113. številka. za četrtek 19. i (v Trstu, v četrtek ijntr^j dne 19 septembra 1895.) Tečaj XX. „IDINOfT« izhaja po trikrat na ted«n » Ae.tili it* danjih ob ftovIcftKi, četrtkih in MbOtAh. Zjutranje izdnnj* u-huja oh fi. uri zjutrnj, večerno pit ob 7. uri leint. — Obojim isdanjp »tane : ta Jeileu mener . f, —iMrtn Avutrij«- f. 1.» za tri meaec . , „ 'i.tio . , , 4,— za pol let« . . . h,— . . , ___ ga »ae leto . . , 10.— , , , ]*.— Na naročil« brez priložene naročnin« ic no Jemlje eilr. Posamično HtoTilk« ne dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v Trstu pu SB n»r,. iiven Trat* po S nv{. Sobotno »efterno urlanje v Trstu 4 06., izven Trsta S nč. EDINOST Oglasi i'f» •>«»».inih vrstic. 1'0-Unu omvrtmre in j trno/ahvale. d,'-ma<< 1 r>tfi» i 1 itd. in t vunajo po pogodbi V*i .iopisi nuj »« pošiljajo uredniAtvu : ulica Cniertna At. iS. Viako pinoii inora hiti franaovano, kor u-fra.ikoTnia nr •pre| sinajo. Rokovim ne rraJajo, Glasilo Naročnino, ™k lamanje 111 oglane »prejema u firnvništvo ulica Violino pic-oolo hit. 3, II. nadut. Odprto roklaaactj« •o pro«te poštnine. ilc venskega poUt!6netfa društva za Primorako. r Hitnosti Jo m ur". Izgled v bodočnost z ozirom na pogodbo z Ogersko. Najvažnejša naloga novega ministerstva bode — o tem ni dvomiti — pogodba z Ogersko, Gotovo je, da bode grof Badeni skušal tako sestaviti novo večino v državnem zboru, da si zagotovi že v naprej srečno rešitev tega vprašanja — v glavnem seveda na dosedanji podlagi. To je najbrže tudi glavni povod, da hučejo pri sestavi nove večine reflektirati tudi na propadajočo stranko nemškoliberalno, kajti ravno tej je takorekoč življenski pogoj, da ostane vse pri starem med nami in Ogersko: nam 70% dolžnosti, M ad j arom 10% upliva. Kaj to pomenja, ne treba praviti razsodnim ljudem. To nam pravi, da je pogodba z Ogersko tudi za nas v tem trenotku 11 a j-v a ž n ej 9 e vprašanje. Nas je in tako utegne tudi naše čitatelje zanimati, kako piše bistrovidni urednik „Slov. Sveta" o bližnji bodočnosti s posebnim ozirom na to važno vprašanje. Mi opozarjamo sosebno naše poslance na ta izvajanja, ker treba, da se popolnoma zbristrijo pojmi o stvari, toli važni za nas v gospodarskem in vsled tega tudi politiškem pogledu. Omenjena izvajanja glase : Se pred dobrim mesecem smo bili na nejasnem, ali in v koliko se spremeni sedanje začasno ministerstvo; potem pa so začeli vedno razločniše kazati na namero izpre-memb. in sedaj je gotovo da odstopi grof Kielmansegg ter da zasede njegovo mesto K Badeni. dosedanji gališki namestnik, ki po novinarskih zagotovilih zasnuje pod svojim načelnistvom do cela novo ministerstvo, in sicer meseca oktobra. Zajedno naštevajo pojedine toSke iz programa namerjanega novega ministerstva. Glavna zadača da mu Uode obnovljenje pogodbe z Ogersko, sicer da se doženejo nekateri načrti o kaznih, davkih itd., kakor so se pričeli pod prejšnjimi vladami, specijalno pod koalicijsko vlado. Naposled povdarjajo, da Badenijevo ministerstvo hoče stati nad strankami. č1e postane dejstvo vse to, kar razglašajo uplivne novine z vso odločnostjo, potem 83 slovanskim negospodovalnim narodom no kaže n!kaka ugodna perspektiva; kazalo bi, da hočejo imeti še nadalje vse pri starem, da se nočejo lotiti izvršenja narodne jedna-kopravnosti za vse naroue, da nočejo zaresne preosnove dosedanjih volilnih redov in za vse sloje ugodnih državnogospodarskih preustrojen). Tisti, ki so poznali grofa Kielmansegga od poprej, menili so, da ostane na čelu tudi definitivnemu ministerstvu, in da ravno on prične prej ali poslej odločno in fundamentalno izvrševati narodno jednnkopravnost. PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 145 Zgodovinska pripovest XVI. veka. 8pi*al A. Š o n n a. (Dalje.) „Vivat Jakopovič", rekel je od srca; „Vi ste tega Nemca zrušili, sodeč, nihče drugi. Bil sem hud na Vas, ali sedaj vidim, da ste imeli pravo. Dajte mi desnico. Vi ste pravi človek". In živo je stisuol Gašo Jakopovicu roko. * * * Stepku dohajali so, pod stare dni, vse črneji glasi, da ga obsodijo zaradi motenja javnega miru. Te sramote! Obsojen biti! Nikola Želniški, jedini človek, ki se ni liil povsem odbil od njega, pisal mu je: „Ne gubite časa. Periculuui in mora. Za glavo gre. Zagrebčani dobijo pravdo ; naj se Vaša velemožnost pogodi z Zagrebčani, ktyti, kakor "eni rekel, zlo je I" Sodili so namreč, da sedanji ministerski predsednik ne pozna samo pomena organizacij v smislu nacijonalne avtonomija, temveč da bi imel tudi voljo, da se ista podeli vsem narodom na podstavi narodnostnega člena sedaj veljavne tostranske ustave. Ni možno soditi, koliko se izpremeni mišljenje takih državnikov v jednem desetletju, a grof Kielmansegg ni imel še prilike, da bi razkril vso državniško modrost, kakoršno zahtevajo zapletene razmere naše države; zato sodimo rajši ugodniše o njem in obžalujemo, če odstopi poprej, nego se mit je ponudila prilika za občedržavniško delovanje. Kar se pa dostaje grofa Badenija, sedanjega gališkega namestnika, presojajo novine njegove sposobnosti po dosedanjem delovanju v Galiciji, in tu povdarjajo, da ta državnik zna sosebno volitve voditi tako, da ugaja njegovim nazorom in nameram. Radi tega bode vodil tudi še se lanje deželnozbor-ske volitve v Galiciji. Po takem bi bil grof Badeni dober, da bi izvrševal tudi državno-zborske volitve ako bi nanesla potreba, da bi tiov državni zbor razpravljal obnovljenje pogodbe z Ogersko. Grof Badeni že kot Poljak pritrji^e sedanjemu občemu politlikemu sistemu v naši monarhiji ; gledal bi torej, da se tudi državnozborske volitve izvrše v smislu tega sistema. Sicer pa so voditelji sedanjega sistema toliko modri, da izprevidijo, da morejo ponoviti pogodbo z Ogersko tudi s pomočjo sestave sedanjega cislitavskega državnega zbora. Ako trdijo novine, da po grofu Badeniju sestavljeno novo ministerstvo hoče stati nad strankami, je to jako verojet.no in tudi jako umevno, zajedno prikupljivo in vabljivo za vse tiste, ki niso vajeni gledati daleč. Kaj pomenja stati nad strankami v pogledu na pogodilo z Ogersko ? V tej pogodbi ste dve glavni točki, politiška in državno-gospodarstvena. Politiška zahteva nadaljnje priznanje državnopravnih razmer med Ogersko in tostransko polovino; državno-ekonomiška točka pa obseza sosebno kvoto v pokrivanje skupnih potreb in stroškov, potem urejenje poplačevanja starih državnih dolgov in vprašanje o avstro-ogerski banki. Za potrjenje sedanjega državnopravnoga razmerja med polovinama manarhijo so pripravljeni a priori Poljaki in nemški združeni levičarji; z obemi izvestno pritegne tudi skupno raznobarveno češko plemstvo, za tem pa tudi nemški konservativci pod vodstvom Hohenwartoviin. Nemški nacijonalci imajo pa tak program, da bi prišli sami seboj v navskrižje ko bi se protivili državnopravni strani sedanjega du-valizma. Proti poslednjemu se obračajo jedino cislitavski negospodovalni slovanski narodi in sicer v državnopravnem, kakor državno-gospodarstvenem pogledu. Ekonoiniško točko Od jeze raztrgal je Stepko pismo. „Jaz da naj se pogodim s temi cincarji, jaz, Gre-gorijanec, prej naj strela — oh Bog, ljuto si me ošinil !* In vse resnobnejšj dohajali so plaši. „Podam se!" zaSkripal jeGregorijanec; „moram. Ako ne odjenjam, zaplenijo mi vse imetje, moja deca propade. Moram. Oj, raj še bi pil strnp !• In napisal je Zagrebčanom ponudbo za mir. Toda Griški meščani odbili so Stepkovo ponudbo, ker, tako so rekli, jim pogoji niso dovoljni. Od jeze je planol Stepko. Tega se ni bil nadejal. ,l)obro! ako nečejo oni, nečem niti jaz!" Toda nekega dini došel je na Medvedgrad Mihajlo Konjski, njegov svak. .Stepan!" rekel je. Bil sem v Požunu. •Ta/, in Železniški zavlačila sva sodišče, kolikor je bilo mogoče. Več se ne more. Prosjačili smo jaz in druga gospoda. Zastonj. poStevajo pač tudi nemški konservativci, »osebno sedanje krščansko- socijalističke barve in pa nemški nacijonalci, ali kjubu temu l> -do glasovali za podaljšanje dosedanje pogodbe. Stranke in frakcije negospo lovalnili slovanskih narodov, bi morale ostati načelno in dejansko dosledne ter obračati se proti po-litiški in ekonomiški strani dosedanje pogodbe z Ogersko, a tei ga imele na znotraj in na zunaj, ko l>i postopale jedino v ^mislil interesov svojih narodov. Moralni vpliv bi bil tako mogočen, da bi odločilo! činitelji uže naprej pogajali se s temi strankami iu frakcijami, in te bi mogle popolnoma kun-stitucljonalno in parlamentarno postaviti uslovja, vsled katerih bi še le pritrjevali podaljšanju pogodbe z Ogersko. Obnovljenje pogodbe se vrši le vsakih 10 let, iu je torej le vsako desetletje jedenkrat prilika, izrabiti položenje interesov negospodovatuih narodov a kljubu temu vedno v smislu državnopravnih razmer obeh polovin cesarstva in v smislu sedanje tostranske ustave. (Konec prili.) ! i Politiške vesti. v Trutu, f1« 18, coptombra 189ft. NaS cesar dospel je včeraj v Kiszell na Ogersko, kjer se bodo vršile velike vaje konjice. V velikem številu prillitevše občinstvo je navdušeno pozdravljalo vladarja. Na večer je bila razsvetljava. O bodočem inintaterstvu. .Fremden-blatt* in „Neue Freie Presse" tulita, da se novo ministerstvo konstituira dne Si. oktobra. Poslanska zbornica se suide potem dne 20. oktobra Program novi vladi da bode : nova volilna reforma, davčna reforma in pa pogodba z Ogersko, kojo poslednjo je smatrati kot neizogibno državno potrebo. Novi kabinet Be obrne do vseh zmerni h strank, z druge strani se pa obrne, če bode potrebno, s primerno resnostjo proti skrajnim iu radikalnim strankam. — Proti tej nakani sami na sebi ne bi imeli česa ugovarjati, ali vedeti bi morali popred. kako si grof liadeni tolmači radikalizem ! Radikalizem je res nevaren pri takih razmerah, kakorine so v Avstriji; vse drugo pa je, ako bi hotel novi ministerski načelnik prištevati k radikalcem Hit sem pri taverniku. Ou ne mara uiti slišati. Sel sem k sami kraljevej svetlosti, toda Rudolf se mije nemilo odrezal: .Za .gospoda Gregorijanca mi govorite ? Mar želite zlorabiti mojo kraljevsko milost ? Mar sem po Bo^u vladar zato, da ščitim razbojstvo? Poznam jaz Vašega svaka v dušo! Valga me dios!*) on je velik grešnik in težka mu bode sodba. Kraljevska kurija bila je počasna, toda uii se hočemo pobrigati, da hitreje iz-tira na kraj ta .crimen laesi salvi conductus nostrae majestatis-'.**) No, nadaljeval je pre-mišljivši se : „Gregorijattec je bil zares vrl junak iu branitelj križa. Recite mu zato, gospod Konjski, naj se v vsem pokori mojim vernim Zagrebčanom, drugače joj njemu!* To, Stepko, to je rekel sam kralj. Zaklinjatu te, ne zapiraj se tej opomeni. Spomni se svojega roda, svoje dece. Popusti!" „•Toj meni, sam kralj je rekel t" odvr-*) r.'uvnj ino B'>£ ! *•) /lotili prokr^uujii nvobodiii>);a sprovodu iiuaugu veličanstvu. vse one, ki nočejo pripoznati absurdnega načela o „varovanju posestnega stanja", koji pojm znači v Avstriji v premnogih slučajih — staro krivico. Vse je torej zavisno od tega, kako k lo razume radikulizem. Lahi n. pr. pravijo, da smo trž. Slovenci strašni narodni nestrtmeži, ker zahtevam* jedne ljudske šole za nad 1000 otrok, dočim pravijo z a k o n i. da imamo popolno pravico do take šole. Iu ker se ne mislimo odpovedati tej „skrajni'4 zahtevi, mari prišteje grof Badeni tudi nas k radikalcem ? ! Zato smo zelo radovedni, katero tolmačenje o radikalizmu bode veljalo grofu Badeniju glede na primorske Slovence! »Radikalizem" je zgolj fraza, ako se ne opira na dejstva. Za razmerje naše do nove vlade bode torej odločilna okolnost, dali se bode ista držala praznih obrabljenih fraz, ali pa dejstev in faktičnih potreb posamičnih narodnosti. Nemška levica je izdala izjavo, glasom katere si ta stranka z ozirom na neparla-mentariski značaj nove vlade pridržuje popolno nezvisnost v svojem postopanju. Občinske volitve na Dunaju. Včeraj se je pričela velika volilna borba na Dunaju, ki utegne mogočno uplivati na vse notranje politiško položenje. KrSčanski socijalisti so zmagali včeraj v 111. razredu ti a vsej črti — tako sijajno, k ikor se morda sami niso nadejali. O d 46 m a n d a t o v, kiji h j e bilo o d d a t i, priborili so si a n t i * sem i tj e 48. to, je - vse! Poraz liberalcev je -- popolni Propadli so tudi v onih okrajih, kjer se gospodarili dosedaj brezpogojno: v notranjem mestu, v 2., 11., 13., 14. in 15. okraju. Le v jednem okraju bode se vršila ožja volitev, a še ta med krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci. Vseh volilcev je bilo 54650, glasovalo pa jih je okroglo 4.">000. Antisemiti so dobili ukupno 32.000, liberalci pa le nekaj čez 12000. To je resnični plebiscit. Židovski liberalizem torej — fuč !!! Mi seveda z velikim zadovoljstvom beležimo izid dunajskih volitev v III, razredu, a hočemo svoje misli v posebnem članku še enkrat opravičiti po dvršenih volitvah v I. in II. razredu. Današnja dunajska poročila pravijo, da so liberalci konsteruirani, popolnoma pobiti, vsled groznega poraza, ki so ga doživeli. Verujemo. Kaj bi ne: milijone so imeli na razpolago, obrtnike so podkupovali, skoro vse novinstvo jim je bilo na uslugo in Kielman-seggova naredba, je izšla njim v prilog! Vse zastonj! V/.lic pomoči od vseh strani doživeli so svoj — Sedati. Sphh sodijo, da bode nova antisemitska večina znašala med So iu 00 glasi, kajti celo židovski listi pripoznavajo sauii, da liberalci ne dosežejo uiti <>0 glasov. nol je Gregorijanec potrt. Moja deca. Da! Moje pleme. Ha! ha! ha! Hočem, Mihajle, hočem. Moje pleme V Vidiš-li oni-le oblak, ki ginjeva na zapadli: to je moje pleme. Hočem ! Piši Zagrebčanom. Storim, kakor veliš". Malo dnij zatem, t. j. leta 1500. ležal je Stepko v svoji spalnici. Zagrebčani še niso odgovorili. Težka skrb, ljuta bol prostirala se je na starčevem čelu. On, ta ponosni velikaš, odstavljen časti, brez potomstva, na milost siromašnih meščanov! Spomnil se je lninolih časov, — spomnil sina Pavla — spomnil se, joj, Marte. Iu potisno! je čelo v vzglavje. Ali na jedenkrat, kakor daje strela prodrla v središče zemlje! Zidovje je začelo majati se, orožje mu nad glavo žvenketalo. Grom za gromom, strela za strelo. Stepko skočil je bled od groze. V sobo padel je sluga. „Kaj je?" vprašal je Stepko dfhteči. (Dalje prih.) Razumno je ob sebi, da vlada med nasprotniki liberalcev velikansko navdušenje. Za vse one, ki so pazno zasledovali polemiko, v kojo smo, ne po svoji volji, za-breli mi radi krščanskih socijalistov, je jako zanimiv članek, kojega prinašajo zadnji došli nam praški „Narodni ListyM, v katerem člankn ta gotovo poklicani čuvar čeških interesov na Dunaju svetuje dunajskim Čehom, da naj glasujejo za antisemite, ker za sedaj je najvažnejše to, da padejo nemški 1 i b er a I ci. Tako je glavni češki list pritrdil našim nazorom o boju, ki se bije ravnokar na Dunaju, ter je pri tem navel iste razloge, koje navajamo dosledno tudi mi. In tako je, rekli bi, o stvari odločila najviša instancija — v našo zadovoljnost. Občinske volitve v Zagrebu Dne 17. t. m. je volil I. razred ; zmagala je vladna stranka. Včeraj je volil II. razred. O izidu ne znamo še, ali gotovo je, da je tudi vtem razredu zmagala — vlada. To pa ne jn >t; obeh opozicij, da ne bi se veselo prepirali med seboj. XX. aeptembcr — v katoliškem smislu. Brnski škof, dr. Bauer, izdal je duhovščini svoje škofije pastirski list, v kojem poziva župnike posamičnih cerkva, da prihodnjo nedeljo darujejo izredno službo božjo, o kateri morejo verniki prositi Boga, da reši sv. Očeta iz rok njegovih sovražnikov. Nemčija in Rusija. Nemški kancelar Hohenlohe se je povrnil iz Peterbuiga v Berolin. Od tu poročajo sedaj, da se je kan-celarju posrečilo odpraviti razna uesjiora-zumljenja, nastavša med Rusijo in Nemčijo. Zajedno zntrjajo nemški viri, da je car Nikolaj obljubil, da obišče Nemčijo takoj po kronanju v Moskvi. Kakor rečeno : tako poročajo danes iz Berolina. vsled česar bodi dozvoljeno mene-nje, da je tudi tu želja porodila misel. Ali naj je tako, ali tako, to pa je gotovo, da Nemčija išče p r ij a t e 1 j s t v a Rusije. Ali ne bi bilo morda dobro, da bi tudi naši diploniatje posnemali vzgled Nemčije — da bi namreč iskali prijateljstva tain, kjer je prijateljstvo mtfveč vredno, ker — najzanesljivejše. Različne vesti. .Slab začetek". Včerajšnji JI Mattino" se hvali na vsa svoja široka usta se svojo novo u vedbo : izlagati hoče najnovejše vesti v sijajno razsvetljenem oknu svojih uredniških p r o-štorov. Samo to peče in žali tega najčudnej-šega med vsemi „konservativci*, da je pričel t'j „novo službo" z žalostno vestjo o propadu liberalizma na Dunaju. .Konservativec" joče na razvalinah liberalizma — pa naj uam še reče kdo, da „konservativno" mišljenje ,11 Mattinovo" ni čisto kakor zlato! Žalostno je torej — pravi ,11 Mattino" — da so propadli liberalci, ali dejstva so dejstva — in najvestnejša točnost je aieta dolžnost vsakemu poštenemu listu l Vestna točnost pri »Mattiiiu* — dragi čitatelj, že vidimo, kako se ti usiljuje mali-cijozen nasmeh na tvoje ustnice. XX. settembre — „pfuč". Knjigarna Tre-ves v Milanu izdala in založila je povodom „narodnega praznika" italijanskega slavnostno številko, ki je izšla pod naslovom „XX Settembre". Seveda so Lahi v Italiji priposlali dokaj teh slavnostnih številk bratcem v Trstu, da se tudi oni divijo „narodnemu planiku*. Toda vso kopico teh prelepih „XX Settembre11 zaplenilo je tukajšnje c. kr. državno pravdništvo z neusmiljeno roko. Žalostna usoda 1 No, minolega ponedeljka, t. j. oni večer, ko je imela biti glasovita seja mestnega sveta v proslavo „narodnega praznika" videli smo na svoje oči, da je bil vrt „vsikdar patrijotiške ginuastiche" „sijajno" raz-svitljen — menda v oškodnino za v vodo padao demonstracijo v mestni palači in pa za zaplenjeni „XX settembre" ? Vidi se, da si gospoda znajo pomagati! Kdo demonstruje ? Pišejo nam : Jeze in žalosti tresočo roko sporočiti mi je zopet o vzgledu, kako se godi Hrvatom in Slovencem v Istri : V petek dne 13. t. m. sem potoval na parniku ob obali Istre. Pripluli smo v Poreč. Tu je izstopil neki meni nepoznani gospod. Tega gospoda je pozdravilo ljudstvo prav po — pobalinsko. Množica ga je obkolila tako, da je nesrečnež komaj mogel naprej. In spremljali so ga do doma: žvižganjem, nespodobnim vriskanjem in psovanjem! Vprašate me morda: Ali ni bilo nobenega stražarja blizu, da bi bil razgnal tisto divjačino? Ni ga bilo. V „glavnem'1 mestu dežele istrske ni nikogar, ki bi skrbel za javni mir in red, in naj je tudi življenje v nevarnosti. Pač, jeden redar je bil na bregu, ali ta je mirno stražil — parnik. Prav radoveden sem bil, kdo je omenjeni gospod. Stopil sem torej s parobroda na kopno, da kaj poizvem o vzroku oni grdi demonstraciji. Po nesreči sem naletel na nekega srditega Lahona. Le ta mi je povedal se zlobnim smehom, da je dotičnik glavar hrvatske stranke, ter je še pristavil pomembno, da denašnja demonstracija je bila le neznatna v primeri z drugimi. Ali je mogoče to v naši državi ? Kje je italijanska omika? Pr.tem pravijo, da so v Afriki divjaki. Ne, kdor hoče videti takih, pohiti naj le v „glavno" mesto Istre. Pohvaliti moram blagega rodoljuba, ki se tako junaško brani proti divjim sovražnikom — za domovino in za brate svoje. Bog mu še bolj okrepi to junaštvo in to gorečnost, da nam ne opeša v trdem boju. Otroiki vrti podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. Vpisovanje otrok v otroških vrtcih na Belvederju in v Rojanu začelo se je minoli ponedeljek dne 16. t. m. ter se otroci van je še vedno vsprejemajo. Materam, katere žele tsvoje otroke vpisati v gornja vrte;', priporočamo, da iste pripeljejo do konca tek. meseca v prostore šolskih vrtcev ter s seboj prinesejo krstni list in spričevalo cepljenja kožic. Otroški vrtec na Greti odpre se pozneje ; čas se pravočasno naznani. Ker so gornji vrtci za našo narodnost v okolici velike važnosti, priporočamo slovenskim stari-sen; da se ne puste omamiti po raznih obetih laških agitatorjev. Sad, ki ga dosežejo njih otroci v slovenskih vrtcih, namreč krščansko in narodno vzgojo, poplača v veliki meri njihovo skrb. Vaino druitvo za duhoviftino. Kakor nam javljajo, osnovalo se je na Dunaju rentno (penzijsko) društvo za katoliško duhovščino Avstrije. To društvo je zasnovano na povsem modčrni zavarovalno-tehniški podlagi; mini-sterstvo je že potrdilo dotična pravila. Vse pobližje j« izvedeti pri društvenem uradu na Dunaju : „Emeriten-Verein des kath. Cle-rus, \Vien, XIII/, Hietzing, Pfarrhof«4. Iz Sežane nam pišejo: Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v pušici pri g. Polleyu 3 gld. 57 nvč., na čemer gre hvala gospici Mariji Grbec. Priporočamo se jej i nadalje. Slov. ferijalno društvo .Slava" je pri svojem zadnjem občnem zboru sestavilo za upravno leto 1895/96 sledeči odbor: predsednik : g. Ravnikar Vladimir pravnik, podpredsednik : g. Ormersa Josip, tehnik, tajnik : g. Kersnik Janko, tehnik, blagajnik: g. Reis-ner Josip, modroalovec. Odborniki: gg. Rant Vekoslav, pravnik, Šabec Frančišek, zdravo-slovec, Gruntar Rudolf, pravnik; preglednikom sta izvoljena; gg. Maselj Ivan, modro-slovee in Sušnik Viktor, pravnik; predsednikom društvenega razsodišča so izvoljeni: gg. Ravnikar Vladimir, pravnik, Oražen Ivan, zdravoslovecin Kokalj Vekoslav pravnik. Kontrolno zborovanje dor obranstva bode letos v vojašnici na Rocolu v sledečem redu : Dne 25. oktobra morajo se prijaviti vsi oni domobranci, službujoči pri 5. domobranskem polku, katerih priimek pričenja s početnicami A—G; dnu 26. okt. oni od H-O, dne 27. okt. oni od P—Š in dnć 28. oktobra oni od T —Ž. Dne 29. oktobra morajo se prijaviti vsi oni v Trstu bivajoči domobranci, ki so bili dovršili svojo dejansko službo pri spe-cijelnih oddelkih vojske, kakor: pri topništvu, konjištvu, trenu, saniteti itd. in konečno dne 30. m 31. okt. vsi drugi domobranci, ki ne pripadajo 5. domobranskemu polku. Dodatno kontrolno zborovanje bode brez razlike za vse domobrance, ki niso došli k glavnemu zborovanju, dnč 20. novembra 1.1. Poziv. Minolo nedeljo izgubil je nek siromak med vožnjo iz Gorice v Trst v vagonu verižico svoje žepne ure ter pozabil v istem vagonu ogriujačo. Kdor je našel te predmete, naj jih blagovoli oddati pri našem uredništvu. Peekuften samomor. 211etni trgovski pomočnik Iran Levičar, stanujoči v ulici Giuliani hit. 4, hotel se je predvčerajšnjem končati življenje s tem, da je izpil kozarec raztopljenih žeplenkinih glavic. Zdravnik z zdravniške postaje izpral je mladeniču želo dec ter odklouil vso nevarnost. Vzrok posku-šenernu somomoru : nesrečna ljukezen. Tkalnica pri Devinu. Družba obrtnikov kupila je zgradbo ob Timavi poleg Sv. Ivana Devinskega, v kateri je bil nekdaj mlin. Novi lastniki namerujejo urediti v tej zgradbi tkalnico za volno. Zidovje pogorele tovarne Modieno, kolikor se ga ni še porušilo vsled požara, pričeli so podirati včeraj. Baš v teh orjaških, 5 nadstropij visokih razvalinah, bila je stalno preteča nevarnost. Bilo je pač pravo čudo, da je to zidovje še ostalo po konci, da-si le deloma. Redek lov. Čolnar Angelo Benedetti „ujel" je predvčerajšnjem blizo pomorskega obrežja Mandraccliio posodo, v kateri je bilo 220 komadov prastarega grškega bakrenega denarja. Benedetti izročil je svoj „plen" pri policijskem ravnateljstvu. Pravijo, da je bilo predvčerajšnjem ves dan na obrežju Man-dracchio vse polno rodovednežev, ki so zijali v morje, pričakovaje menda, da se jim prikaže lonec cekinov. A ni bilo nič. Sodni uradnik — požigalec. Iz Lvova poročajo : Te dni je bil ogenj v sodnijskein poslopju v mestecu Kuty v vzhodni Galiciji, Požar je uničil velik del Bodnijskih spisov. Takoj s početka bilo je jasno, da je zlobna roka zanetila ogenj. Preiskava pa je s svojimi poizvedbami presenečila vse. Vsled naloga okrožnega sodišča v Kolomeji došla je namreč v Kuty preiskovalna komisija, ki je dala zapreti pristava Ivana Ostermanna, kajti opravičen je sum, da je on zanetil ogenj. Ostermanna odpravili so pod oboroženim spremstvom v preiskovalni zapor. Preiskava je baje dognala, da je nesrečni pristav zaradi tega zanetil ogenj v sodišču, da oi plamen uničil spise neke disciplinarne, proti njemu vršeče se preiskave. Bazven Ostermanna zaprli go tudi dva sodna pisarja. Zaprti nepremišljeni pristav je sin bivšega okrajnega glavarja v Stanislavu. Mastno službo, toda nevarno, ima kemik v tovarni razstreljivih tvarin poleg mesta New-Haven, v državi Connecticut, severna Amerika. Ta mož ima mešati razne snovi, iz katerih je sestavljeno razstreljivo. Služba ni naporna in vendar dobiva ta človek 30 dolarjev (65 gld.) na dan! Toda pomisliti je treba, da kljubu svoji mastni plači utegne sleherni trenotek zleteti razkosan po vseh kotih delavnice. Odkar obstoji dotična tovarna, to je blizo 12 let, končali so vsi predniki tega kčmika na strahovit način. Jeden-indvajset razskosalo jih je vnevše se razstreljivo. In vendar se je ponudilo 39 mož, ko je bila ta služba slednjič izpraznjena I To je dokaz, da je marsikomu denar nad vse ! Dodhodki evropskih vladarjev. Londonski ,Society* je izračuni!, koliko dohodkov imajo nekateri evropski vladarji. Po tem računu ima na dan: ruski car 120.000, turški sultan 80.000, naš cesar 50.000, italijanski kralj 32.000, angleška kraljica 32.000, nemški cesar 40.000 in b Igijski kralj 8000 mark. — Predsedniku francoske republike pride 3.000 in predsedniku sjedinjenih držav se-vero-ameriških 700 mark na dan. Škoda! Francoski zdravnik dr. Vincent objavil je te dni v strokovnem listu „Revne Scientifiijue" članek, v katerem govori o „mikrobih" na kovanem denarju in o velikih nevarnostih, katerim se izpostavlja sleherni, ki se dotika kovanega denarja. Ta učenjak pravi, da so ga mnogoletne izkušnje dovedle do prepričanja, da se prisadi, jetika in še mnogo drugih .hudih bolezni širi najraje „iz roke v roko", to je po denarju. Le pri zlatem denarju je nevarnost neznatna, zatorej priporoča vrli in človekoljubni dr. Vincent, da naj si sleherni preskrbi kolikor mogoče zlatov — namesto bakra! Le škoda, da so cekini tak6 redki, da jih — posebno slovenski časnikar — zelo, zelo redko kedaj vidi in to le v izložbenih oknih menjačev. Moramo se torej udati nemili usodi, in pričakovati sušice, kadar nam častiti naši naročniki ne pošiljajo — uiti brakra ! Policijsko. Prodajalki sadja udovi Urši Ivančič ukradel je neznan tat iz nje prodajal-nice v odsotnosti lastnice razno zlatanino in denarja, vsega vredno 35 gld. — V klet. Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu. • ki je na dvorišču hiše št. 1 ulice del Sale» ulomili so po noči na včeraj neznani tatovi ter ukradi 257 litrov vina, vrednega 110 gld. — 25letno Marijo Fonda iz Vidma na La-! škem so zaprli, ker se je klatarila po Trstu, ; dssi je bila že izgnana od tu. — Baš tako J 131etnega Ivana Fiorita, tudi iz Vidma, ki i je brez posla, brez novcev in stanovanja taval po Trstu. Kolsdar. Danes (19.): Januvarij, škof, mučenec. — Konstancija mučenica. — Jutri (20.): t K vatre. Evstahij, mučenec. — Mlaj — Solnce izide ob 5. uri 47 min., zatoni ob 6. ure 1 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 17 stop., ob 2 pop. 21 stop. C. Najnovejše vesti. Podgrad 18. Konstituiranje dovršeno. Jenko soglasno velikim navdušenjem izvoljen županom. Na starem gradu pokajo topiči, po hišah vihrajo slovenske tro-bojnice. Praznično veselje povsod. Pro-danci zginili. Nije Podgrad talijanski. Lvov 18. Nadvojvoda Leopold Salvator je dospel včeraj tu sem na štiritedensko bivanje. Bordeaux 17. Mednarodni shod časnikarjev se je zaključil danes. Neki italijanski odposlanec je predlagal, da se osnuje pen-zijska blagajna v vseh deželah. Dunajski časnikar Singer je predlagal, da se prihodnji shod snide v Budimpešti, kateri predlog je bil vsprejet brez debate. Na tem sklepu se je zahvalil časnikar Ilakoczy. Tvgovlnnk brta)Hvli«, BnulmpeitR. FAuni™ /* npomla-l «.79 6.81 Pieiiii'ft ta jesun iHftfi «.28 ■!■. B 30 Oves za iesen 6 90—8.92 It* *a eson 4 94 4.06 Koru« za *ept.-oktober 5.40 5.42 maj-juni 1896 5.55-6.5« PA"....... "<►*:, O J Jr, kil. f. 6-25 -rt 35 0'» 79 kil. f. 630-6.40.. o