izdelovalec omar tolkač
oficirjev strežnikv st. jug. vrhnje oblačilo
ustanova za denar.
poslf zaznavaš prsti
4
usmrčen človek
glavno mesto grčije
zgoščeni vodni hlapi v ozračju
grm z lešniki razmočena zemlja
slovenska igralka rina
najvišji vrhvandih
lik iz filmskih grozuivk
ženska, ki kaj jemlje
nravo-slovje gorovje vsaudovi arabui
banja pozna življenjska doba
številčno večanje, množenje
odisejev otok
detektiva. christie nekd. šved. premier (0laf1
lennonova vdova yoko
vzdržen človek
industrij. obukova-lec kogoj pevka baruca
radon plutonu
tovarna vzrečah
rastlinska bodica
jaroslav hašek
smučišče
nad slovenj gradcem
slovenska humoristka putrih švicarski
junak (wilhelm) tovornjak
preroško znamenje
južnoam. zajec
slovenska igralka (štefka)
slovenska novinarka zei
pesem eltona johna
nekd. sl.
tolar splošno priznana resnica
18
nekd. p0ut1k (shaoqi) žensko ime
tausova puača
kraj na gorenjskem
rastlina ovualka
slovenski pisatelj (vttan)
gorazd logar italijanski politik prodi
posodica za
posipanje
italijanski pomorščak vespucci
14
nekdanja avstruska smučarka (elfi)
kitajski filozof (lao)
reka pozab-uenja v grški mitologiji
francoski avto
spodnji del noge nekaterih sesalcev
12
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 18. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 27
Vodoravno: SVOBODNICA, ENTUZIAZEM, DARS, TRSKA, AND, MATLIN, NJIVA, END, JONAGOLD, AI, ISAR, DIEN, ZOBNIK, KT, ALENKA, GOLIDA, UNIJE, GNU, EMIR, NIC, SAAB, VBADALO, IZIDA, LEV, LT, NIT, POTICA, SLOJ, BIKI, PLEN, MATINEJA, AN, ODLOMEK, VENERA, NAJSTNIK,
IKARUS, OTIP, KANU, METODA, ID, AA, TVRDKA, RTINA, VON, JETI, YORK, IRAK, ČRNA.
Geslo: junija izlet Zelenega vala
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Nežka Gorenšek, Zagajškova 4, Celje.
2.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Jelka Kukovič, Botričnica 19b, Šentjur.
3.	nagrado, bon za veliko pico v gostišču Hochkraut, prejme: Aleš Stolec, Nova Cerkev 28, Nova Cerkev.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ona: Ne dvigujte nosu nad ostalimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah.
On: S partnerko se boste podali na dokaj neraziskana ljubezenska področja, ki pa so več kot mamljiva. In dlje kot boste šli - lepše vam bo ... Toda vseeno bo treba paziti, da vas vse skupaj preveč ne zanese.
Ona: Tisti, na prvi pogled sicer nezanimiv predlog vašega znanca, se bo izkazal kot izredno dobičkonosen način v poslu, ki ga nameravate izvesti. Sprejmite ga v ekipo in korist bo obojestranska.
On: Bodite malo bolj prizanesljivi do sebe in laže vam bo. Kile gor ali dol: zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu tedna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga, ki se vam na nek način že dolgo izmika iz rok.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Sprejeli boste dobronamerno kritiko vaših poslovnih partnerjev in vse skupaj izkoristili v svoj prid. Na koncu se bo vse skupaj končalo veliko bolje, kot pa ste pričakovali v začetku.
On: Opravili boste pomembno nalogo, nato pa si boste oddahnili in si privoščili počitek, ki ga že dalj časa potrebujete. Toda tudi tu ne boste imeli popolnega mira, saj se vam obeta prav zanimiva ljubezenska dogodivščina.
msm
Ona: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Od začetka vam sicer ne bo šlo vse po načrtih, vendar pa boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni.
On: Naleteli ste na enakovrednega tekmeca, ki vam lahko dodobra zagreni življenje. Partnerka vam je sicer zvesta, vendar pa se je začela zanimati za dokaj »nevarne« zadeve. Poskrbite za red v hiši, če ne, bo prepozno.
DVOJČKA ** . STRELEC #
Ona: Čaka vas prijetno presenečenje, ki vam bo korenito spremenilo vaše dosedanje ljubezensko življenje. Mogoče na začetku sploh ne boste mogli verjeti, da se to res dogaja, a se boste kaj hitro privadili in sprejeli igro, ki se vam ponuja.
On: Krčevito si boste prizadevali uresničiti svoje poslovne namene, kar vam bo na koncu s pomočjo sodelavcev tudi uspelo. Poskusite se jim zahvaliti za ponujeno pomoč, kajti brez njih bi šlo bolj težko.
Ona: Spopadli se boste z težavami drugih, za kar vam bo nekdo nadvse hvaležen. To boste lahko uporabili prej, kot si mislite, sedaj pa je čas, da poskrbite tudi zase. Pripravite majhno presenečenje svojemu partnerju.
On: Nikar ne skrivajte svojih čustev, ampak pokažite partnerki, kaj pričakujete od nje. Čeprav jo boste malce presenetili, vam bo z veseljem ustregla. Ne pozabite, vsak je sam svoje sreče kovač!
Ona: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le vaša dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar ste si zamislili. Vsekakor pa je veliko bolje, da storite eno stvar dobro kot pa dve polovično.
On: Nekaj v vas vas bo opozorilo na grožnjo, ki visi nad vašo glavo. Bodite previdni, drugače vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja pa si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse kaj hitro uredilo.
DEVICA ^
Ona: Prijatelj vas bo presenetil z docela absurdno idejo, vendar pa boste po krajšem premisleku vendarle uganili, v čem je skrivnost njegovega načrta. In prav všeč vam bo, zato se nikar ne obotavljajte, ampak zgrabite priložnost.
On: Uprli se boste nasilnemu posegu v vaše zasebno življenje. Le zakaj bi pustili drugim, da urejajo stvari, ki se tičejo le vas in vaše partnerke? Ob prijetni večerji se bodo razrešile stvari, ki so vam še pred kratkim delale sive lase.
Ona: Vse bo teklo kot namazano, vendar pa se nikar ne zasanjajte v trenutno uspešno obdobje, ki lahko kaj hitro mine. Pozornost vam bo vsekakor prinesla dobitke tudi tam, kjer vam bi se vam sicer z lahkoto izmuznili.
On: Spoznali boste nekoga, h kateremu se boste lahko zatekli, ko enostavno ne boste videli izhoda iz nastale situacije. Poskusite se mirno pogovoriti o nastalih težavah in rešitve se bodo pokazale kar same od sebe.
KOZOROG
Ona: Ljubezen bo prišla kar sama od sebe in še preden se boste pošteno zavedli, se boste znašli v objemu osebe, ki vas bo povsem očarala. Nikar se ne zadržujte, ampak pustite čustvom prosto pot.
On: Veliko vam je do tega, da si utrdite položaj in pridobite materialne dobrine. Vendar bi bilo dobro, da tega ne bi storili po nepošteni poti, ker lahko kasneje zaidete v velike težave. Pravijo, da se počasi daleč pride!
Ona: Vaš predlog bo naletel na izredno ugodna tla, vendar pa se bo vseeno nekaj zataknilo. Nikar ne obupajte, le malce potrpežljivosti je potrebno in vse se bo končalo tako, kot je najbolje za vas.
On: Naporen delovni teden se bo končal dosti prijetneje, kot pa je sprva kazalo. S sodelavko bosta spoznala, da se dobro ujemata tudi na drugih področjih, ne le po poslovni plati. Včasih zna biti prav prijetno, če si človek najde sorodno dušo!
Ona: Na delovnem mestu se boste morali kar precej potruditi, da boste prepričali sodelavce, da ste sposobni za opravljanje takšnih del. Vendar pa bodo rezultati več kot vredni tega truda. In prav je tako!
On: Nikar se ne zaletite, ampak raje vse skupaj še enkrat dobro premislite. Pred časom ste se že grdo opekli, zato nikar ne ponavljajte istih napak. Bodite skrajno previdni, še predvsem, kar se tiče ljubezenskih stvari.
1
16
19
5
3
2
7
8
6
9
11
56
RUMENA STRAN
Na
tleh
Na nedavni že 12. žalski prireditvi Tek - hoja za življenje, ki jo namenjajo bolnikom z rakom in njihovim družinam, je bil častni gost svetovni popotnik, pilot, fotograf in raziskovalec Matevž Lenarčič. »Tako pri ekstremnih avanturah kot pri bolezni se vselej sprašujemo, zakaj, pravega odgovora pa navadno ne najdemo,« je dejal. Posebej vesela njegovega prihoda in podpore je bila Viktorija Rehar, predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki pripravlja vsakoletno prireditev.
NC, foto: SHERPA
Gostitelj srečanja, celjski župan Bojan Šrot, je pred polno dvorano Celjskega doma prisrčno pozdravil nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesica.
M	v ■■	■	v ■ ■
Brez »naših« in »vaših«
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva je za kraj praznovanja svoje 20-letnice izbralo Celje. In tako so slovenski člani društva in gostje iz »lepe naše« dodobra napolnili dvorano Celjskega doma.
Čeprav je bilo ob srečanju slišati kar nekaj spominov na burno politično preteklost ter čase, ko sta se Slovenija in Hrvaška postavljali na noge kot samostojni državi, pa tokrat nihče niti z besedico ni omenil v politiki sicer tako značilne delitve na »naše« in »vaše«.
IS, foto: GrupA
Judo in znamke
Najstarejša, najmlajša, najmanjša, najdaljša ... Gre za različne znamke, ki so jih nedavno razstavili v prostorih Judo kluba Z' dežele Sankaku na Lopati. S pomočjo Filatelističnega in numizmatičnega kluba Celje so razstavili 180 znamk, od tega jih je 80 s tematiko juda, in bodo na ogled do konca meseca. Ob tej priložnosti so natisnili še posebno razglednico in znamko ter pripravili poseben poštni žig. Judoistke so aktivno sodelovale na prireditvi, saj sta Urška Žolnir in Lucija Polavder podpisovali dopisnice, Ana Velenšek (levo) in Anka Pogačnik pa sta z majicami, ki opozarjajo na dogodek, poskrbeli za reklamo.
NC, foto: TimE
Glede na to, da je Peter Misja (levo) župan obmejnega Podčetrtka in Zdravko Počivalšek direktor Term Olimia, na fotografiji manjka »druga« stran. A glede na to, da tako občina kot tudi terme sicer odlično sodelujeta s partnerji z druge strani meje, se najbrž vse dogovorijo že doma.
Otroško veselje
V vsakem odraslem je nekaj otroka. In prav je tako, smo si mislili ob pogledu na glasbenika Janeza Goršiča in Marjana Petana ter direktorja celjske bolnišnice mag. Marjana Ferjanca (od leve). Takole so si nadeli rdeče nosove, ki so si jih sposodili od klovnov zdravnikov, ki razveseljujejo najmlajše bolnike. Skupaj so se veselili nakupa analizatorja izdihanega zraka, za katerega so celjski glasbeniki denar zbrali na dobrodelnem koncertu. Z njim bodo na otroškem oddelku na hiter in predvsem neboleč način diagnosticirali preobčutljivost otrok na laktozo.
AD, foto: GrupA
Igralki v filmu Izhod Gea Erjavec (levo) in Katarina Jurkovič v družbi Marjana Šeška iz Branibora
Izhod z Geo
V Celju je bila predpremiera slovenskega filma Izhod, sodobne akcijske komične drame. Ognjeni krst je v filmu dobro prestala Celjanka Gea Erjavec, sicer plesalka in koreografinja, ponovno pa smo lahko videli Aljošo Kovačiča, uveljavljenega igralca, ki izhaja iz Šmarja pri Jelšah. Vroča zabava v celjskem lokalu je trajala do jutranjih ur in je bila v duhu filma: s hitrimi avtomobili, bliščem in zvezdniki, kot je Matjaž Javšnik.
NC, foto: Uroš Prevy photography