85. štev.
V Ljubljani, v četrtek 5. avgusta 1880.
Letnik VIII.
'nseratl ie «prejemajo in velja trisuona vrBta :
4 kr., če ne tiska lkrat,
i>»	o
1 - Il 11 M II • II ^ Il II 11 II 3 .| Pri večkratnem tiskanji «e «ena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrnnkovana
pisma se ne sprejemajo. N ročnino prejema opravništvr (vit nistracija) in ekstediciia na Uunajski cesti št. 15 v Medija-t>vi liini, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski n a r o a.
Po pošti prejemar velj* :
Za eeio ieto , . 10	gi. — kr.
ra poiieta . . 5	., — „ ta četrt ieta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za eeio leto . . S gi. 40 kr
za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljani na riom pošiljan veli« 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
J '.. v'
Ljubljanskega mesta državni poslanec
gospod Josip Schneid pl. Treuenfeld
p rud svojimi volilci dne 1. avg.
Zadnjič smo poročali o banketu , kterega so ljubljanski narodni volilci napravili v nedeljo svojenu državnemu poslancu. Naj sledi t'u ves mikavni in izvrstni govor njegov.
Vit. Schned je pričel svoj govor slovenski tako-le:
Gospoda moja I Zahvaljujem se slavnemu gospodu dr. Blenveisu za bkazano mi čast. Hvale in ž vio klicev, ktere mi izrazujete, nikakor ne zaslužim. Storil sem le kakor vsak hrabri vojak svoje dolžnosti. Vaša hvala gre tim več našemu vrdji grofa IIoh en war t u. I/. II< heLwartovega delovan a sije prava ljubezen do domovine in do vladarja. Akoravno naša stvar ne bode premagala takoj, — premagala bode vendar le. Mi nimamo posebnih interesov, temveč vsi naši cilji so obrneni le ua mogočnost in velikost države!
Zadovoljen sem iu veseli me, ko stopam danes prvikrat javno pred Vas, da se Vam zblivulujem za veliko zaupanje, ktero ste za čas» mojega delovanja stavili v me. Ni mi treba še le zagotovljati Vam svoje tople želje, da sem se v vsakem oziru potegoval za pravice naše ljube skupne domovine. In poleg tega sem vedno dokazoval svojo nepremično vdanost za to lepo deželo, ter sem vedno ostal zve.-t svojemu lojalnemu mišljenju
(Potem nadaljuje nemški) Danes stojimo v boji med dvema megonima strankama. Zadnji
cilj obeh je isti: Ohraniti in povišati moč <:'r-žavp. Meni se zdi nesramno natolcevanje, dvomiti nad tem in reči. da ta ali ona teh strank tega cilja sploh, ali da ga nima v prvi vrsti pred očmi. Ni ga volilnega okraja, n> j h volilcev v Avstriji , ki bi poslali izvoljenega moža, kteri bi hotel imeti kak drugačen po litičen cilj.
Razloček toraj ni cilj — in to je veselo — marveč v potih , po kterih greste stranki, in v pripomičkib, ki si j h izberete v dosego tega cilja. Liberalci hočejo preoarejati in vedno vravnavati razmere na vseh strokah države — kakor ste še le nedavno videli v kranjskem deželnem zboru , — in jaz mislim , da so za svobodo bolj zavoljo reformiranja, in za napredek bolj zavoljo sisteme nego zavoljo kake uotranje potrebe. Se ve, da se morajo v po-stavodajalstvu in upravi nagibati k cen'ralizmu, po kterem jim je zavoljo njegove organizme je lajše izvršiti nameravane prenaredbe. Vsled tega delovanja ua koncentriranje se morajo odpraviti vse ovire, ktere stavijo stare tradicije, narodne raznoterosti in ljudstvene šege in mišljenje splošnemu poravnauju.
Gospoda moja! Duševno stanje 19 stoletja, vredba človeške družbe, čedalje veča ljubezen do starodavnega dandanes ne pripušča vič, da bi se narod', šege in prav ce tako sto-I ile, kakor so to o prejšnjih dobah nektere države doseči mogle. S cer je pa centralizem le memegredoča, začasna nastava liberalne j stranke na boj, ktera strauka je pred ne še (davnim časom jadrala pod avtonomično zastavo
in nam kot spomin nesrečne roke pustila občine, ki ne morejo obstat', in okrajne zastope. Ker je nezmožna doseči svoj dobri cilj, spravlja liberalna stranka cesarstvo v neprenehljiv prepir med razžaljenimi in škodovan mi strankami in nezadovoljnimi deželami, ne reši narodnega vprašanja in vzbuja vedne ustavne boje za pravice med deželami in cesarstvom.
Naša pota, gospoda moja, so druga. Konservativna stranka ima za sabo trdno sklenjeno množ co ljudstva, ki nagle nervozne prenaredbe in odprave postav, kterih se je navadilo, zadrževanja narodnega razvoja , boja zoper cerkev ne mara.
Ker smo konservativni, smo se postavili na temelj zdaj veljavnega ustavnega prava , kterega se bomo, akoravno ga je vstvarila nam nasprotna stranka brez nas in proti volji naši, zvesto in lojalno držali , dokler nas potreba narodov ne sili na postavnem potu predlagati prememb njegovih. Ker smo konservativni, morali smo se poganjati za to, da vsakemu narodu državopravno zagotovljene pravice do varovanja in gojenja jezika svojega vendar enkrat v dejanje stopijo, kajti nam je za to, da bodo vsi narodi v Avstriji zadovoljni.
Mi se borimo zoper materialistične nazore o svetu, protež;raue po liberalizmu, po kterih se cepi ljudem strup dvomljivosti, nezaupnosti, ker smo prepričani, da se domoljubje in ljubezen do dinastije, požrtvovalnost in vdanost dajo vcepiti le po nravno-verski odgoji, nikakor pa ne po filozofičnih navodih.
Gospoda moja I Propad liberalnega stran-
1'ijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
11. Klaitž.
(Dalje.)
Zdravje si je zapravil z ueuraerjeno pijačo. Kako je bil nekdaj krepke postave, vitke in brhke rasti, ravan kakor smreka, zdaj pa sklo njen in upognjen, pthijen! V srcu pa nosi jezo in greh , vse strasti pekla. — Tukaj je, brez utehe in tolažbe, brez upa in nade, brez poštenja in premoženja, brez ljubezn , tukaj je revež, siromak na duši in na telesu, zapuščen od Boga, zaničevan od ljudi. Pijanstvo mu gloje in spodjeda srce kakor giijusna črvad v drevesu stržen. Kdor bi ga bil videl, rekel bi bil in zarotil se: , Nak, tako pa ne, tega nas Bog varuj. Kakor gotovo je Bog v nebesih iu ka kor gotovo imam dušo v prsih, tako gotovo se bom varoval pijanstva, kakor živega ognja, kakor smrtnega strupa, kakor moreče kuge." Resnično, kdor želi srečen biti tukaj na zemlji, svojo dušo pa rešiti, naj se varuje pijanstva Zgleduje naj se nad Jankom, ki je tako daleč padel; a kdo poreč'1, dane bo še bolj globoko zagazil ?
Janko se je klat 1 zdaj todi zdaj ondi.
Nobeden ga ni hotel v službo vzeti, kdorkoli ga je poznal ali pa slišal o tein nesrečnem pijancu, vsakdo se je prekriža), pa dejal: „tega pa ne v mojo h;šo."
Malopridnež stal je zdaj osamljen ua kraji brezna svoje nesriče. Kamorkoli se je obrnil, povsod je b;l odganjan. Ni vedel, kaiu bi se dejal, kamo bi krenil, na levo ali na desno — obupati mu je bilo. Sestradan in siromašen, da bi se ga bil kamen usmilil, jo zavije nazaj proti dtmu. Bolje pač ni mogel storiti, nego da se je vrnil k svoji ženi in k svojim otrokom. BI je večer, Janko zelo utrujen in lačen, pa vendar še ni vede', kaj bo jedel in kje bo prenoči. Ves btžji dan si ni ust naprašil ne s skorjico kruha. Barbka ga ni mogla dohajati. Počivati je morala ali pa nasloniti se na kako drevo, tako je bila oslabljena samega truda in stradiži. Na cesti je stal, ne vedoč, kaj bi in kaui bi. Zmračilo se je že. Zvon se oglasi, angelovo čiščenje zvoni. Od daleč je čuti drdranje obloženega voza. Janko stoji ne-premaknjen v hude skrbi zatopljen, od vsega sveta zapuščen, preziran in bolj ko uajgrji berač, za njim pa mala njegova hčerka, postava, popolnoma utrujen« in hudo lačua. Dolgo premišljuje malopridni ž, kaj bi začel, kaj bi de-
lal. Strašna misel mu š ne v glavo — v veliki potrebi sem, v strašnem siromaštvu, lačen, žejen, truden, otrok mi lakote medli, kaj čem? Morebiti se vozi en sam človek, morebiti je bogat, ue bi mu škodilo, ko bi mi v tej stiski pomagal, denar pa moram imeti, moram , če mi ga z lepo ne da, ga bo pa s grdo. — Take misli so mu švigale po glavi. Janko se skrije za klanec, potegne klobuk na oči, zgrabi za gorjačo, kolu podobno, pa čaka voznika. Kakih petnajst korakov za sabo pa sliši, kako Barbka daru prosi od tujca:
„Milostni gospod, podelite mi majhen dar, za božjo voljo vas pros m, bodite usmiljeni! Danes še ničesar nisem jedla, pa ata tudi ne."
Janko vidi, kako tujec dvigne bič, da bi dete ošinil, in kako se tujec grozi nadBarbko:
„Ti grda vlačuga, boš pustila na cesti ljudi na miru?"
Te besede so Janka zbodle, kakor bi ga bil v srce zabodel. Škripno z zobmi in krepko se ustopi. Ravno tam, kjer je on stal, se je vila pot v klanec in ljudje so ondi stopali z voza. Tako je storil tudi ta voznik, stopil je z voza, pa zraven šel. Blizo je že. Janka oblije mrzel pot, po vseh kosteh ga mraz spreleti. Že tukaj je voz. Hitro se zbere, se ohrabri,
karskega gospodarstva ni bil gol primerljej. Moralo je propasti zavoljo raznoterosti narodnih in političnih interesov, ktere je hotelo potlačiti, ki se pa ne dajo zatreti, kakor resnica in pravica vse pretrajate in tudi strankarske vlade preživete. Toda zavoljo tega, ker je liberalno gospodarstvo svoj obstanek tako strašno postavno zavarovalo, ni mogla in še zdaj ne more konservativna stranka priti do pono-Bne gospodu.oče vtč.ne in stopiti na mesto prejšnjega sistema.
To, gospoda moja , je bila zibel koalicijskemu (spravedljivemu) načelu. In če ta misel ne bi bila imela nobenega druzega vspeha, ko tega, da je odpravila strogo strankarsko vlado, — že to je bila sreča za narode in nekako premirje v boji za interese.
Nasledki pa so bili vendar še drugi in veliko važnejši. Po koaliciji je našim nasprotnikom vpadla zavest mogočnosti, njih tirjatve bo postale poblevnejše, in pretirane težnje so bile prisiljene podati se. To vidite jasno iz obravnav državnega zbora , iz tega, da se je liberalna stranka zdaj postavila le na stališče obrambe, da je presukala svoje predloge o reformah (prenaredbah), in da jej želje o „napredku" manj živahno po glavi rojijo.
Tudi mi smo veliko skusili, marsikaj želj zatajili in ostri pojmi o nekterih rečeh so nekoliko mirueji, hladneji postali. Ce nam bo namenjena zmaga, bomo — tega se nadjam — ostali konservativni. Zato je bilo zborovanje državnega zbora res rodovitao in koristno, plodu ni bilo malo, kakor se nam očita.
Prosim Vas, gospoda, nikar se ne varajte o težavah boja, kterega imamo še bojevati in ki bo moral še dolg biti! Z velikanskimi duševnimi in materijalnimi močmi delujoče du najsko časnikarstvo ruje s pomočjo velike po litične in znanstvene zarote prav zagrizeno zoper nas. Veliko bogatinstvo je v zvezi z našimi nasprotniki, ker od njih se nadja varovanja svojih interesov. Iiazen tega nas nadlegujejo in nam škodujejo še nesramni iu denuncijatorni napadi brezimenskih podkupljenih časnikarskih pisunov. Ljudstvo slepe o naših namerah na tak način , da za to ne najdem pravega parlamentarnega izraza. Saj mi nismo nazadnjaki, v Avstriji pa tudi ui politikarjev, ki bi se po-
ganjali za to, da se nekdanja fevdalna uprava zopet uvede.
Pa vkljub našim nasprotnikom in njihovim močnejšim pripomočkom bo moč stvari, ktero mi zastopamo, slednjič morala prodreti do zmage, ker se poganja za moč cesarstva s tem, da hoče zadovoljiti njegove volilce. Ta zmaga ne pomeni pokončanja nasprotnikov , ne pro-sknpcije, ne političnega mučenstva, ne pre ganjanja drugače mislečih. Vkljub britkim skušnjam se ne bomo dali zapeljati do tega, da bi enako z euakim po vračali.
Na gospodarskem polji bomo skušali s silo pridobiti mobilni (premakljivi) kapital po primernem načinu — ne brigaje se za upor ljudi, ki so državo že pozabili. Prizadevali si bomo, ustaviti strašuo muožeče se propadanje posameznih gospodarstev delavnih ljudi. Prav trdo bomo stopili na noge oderuštvu in molzenju ljudstva po špekulativnih družbah in ne bomo se dali motiti po solističnih doktrinah. Držeč se državnih nazorov, veličastnost in mogočnost cesarstva neprenehoma pred očmi, bomo to svojo prvo in najsvetejšo teženj vsaki čas pokazali s požrtvovalnostjo in vdanostjo do cesarstva, pokornostjo in zvestobo do cesarja.
Takih nazorov, takih namenov sem deloval dozdaj, bom deloval odslej in svest sem si, da se moji gospodje volilci v tem popolnoma strinjajo z mano.
(Slovenski konča svoj govor tako :) Gospoda moja I Upajmo v prihodnost! Ne dnevi in tudi ne meseci ne odločujejo dolgoletnih bojev. Moč naša bode ustrajala tako dolgo, dokler bodete imeli zaupanje v svoje poslance. Stvar, za ktero smo se možato po tegovali, je gotovo dobra in sveta.
Zatorej vzdignem svojo čašo, ter kličem: Živi bela Ljubljana, živili vrli prebivalci mesta ljubljanskega!
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 4. avgusta.
I*oljaki so zelo nezadovoljni z novo zemljišno vceuitvijo , ter so hoteli poslati že deputacijo k cesarju, da se o tem pritoži. Dobili pa so bojda migljej z Dunaja, da bi taka
deputacija nič ne opravila, tedaj so ostali doma. Med Poljaki in Rusini raste še vedno razdra-ženost, največ zato, ker hočejo Poljaki popolnem odriniti Iiusine pri sprejemu cesarja.
Nemškutarski listi so začeli zopet ščuvati zoper južno Dalmacijo, ker imajo tam posebno brambovsko postavo in jim ni treba vojakov za redno vojsko dajati. To pa centraliste peče, in bi najraje videli novo vojsko zoper Bokeze. — Neki Pulszky na Oger-skem se ljuto jezi na federalizem v naši polovici države, ter pravi, da mora posledica federalizma biti personalna unija (osobna zveza) z Ogersko tako , da se bo Ogerska popolnem od nas ločila, samo kralja bo imela istega, namreč našega cesarja. Tudi pravi, če se hoče Bosna anektira'i, da mora samo po sebi nastopiti personalna unija.
Na Čcskdli bodo ustanovili v kratkem tri obrtniške šole v češkem jeziku.
Na jVIoravMkcm se ima sklicati v kratkem nemški „parteitag", kjer se bodo posvetovali , kako bi se dali Slovani še dalje v spouah in sužnosti obdržati.
Vnanje države. (■latlsfoiic je precej nevarno zbolel. To je zelo sitna stvar in nesreča za Jugoslovane, ker ravno Gladstone je Turke najbolj v kozji rog gonil, ter je bil pripravljen, celo vojsko začeti s Turčijo, ako bi se ne vdala in ne odstopila Grkom in Črnogorcem, kar je določila berlinska konferenca. Tisti, ki mislijo in upajo, da bi po smrti Gladstona prišla zopet Tory-stranka na krmilo, motijo se močno ; kakor se piše iz Londona, nima ta stranka za zdaj uč upanja; za Gladstouom bo prišel Ilartington ali pa Granville, oba sovražnika Turčije, čeravno ne tako odlcčia.
D sDiotln v I*clilu, kjer se snidejo naš cesar, potem cesar Viljem, srbski knez in rumunski knez, ugibajo časniki to in ono. Najbrž se bodo razgovarjaii, kako urediti turške dežele, če bi bolni mož (Turi k) umrl.
Nesramna poželenja 1j»1ioy po naših slovenskih deželah še ne prenehajo. Nedavno še je izrekel nek imenitni laški državnik, da mora imeti Italija „natorne" meje, not do Triglava in dostojne in morsko luko v Adriji
stisne pesti, ter skoči izza ovinka s povzdig-njeno gorjačo in zaupije:
„DajteI dar dajte! tristo h.... če ne daste! jaz sem v veliki potrebi I"
Tujec odskoči na stran, Janko pa še enkrat zaupije z grmečim glasom:
„Ne obotavljajte se, dajte mi denarja, hitro, prec, če ne — vas bom — primoral!"
„Tri sto vragov," upije tujec, „od kedaj je pa taka navada pri nas, da berači tako nesramno beračijo!"
„Denarja! denarja!" kriči napadnik srdito, „če ne, vas zmlatim z gorjačo !"
Voznik se vmakne za dva koraka nazaj, hitro izvleče samokres, ga nameri v Janka iu kliče: „Zdaj pojdeš pa ti z vragom, ti razbojnik !"
Z enim skokom skoči Janko k njemu, ga mahne po desnici, samokres pade na tla, ga prime z levico za goltanec , dvigne z desnico gorjačo, ga davi in tre, in se bori z voznikom na življenje in smrt.
Med tem priteče uboga Barbka; kakor iz sebe gleda premek in pretep, potem pa upije, kolikor more:
„Oče! za božjo voljo, oče! varujte Be. Oče,
na vešala bote prišli, oče, varujte se uboja! O Marija pomagaj! o Kriste usmili sel"
Otrok skoči med bojevalca, narazen ju vleče. Voznik je že stokal in pene t ščal, tako ga je davil potepuh. Barbka se upre z vso močjo ob očeta, da jih nazaj odrine. Jezno se Janko obrne proti njej, dvigne gorjačo, da jo mahne, pa va-njo zakriči:
„Barbka, ti preklet otrok!" Klobuk mu pade z glave, mesec posije izmed oblakov in razsvetljuje žalostni prigodek. Tujec pristopi za stopaj bliže pa reče:
„O, kaj ti? Janko, ti Prašnik? Kaj taka je s tabo? kaj tako daleč si jo prignal?'
Janko obstane kakor štor, zija v tujca in reče naposled: ,,Grabež, kaj si ti?"
„Jas sem , Janko, jaz. Lepo si me preplašil in nahrvatil s tvojim kolom. I, tri sto vragov, kaj pa delaš todi? i kaj si res tolovaj ?'
„Nisem , hvala Bogu," reče potepuh , se prime za ledja in po sapo gre, „nisem še, a za dlako je manjkalo, pa bi bil."
„I, seveda," reče smejaje kupec, „i kaj te je privelo tako daleč? Le za en las je manjkalo, da te nisem ubil kakor divjega ma-čurja, pa bi bilo po tebi. Ali potlej bi mi bilo
žal, pa strašno žal, da sem ubil veselega Janka. Močan sipa kakor medved, škoda za te, Janko, to ti ne pojde izpod rok; lahko bi se preživel bolj pošteno."
,1, kako pa, kako?" bara Jauko osramo-ten." Dela ščem, a ljudje ga ne dado. Saj sem pripravljen delati, garati, trdo se ubijati, a dela ni, ne dobim ga."
„Janko, le tiho bodi, pride čas in s časom tudi še kaj druzega , dosti dela se bo našlo. Čas, ta jc, ki spametje človeka. Jaz ti bom pomagal, kakor sem ti obljubil, veš takrat, ko smo bili zadnji pot skupaj."
„Bodi B ig zanvaljen," vsklikne Janko veselo, „vendar imam še enega prijatla na svetu, o, dragi, ljubi moj Grabež, čaj, da te objamem " „Za zdaj pusti objemanje, da prve krčme imava še dve uri; moj šareč ne sme postajati, moram na mejo, sem se bil precej zakasnil."
Kupec pobere samokres, gre k vozu z Jankom po Barbko iu pravi:
„Tukaj sem-le, zraven mene sedi, Janko. Ti dekle pa tu-le, na zaboj, ti golob čica , ti si vrlo dekle, danes si mi rešila življenje. Tvoj oče se ni norca delal in ko bi tebe ne bilo, bi me bil semlatil brez usmiljenja kakor slamo."
(Trst). Naši bralci se bodo spominjali še našega članka, kaj mislimo o teh „natornih" mejah. Da bi Lahi Avstrijo lože prevarili, prigovarjajo jej, naj gre dol na Turško novih dežel iskat za odškodovanje; pa mi upamo, da naši avstrijski državniki ne bodo slovenske dežele raztrgati pustili. Slovenci, bodimo pazljivi, složni in energični I Lah nam je že požrl beneške Slovence, več mu ne damo!
Z Af^aiM-i imajo Angleži svoje težave. Piše se, da bi nastala velika nevarnost za Angleže, ako bi se hitro umaknili z Afganistana, ker potem bi divjaki še več poguma dobili, za Angleži v Indijo prihruli, in jiotem bi se znala še Indija zoper Angleže vzdigniti. Govori se v Brlinu , da ste se Anglija in Rusija pogodili tako, da bo Rus Angležu v Aziji pomagal, Anglež pa se zaveže, da ne bo branil Turka, ampak še pomagal, da se turška država razdrobi, in slovanski narodi na Balkanu osvobodijo. Kaj je na tem resuice, še ne vemo.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. avg usta.
(„Slovenec" pred okrajno sodnijo.) Na tožbo g. Vavrečke, predstojnika „liedertafierjev", morala sta se včeraj pred okrajno sodnijo zagovarjati g. Jurčič za „Slov. Narod" in g. II a d e r 1 a p za naš list, zaradi prestopka §. 21 tiskovne postave, ker nista sprejela popravka omenjenega človeka o zadevi izleta „liedertafierjev'' na Šmarno goro. G. Jurčič kot pooblaščenec vrednika g. Armiča, je želel biti prvi zaslišan, ter se je s tožnikom dobro metal, tako da se je ta slednjič vdal, ter privolil, da sprejme „Slov. Narod'1 tak popravek, kakor ga je g. Jurč č pred sodnijo sam so-stavil, in na to je bil vrednik „Slov. Naroda" oproščen. Potem je prišel naš vrednik na vrsto. Oa je prostovoljno ponudil podoben popravek , kakor ga prinese „SI. Narod", toda g. Vavrečka imel je na našega vrednika posebno korajžo in ni hotel o nobeui pogodbi nič slišati. Po dolgem razgovoru in brezvspeš-nem posredovanji g. sodnika morala se je stvar rešiti z razsodbo, ktera se glasi: Vrednik gosp. Iladerlap jc popolnoma oproščen, g. Vavrečka pa jc obsojen, plačati soduijskc stroške. Po
Barbka tiho sede in srce ji je močno bilo od prestalega strahu.
Moška sta molče sedela drug poleg dru zega. Vsak je imel svoje misli o tem, kar se je bilo ravnokar dogodilo. Naposled pa izleže kupec svojo pipo , jo nabaše, ukreše ogenj in ko si jo užge, reče Janku:
„I, Janko, povej, kako se ti je kaj godilo, odkar se nisva videla, že tako dolgo ne. Spraševal sem ljudi, tega pa unega, a vselej zastonj, nobeden mi ui vedel nič povedati, kako je kaj Prašnikovemu Janku. Kaj te je danes 8em prineslo? Kaj si počel tako dolgo časa?
I kaj pa tvoja žena? No, kako pa, da si tako
tih, tako molčeč? Na, vidiš, tukaj je čutara,
le odmaši, pa dobro potegni, da se ti grlo na-
moči in jezik razveže. V torbi je tudi še en
kos ali dva klobase pa nekaj kruha; na, to
pa Barbki daj, Barbka bo tudi lačna. Tako je
prav, le potegni, le še , no vidiš , zdaj mi pa lepo povej, vse tako po vrsti kakor so hiše v
Trsti, kaj dela one', se reče, tista stara za-
kupnica, tisto babše, skupo kakor ne vem kaj, sem hotel reči, zakaj neče tako dolgo strepe-tati, zakaj se že ne stegne , da bi ti sedel v tisto toplo gnjezdo?"	(Dalje prib.)
tem takem odpade za nas tudi popravek. G. Vavrečka je uložil pritožbo na deželno sodnijo, tedaj še ne bo miru. Za danes zabilježimo to novo, sijajno zmago „Sloveučevo."
(Za Častne občane) je izvolila si občina Kresnice grofa Taaffeja, deželnega predsednika gosp. Winklerja in gosp. dr. Jan Bleiweisa.
(„Turški list,") ki je po begu Ilans KrauBsa prišel v roke znanega nekdanjega urednika Miillerja, krčmarskega godca, ki za par grošev-gode vsakemu „Naprej", dokler ta hoče, — ta ščuvarski list, kterega zdaj zaklada konsti-tucijsko društvo, preceja z veliko jezo, a majhno spretnostjo vit. Schneida govor pri banketu. Kar p še, so le pleve, nič druzega, toraj žlobudra tudi ui zavračanja vredna , ker je razvidno, da pisalec Schneidovega govora še ra-zumil n>, tako daleč ne sega njegov um. To kaže najbolj zadnji stavek, v kterem Be pisun čudi, kako da se vit. Schneid ni lotil tudi „nemškutarjev" iu „tujcev" pri nas, in da je morda ta predmet prihranil si za kak drug banket. Na to bodi odgovorjeno buteljnu, da se vrabci ne streljajo s kanoni; g. vit. Schneid leta više, ne bo se tako nizko spustil, da bi v svoje politične kombinacije jemal tako majhne ljudi, čez ktere se lahko stopi in ktere bo prvi količkaj ostri piš na vse vetrove razpi-bal. „Leo non capit muscas." — Resnica je da si je vit. Schneid — kakor prej že po svojem delovanji v državnem zboru spoštovanje, tako zdaj s svojim govorom pridobil srca vseh, ki so ga slišali. Tega „ljubljanski butelj" ne bo vtajil uiti preobrnil.
(Deželni predsednik gosp. Winkler) se vrne danes s svojo častito rodovino z Dunaja nazaj. Nadjamo se, da bo zdaj vendar nekoliko trje ua noge stopal našim predrznim nemšku-tarjem, ki so tako očitno napoti pomirjenju prebivalstva.
(„Laibaclierica") se poboljšuje. Priobčila je vit. Schneida nemški govor skoro ves, le malo je bil pristrižen , ker Leona še zmiraj krč prijemi, kedar bi nnral pustiti v list kaj, kar je nasprotno njegovemu nemčurskemu mišljenju ; tudi je pnnesla poročilo o „besedi" v čitalnici na korist Dolenjcem, kar je tem bolj čudno, ker takih poroč i, vzlasti ugodnih , mi že skoro ne pomnimo. Bo že šlo počasi, nazadnje se bo Leo še v čitalnico zapisal.
(Vabilo k petindvajsetletniči) katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Program: SoOoto 7. avgusta: Ob '/t!9- uri zvečer: Pozdravljenje tujih gostov v družbinih prostorih (Knežji dvor) V nedeljo 8. avgusta: Ob V28 uri zjutraj: Zberejo se vsi deležniki svečanosti v družbinih prostorih, kjer se druž-bine znamke, jedilni in vozni lističi proti plači oddajajo. Red sprevoda: 1. Deputacije društev iz Maribora, Zagreba, Celovca, Inomosta, Gradca in Dunaja ; 2. Ljubljansko društvo ro kodelskih pomočnikov. Ob '/¡¡9. uri: Vhod v nunsko cerkev. Društveuiki ostanejo pri svojih zastavah; častni udje in pokrovitelji zasedejo prve stole na listovi strani. Prid ga, slovesna sv. maša, Te Deum. Po dokončani službi božji gre sprevod v isti vrsti z godbo skozi Šelen burgove in slonove ulice, po Marijnem trgu iu frančiškanskem mostu, skozi špitalske ulice, po mestnem trgu in Ilradecki-jevem mostu in čez Turjaški trg v družbine prostore nazaj.
Ob '/2 ur*: Skupni obed v čitalnični restavraciji. Prostore pri mizah bodo rčdniki od-kazali. Ob 8. uri zvečer: Slavnostna beseda z govori in petjem v čitalnični dvorani. — Potem zabava b petjem in godbo. Pondeljek 9. avgusta: Ob 6. uri se družba z gosti s posebnim vlakom odpelje v Bled. Ob 9. uri služba
božja za umrle pokrovitelje, ude in dobrotnike društva v cerkvi na otoku. Vožnja po jezeru, ogledovanje okolice itd. Ob 7. uri zvečer se vsa druščina s posebnim vlakom zopet v Ljubljano povrne. — Le povabljeni p. n. gg. goBtje in z društveno znamko okinčani udje se morejo udeležiti zabav.
Razne reči.
—	Toča. S Kresnic poleg Litije se nam piše: 21. julija ob štirih popoldne je strašno škodo naredila toča in vihar, — štiri toče bo tehtale en funt, — pobila je vse gladko, pšenico, oves, proso, fižol, deteljo, zraven tega je na šoli vso opeko, na cerkvi in farovžu pa vse škrli zdrobila; nov kozolec je vihar podrl in silno veliko drevja, zverine, tiče pa toč» potolkla. Naliv b hribov je prst odnesel i. t. d. Revščina bo silno velika, ker je bila tudi že lani toča potolkla, zaslužka nobenega, ljudstvo je tukaj sploh prav revno. — Zato se prosi za mile darove, da se zadetim z obupnosti hitro in izdatno pomaga.
—	Toča. Z Rateč na Gorenjskem se nam piše: Danes 31. julija zjutraj ob '/a® uri 8e 3° tukaj vsula toča in je Ratečanom čisto vso poljščino v '/-i ure pokončala. Debelejša je bila kakor prav debeli orehi. Take toče tukaj nihče ne pomni. Pri več hišah so bila na enkrat vsa okna zdrobljena. Samo pri oknih je naredila več kot 100 gld. škode, vso škodo pa c?nijo na 5000 gld. Ljudje pravijo, da so vzrok gosp. župnik, da je toča pobila, ker so takrat spali, tedaj niso vedeli, da gre toča, da bi jo bili v zavrnili Mangart, kjer nima kaj pobiti.
Deželni zbor kranjski.
Zadnja (štirnajsta) seja 13. julija.
(Konec.)
Poslanec Klun zopet vpraša, kdo z Rimom direktno dopisuje od narodne 6trani iu ali se bode uvedel slovenski jezik na več-razrednih nemških šolah v Kočevji.
Poročevalec baron Apfaltrern govori prav zaničljivo in gosposko za odsekov predlog in zahteva , da bi se g. Svetec zavoljo besedi o škiljenji v Nemčijo pokaral. Svetec pravi, da to ne velja zbornici, nego Schönererjevim nem-cem, in zahteva še enkrat, naj se narodnjakom dokaže, da so z Rimom v dopisovanji.
V specijalni debati govori poslanec D e-teija: Jaz bodem tudi napravil nektere opazke, ali, kakor g. baron imenuje naše govore, se „izbljuval" (ekspektoriral). Čudim se, da se jemljo želje narodove za razlog v tem slučaji, ko gré za uvajanje nemščine v naše ljudske šole. Želje narodove so gospodje one stranke dozdaj popolnem v uemar puščali, in so to posebno sijajno dokazali pri obravnavah sedanjega deželnega zbora. Ko je šlo za odkup bire, gospoda, ali ste se tedaj kaj ozirali na „želje naroda"? Nikakor ne! Po izjavah večine občin dokazano zahtevanje niste imeli ovreč z ničemer drugim, nego s puhlimi frazami, kajti stvarnih argumentov smo pogrešali. Vam se pač lahko očita 8 pesnikom: „Was man den Geist der Zeiten heisst, ps ist der Herren ejg'uer Geist!" Culi Bte in veste, da ljudstvo noče odveze bire, a nasprotno, da želi, da bi se omejila svoboda ženitovanja. Tu se izgovarjate samo z izrekom: To terja čas! Jaz pak vseskozi podpiram predlog poslanca g. Svetca, a ne rečem ničesa več, ker sem osvedočen, da je pri vas vsaka beseda zastonj in res smelo rečem, da tu veljajo besede velikega italijan-
ekega pesnika: „Lasc:ate ogni speranza Voi chi entrate 1" (Pohvala).
Večina je že zopet kar tajno nasvetovala konec debate. Vpisana govornika sta od narodne strani še poslanca Navratil in dr. Z a r n i k. Prvi prepusti besedo dr. Zamiku, ki pravi: Mene in vso mojo stranko iz srca veseli, da je današnji g. poročevalec (baron Apfaltrern) odkrito povedal, da on in njegov somišljeniki v deželnem zboru zastopajo nemško stranko in da je zaradi tega vsako spo-razumljenje s to stranko in z nami popolnem nemogoče. Ud gosposke zbornice baron lliibner je rekel, da je prehodil skoraj ves svet in da je videl ter izpoznal, kako se daje o vsakem vprašanji debatirati, kompromise delati itd.i da pa je samo eno vprašanje, o kterem ni nobenega kompromisa, in to je ono o jeziku iu narodnosti, o čemer imajo za-se povsod le samo člani vsacega naroda odločevati.
Današnja večina deželnega zbora ima za-toraj jedino pravico odločevati za Kočevje in za Belo peč (Weissenfels), a nikakor ne za naše slovenske šole. Prejšnjemu deželnemu zboru in odboru ni prišlo nikakor na misel, da bi bil sklenil, naj se Hočevarji zaradi Slovencev uče slovenskega jezika, a današnja ve čina in nje deželni odbor silita vedno , da bi se uvedel nimški jezik v slovenskih šolah ?a-radi Nemcev. V Švici, kamor — kakor znano, zahaja vsako leto mnogo tujcev, v deželi, kjer ljudje po mnogih krajih tako rekoč le o tujcih žive, je v ljudskih šolah povsodi le učni jezik domač in ne tuj. Sicer pa tu velja izrek: ,,Priu-cipiis obsta 1" Ako bi se naredni poslanci da nes ne upirali temu predlogu , bodo gospodje nasprotniki prišli drugo leto gotovo s predlogom, naj se nemški jezik uvede tudi v eno-razredne ljudske šole.
Na Koroškem je v čisto slovenskih kraj b učni jezik izključno samo nemški, in deželni šolski svet koroški je sklenil obdariti učitelje, kteri najbolj vspešno ponemčujejo. Na Štajarskem, kjer skupaj stanuje 400.000 Slovencev, je nemški jezik učni jezik v vseh enorazredmh šolah. Pri nas na Kranjskem , kjer je 96°/0 Slovencev in le 4% Nemcev, so gospoda nekoliko skromnejši in hočejo uvesti nemški jezik le v večrazredne ljudske šole. Boj, kterega mi bijemo, je boj za Slovanstvo, ki se bije že dolgih 1000 let, in ako bi seja današnja trajala tudi vso noč, bi narodne poslance ne oviralo najmanje, da bi se upirali ponemčevanju.
Poročevalec baron Apfaltrern arogantno pravi, da bodo narodni poslanci pač dovolili, če večina ukrene, kar se njej zdi primerno, ker večina tudi ima besedo. Za slovenski jezik, ali kakor ga on vedno imenuje za „kranjski" jezik, pravi, da je v šolah dovolj skrbljeno, in zatorej da je prav, da se uči tudi nemščina, Poslancu Klunu, ki je trdil, da bi za Notranjce bilo koristnejše učiti se laškega, nego nemškega jezika, očita neprijaznost do Avstrije. Potem se še nekoliko zaletava v dr. Zamika, dr. Vošnjaka in poslanca Deteljo, rtkoč jim : Ko bi nemški ne znali, bi ne bili tukaj.
Poslanec Klun ugovarja temu, da bi bil tisti, kdor želi, da se Slovenci uče italijanskega jezika, kriv — veleizdaje. Italijanski jezik je bil ravno tako ravnopraven v Avstriji, kakor drugi jeziki. Naposled zopet vpraša govornik, ali se bode slovenski jezik uvedel kot učui predmet na večrazreduih ljudskih šolah v Ko-čevji.
Baron Apfaltern na to odgovor dolžan ostane. Pri glasovanji se predlog g. Svetca s
14 proti 19 glasovom zavrže, a sprejme se predlog odsekov.
Baron Apfaltrern poroča še o raznih druzih oddelkih poročila deželnega odbora , in končno nasvetuje : naj se deželnemu odboru za poročilo o svojem delovanji, ktero je zelo izvrstno , izreče največja iu najgorkejša zahvala.
Pri točki o od >ravi slovenščine in notranje :a uradovauja deželnega odbora in vpeljavi same nemščine, se oglasi dr. Zamik rekoč: Po sklepu deželnega zbora dne 21. oktobra 1869 imel je biti tudi notranji uradni jezik pri di-želnih uradih izključno slovenski. Ta sklep ni bil odpravljen s sklepom deželnega zbora duč 16. oktobra 1878, kajti ta samo določuje, la bi se uredil uradui jezik „enolično in enostavno." To pa je ua Kranjskem gotovo slovenski jezik , kteri je bil prej po sklepu deželnega zbora uveden v deželne urade. Ker tedaj s sklepom dež. zbora dne 21.okt. 1869 prejšnji sklep deželnega zbora ni bil ovržen, je deželni odbor s tem , da je uradovanje predrugačil io slovenski jezik iz deželnih uradov izrinil, meje svojega delokroga prekoračil. Predloga ne bc-dem nobenega stavil, ker to smatram za potrato časa.
Dtžman hvali ta vkrep deželnega odbora in se poteza za nemščino, brce dajajoč „nerazvitemu" slovenskemu jeziku.
Poslanec Kluu zavrača predgovornika iu pravi, ako se slovenski jezik nikoli ne uvede v urade, zii-nje gotovo ne bode nikdar sposoben. To je ravno tako , kakor bi se kdo hotel na suhem učiti plavati. Sicer pa je nemški uradni jezik strahovito barbaričeu.
Dr. Vošnjak pravi: Dežman je trdil, da so zdaj popolnem ponehale pritožbe slovenskih fOslancev o jezikovi stvari v državnem zboru. G. Dežman menda, odkar več ne sedi v državnem zboru, ne bere niti poročil o njega obravnavah, kajti sicer bi imel vedeti, da so bile o dvih mojih resolucijah zelo ostre debate. Z odgovorom velespoštovanega g. predsednika deželne vlade smo mi res zadovoljni A jaz sem odgovor morda bolje razumel nego li g. Dežman. Prav važno v njem je bilo , da smo izvedeli, kar so poročala vladi okrajna glavpr.>tva. Koliko je resnice v teh poročil.h, bode vlada že priliko imela prepričati se, in čc bode hotela, bode lahko videti, v koliko se to, kar se je poročilo, tudi dejanski vrši. Obravnave za justične in finančne urade še teko in razumljivo je , da vlada ne more na hip popraviti, kar je bilo 20 let zavoženega. Mi vi uio, da ima sedanja vlada namen, vsem narodom v Avstriji biti prav čua, zatorej nas današnji odgovor g. predsednika deželne vlade ni nič izneuadil. če se našemu jeziku vedno hoče pot v urade zapirati, potem v istioi ne vem, kedaj bode, po mnenji gospodov nasprotne stranke, za urade , sposobenTežko da bi bil nemški jezik prišel kedaj do svoje današnje ,,sposobnosti", ako bi kakor prej bila v uradih sama latinščina. Vsakako pa trdim , da je naš jezik močno napredoval posebno od tedaj, ko je bivši slovenski pesnik g. Dežmau pel svoje „Proklete grablje!" (Živahua pohvala in smeh.)
S tem je bil dnevni red končan. O sklepu deželnega zbora smo že prej poročali.
Javna zalivala.
Dne 3. t. m. smo križev pot, ki ga je za Preško cerkev izvrstno in umetno slikal domači umetnik gosp. Fr. Tomec, b Šentvida pripeljali v našo cerkev. Častiti gospod župnik A. Potočnik in gosp. kaplan Fr. Marešič sta slo-
vesni sprevod jako krasno vredila in Bplob lepo vodila, za kar obema prisrčna hvala. Hvala pa tudi Šentviškim fantom, ki so tako vbrano pritrkovali in s streljanjem poveličevali slovesnost. Slednjič prisrčna hvala častitemu župniku Preškemu, gosp. L. Alešu, ki toliko za božjo čast stori. Več o res umetn jskem delu gosp. Fr. Tomca še pride.
V Medvodah 4. avgusta 1880.
N i k. J a m n i k.
Javna zalivala.
Vsem svojim kolegom in bivšim sošolcem, ki so se mene o priliki naše desetletni:e v Celji v moji bolezni tako blagodušno in plemenito spomnili, izrekam tukaj svojo najiskre-nejšo zalivalo, posebno dragemu g. Vovšeku, ki Be je za mene toliko potrudil. Da se kmalo vidimo v boljšem zdravji!
Jože Brezovar, v Lanišči, Istra.
Izurjen organist,
ki je posebuo dobro izurjen v koralnem in fi g u r a I n e m petji, ter je zmožen tudi na gosli igrali, in je Ceciljansko-orgljarsko šolo v Liubljani tri leta obiskoval, ter jo z dobrim vspehom dovršil, išče služIte; sprejme tudi službo cerkvenika.
Pisma naj se poš.ljajo vredništvu ^Slovenca."	(l)
V katoliški bukvami
v Ljubljani, stolni trg, št. G, se dobivajo sledeče nove in jiriporočila vredne knjige: Fr. Selbst, Der kathol. Kircliengesaiig Lelm lil.
Slessopler 90 kr. II. Koneberg, Der lil. Benedikt 21 kr. F. Fischer, Schule, Kirche und Haus 20 kr. W. Schern, Zwei Hüchel" des hl. Anselm v. Con-terbu, 17. Waruni ist Golt .Mensch geworden 72 kr. Wander, Karle >oti Mittel-K vnipa 20 kr. Mannin g, Cardinal, Die vier grossen Uebel unserer Tage 60 kr.
Priporočajo se dalje za šolska in druga darila: Slomšeka zbrani spisi. I. Pesmi 00 kr. II. Basni, prilike in povesti 1 gl. 20 kr. 111. Životopisi 1 gl. 30 kr.
Podučne in kratkočasne povesti: Genovcla, Kvstahijn, Nedolžnost, trdo vezano po 35 kr.
Ker žic, Izgledi bogoljlllinill otrok I. in ii. del
po 40 kr.
Zupančič, Dušna |I0II10Č II. in III. nevezan po 40 kr.
Zupančič, Duša popolna , IV. , vezane v usnji 90 kr.
Zadujič se priporočajo razne in najlepše podobe v mali iu veliki obliki, inolitveniki slovenski in nemški; molniki itd.
Sprejemajo in kolikor mogoče se naglo izvršujejo vsa naročevanja na katoliške liste podučnega in zabavnega zapopadka, kakor n. pr. Ilausschatz, Alte u. neue Welt, verschiedene Kirchenb ¡Itter itd.
V katoliški bukvami
je ravnokar na svitlo prišla ter je zalogi
vedno v
„Oče naš"
GO cm. visoka in 4G cm. široka podoba.
Cena 80 kr.
Predg vor in vsaka prošnja posebej je lepo izpeljana v alegoričnih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih , raznobarvenih prošenj „Očenaša". Podoba b primernim okvirjem je lep kinč za vsako sobo; ker je prva v slovenskem jeziku in cena ne previsoka, Be priporoča posebno za darila o raznih prilikah.
Naročuje se in ob enem denar pošilja naj cenejše po nakaznicah.	(3)
dajatelj in odgovorni urednik Filip llallp.
J. laznioi nasledniki v Ljubljani.