OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno Din 20.— posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatlski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800. XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 21. marca 1938. Štev. 6.—7. Obrtništvu dravske banovine 9. marec je za nami. S tem dnem je padla končno odločitev glede sistema Zbornice v naši banovini. Rezultat kaže, da se je naše obrtništvo izreklo z ogromno večino za skupno zbornico. V Ljubljani ostane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo z autonomnim obrtnim odsekom. Dejstvo, da se je naše obrtništvo izreklo za skupno zbornico, dokazuje, da je tudi v teh izredno težkih časih z vso sebi lastno treznostjo jasno pokazalo, da se ni dalo zavesti od navidezno lepih a praznih besed in gesel, ampak da hoče roko v roki z drugimi gospodarskimi stanovi naše banovine korakati tudi v naprej v enotni in skupni gospodarski fronti. V tej skupni gospodarski fronti, ki je v današnjih težkih časih edino primerna, smo mi obrtniki popolnoma enakopravni vsakemu drugemu gospodarskemu stanu, saj imamo v naši skupni zbornici popolnoma autonomen obrtni odsek. V tem obrtnem odseku sklepamo mi obrtniki sami o vseh vprašanjih, ki se tičejo našega obrtništva in obrtni odsek sam določa, kaj in kako se bo eno ali drugo obrtniško vprašanje razpravljalo in sam obrtni odsek o tem nemoteno sklepa. Sklepi in predlogi obrtnega odseka so Končno veljavni in v taki obliki, kakor sam obrtni odsek zahteva, morajo iti na vsa merodajna pa tudi na najvišja mesta v državi. S tem je jasno dokazano, da smo mi obrtniki v skupni gospodarski fronti, za katero smo se izrekli, popolnoma svobodni. Oprti na ta dejstva smo se brez najmanjšega koristoljubij^ s požrtvovalnostjo in idealizmom slovenski obrtniki borili za skupno zbornico in zmagali. Ni pa naš namen, da bi s pompom in 'širokoustenjem proslavljali to zgodovinsko dejstvo, ampak skromni kakor smo obrtniki hočemo v naši skupni zbornici še z večjim in intenzivnejšim delom delati za naše obrtništvo, ki preživlja danes najtežje čase, saj nosi na vseh straneh samo bremena, a od nikoder nima nikakega zaslužka. Obrtnik je vedno rad plačeval razne dajatve, če je imel delo in kai zaslužka. Danes pa ni dela, ni zaslužka, zato pa je edino pravič- Občni zbor Obrtniškega drisšfva v Ljubljani Poročila o agilnem delovanju društva Akcija obrtniški Vajenski dom pre- predek in za izobrazbo celokupnega našega stanu. To delo ni bilo majhno, a samozatajevanje in plemenita ljubezen je krepila sile, da smo uspeli in napredovali. Predno prihajam k podrobnostim poročila, me veže čut pijetete, da se spomnim umrlih Ivana Mihelčiča, Frana Grabjeca, starega mojstra Zamljena in dobrotnika Roberta Kollmana. (Navzoči so počastili spomin s »Slava« klici stoje.) Gigantska gospodarska depresija, ki jo preživlja sleherni naš gospodar, nas ne sme potreti v sili in zavesti, potrebno nam je vztrajati in vzdrževati, pa mar naj pride še hujše. Naš obrtnik je žilav in vztrajen, ko hrast na hribu, ki klubu-je vsem viharjem, stoji on in brani naše narodno gospodarstvo. Tovariši! Preko nas gre blagostanje in preko nas gre borba iza naš vsakdanji kruh. A ta kruh, ki si ga reže v tej dobi naš obrtnik, je suli in grenak. Naši izdelki, ustvarjeni s spretnostjo naših rok in našega razuma, nimajo prave vrednosti. Javnost je topa za vsako pravo in strokovno rokodelsko izvedbo. Sili jo borba obstanka, da se zadovoljuje z izdelki, iki podcenjujejo našo sposobnost, so pa cenejši in v teh časih tudi zadoščajo. Malenkosten je naš zaslužek, če ga je že kaj. Komaj zadošča, da preživljamo svojo družino in se vzdržimo na površju. Naše delavnice stoje prazne in po orodju in strojih se zbira prah. Prisiljeni smo na redukcije svoje osobja in veča se brezposelnost. no, ako se mu znižajo bremena, a ne da se povišujejo. To velja za vsa bremena, tako tudi za socijalne dajatve, odnosno bolniško blagajno. Tudi glede prakse, ki jo vodi inšpekcija dela, zahtevamo mi obrtniki temeljite reforme, kajti nikakor ne gre, da bi se obrtnika-mojstra, zlasti podeželskega kaznovalo zato, če je vajenec ali pomočnik en dan delal mogoče kake pol ure ali eno uro preko predpisanega časa, a ne upošteva se prav nič to, ako pri mojstru vajenec ali pomočnik včasih po cele mesece nič ne delata, ker ni naročila. Obeta sc nam tudi socijalno zavarovanje mojstrov, ki ga v načelu sicer toplo pozdravljamo, a na drugi strani zahtevamo, da se naj to zavarovanje izvede tako, kakor to žele obrtniške organizacije v dravski banovini, tako, da bo dana možnost, da bo naše obrtništvo vedelo zakaj bo plačevalo in da bo tudi samo gospodarilo s svojim denarjem, tako da bo zavarovanje, če že pride do njega, prišlo res v korist obrtnikom, mojstrom, ne pa da bi kak ogromen aparat večji del prispevkov vporabil zase. Glede naše rak-rane, to je šušmarstva, ne bomo nikoli odnehali od naše zahteve, da je /.c s stališča spoštovanja zakona treba to zlo zatreti in ščititi zakonito delo. Zakonita določila za zaščito našegd dela so razmeroma še dovolj stroga, gre le za to, da jih oblastva tudi res strogo izvajajo. Banska uprava je naš predlog radi tega osvojila in je zahtevala od podrejenih oblastev, da z vso strogostjo nastopajo proti šušmarjem sama od sebe. Izvajanju teh predpisov je treba od nas vseh posvetiti največjo pažnjo. S tem sem samo na kratko pokazal, kako veliko je vprašanj, ki .jih je treba z vso resnostjo obravnavati poleg drugih se čisto strokovnih naših zadev. Zato bo treba veliko resnega dela, kajti le resno delo bo želo uspeh. Tega resnega dela se moramo poprijeti vsi brez izjeme in pozabiti vse, kar nas je do.sedaj ločilo ter imeti le en edini cilj pred očmi, to jc dobrobit našega obrtništva. . ji Josip Rebek. Davčne obveznosti, isooialne in javne dajatve presegajo že davno mejo dosegljivosti in možnost zadostitve. Zato smatram, da z današnjega našega zbora ponovno povzdignemo glas in ob 12. uri opozorimo merodajne činitelje, da je obrtnik za svoje sedanje zaposlenje mnogo preveč preobložen in resno naj se skrbi, da se mu omogoči s primernimi davčnimi predpisi razvijati in voditi svoje obratovanje. Z revizijo socialnih dajatev za delavstvo se mora znižati danes za naše prilike mnogo previsoko odmerjeni predpis. Postopanje inšpekcije dela presega v (Janih gospodarskih prilikah možnost naše sposobnosti in se zavarujemo proti vsem poizkusom, ki streme za novimi obveznostmi in obremenitvami ter nas silijo do investicij, ki spadajo v boljše čase. To so bežni pogledi žalostne sedanjosti. Društvo -preko vseh teh vprašanj ne sme iti in mnogo bo imel posla novi odbor. V podrobnostih vašega današnjega dnevnega reda boste razpravljali še o, raznih drugih važnih vprašanjih in iskreno želim, da posveti zbor najboljšo svojo pozornost za vse umestne sklepe. Prezreti ne sme našega vajenskega vprašanja. Dvigniti izobrazbo našega naraščaja pri praktičnem delu v delavnici in ga kulturno usposobiti. Vajenec je kri naše krvi, telo našega stanu, ki ga moramo okrepiti z najplemenitejšimi čini. Tudi ta naš naraščaj preživlja svojo krizo. Vzgoja našega naraščaja je najresnejše vprašanje obrtniškega stanu. Z ustanovitvijo Obrtniškega vajenskega doma v Ljubljani je položen temeljni kamen nadaljnjemu razmahu na- - sr • šega rokodelstva. Tzsrca želim, da bi današnji naš zbor sprejel predlog odbora in v. celoti tudi potrdil predlagani pravilnik. Ko ponovno izražam obžalovanje, da ne morem prisostvovati, izrekam vročo željo, da bi vaše zborovanje poteklo v najlepšem soglasju in rodilo mnogo dobrih uspehov, vas prjsrčno pozdravljam in kličem: Zberimo se tovariši v složnosti in prijateljstvu vsi brez razlike k dobremu delu za napredek našega stanu. Dvignimo zastavo stanovske sloge in zavesti kvišku in za njo naj koraka verno in udaao sleherni naš stanovski tovariš! Naj živi naš stan! Naj živi in jačd se obrtniška sloga! Vaš Josip Rebek. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem, kakor tudi poročala odsekov, ki so jih podali načelniki odsekov: za strokovni Fraai Iglič, za mladinskega pa Milko Krapež. Obširno poročilo o agilnem delovanju društva je podal društveni tajnik Filip Pristou. Zajiimivo poročilo se glasi: Visokospo&tovani gospodje društveniki! Srečno naMjučje nas je zbralo, da prav jia tako pomembni dan kot je današnji, na naš obrtniški praznik, podajamo pred vami poročila našega plodo-nosnega delovanja v času od zadnjega občnega zbora pa do danes. Še prav poseben pa je današnji občni zbor, ker se vrši v času, 'ki nam daje popolno jamstvo za krepkejši razvoj našega društva in da bo naše delo moglo iti mirno svojo pot le v korist članstva in sploh obrtništva. Vse naše dosedanje delo je šlo pod geslom: »Delajmo, da bo vse obrtništvo uvidelo in spoznalo, da smo krenili na pot, ki je v prid celokupnosti.« Izločevali smo v našem delu osebnostno politiko in strankarstvo, samo da nam je (bilo delo lažje in plodonosneje. Če premobriimo naše k dnevnega reda in kar pomeni največji uspeh in pridobitev društva, je bilo vprašanje akcije obrtniškega vajenskega doma v Ljubljani. Idejni vodja vse vajenske akcije, načelnik g. Milko Krapež, je obširno poročal, kako smo po prizadevanju in zaslugi g. senatorja Rožiča, obč. svetnika Miroslava Urbasa, visoke banske uprave in mestnega načelstva ter naše zbornice, prišli do obrtniškega vajenskega doma, ki ga bo upravljal kuratorij, v katerem bodo po en zastopnik kr. banske uprave, mestne občine, zbornice TOI, zavoda za pospeševanje obrta zbornice TOI, odposlanec okrožnega odbora in štirje odposlanci Obrtniškega društva v Ljubljani. Namen tega zavoda je, da dobivajo v njem versko-nrav-no in telesno vpgojo ter potrebno oskrbo predvsem revni nedoletni dečki, ki se učijo rokodelstva ali obiskujejo kako strokovno šolo ali tečaj, izjemoma pa tudi pomočniki, ki morajo bivati radi strokovnih izpitov ali iz podobnega tehtnega raziloga prehodno v Ljubljani. Načelnik Krapež je nato prečital pravila o uistamov&bvi in organizaciji obrtniškega vajenskega doma. Splošna pažnja izvajanjem govornika in izredno toplo odobravanje so bili najbolj zgovorna priča sodbe, da članstvo jako odobrava delovanje odbora, kar so še posebej dokazali s tem, da je baila po g. Steinerju predlagana kandidatna lista z g. Rebe-kom kot predsednikom in g. Franom Igličem kot podpredsednikom soglasno sprejeta. V odbor so bili izvoljeni: gg. Hibšer Hugo, Priistou Filip, Krapež Milko, Urbas. Miroslav, Šifrer Matija, Bricelj Ivan, Gotzl Karol, Batjel Fran, Primožič Ferdo, Fajfar Matej, Krapeš Fran, Rogelj Vaclav, Lombar Alojzij, Špele-tič Albert, Lipnik Janko in Meznarič Josip, kot pregledovalca računov Breceljnik Alojzij in Turk Rajko, kot predsednik razsodišča pa Toni Josip. Sprejet je bil predlog g. Grilca, da se lahko ko-opltlirajo po potrebi tudi člani drugih strok v zastopstvo. Po kratkem govoru g. Milka Krapeža je podpredsednik g. Iglič s pozivom na složno delo in zahvaljujoč se za častno udeležbo, zaključil okrog 12. ure lepo uspeli občni zbor. Naša usnjarska industrija Statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani razlikuje dve vreti usnjarskih industrij: proizvajanje usnja (strojame, mlini za drevesno skorjo Itd.) in predelovanje usnja (izdelovanje čevljev, jermenov, sedel, torb itd.). Industrijo raznih surogatov za usnje, ki je pa pri nas prav slabo razvita, prištevamo k usnjarski Industriji. V dravs!ki banovini imamo trenutno okroglo 100 obratov z okrog 1.450 delavci, ki izdelujejo usnje (strojijo kože). Obratov, ki usnje predelujejo, imamo pa nad 1.400 z okrog 3.300 delavci. Razvoj obeh industrij od 1. 1926. dalje kažejo naslednji podatki o številu pri OTJZD v Ljubljani zavarovanih delavcev. število delavcev izdelovanje predelova- usnia nje usnia 6. 1926. 1.986 4.572 »» 1927. 2.175 4.755 ** 1928. 2.060 4.702 1929. 2.073 4.987 ## 1930. 2.160 4.910 1931. - 1.644 4.359 1932. 1.402 3.307 7. 1.394 3.282 8. 1.436 3.248 9. 1.509 3.295 10. 1.514 3.380 11. 1.497 3.514 12. 1.483 3.568 1. 1933. 1.445 3.125 Obe vrsti usnjarskih industrij sta v začetku gospodarske krize, to je do sredine 1. 1930., v glavnem nekoliko napredovali. V teku krize, to je od sredine 1. 1930. do sredine 1. 1932., sita pa padli vsaka za okro-glo 30 odstotkov. Od sredine 1932 dalje se gibljeta obe industriji skoro stacionar. no. Manjša valovanja so slučajnega ali pa sezonskega značaja. Tudi padec predelovanja usnja v januarju 1 1933. je najbrž sezonski- Ljudje se preskrbe z zimskimi čevlji že do božiča. Naročila za pomlad In poletje ee pa pojavijo kasneje. Tako mora čevljarsko delo v januarju popustiti. V usnjarski industriji se nam ne obetajo nikake posebnosti, niti kakšen pomemben vzigon ali gospodarski polet, niti kakšna pomembnejša gospodarska depresija. _ Naglasiti moramo še, da se usnjarska industrija razvija pri nas na zelo zdravi podlagi. Harmonija med produkcijo in rabo uanja je zelo velika — skoro popolna, kakor je raavidno iz Obeh grafikonov. Obe krivulji v glavnem istodobno naraščata in istodobno padata. Take skladnosti ne dobimo lahko pri ostalih industrijah. Pri tekstilni induktriji na primer je divergenca med produkcjjo in rabo zelo velika in nezdrava. f Josip Kelbel Kdo bi si mislil, da bo tako iznena« da, tako nepričakovano odjeknila ža« lostna noviea, da se je preselil v bolj* še življenje dobri naš tovariš Jože. razgiban svetovalec, družabnik in obrtniški tovariš, danes pa strt in ne« giben na mrtvaškem odru v svojem prijaznem domku na Poljski poti, ki si ga je ustvaril z rokotvorno silo, spo« sobnostjo in štedljivostjo skromnega obrtnika, da napravi družinici sveti« šče medsebojnega zastopstva, sebi pa prijetno pokojiščc, kadar bi popušča« le telesne sile. Mrtev je delavec, ki mu jc bilo življenje le delaven dan, a le redkokdaj praznik. Kakor blag človek po srcu, velikodušen v odpu« ščanju, nikdar sebičnež jc našel vselej dovolj časa, da je strnil svoje sile in vse svoje prirojene sposobnosti ter vrline v dobro splošnosti. Deloval jc v lastni zadrugi kot odbornik za po-boljšanjc svojega in svojih tovarišev položaja, bil je vzoren član Obrtniškega društva, ki se iga bo z velikim spoštovanjem spominjalo, bil pa je za« stopnik v številnih drugih korporaci« jah svojega ožjega okoliša — Most. Karkoli jc delal, je bilo delo dobro in delo nesebično, zato bo v svojih delih živel med nami, mi pa bomo ohranili svetal spomin na našega do« brega tovariša Jožeta, ki mu ni bilo usojeno dočakati tistih lepših časov, ki se jih nadejajo njegovi tovariši, ko bi se zopet enkrat lahko obistinilo staro reklo: »Obrt ima zlato dno«. Po« čivaj v miru dobri tovariš! Zaščita fotografske stroke Kr. banska uprava dravske banovine je izdala vsem podrejenim oblast-voim prve stopnje im policijsikim upravam v Ljubljani, Celju in Mariboru razpis, ki je zelo važen v pogledu zaščite legallnieura fotografske ea obrita in kii se glasi: (»Združenje fotografov za dravsko banovino v Ljubljani je opozorilo kr. bainislkio upravo na jalko slabe slike, ki se opažajo v mnoerilh legitimacijah. Povprečno 50 odstotkov slik ne odgovarja zahtevam, katere so stavljene, im sicer iiz razloga, da ne predstavila slilka, 7fliradii slabe izdelave doitič-nega kot ie navedem v legitimaciji. Take legiitimaoiie se lahko izkoriščajo tudi po drugih osebah. Vse te slike so izdelane no šušmarjih. Zato naprošamo p. n- naslov, da v bodoče odklanja vse sililke z* legitimacije, kii miiiso izdelane od poklicnega fotografa, ker « tem boiste pamogli domačemu obrtniku in preprečili vsako zlorabo legitimacij, kar bo tudi Vam v korist. Prednje se Vam priobčuje zaradi znanja s pristavkom, .da zavračate fotografije. o katerih boste zaznali, da so jih izdelali neupravičeni fotografi.« Kakor smo zvedeli, je zbornica zavzela stališče, da bo v bodoče pri prošnjah za izdajo potniških legitimacij sprejemala samo slike, ki bodo nosile žig upravičenega fotografskega obrtnika ter brezobzirno odklanjala vse slike, ki niso izdelane od upravičenih poklicnih fotografov. Zbornica je v tern oiziru naredila odL loČem korak v zaščito legalnih fotografov in je potrebno, da tudi fotografski obrtniki s svojim nadzorstvom pri po-morejo točnemu izvrševanju teh predpisov. Obrtniki, obrtnice! Zadružni fiunkcio-narji in zadruge, podpirajte tovariše obrtnike in se poslužujte pri legitimacijah le fotografij, ki .so izdelane po-poklicnih fotografih! I KREDITNO DRUŠTVO | MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem jj| računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Občili zbor mariborske mesarske zadruge ftaj je novegaV Smrtna kosa. V sredo 8. t. m. so pokopali v Ljubljani dolgoletnega Slana čevljarske zadruge in starega Slana Obrtniškega društva čevljarjev — mojstra Ivana Zamljena. Naj mu bo lahak večni sen! Službeni list kot uradni list kr. banske uprave draivsike banovine prinaša v 20. kosu Letnika IV. »Izpremembo odredbe o izpitni komisiji za mojstrske preizkušnje zidarjev, tesarjev, klesarjev in studenčarjev«, v 21. kosu letnika IV. pa »Pravila okrožnih odborov obrtniških združb«. Obletnica strahotnih borb. 21. februarja je minilo 17 let od onih strahotnih borb pred francosko trdnjavo Verdun. Kako strahotne so bile borbe z Nemci, kaže žalostno dejstvo, ko je moralo 460 tisoč mrtvih, ranjenih in pohabljenih plačati s krvjo to zmago. Tudi gostilničarji svojo zbornico. Ko smo imeli priliko slišati, da zahtevajo zagrebški trgovci z mešanim blagom samostojno zbornico, se nismo zdaj prav nič začudili, če prihajajo z enako zahtevo gostilničarji. Duh cepljenja moči in razkrajanja gre svojo pot. Kam bomo prišli, če bo vsalka stroka in vsak stan zahteval svojo zbornico. Bo več teh kakor pa zadrug! Tako zmajujejo z glavami sami Zagrebčani in celo že tisti, ki so se ogrevali za ločeno obrtno Zbornico. Pač sad vntoglaive poliltdfke in ne-preudamosti! Sovjeti grozijo. Hitlerjeva vlada v Nemčiji je pričela napram komunistom najostrej&o borbo. Očividino ni to všeč že iz solidarnosti' Sovjetom, ki so zagrozili, da bodo popolnoma spremenili svojo zunanjo politiko, če se v Nemčiji takoj ne neha s preganjanjem. Italijanske dobave Madžarski. Po trditvi »Echo de Pariš« je dobavila Italija Madžarski 60 letal in 12 ton ekra-zita. Japonci — zmagovalci. Po vtsem znamenitem kitajskem zidu plapolajo japonske zastave v veliko veselje Japoncev, ki trdi|jo, da so z zavzemam celega kitajskega zidu svoje dosegli in da dalje prodirali ne bodo. Fotografije za legitimacije izdelane od neupravičenih fotografov Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubitiani opozarja vse, ki zaposlujejo , trgovske potnike in iim morajo v smislu obstoječe naredbe priskrbeti potniško legitimacijo s sliko, na razpis kr. banske uprave, po katerem se morajo odklanjati vise slike za legitimacije, ki niso izdelane od poklonih fotografov. Z ozirom na to okrožnico opozarja zbornica vse tvrdke, katere b^do prosile za _:zda;o potniških legitimacij, da ji pošljejo slike, ki bodo opremljene z žigom, odnosno s firmo upravičenega fotografa, ker sc bodo sicer slike, ki bi bile izdelane o 1 neupravičenega fotografa, zavračale. Obrtniki! Zavedajte se svoje stanovske dolž* nosti in pristopajte k svoji posmrtnin« ski ustanovi »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Bce* thovnova ulica 10 (palača Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje levo). Najstarejša ustanova za po« smrtnino. Najmanjši mesečni prispev* ki. Popolnoma varna in sigurna usta* nova. Izplačuje posmrtnino hitro, točno in najkulantneje. Dosedaj izpla* čane posmrtnine preko Din 660.000.—. Pojasnila daje brezplačno. Pišite še danes. »>Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10. Maribor, 8. marca. 'Minuto nedeljo se je vršil v dvorani hotela Hallbwidl občini zbor Združenja mesarjev in izdelovalcev klobas v Mariboru. Prisotna sta bila kot zastopnika zbornice za TOI tajnik dr. Pretnar in mariborske mestne občine mag. svetnik Rodošek. Občni zbor je vodil začasni predsednik Združenja Jernej Fidler. Združenje je v minuli poslovni dobi Izredno živahno delovalo. Zlasti mnogo je izvršilo intervencij, posebno zaradi svobodnega klanja na deželi ter Špeha rstva v mestih Mariboru in Ptuju. Oboje je v kvar ne samo mesarski obrti, ampak tudi skupnosti, ker uničuje našo živinorejo, občine in samouprave pa spravlja ob lepe vsote, ki bi jih dobile drugače na trošarini. — Združenje je posredovalo tudi zaradi znižanja klavnih in drugih pristojbin na področju mariborske mestne občine ter je doseglo delno zadovoljiv uspeh. Finančno stanje združenja je bilo v preteklem letu zadovoljivo. Blagajna izkazuje Din 3661.50 prebitka. Za bodoče poslovno leto se je določil proračun v iznosu Dim 18.150.—. Letna članarina ostane Din 75.— za člana. Velikega pomena za mesarsko obrt je Delavske zbornice so predložile ministru za trgovino in industrijo osnutek predloga uredbe, ki naj ureja razmerje števila vajencev napram pomočnikom (§ 257. o. z.) in odškodnino vajencem za nji hdelo (§ 267. o. z.). Ti osnutki uredbe se glasijo: A. Uredba § 257.1. o razmerju števila učencev napram številu pomočnikov. Čl. 1. Na osnovi točke 1. § 257. zakona o obrtfth z dne 5. 11. 1931. predpisujem v sporazumu z minisitirom socialne politike in narodnega zdravja ter po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtnih dn delavskih zfbomic sledeče odredbe o razmerju števila učencev napram številu pomočnikov. Čl. 2. V obrtih iln trgovinskih obratih, kjer delodajalec saim opravlja posle ali pa v družbi dveh pomočnikov, je dopustno imeti enega vajenca. Več kakor pa enega učenca lahko zaposluje delodajalec in to še po enega na vsake tri povprečno zaposlene pomočnike. V industrijskih podjetjih pripada po en učenec na vsakih pet redno zaposlenih strokovnih delavcev; dopustno pa je imeti do največ petldeset učencev. Na temelju teh določil bodo izdajale dovoljenja in prepovedi za držanje učencev pristojne inšpekcije dela. Čl. 3. Za primer, da bd bilo na zahtevo Zbornice, združenja, delavske strokovne organizacije ali Delavske zbornice po obrtmem oblastvu prve stopnje za poedi-no podjetje alli obrat ugotovljeno, da je število učencev v podjetju večje od dopuščenega po čl. 2. te uredbe, prepovedalo bo obrtno oblasitivo zaposlovanje vse dotlej, dokler se podjetje ne izikaže, da je za leto dni nazaj razmerje med pomočniki in vajenci urejeno tako, da odgovarja predpisu § 2. te uredbe. V svrho odreditve letnega prereza delavcev učencev, dlollžni so organi zavarovalnih ustanov dati obrtnemu oblastvu podatke o številu pomočnikov in učencev in to za štiri odrejene termine v letu. Čl. 4. Podjetja, ki imajo več učencev, kolikor pa bi jih po tej odredbi smela imeti, obdrže še v naprej vse učence. Čl. 5. Ta odredba postane pravomoč-na, ko bo objavljena v »Službenih No-vinah«. B. Obrtni zakon §. 267. — Odškodnina za delo. Učencu pripada po enem dovršenem 'letu učenja »odškodnina za delo. Mini-siter trgovine in industrije bo predpisal ,sklep, da se omeji število vajencev na ta način, da sme imeti mojster na vsa-(ka dva pomočnika enega vajenca, dallue da se vajenci sprejemajo le v starosti od 16 do 18 let in da se vrši sprejem saftno v mesecih julij, avgust, september. V zadevi špeharstva je siki ondi občini zbor, da se izvrši intervencija pri trgovinskem ministru. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: Načelnik Roman Brezoč-nik, podnačeitoik Jernej Fidler, člani (upravnega odbora: Franc Filipič, Vincenc Pirš, Anton Tavčar, Karl Holz-knechit, Herman Wogerer, Blaž Serdi-inek, Zalokar, Holc, Pavešič in Draš. ■Namestniki: Urban, Švab, Bach, Wut-.te in Partlič. Nadzorstvo: Smolej, Lipovšek, Radi; namestniki Julij Robič, Anton Mulej, Zokalv. — Na zborovanju (je izrekel nekaj važnih besed tudi zbornični t arnik dr. Pretnar, ki je podal poročilo o intervenciji zbornice in delegatov mesarskih Združenj v dravski banovini pri banu dr. Marušiču zaradi neupravičenega klanja na kmetiih in šlpeharstva v mestih ter o težkih go-snodfl nskilh posledicah, ki jih ima to klanje in špeharstvo za mesarsko obrt. v sporazumu z ministrom socialne politike in narodnega zdravja in po zaslišanju zbornic, obrtnih in delavskih z uredbo posebne odredbe o najmanjših zneskih te odškodnine. Predlog uredbe, katero so izdelale skupno vse delavske zbornice v državi na podlagi 2 267. o. z., kjer se določuje vajencem za delo minimum odškodnine, se glasi: § 1. Delodajalec, ki daje učencu za čas učenja stanovanje in hrano, ni dolžan dati v drugem in tretjem letu nikake nagrajde. V 4. latu pa je dolžan dati 20 odstotkov plače, določene v smislu § 5. te uredbe. . 2. Delodajalec, M ne daje učencu za čas učenja stanovanja in hrane, je dolžan dati v drugem letu 40 odstotkov, v tretjem letu 60 odstotkov, v četrtem letu pa 80 odstotkov plače, IM je ugotovljena na način, predpisan po § 5. te uredbe. § 3. Delodajalec, ki daje učencu hrano brez stanovanja, mora dati učencu minimalno plačo v višini ene tretjine, a delodajalec, ki daje učencu stanovanje brez hrane, mora dati učencu odškodnino v višini dveh tretjin iznosa, navedenega v § 2. te uredbe. § 4. Ako delodajalec da vajencu obleko in jo je vajenec sprejel, tedaj se zniža učencu pravica na odškodnino za vrednost obleke. § 5. Plača, ki služi kot osnova za odmerjanje odškodnine v smislu § 1. do 3. te uredbe, je najnižja povprečna zavarovana dnevnica OUZD. Banska uprava bo objavila vsako leto najnižje povprečne zavarovane dnevnice delavskega zavarovanja. § 6. Ta uredba dobi veljavnost z dnem objave v »Službenih Novinah«. Sicer te odškodnine ne bodo kaj visoke, toda bolje je nekaj' kakor nič. Zahtevamo samo, da naj se to čim pre; tuldi uveljavi. * Naš list zaenkrat ne zavzema končnega staMšča, ker hočemo, da bi slišali tudi mnenje naših čitateljev — obrtnikov. Pripominjamo pa, da se z izdelanim načrtom uredbe o številčnem razmerju vajencev napram pomočnikom nikakor ne morem« strinjati. Smatramo, da je pred vsem pri načelnem stališču našem treba izločiti vmešavanje inšpekcije dela pri vzgoji naših vajencev. Obvarjaimo o tej stvari anketo in prosimo, da se interesenti oglasijo v našem liatu! Hugo Rojnik: Usodni molk Na moj članek nisem dobil prav no* benega odgovora, pač pa ustmenih vprašanj, ki so izvenela v pomisleke, ustanoviti tako produktivno zadrugo kovinarjev. Predlogov in nasvetov nič, samo pesimistična naziranja. To je malo — da celo nič. Poudarjam: Veli* ko jc obrtnikov mnenja, da je najbo* lje, če čakajo na boljše čase. Pravijo, sedaj itak nič ne pomaga, če se še ta* ko brigajo za svojo obrt. »Potrpimo, čakajmo!« pravijo. Tak pesimizem je konkurz! Poglejte vendar okoli sebe! Vse sc giblje; po malem se jadikuje radi slabega zaposlenja, vendar sc išče in tudi najde že kak izhod. Snuje se pač, da se izognejo mrtve točke. Kaj bi bilo, ko bi vsi delavni sloji stali pre* križanih rok in dejali: »Čakajmo, da vidimo, kaj bo?« Danes je drug od drugega odvisen. Kdor omaga, kdor se udaja pesimizmu, zvodi tudi druge v propast. Medsebojno jc vse povezano v eno delovno enoto. Radi tega se nc sme nobeno kolesce ustaviti. Seveda pa je potrebno, da najdemo drugo pot, ako današnja ne odgovarja življenjskim potrebam. Ves svet je danes v grozničnem razpoloženju. Vsi gospodarstveniki iščejo izhoda razmišljajo o ukrepih, ki naj pomaga« jo preko teh težavnih dni. Že danes pa je gotovo, da se poraja polagoma na svetu povsem drugo go* spodarsko načelo, ki narekuje posa* mezhiku, da se strne z enako delujo* čimi v enoto, v kateri potem skupno rešujejo svoj življenjski standard. Ne stojte torej pasivno ob strani! To bi bil najusodnejši molk! Ako najdete tako lahko soglasje v političnih vpra* šanjih, zakaj ne bi našli skupno pot na gospodarskem področju? In pri* znati morate, da je gospodarstvo za vas pač večjega pomena. Ako vas vprašam, če ste zadovoljni z vašim da* našnjim delom v obrti, že vem vaš od* govor, ne da bi čakal na istega: Ne! Zakaj ne? Ker ni zaslužka. Vzrok: Ni dela, okolica ne more plačati, zato nič ne naročuje. Sedaj se vam pa odpira nov vir dela in zaslužka. To je zadru* ga! Ne iščite malenkostnih in neteht* nih pomislekov. Ustanovitev produk« tivne zadruge kovinarjev je za te obrt* nike življensko važna zadeva. Ob strani pustite osebne mržnje, stran* karstvo in osebni egoizem. Vse te kvarne razloge iztrebite pri premišlje* vanju glede potrebe ustanoviti tako zadrugo. Takrat pa morate priti na čisto jedro, ki se vam bo predstavilo kot edini izhod, preprečiti vaš gospo* darski polom. Mi smo gospodarsko šibak narod. Imamo pa pridne roke in razum. To sta faktorja, iz katerih lahko kujemo našo gospodarsko bodočnost in samo* stojnost. Strnimo se tedaj v gospodar* sko enoto, da rešimo sebe in tovariše obrtnike! Uvažamo iz inozemstva v pretežni večini lopate, krampe, motike, vile, grablje, pluge, brane, mlatilnice in drugo kmetijsko orodje. Drago jih moramo plačati. Vse te predmete lah* ko izdelamo sami v omenjeni zadrugi. In to v isti kvaliteti, vendar ceneje. Seveda, posameznik ne bo nič opravil. Mogoče za svojo bližnjo okolico. Ven* dar se mu ne bo izplačalo. Kaj drugo pa je, ako se strne v delovno silo 10 do 20 obrtnikov kovinarjev, mogoče še več, kar bi bilo hvalevredno. V tem primeru se vrši izdelovanje predmetov po racijonalnem sistemu velepodjetij, vendar v delavnicah vsakega zadruž* nega obrtnika in zagotavljam vam, da se bo kaj kmalu dosegla taka kapaci* teta, ki bo inozemski dragi fabrikat popolnoma iztrebiia. Povpraševanje po naših izdelkih bo stalno naraščalo vsled iste kvalitete, vendar nižjih cen! Produktivna zadruga vam bo vedno nudila zaslužek. Začetkoma manj, po* zneje več, kakor bo s svojimi prvo* vrstnimi in cenenimi izdelki osvojila širni jugoslovenski trg. Ureditev razmerja učencev in njih odškodnine (§§ 257. in 267. novega obrtn. zakona) 3i otgctnifacii Občni zbori zadrug. Svoje iredne občne zbore so najavile spodnje zadruge in se vrše po dnevih tako-le: 1. Občni Zbor Združenja obraikov lesnih strok v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 25. marca ob pol 9. uri dopoldne v šolskem poslopju v Št. Vidu; 2. Združenja tesarskih mojstrov v Ljubljani, dne 25. marca ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani zbornice TOJ; 3. Združbe dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani, dine 25. marca ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela »Metropol« ; 4. Združenja obrtnikov za občine Trata, Oslica, Poljane in Javorje s sedežem v Gorenji vasi, dne 2. aprila ob 14. uri v prostorih tov. Ivo Šorlija; 5. Združenja pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani, dne 2. aprila ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma«; Na Jožefov dan jc imelo Obrtno društvo v Laškem v hotelu g. Tadinadgričnik svoj letni občni zbor in proslavo obrtniškega praznika sv. Jožefa. Zborovanje je bi« lo dobro obiskano in je častno potek« lo. Glavna točka dnevnega reda je bilo gospodarsko predavanje o obrt« niškem položaju. Pri dopolnilni volitvi za izpadle odbornike se je izvolil gg. Uršič Anton, fotograf; Hriberšek Ma« rija, šivilja; Kvartič Konrad, krojač; Kumperger Franc, mizar, vsi v La« škem. Sklenilo se je, da se bo izved« la akcija in se bo socialno pomagalo revnejšim obrtnikom za veliko noč z darili in tudi, da se bo v gospodar« skem oziru pomagalo pomoči potreb« nim tovarišem z denarnimi predujmi. Sklenilo se je tudi, da se prične zopet z rednimi obrtniškimi sestanki, ki so se svOječasno že tako lepo obnesli. Laško. Obrtno društvo v Laškem je priredilo na Svečnico svoj tradicijonal-ni obrtniški ples v prostorih hotela Ta- t^azitanilo/ Prosimo vse eenj. naročnike našega koledarčka, da pregledajo odrezke po« ložnic in se prepričajo, če so poslali odpadajoči znesek po pravi položni« ci. Nekateri so nakazali po napačnih položnicah, da smo jih še enkrat opo« minjali, kar naj pa oproste! Kdor smatra, da jc bil neopravičeno opo« minjap, naj nam blagovoli sporočiti kdaj in po kateri položnici je znesek nakazal. Uprava koledarčka. S tem pa ni rečeno, da zadruga iz« gubi svojo samostojnost. Za okolico bo vedno lahko prevzel naročila v iz« vršitev kakor doslej. Zadruga bo le nudila večjo zaposlitev in stalno delo, tako, da obrat nikdar ne bo počival. Tako bo našel zadružni obrtnik zaslu« žek, ki bo njega in družino gospodar« sko opomogel. Prav rad bi slišal mnenje vseh obrt« nikov kovinarjev. To je pa izključeno. Vendar upam, da mi bo na uredništvo dostavljen tehtno mišljen nasvet in odobravanje. Tako bo usodni molk ukinjen in upanje, da dosežejo obrt« niki ustanovitev zadruge mogoče. Zborovanje ljubljanskih mesarjev Lju bij antska zadruga mesarjev in tprekajevailcev j'e imela pired 14 dnevi ■svoj občni zbor. Poročilo o uspešnem delu zadruge v preteklem letu je podal predsednik zadruge Lojze Breceljnik. V imeinu Zbornice ije pozdravil •občni zbor zbornični svetnik g. Milko Krapež, ki je v lenem govoru poudaril potrebo solidarnosti gospodarskih stanov in potrebo skupnega boja proti šušmarstvu. V istem smislu je pozdravil občni zbor tudi načelnik okrožnega odbora Fliliip Pristou. V tajniškem poročilu se je obširneje poročalo o delu zadruge proti šušmarstvu; žal so imele o šušmarstvu ovadbe le delen uspeh. Mnogo je zadruga intervenirala tudi v davčnih zadevah. Po blagajniškem poročilu je bila odboru izrečena razrešnica, nakar je bila izvoljena nova uprava zadruge. Na predlog g. 2ama je bito soglasno sklenjeno, da se ustanovi poseben fond za sooijalno zavarovanje članov im da zadruga pristopi k Zvezi mesarjev. S splošnim odobravanjem je bil nato sprejet predlog Miroslava Urbasa, da se pošlje trgovinskemu ministru izjava za skupne zbornice. Sklenjeno je bilo nadalje, da se nedeljski počitek podaljša do konca aprila. Končno so bile še sprejete resolucije, da se odpravi skurim,i davek na klavno živino in mesto ujeva pobira obči davek na poslovni "romet, da se za davčne zaostanke dovolijo v utemeljenih M upravičenih primerih posebne olajšave in da se opusti maksimiranje cen ter pusti prosti konkurenci,, da izravna cene. Zahvala Po smrti mojega moža g. Jeriha Mi« haela mi jc izplačala »Obrtniška sa« mopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljub« Ijani posmrtnino po mojem umrlem soprogu točno in kulantno, za knr se ji tem potom najlepše zahvaljujem in to socialno ustanovo vsakemu obrtni« ku zelo toplo priporočam. Gorenja vas«Ribnica, 3. marca 1933. Antonija Jeriha, vdova. - - — ................ Obrtniška samopomoč reg. pom. blagajna v Ljubljani mi je izplačala po smrti mojega sopro« ga g. Ivana Zamljena, čevljarskega mojstra, pripadajočo posmrtnino hi« tro, točno in kulantno, zaradi česar je dolžnost, da se temu uglednemu in Za obrtnike koristnemu društvu tem po« tofn najprisrčneje zahvaljujem. Istočasno priporočam to, posebno v današnjih težkih časih tako prekorist« no in važno ustanovo vsem obrtnikorrt. Ljubljana, dne 20. marca 1930. Ivana Zemljan, vdova. Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 2326.76, Berlin 1364.03 _ 1374.83, Bruselj 802.18 -806.12, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 196.80 — 198.40, Newyork ček 5708.25 5736.51, Pariz 225.65 - 226.77, Praga 170.23 — 171.09, Trst 295.18 — 297.58. I 6. Kolektivnega obrtnega združenja za kranjskog. sod. okraj na Jesenicah, dne 2. aprila ob 3. uri (popoldne v salonu hotela Paar ma Jesenicah. Redna letna skupščina Združenja obrtnikov v Laškem. V nedeljo 26. II. t. 1. se je vršila v Laškem, v dvorani hotela »Savinje«, redna letna skupščina obrtnikov, katere so se udeležili med drugimi tudi sreslki podnačelnik dr. Orožen, podpredsednik Zbornice za TOI Josip Rebek in tajnik O. O. v Celju Drago Žabkar. Soglasno je bila sprejeta predlagana kandidatna lista in tvorijo zdaj odbor gg.: Zupane Blaž, Cerovšek Jakob, Fiorenini Luči, Germadlnik Ivan, Gotter Franc, Kranjc Ivan, Bartol Josip, Rretil Božo, Rajh Josip, Srebot Anton, namestnika: Kreže Martin, Hanže-le Jakob, Božič Josip in Babič Vekoslav; v nadzorstveni odbor: Užmah Mihael, Majcen Martin, Jenčič Josip in Šergan Nikolaj; kot delegati v okrožni odbor Zupanc Blaž, Fiorenini Luči, Hrastnik Mihael, Hanžele Janko, Gačnik Danimir im Aškerc Josip; v častni odbor Proha-ska inž. Alibert, Osolim Josip, Cencelj Ivan, Šmit Vekosilav in Majcen Franc; v pomočniško preizkuševalno komisijo pa Zupanc Blaž, Cerovšek Jakob, Krotil B. in Kranjc Ivan. Predsednik je ostal v naprej g. Blaž Zupanc. Redna letna skupščina Združenja zidarskih mojstrov in studenearjev v Ljubljani se je vršila 4. marca t. 1. dopoldne v dvorani Zbornice za TOI. Udeležilo se je je 77 članov, Zbornico za TOI sta zastopala podpredsednik Josip Rebek in tajnik dr. Pretnar, Okrožni odbor pa predsednik Pristou. Občni zbor je bil zelo živahen, saj je bil tako skrbno pripravljen, da so vsi referati pokazali veliko agilnost uprave im njeno delo. Pri volitvah sta bili predlagani dve listi in je obveljala z večino dobljenih glasov piva s predsednikom g. Jernejem Hleb-šem in podpredsednikom g. živcem na ččlu. KBS dina. Gostoljubna gostilničarka g. Igrič-nikova je zastavila vse svoje sile, da je bilo mogoče imenovati prireditev »elitni ples«. Ples je poselilo — z eno besedo rečeno — vse, razen par malkon-tentmih JOD pristašev, ki so priredili v gostilni Gradt konkurenčni ples. S prireditvijo moramo biti resnično zadovoljni. Sokolska godba je neumorno svira-la, kot novost za naš kraj pa smo imeli volitev »kraljice srčkov«. Tekmovale so gdč. Hilda Sommer, Anda Elsbacher in Slavica Oselin; prvenstvo je odnesla gg-spodična Hilda Sommer. Ples je otvoril z gospo Marijo dr. Roševo g. Goleš. Moralen kakor gmoten uspeh prireditve je vsestransko zadovoljiv. Združenje urarjev, zlatarjev, optU kov, graverjev in pasarjev v Ljubljani ima svojo redno letno skupščino v nedeljo dne 2. aprila 1933 ob 13. uri v restavraciji »Zvezda« na Kongres« nem trgu v Ljubljani, s sledečim dnev« nim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. čitanje zapisnika zadnje redne skupščine, 3. poročilo tajnika, 4. oa« račun in poročilo preglednikov, 5. odo« britev proračuna in določitev članari« ne za leto 1933, 6. volitev uprave, nad« zornega odbora in častnega odbora, 7. morebitni predlogi in 8. raznoterost: Če bi bila skupščina ob določeni uri nesklepčna, se bo vršila eno uro po« zneje istotam, no glede na število pri« šotnih članov. Skupščina sme sklepa« ti samo o predmetih, ki so na dnev« nem redu, ali ki so jih poedini Člani vsaj tri dni pred zborovanjem pisme« no prijavili združenju. O predmetih, ki niso na dnevnem redu, se sme sa« mo razpravljati, ne pa sklepati, in si« cer pri poslednji točki dnevnega re« da. Z ozirom na važen dnevni red, je udeležba za vse člane obvezna Člani, ki bi se skupščine ne udeležil; in tudi ne verjetno opravičili vsaj do 4. aprila t. 1., zapadejo denarni kazni v smislu člena 8. pravil. — Uprava. dboGave in Heitaciie Dne 4. aprila t. 1. se bo vršila pri poveljstvu mornarice v Zemunu licitacija glede dobave raznega tekstilnega blaga; dne 5. aprila t. 1. glede dobave 13 tisoč parov čevljev; dine 6. aprila t. 1. pa glede dobave platna. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6. marca t. il. ponudbe glede dobave 20 plošč železne pločevine. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov kremenov za bencinske svetilke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag im 2000 kg katrana. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe giede dobave 8 komadov pločevine, 250 leg ploščatega železa, 275 kg matičnih vijakov. 100 komadov lopat za premog, prozornega in rntlimet. papirja, 80 komadov tesnilnih obročev, 1 trans-miisijskeiga jermena ter gllede dobave raznega sanitetnega materija!a. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave merili. — Direkcija državne železarne Vareš-jMaidan sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe gllede dobave 300 kilogramov "urnbov, 2000 komadov grafitnih obročkov ter glede dobave raznih kemikalij. — Komanda pomorskega vazduboplovstva v Divuljah sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dovabe 1050 kv. metrov furnirja. — Dne 1. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem odideta Uprave državnih moimonoilov v Beogradu licitacija glede dobave 34.140 kg bencina. Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 29. marca t. 1. pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu gllede dobave 113 kub. metrov drv; dine 30. marca t. 1. pa glede dobave živil (fižol, testenine, sočivje, mast, krompir, riž, zdrob, sladkor, olje, čaj, kis, cikorija itd.); dine 3. aprila t. 1. pa pri Komandi dravske diviizijlsike oblasti v Ljubljani glede dobave živil (čebula, kis, čaj, slive, testenine, paprika, mast, kava itd. itd.). Dne 24. marca t. 1. se bo vršila pri Žellezničkem polku v Slav. Brodu licitacija glede dobave 1500 Ikg testenin, 4000 kg krompirja, 2000 kg masti, 200 kilogramov paprike in 3500 li.trdv kisa. — Dne 8. aprila t. 1. se bo vršila piri Komandi kosovske divizijske oblasti v Prislini licitacija glede dobave 14.500 kg petroleja. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe gllede dobave 2000 kg svinčenega, minila in 400 kg mizarskega kleja. — Strojini oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca t. , 1. ponudbe glede dobave 250 m nepremočljivega impregniranega W1a °a. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 tropolnega sklepala; do 3. aprila t. 1. pa glede dobave .3400 kg koruznega zdroba, 40.000 kg pšenične moke, 1200 kg terpentiinovega mila, 1400 kilogramov bučnega olja, 800 kg cikorije, 2000 kig masti, 600 kg sirove kave in 800 kg ječmenove kave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 215 kg žice; do 24. marca t. 1. pa gllede do’bave 700 kg žice im 100 komadov vrvice za telefonske slušalke. — Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 23. marca t. L ponudbe gled^ dobave kondenzatorjev in 2000 m jeklenih vrvi; do 25. marca t 1 pa glede dobave 30.000 kg cementa ' Direkcija cfržavnega rudnika Banja Luka sprejema do 30. marca t J. ponudbe glede dobave 20 kg jekla. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. 1 OBRTiN A BANKA V LJUBU AM i CENTRALA s KONGRESNI TRG 4 ROIDRUŽNIICA: LJUTOMER Telefon St. 2508 Račun pri pofitni hranilnici v Ljubljani St. 12.051 Telefon St. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Cm-nd in o-jg—rT Pfotfer. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezerfiek. Vsi v Ljubljani.