AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 13 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 16, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV nchanov in Zeleznikova sta bila prva! jo polnoči je potekel rok za priglasitev slovenskih novoro-|kov letošnjega leta. Razpisana je bila nagrada $20 za *ga slovenskega fanta in prvega slovenskega dekleta, vsak In sicer je dal desetak Mr. John Potokar, lastnik Double le Bottling Co., desetak pa Ameriška Domovina. Priglasilo se jih je več, zadnji torek sta bila priglašena dvojčka, toda po uradnem izkazilu je opravičena do na-le hčerka Mr. in Mrs. Joseph Zeleznik, 4413 W. 49th St. in 0 Mr. in Mrs. Joseph Konchan, 3826 W. 14th St., oba iz e'anda. Železnikova princezaje bila rojena 1. januarja ob j zvečer, Konchanov princ pa na 3. januarja ob 6 :30 zvečer. .Pri vsem tem je pa značilno tudi to, da sta bila oba otroka ^a v Deaconess bolnišnici, v presledku 48 ur, ter da sta oba 1 Jožeta in oba že dolgoletna prijatelja. Pa še nekaj je treba povedati. Ko sta se obe mladi ma-Pripravljali na daljno in težavno pot v Rim, sta oba Jožeta |a v klubu Avalon in se pogovarjala o veliki sreči, ki ju r. Beseda je dala besedo in oba sta se bahala, da bosta do-sina, kakopak. Končno sta napravila pogodbo, da bo tisti, » dobil hčerko, plačal en sod pive fantom pri klubu, če so e sPili, pa ne vemo. Obema družinama gredo s čeki po $10 naše iskrene čestitke! --o--, iglija potrebuje 3 bilijone nakup potrebščin letos ta Anglija ima samo polovico tega denarja, drugo polovico bodo morale pa dati Zed. države, je povedal zakladniški tajnik Morgenthau Ji kongresu. Lovci, (o nI za vas. • • Hull, ker je ta načrt važen za našo lastno obrambo. "Ako pride Atlantik v nemško oblast," je rekel Hull, "bo nudil malo ali nič varnosti za našo deželo. Ako bo premagana Anglija in bo izgubila oblast na morju, bo Nemčija z lahkoto prišla čez Atlantik razen, ako bomo pripravljeni mi storiti tisto, kar dela Anglija danes." Hull je izjavil, da so Nemčija, Italija in Japonska očitno pokazale, kaj so njih nameni, namreč, razde jati fundamente civiliziranega sveta ter vzpostaviti tiransko vlado nad svojimi žrtvami. "Vprašanje je samo," je dalje izjavil Hull, "ali naj vzpričo splošnega pohoda sile miroljubni narodi čakajo, da bo napadalec prestopil tudi njih meje, ali pa naj se zavedajo, da so poklicani za samoobrambo, predno bo prepozno." Da he boste mislili, da ta zala dečva pestuje kakega zajčka, ali veverico, ali kako drugo tako titulirano divjad. Živalica je tista slavna činčila, ki daje zelo dragoceno kožuhovino za suknje, da se ženske postavijo in da jih ne zebe. Pa kako drage so te suknje! Vidite, ena suma taka živalica je vredna (med sestrami) $1,600- In za eno suknjo jih gre najmanj ducat. Pa sami izračunajte, po čem so suknje. BURTON je bil zelo slab ŽUPAN ' f >n Jak dan bolj se kaže, kako ;£a župana smo imeli v 1 'nenadomestljivega" Ha-ij- Burtona. Sedanji žu-ythin je že naznanil, da ;n)anjšal letos stroške pri vm upravi za $5,000,000. župan (mi priporoča-•Burtona) je pa zahteval J leto več denarja. sek mestne zbornice si je »gledal mestna posestva arrensville in tam našel lv škandalozne razmere. 0 lr*iajo tam zobozdravni-^r&d, toda za 850 oseb, ki ahajajo tam, ni nobenega Ozdravnika. S stropov pada f ' s.tene so vse razpočene. V °Pjih se rabi opremo, ki je avže nad 70 let. Ker se ne r.Zava poslopij v dobrem 1JU- velja to davkoplačeval "a tisoče in tisoče dolarjev. tlvsi utilitetni direktor Wal e Pa pripoveduje, kako se gl'ala politika v mestni hiši. je bilo nastavljenih 60 do-nih kolektorjev za vodne ra-f • to je poleg rednih 30. Ti "tteli nalogo iztirjevati za-račune, pa so trikrat P nabrali, kolikor so imeli plače. Nekateri teh so prišli na delo samo tedaj, ko so dobili plačo. Wallene tudi trdi, da se je mestna plačilna lista zvišala tiste tedne pred volitvami vselej za kakih $400,000 do $700,000. To vse se je godilo pod županom Burtonom, ki je bil trikrat zaporedoma izvoljen. In za njegovo "zvesto službo" so ga izvolili pa še v zvezni senat! -o- Klančarjev imenik bo imel tiskana vsa društva in klube Kot znano, sestavlja Anthony J. Klančar jugoslovanski imenik za Cleveland, v katerem bodo med drugimi tiskane vse organizacije, najsi bo bratske, kulturne, družabne, politične ali cerkvene. Radi točnega seznama bi Mr. Klančar rad dobil imena uradnikov vseh društev ali klubov, ki so bili izvoljeni v urad za letos. Napišite ime svojega društva ali kluba, ter imena ter naslove uradnikov na karto ter jo pošljite na naslov: Anthony J. Klančar, 1047 E. 67th St., Cleveland, O. Grki so odbili močne italijanske izpade na vseh frontah Atene, 15. jan. — Italijani so izvedli več močnih izpadov na vseh treh glavnih frontah v Albaniji, toda Grki. so vse izpade ročno odbili. Novi italijanski poveljnik v Albaniji, general Cavallero, se bo najbrže postavil' z glavno silo ob reki ^kumbi, v severni Albaniji. To se računa iz te^a,,ker Italijani že praznijo mesta Valono, Berat in El- basan v južni Albaniji. * Struga, Jugoslavija. — Iz Albanije prihajajo vesti, da albanski vstaši pod vodstvom četaša Malik Debrena plenijo Italijanom skladišča za živež in muni-cijo zadej za bojno linijo. De-bren je organiziral albanske vstaše in vojaške begunce, s katerimi prazni Italijanom zaloge. Poročila zatrjujejo, da je moralo italijansko povedjstvo razpustiti dva albanska bataljona, ki nista hotela na fronto. Je imel 10,000 konj, pa reven umrl Salem, Ore. — W. W. Brown, star 83 let, ki je imel v času prve svetovne vojne do 10,000 konj na oregonskih pašnikih, je umrl te dni brez vsakega centa v nekem zavetišču. V svojih najboljših časih je imel 10,000 konj, 22,000 ovac in 100,000 akrov zemlje. Bil je samski in je večkrat rekel: "če bi imel kakega sina, bi lahko lastovali vso državo Oregon. Bil je poznan, da je bil j ako slab gospodar in je pisal čeke kar na cigaretni papir, ali pa je odtrgal od kante napis in papir porabil za ček. -o—- SND v Maple Heights, O. Direktorij za. leto 1941 je, sledeč: Predsednik Louis Si-mončič, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Anton Perušek, blagajnik Anton Gorenc, za-pisnikarica Antonia Kastelic, nadzorniki: Antonia Legan ml., Andy Hočevar in Jacob Ye-mec; direktorji: Andrew Re-žin, John Hrovat, John Hočevar, Frank Vrček, Joseph Fink, Rudolph Franetič, Mary Hrovat in Julia Lipnos. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne. Važna seja Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima nocoj ob 7:30 svojo redno mesečno sejo v navadnih prostorih, članstvo se prosi, da se polnoštevilno udeleži. Nov pogrebni dom Mr. Louis Ferfolia, slovenski pogrebnik naznanja, da je njegov novi in moderni pogrebni dom na 9116 Union Ave. povsem dovršen. Slavnostna odpr-tija bo 17., 18. in 19. januarja. Mr. Ferfolia vabi vse rojake, prijatelje in sosede, da si te dni ogledajo te lepe prostore, ki so res zgrajeni v najmodernejšem slogu in v notranjosti dovršeni tako, da bodo povsem odgovarjali potrebam. Nov grob v Wisconsinu Včeraj je umrl na Willard, Wisconsin, John Žnidaršič; star 73 let, doma iz Kozaršč pri Ložu. Bil je dolgo časa bolan. V Ameriki je bil 40 let in zadnjih 12 let je živel na farmi pri svoji sestri na Willardu. V Cleve-landu zapušča brata Jožeta na Norwood Rd., sestro v Wiscon-sinu, v starem kraju pa eno sestro. Naj mu bo miren počitek v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje. Šerif odslavlja Okrajni šerif Martin L. O'Donnell je odslovil 12 izmed svojih 140 deputijev z današnjim dnem. šest jih bo nadomestil pozneje, šerif pravi, da je to prisiljen storiti radi ekonomije. Pozno kesanje A meriško časopisje, ki stoji za predsednikom Roo-seveltom, ki urgira pomoč Angliji in drugim demokracijam, kritizira, senatorjaBurtona, bivšega cleve-landdkega župianu-, ki je proti Rooseveltoveviu načrtu. Kritika zdaj ne pomaga, nič! Saj je prav to časopisje poslalo Burtona v Washington, da bo cokla vsem Rooseveltovim načrtom. Polnih šest let boste morali grizti kislo jabolko, fantje. -o- Angleži skušajo najti slabo zavarovana mesta v Tobruku Kaira, 15. jan. — Angleške poizvedovalne patrulje so danes suvale v zunanje utrdbe okrog pristanišča Tobruka, da bi našle slabo zavarovana mesta, kjer bi se potem izvršil naskok. Medtem pa topništvo neprestano pošilja težke izstrelke v mesto. Italijanska posadka v trdnjavi, katero sodijo na 20,000 mož, j ako slabo odgovarja. Zato sodijo, da Italijani ne nameravajo dosti braniti mesta. Najnovejša poročila vedo povedati, da nameravajo napraviti nemški bombniki splošen napad na angleško brodovje v Sredozemlju, da bi tako -dobili prosto pot za prevoz nemškega, vojaštva v Afriko. Ako se nemškim bombnikom posreči pregnati angleško brodovje, se bodo začele prevažati nemške čete iz Sicilije v Tunizijo, da ojačijo italijansko armado v Libiji. -o--- 18,000 milj prepotovala do Amerike Buffalo, N. Y. — Edith Stern, stara 18 let, begunka iz Nemčije, je končno dospela k svojim staršem v to mesto potem, ko je potovala 18,000 milj iz Švedske do Amerike. Od Stockholma, Švedska, se je vozila z letalom do Moskve. Od tam preko Sibirije z vlakom do Vladivostoka. Od tam s parnikom na Japonsko in od tam z ladjo do Seattle, Washington. Od tam pa z železnico do Buffalo. Vse potovanje je trajalo 46 idni. -o--— Vezi med Rusijo in Nemčijo pokajo, trdijo poročila iz Jugoslavije Rusija pošilja "tehnike" v Bolgarijo, toda glavna armada je še v Romuniji. - Jugoslovansko časopisje se bavi samo z nemško-ruskim-bolgar-skim vprašanjem. TRI NOVA MINISTRSKA MESTA BODO USTVARJENA PRI VLADI Belgrad, 15. jan. — Nejasen položaj v Bolgariji je še vedno glavno vprašanje v Jugoslaviji. Vojaški krogi v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji so dobili poročila, da je poslala Nemčija dodatne "tehnike" v Bolgarijo, toda glavna nemška armada je še vedno onitran Donave v Romuniji. Od šest do osem divizij nemškega vojaštva je v Romuniji, ki ima pri sebi pontone in priprave za mostove. Kljub vsem tem razburljivim vestem, pa prihajajo vmes tola-žilne novice, ki javljajo, da postajajo odnošaji med Nemčijo in Rusijo vedno bolj napeti. Berlin je baje zelo nezadovoljen, ker Rusija odlaša s podpisom nove trgovske pogodbe med obema državama in radi nenadnega mrzlega obnašanja Rusije proti rajhu. To tiho in počasno pošiljanje nemškega vojaštva v Bolgarijo vznemirja jugoslovanske,'grške in turške vojaške kroge, toda tudi ti krogi so vedno bolj mnenja, da Rusija ne bo dovolila nemško invazijo preko Donave. Jugoslovansko časopisje zdaj ne piše drugega kot o nemško-ruskem-bolgarskem položaju. Uredniški članki se bavi jo samo S vprašanjem, v koliko bo ta položaj prizadel Jugoslavijo in ostali Balkan. "Belgrajska politika" piše, da je nadaljni razvoj vojaških dogodkov na Balkanu odvisen od Berlina in Moskve. Ter pristavlja: "V Sredozemlju se bije odločilna bitka že tri dni. Treba je počakati izida te bitke." Zagreb, 14. jan. — Dolgo pričakovana sprememba pri vladi je v delu. V Belgrad sta se že odpeljala dr. Vladko Maček, vodja Hrvatov in g. Franc Ku-lovec, vodja Slovencev. Kulovec (duhovnik) bo imenovan prosvetnim ministrom, katero mesto je zavzemal dr. Korošec. Pričakuje se tri nova ministrska mesta: ministrstvo za prehrano, ministrstvo za propagando in časopisje, ministrstvo za zrako-plovstvo. Nekatere vesti zatrjujejo, da bo ostal premier Cvetkovič še na vladi, druge vesti zopet zatrjujejo, daje vedno večja zahteva, da pride na vlado Milan Gavrilovič, sedanji poslanik v Moskvi, ki je znan prijatelj Rusije, Anglije in Zed. držav, pa velik sovražnik osišča, to je Italije in Nemčije. -o- Nov grob V torek je po kratki bolezni preminil Mathew Lucich, star 53 let, stanujoč na 19900 Kil-deer Ave. Bil je samec. Tukaj zapušča tri bratrance: Antona, Johna in Viktor Lucich. Rojen je bil v vasi Skvazici pri Reki na Primorskem, kjer zapušča dva brata in eno sestro ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 31 let ter je bil član društva št. 4 Srbskega podpornega saveza. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 452 E. 152. St. na Highland park pokopališče. Pogreb Joseph Arharja Pogreb pokojnega Joseph Arharja se bo vršil v petek zjutraj od desetih iz hiše žalosti, 3408 W. 97. St. v cerkev sv. Ignacija na Lorain Ave. in West Blvd. pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Dosti je izvrženih Dr. Witkus, ki preiskuje nabornike v 24. distriktu, jih je oni dan preiskal 30 in izmed teh jih je bilo samo 5 "taublih." Slabo srce, slab vid, slabe zobe, so največkrat napake. Napadel Nemca, obsojen na smrt Arendal, Norveška. — Rolf Hansen, star 25 let, je bil po naglem sodu obsojen na smrt, ker je napadel nemškega vojaka. Hansen je šel z neke veselice vinjen, ko ga je srečal nek nemški vojak in ga vprašal, koliko je ura. Hansen je vojaka udaril, nakar je ta potegnil bajonet. Hansen je pa potegnil samokres in streljal na vojaka, ki ga pa ni smrtno zadel. Vojak bo okreval, a Norvežan bo moral umteti. -o-- Za pomoč nabornikom Oni, ki so bili izžrebani za vojaško službo in ki morajo naborni komisiji dati podatke (vprašalne pole), lahko to store na domu Mr. John L. Mihe-licha, 1200 Addison Rd. To se tiče 24. distrikta (23. varda) in olajšava velja le za one, ki delajo ponoči in za one starše, ki morajo priti s sinovi in ki ne morejo ob večerih na glavni stan komisije, Euclid Ave. in 49. cesta. Mr. Mihelicha dobite ob večerih doma vsak večer, razen ob sredah in sobotah. V bolnišnico Frank Hribar je končno dobil prostor v Huron Road bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo v sobi 328. Obiski so dovoljeni od 1 do 3 popoldne in .7 do 8:30 zvečer. Zadušnica V nedeljo ob 9:45 se bo brala v cerkvi sv. Kristine zadušnica za pokojna John in Mary Pečjak. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Dvor Baraga 1317 Redna mesečna seja se vrši v petek večer. Vsi člani ste prošeni, da se udeležite. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. —- Rojakinja Ana Jane v West Pullmanu je zadnje dni tako nesrečno padla, da se je težko pobila na nogi. Gross Valley, Calif. — Pred dnevi je tu umrl Miha Grivec, star naseljenec, za posledicami avtomobilske nesreče in deloma za rakom. Rojen je bil v Srednjem Lipovcu pri žužemberku na Dolenjskem in tu zapušča družino, v Minnesoti pa sestro. Export, Pa. — John Kogov-šek, samski, star 60 let in rojen v Rovtah pri Logatcu na Notranjskem, je pred dnevi odšel na tukajšnje pokopališče in se tamkaj v lopi za orodje obesil. Vzrok ni znan. Fort Smith, Ark. — Zadnje dni so tukaj pokopali Antona Ocepka iz Paname, Okla., ki je bil star 51 let in doma iz Potoka pri Vačah na Dolenjskem. V Kansasu zapušča ženo in otroke. — V Huntingtonu, Ark., je zadnje dni decembra umrl Frank Smrekar, star 71 let in doma iz Stične na Dolenjskem. Bil je star naseljenec in zapušča ženo, sina in dve hčeri. Hibbing, Minn. — Tu je umrla Frances Zagornik, stara 62 let, katera zapušča šest sinov in pet hčera. -o-- Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Kolencem v spomin 6. obletnice njegove smrti. Prijatelji in sorodniki so prošeni, da se udeležijo« AMERIŠKA fhington, D. C., 15. jan. — fdniški tajnik Morgenthau l^dal danes kongresu, da bo Pila Anglija letos v Zed. ^ah za $3,019,000,000 ra-fPotrebščin, toda ima komaj 'lco te vsote v gotovini. Za. "Pa vlada Zed. držav prisko-p Pomoč z drugo polovico, f° kongres odobril Roose-^ n_ačrt za pomoč Angliji, to £avi, če bo kongres sprejel [pani "posojilno-najemnin-rjrt>" ki je zdaj pred kon- {lnančni položaj Anglije da- ® tak," je rekel Morgenthau, ^•nglija pač lahko plača za 3®danja naročila, toda da bi »a za vse> kar potrebuje; je f.ruga stvar." Morgenthau f Poročal kongresu, da sprej-Posojilno-najemninski pred- »ako je priporočal sprejem Predloga državni tajnik1 DOMOVINA r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka,'3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 13 Thurs., Jan. 16, 1941 j BESEDA IZ NARODA Kdo ima največ besede danes v Washingtonu? Kdo ima danes največ politične moči v Washingtonu se ne računa po tem, kakšen urad ta ali ona oseba zavzema, ampak se jih sodi po tem, v koliko njih beseda zaleže pri javnih, najve© pa vladnih vprašanjih. To so osebe, ki imajo največ vpliva na smernice javnih vprašanj, pa naj bodo te osebe že na javni pozornici, ali pa naj dajejo direktiva izza kulis. Kadar se te osebe odločijo, kako naj se suče, ali kako naj se ne suče politični položaj v deželi, tedaj se navadno tudi tako zgodi in vrši. Dasi se je že mnogo poskušalo, da bi se usmerilo našo vlado po tirih postav, pa je le vedno ostala vlada močnih osebnosti. Osebe, ki so politično močne in vplivne, vodijo narodne probleme. Tako je, recimo, William Knudsen, ki je na čelu produkcije za obrambeni načrt, močna osebnost v Washingtonu, pa ne radi tega, ker je slučajno v tem najvažnejšem uradu, ampak zato, ker stoji za njim Bela hiša, to je vlada. Oglejmo si, na primer, deset najvplivnejših osebnosti v Washingtonu, ki imajo danes največ besede pri ameriški vladi, direktno ali indirektno, ki s svojim vplivom vodijo javna in državna vprašanja Zedinjenih držav. Predsednik Roosevelt spada gotovo na čelo liste, ne zato, ker je najvišji predstavnik dežele, ampak tudi zato, ker je on sam ustvaril predsedniški urad mofčnejši kot je bil še kdaj v zgodovini dežele. Brez ovinkov je vprašal za oblast in dobil jo je. Njegov urad in okoliščine so napravile Roosevelta tako močnega kot«je. Predno je bil izvoljen predsednikom Zed. držav, ni bil smatran za kako posebno močno osebnost v javnem življenju. Kar se tiče javnosti je bil Roosevelt mnogo šibkejši kot je bil pa Al Smith. Fakt je, da Roosevelt prvič ni bil izvoljen predsednikom radi svoje politične meči. Izvoljen je bil radi Hooverjeve krize. Vsak demokrat bi bil lahko izvoljen takrat. Smith bi bil izvoljen, če bi ga ne bila porazila protiverska bigotrija. Toda, ko je bil Roosevelt enkrat v uradu, je začel iskati moč. Pronašel je, da dobi novo moč, če uporablja dano politično moč. Njegova politika mu je naklonila mase zvestih pristašev in to ga je izvolilo tudi v tretji termin. " Vselej tudi Roosevelt ni uspel s svojimi politični načrti, toda kljub temu je ostal močan. Močna osebnost v Washingtonu je gotovo načelnik generalnega štaba, general George C. Marshall. Njegova naloga je ustvariti močno armado, ki je danes skoro na najnižji stopnji moči. V prvi svetovni vojni je bil desna roka' generalu Pershingu, ki ga je imel tudi po vojni vedno pri sebi. Roosevelt je tako upošteval njegove zmožnosti, da ga je leta 1G39 imenoval načelnikom generalnemu štabu, dasi je bilo pred njim po starosti več drugih častnikov. Armada in varnost dežele leži na ramah tega zmožnega častnika. John L. Lewis je še vedno najmočnejša osebnost v vrstah organiziranega delavstva. Njegov vpliv je še vedno jako močan. Dasi je sprt z Belo hišo, pa v Washingtonu še vedno računajo ž njim, hote ali nehote. Čeprav se je odpovedal predsedstvu pri CIO, ker se je bil tako zavezal v zadnji kampanji, če ne bo izvoljen njegov kandidat Willkie, pa bi bil lahko brez težave izvoljen, če bi bil hotel, ker delavstvo je še vedno za njim, čeprav mti ni sledilo v zadnji predsedniški kampanji. Lewis vidi, da prihaja delavstvo vedno bolj do moči in on je mož, ki bo delavstvo vodil. Nihče med organiziranim delavstvom nima toliko pristašev kot jih ima on. Zato bo pa Lewis igral še veliko vlogo. Cordell Hull, državni tajnik, uživa večje zaupanje ameriškega naroda, kot kdo drugi v Washingtonu. Hull se nikdar ne vtika v zadeve, ki se ne tičejo državnega tajništva. Toda. gorje mu, kdor se hoče poigrati z njegovim uradom. Nekateri so že poskusili, pa so se .opekli in naglo odnehali. Hull je bil proti tretjemu .terminu, toda Roosevelt ga je obdržal v uradu, ker je zmožen kot malokdo. William S. 'Knudsen je načelnik odbora za produkcijo v obrambenem načrtu. Knudsen je eden izmed trgovcev, ki si je pridobil Roosevelta čisto na svojo stran. Vztrajen in priden kot mula, je Knudsen dosegel uspehe, kot bi jih malokdo drugi. Predsednik Roosevelt mu je zaupljivo izročil vso produkcijo za izvedbo obrambenega načrta. Henry Morgenthau ima največjo besedo pri odločitvi, koliko bomo plačali davka. Res je, da kongres napravi tozadevne postave, toda zakladniški tajnik Morgenthau napravi načrt. Ne samo, da je Morgenthau osebni svetovalec Rooseveltu, ampak ima tudi velik vpliv v inozemstvu. S svojim nakupom inozemskega srebra in zlata ima mnogo vpliva na tujo valuto in ekonomijo. Thurman Arnold, pomožni zvezni pravdnik, je bil prvi, ki je spravil na sodnijo protitrustno postavo, da se je začela upoštevati. .. Zlomil'je truste v lesni, oljni, avtni, steklarski, mlečni, živilski, medicinski in stavbeni industriji. Je v javnosti sicer malo znan, toda trusti se ga boje kot živega vraga. Harry Hopkins nima sicer nobenega urada, odkar se je odpovedal trgovinskemu tajništvu, pa je bliže Roosevel-tovi vladi, kot kdo drugi. Faktično živi stalno v Beli hiši in je skoro priznan kot član Rooseveltove družine. On ve, kdaj Poziv na delniško sejo Trikrat v šestih tednih je bilo oglaševano v našemu časopisju, da se vrši ta teden, v petek ob 7. uri zvečer, letna delniška seja korporacije Slovenskega doma na Holmes Ave. Na letnem zborovanju bodo podani računi in delovanje preteklega leta v upravi in finančnem stanju. Moralna dolžnost vsakega delničarja je, da se seje udeleži, sledi poročilom, jih kritizira, če se mu uvidi potrebno ter priporočati stvari, ki bi bile uspešne pri vodstvu narodne ustanove. V kolikor letni računi izkazujejo lahko poročam, da je bil uspeh v preteklem letu zelo po-voljen in razveseljiv. Prišli smo enkrat do tega, da lahko rečemo, to je plačano in popolna last delničarjev in naroda. Še pol ducata uspešnih let in lahko bomo rekli, če bo dobro gospodarstvo pri korporaciji, Slovenski domena Holmes Ave. je brez dolga. Čimbolj se bodo delničarji zainteresirali za podjetje temprej bo prosto dolga. Storili bomo sebi in našim društvom dobro. Še par dobrih sunkov in naš narodni hram bo na gladki cesti. Vljudno vabim vse delničarje naše korporacije, naj pridejo pravočasno in v določenem-času na sejo, da pričnemo ob določenem času in isto zgodaj dokončamo. Po delniški seji bo servirano delničarjem prosta, pijača in prigrizek. Prosim' pridite in bodite točni. Anton Jerman, predsednik. pilili na rogovih? Kaj se ve? Ve se pa, da bodo naši lovci in njih pomočnice, to so ženske kuharice, ki bodo pripravile srnjaka, da bosta dostojna za na mizo, nad vse prijazni in po-strežljivi in ne pustijo nikogar', ki pride na njih večerjo, da bi bil žejen ali lačen. Vem pa tudi, da se vstopnice kaj dobro prodajajo. Kdor hoče imeti zares prijeten večer in dobro postrežbo, naj gotovo seže po vstopnici, dokler so še na razpolago. Če boste čakali do zadnjega, bo dvorana napolnjena in vi boste ostali pri vratih in gledali, kako se drugi goste. Vam se bodo pa sline cedile. Če boste zamudili to priliko, boste morali čakati zopet eno leto, predno se vam bo ponudila taka prilika. Godba bo igrala tako veselo, da bo vse plesalo, staro in mlado. Vidite, da bo res škoda, če ne boste navzoči. Vsem do svidenja prav lepe pozdrave- in lovcem Sirku in Krečiču pa prav lepa hvala, ki sta nam preskrbela tako lepa in mlada srnjaka. Na svidenje! J. Resnik. Za srnjaki Piše Fred Krečič Nad srnjaka gremo Newburg.—Na srnjaka gremo, pa ni treba misliti, da bomo šli v Pennsylvanijo. O tega pa ne, saj imamo priložnost bližje se pogostiti z njimi in se navžiti srnjakove pečenke. To priložnost bomo imeli v soboto, 18. januarja zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Še vedno mi je v spominu lanskega leta srnjakova večerja, spominjam se, kako je bilo nazarensko luštno in okusna srnjakova pečenka. Če bi me ne bilo sram, bi bil prosil še za en krožnik, seveda poln okusne pečenke. Pa sem se tudi nekoliko bal Fortunca, ki je imel lani glavno besedo. Kadar me on pogleda, pa takoj vem, da je nekaj narobe, se reče, kadar •me pogleda izpod čela.. No, pa je vseeno fin dečko. Če bo pa tudi letos tako okusno, se bom priporočil pa še za en malo, seveda takrat, kadar noben višjih glav ne bo zraven., Mr. Kic pravi, da bo letos še vse bolj okusna pečenka, ker sta oba srnjaka za eno leto mlajša kot sta bila ona lansko leto. Čudno se mi vidi, John, k j& pa vidiš in kako pa poznaš, koliko sta bila srnjaka stara. V starem kraju smo nekoliko poznali pri živini, ko smo ji gledali na roge. Pri kravah smo tudi poznali, koliko telet je imela. Vse to se je poznalo na rogeh. Pa je bil kakšen podjeten gospodar in je kravi tiste obročke na rogeh izpilili in krava je bila zopet mlada. Mogoče so tudi srnjakom obročke iz- (Nadaljevanje) V razočaranju nad neuspehi prvega dne lova smo se nekam pobiti vračali proti domu, kjer nas je že Čakala fina večerja in tudi "ohajčan" je prišel zopet do besede ter nam je razvezal jezike, da smo kramljali precej pozno v noč. Šele gospodinja, Mrs. Čebron, nas je opomnila na pozno uro in treba se je bilo ukloniti povelju. Naslednjega jutra, v torek, pa smo odrinili še bolj zgodaj, a v drugo stran med Rockingham in Central City v kakih šest milj oddaljeno šumo. Ko smo dospeli na mesto, smo se ustavili in se razdelili. Franka sta vzela Henry in Joe, men-e je pa vzel v svoje varstvo Mr. Sal-mich. Predno smo se ločili, smo se še domenili, da se zvečer zopet vidimo pri našem avtu. Z Mr. Salmichem sva jo zavila na levo stran hriba. Namenjena sva bila k izvirku nekega studenčka, kamor je žival hodila navadno pit. Zelo pazno sva pregledala vsako sled in krog dess-ie ure sva zagledala krasnega srnjaka, katerega nama je prignal nasproti lovec z nasprotne strani. Kar srce mi je poskočilo od veselja, ker sem si že mislil, da je že moj. Komaj pa sem vzdignil karabin-ko za strel, je bil ta hudoba že za deblom, se malo ogledal krog sebe in nato pa jo je odkuril kot bi strela udarila vanj. Salmich je vseeno enkrat vpalil za njim, a mene je bilo pa tako pogrelo, da za trenutek nisem Čutil nobenega mraza, čeprav1 je bilo 10 pod ničlo. Tako sva precej poparjena nadaljevala pot k tisti vodi. Tja sva prišla krog dveh popoldne. Nekaj časa sva motrila okolico, a nikjer nič. že je mislil Salmich stopiti naprej, ko je prišla izza skal lepa srna. Salmich jo je presodil, da mora biti stara najmanj 20 let. čakala sva jo, da bi prišla malo bližje, a ker se je le vrtela tam spodaj, sva sklenila, da poskusiva svojo srečo. lahko ogovori Roosevelta in kdaj ne. Hopkins je mnogo pomagal Rooseveltu pri obrambenem načrtu. Jesse Jones sedi na največjem kupu denarja v deželi in finančni vizardi kot so Rockefellerji, Morgani in Melloni se lahko skrijejo pred njim. Jones je načelnik RFC, Eksport-ne-importne banke, FHA, HOLC in vrhu tega trgovinski tajnik. Skozi njegove prste gredo bilijoni. Kongres mu brez pomišljanja zaupa vse, kar spada v njegovo področje. Eleanor Roosevelt je skoro tako važna oseba kot kak kabinetni uradnik. S svojo besedo je pridobila narodu mnogo javnih naprav, zlasti revnejšim slojem. Mrs. Roosevelt lahko smatramo za najvplivnejšo žensko naših časov in morda tudi najbolj aktivno v javnem življenju. Pustil sem najprej njega'in mu dal priliko za strel. Upalil je, a srna pa tega še za mar ni imela. Tedaj pa sem še jaz pokleknil in se pripravil na strel. Prvi strel — a srna se je lepo sprehajala dalje, drugi — malo je pogledala, tretji — tedaj je pa skočila in ni bilo več videti drugega kot sneg zanjo. Salmich mi je povedal, da sem jo zadel, a ne zadosti in zato pa je tudi tako bežala, ker je sprevidela, da misliva zares. Obrnila sva se in odšla proti avtu, kamor sva dospela krog petih popoldne, kjer so naju čakali ostali lovci in prav tako prazni kakor midva, Frank je že pričel tarnati, kaj bo, če ne bova nič dobila in bova morala domov brez srnjakov. Potolažil sem ga da je jutri še en dan in bo mogoče sreča kaj bolj naklonjena. Takoj mu je bilo lažje pri srcu. Zopet smo se vrnili domov razočarani nad neuspehi drugega dne lova. Spotoma pa smo se bili usta-vidli v nekem restavrantu in tam dali duška svoji jezi in tako sva malo lažje vztrajala. Doma pa je povedal Mr. čebron našim vodnikom, da je naročilo od družbe, da morajo priti na delo vsaj za en dan v tednu, če ne bodo iz plačilne liste. Po kratkem razmišljanju smo se odločili za neslednji dan in nama so dajali vsakovrstne nasvete kod in kako naj hodiva, da se ne izgubiva v gozdu. Torej v sredo jutro pa sva šla poskušat najino srečo sama. Toda smola, ki se naju je držala je še hujše udarila to jutro, pa ne toliko naju kot motor Frankove-ga avta, ki je v hudem mrazu preko noči prav pošteno zmrznil. Na vse načine sva se trudila, da bi ga spravila v pogon, a ni in ni hotel užgati. Na Frankovo povelje sem ustavil prvi avto in prosil voznika, da bi naju nekoliko porinil. Tudi to so bili lovci in so bili takoj pripravljeni za pomoč. Tako šo naju rinili, namreč avto so rinili, kake pol milje predno smo ga spravili zopet k življenju. Frank se je par-krat prekrižal in nato pa je pričel zmerjati tistega, ki mu je garantiral, da je avto v redu, kar se tiče alkohola, češ, da ga imava za vsako vreme. Morala sva do prve garaže, kar naju je vzelo skoro dve uri in tu pa sva pustila motor ogreti in naliti novega alkohola*in v dobri uri je bilo vse v redu. Zelo pa sva bila začudena, ko je Frank vprašal za račun in nama je ''dobri" človek računal za svoje delo nič več in nič majn kot "pet copakov in pol," a midva pa oba skupaj nisva mogla spraviti več skupaj kot dva dolarja. Nekaj časa smo se tako gledali in nato pa sem predlagal, da zastaviva najini karabinki in greva domov po denar. S tem je bil zadovoljen in v pol ure sva se že vrnila nazaj z denarjem in dobila tudi nazaj najini karabinki in na vso jezo pa sva stopila še preko ceste, kjer "bog roko ven moli." Komaj sva vstopila so naju že izpraševali, če imava že srnjake. Seveda sva jim potožila o najini smoli, ki naju zasleduje ves čas odkar sva se podala na lov. Takoj so naju obstopili. . (Dalje prihodnjič.) -o- Iz življenja slovenske pionirske družine Piše Frank V. Opaskar (Nadaljevanje) Zadnjega pa moram omeniti sina Louisa, ki je končno postal pogrebnik in o katerem bomo še kaj več omenili v tem članku. Tako sta s trdim delom vzgojila svojo družino in jo pripravila h kruh in to ne s obupom in kregom, ampak z delom in slogo. V tem duhu so napredovali Ferfolijevi otroci, da so danes v ponos očetu in materi Johnu in Tereziji ter v veselje radi sodelovanja med otroci, kakršnega ne vidite v vsaki družini. Nobene zavisti ni med njimi, ampak le zavest, da mora brat bratu pomagati, ako hoče, da bo družina napredovala. To so jih naučili slovenski starši in ta nauk ni pozabljen. Vsak, ki opazuje to družino, mora pač priznati njih delavnost in njih slogo. Narod jim je dal to priznanje v tem, da imajo v svojih podjetjih zaupanje in sodelovanje naroda. Pri očetu še žive Frank, Rose in Stanley. Lansko leto so si kupili novo hišo na Birchwood Ave. v Garfield Heigsts. Vsa čast gre očetu Johnu Ferfolia, ker on še danes predseduje vsej družini. Brez njegove odobritve se ničesar ne naredi. Za vsakega člana svoje družine ima dober nasvet in dobro besedo. Ker ni oče nikjer zaposlen, je sedaj kot posvetovalni inženir svojim sinovom. Človek bi si mislil, da je oče sedaj v pokoju, a ni tako, ker tudi sedaj nima zasluženega miru. Vedno se posvetujejo drug z drugim, ker je še vedno z veseljem pripravljen delovati le v korist svoje družine. Med člani Fer-folijeve družine ni nobenih skrivnosti. Napredek in uspeh posameznega člana družine je skrb vseh. 'Ker je moj namen v tem d Pa je odjezdila za čredami. 3 em oddelkom sem potoval tu- * rdz- Pet čuvarjev me je ob- J.evalo. Drugi s0 bili, ne več * P. Prejšnji dan. Pogla- • Je straže menjaval, da ne bi { Pustila njihova pozornost. r K-o smo se odpravljali, je za- ' g1 za menoj Melton: prečno pot, master! In po- š avite mi vraga, ko vam bo f nekaJ dni v peklu želel do- v f Jutro!" t F'aPad na haciendo mu je us- ■ > Prepričan je bil, da se me je 5 rselej iznebil in da grem v S P k°'ikokrat sva se še vide- t focasi smo potovali. Kreneli P naravnost na sever, v ti- E • Sm koder sva pred dvema poma potovala z Mimbre- f 'ni- Opoldne sm0 prispeli do d 'a: kJ'er je stal že večkrat r I njeni "veliki hrasta in kjer t domenili, da se snidemo 1 fLcm,m bivolom in z njegovi- 1 Jndmi, ki sem jih poklical i Pomoč. 1 f šestih dneh, tako je pravil * -11 oren j o, bi prispeli. Dva f a sta že minila, če smo st 1 f a smeri še vsaj tri dni, bi < recall z Mimbrenji —. Upa- : rna skorajšnjo svobodo se mi 1 >a utrdil° in poživilo. I i P° ^o1:}ljem razmišljanju f* uvidel, da je bolje za me- : Se z Mimbrenji ne sreča-V P°Padli bi se in Yume bi I gotovo rajši ustrelili k0 pa f Ul Mimbrenjem. Seveda pa ' 'srečanje z Mimbrenji lah-\ j 1 mnogo koristilo, če bi se :ai U pred --Popadom. Bi se f J 'mel karu zateči, ko bi me ;redovali. najsi bi bil° srečanje za Ce ■tn° ali škodljivo' — '1, sami s0 ga onemogočili, k 1 so se namreč ob gozdnem ft 1Ul deSno' medtem ko sta ' o 111 o j e g a spremljevalca in ,.>ova sestra ob velikem hra- "|d la na levo- 0bšla sta zapadli, mi pa smo Y"1 Proti vzhodu. n spopad je bil skoraj izklju- gozdni rob se je vlekel v ne. ]| ncnost. Večerilo se je že, pa "Id11?0 prisPeli d°konca- ! ^OSh smo čre(je jn ge utabori. l2il g0zdu- Prav nič se nisem 1/ nad počasno živino, še zelo V!°!Jen sem bil. Vsak korak lh volov in ovc je zadrže-A Yume, podaljšal potovanje f Podaljšal tudi meni ure živ-v JJa in možnost rešitve. ;wpeto Sem čakal> ali se bc Tj^renjo oglasiL Dolgo ga nj 'Uvi- ati' večerJali smo že ir f* 11 so me v odejo in povezali je Je zakvakala rosnica, kakoi naročil, trikrat v presled-[C p0 četrt ure. . Nihče se n 1, ®ml za kvakanje. 1 lsti yečer je bil beg nemogoč ^ tolažila me je zavest, da ji zaveznik pripravljen in d; Dj,'n° ub°ga moja naročila. P H ®U.sem zasodil, da je Čisto bli ^ tabora. V gozdu je tičal, m r Pozneje pravil. Drugo jutro smo zgodaj kre- m nitfi dalje. 'Poglavai-ju je bilo jsl čakanje in počasno potovanje za | čredami nadležno. Spet je raz- ^ delil bojevnike na dve četi, z ' eno, pri kateri sem bil tudi jaz ^ s svojimi stražniki, je odpotoval ^ naprej, druga pa je gnala črede za nami in se nam pridružila , , , bi zvečer v novem taboru. . . V£ Njegova odredba mi je zelo neljubo prekrižala načrte. Mim- ^ brenjo ni smel prehiteti druge ^ čete, za njo in za čredami je mo-ral potovati, pozno bi prišel do m tabora in preden bi našel skri-vališče ter se pripravil, bi me že davno spet zavili v tisto strašne ^ odejo, če bi se tako ponavljalo od večera do večera, je bil beg ^ sploh nemogoč —. ^ Tisti predpoldan smo prispeli pj do konca gozda, jezdili do pol-dneva po travnatih planotah, pa p, spet po pustem, peščenem svetu ;er se za nekaj ur ustavili, da bi Sl si počili. z£ Dali so mi jesti in odvezali ro-te. Lahko bi bil izdrl nož, si pre-rezal vezi na nogah, skočil in t sbežal. b( Ampak kako daleč bi bil pri- pi šel — ? ni Ali bi skočil na enega njiho- č< viji konj —? Ni bilo mogoče—. le Razkropili so se na pašo po rav- ki lini. Do najbližnjega bi sicer st se pribežal vkljub oteklim no- R gam, pa tudi rdečkarji bi plani-i na konje. Oboroženi so bili s S> puškami, sam pa nisem imel hi druga ko nož. Indijanci na splošno sicer niso dobri strelci, pa eden ali drug bi mi le lahko prišel tako blizu, da bi me zadel. Kajti najboljšega dirkača si tudi nisem utegnil izbrati, najbliž- b njega konja sem moral pograbi- či d. In če je bil slab, bi me dohi- v teli —. In nikdar več bi mi ne P razvezali rok. Ne, pretvegano je bilo. Zaenkrat sem moral misel na beg pač i še opustiti. Ves popoldan smo jezdili po pustem svetu in se utaborili zve-i čer na travnati ravnini. Večer-. jali smo in spet so me zavili ka-i kor otroka. Tema je že bila, ko so prispele črede. , In kmalu nato sem čul tri-. kratili klic rosnice. Kvečjemu . tri sto korakov je bil oddaljen i Mimbrenjo. Ponoči si je seve-i da upal v bližino tabora, po dne-j vi pa se je moral umakniti, na . odprtem svetu bi ga kmalu opa-e žili. e Toda zaman je čakal. Revež! e Vso noč je moral bedeti in čakati, ali bom morebiti zbežal, a vsak hip je moral biti priprav-.. ljen, — in vsa njegova požrtvo-i. valnost mi ni nič koristila. n Prav tako je bilo tudi tretji a in četrti dan. Če se je meni po-n nudila ugodna prilika, ni bilo i. Mimbrenja, in če se je blizu ta-;a bora oglasil, pa ni bilo prilike za 10 beg. Peti dan pa je bilo drugače. x. že zarana smo potovali mimo e. golih skalnih višin, po dolinah 3a in per ozkih, temnih soteskah. Karavana se je raztegnila v dol-go, nepregledno vrsto, poglavar m je moral podvojiti število go-ilo njačev in zato smo tisti dan /po-ak tovali skupaj s čredami. ;e- Svet je bil primeren za beg in lje slutnja mi je pravila, da se bo v iv- eni tistih sotesk odločila moja usoda. Opoldne me še nikdar ni-bo so zavili v odejo in ozka, viju-ni gJasta (soteska je nudila Mim-in brenju priliko, da se nam je lah-ili, ko po dnevi približal na nekaj cor sto korakov. 3d- Tudi opoldne smo potovali po ni divji, zaviti soteski. Nenadoma se je razširila v doprto, travna-oč. to jaso. Gladna, utrujena živi-je na se je iztrgala gonjačem in ne-da vzdržno planila na vabljivo ze-Po leno trato ter se v nekaj minu-bli- tah razkropila po njej, da so jo mi le s težavo spet segnali in stra-žili. Kam pa v soboto? Skoro bi rekla, da je to neumestno vprašanje, saj čakamo že eno leto, da bi šli spet na srnjakovo večerjo, ki nam jo bodo pripravili fantje od Rainbow Hunting and Fishing kluba. Torej v soboto bo ta večerja v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Pričetek ob osmih zvečer. Najboljša zabava in postrežba vam je garantirana in to za vse pa naj bo star ali mlad. Pravijo ,da bo za vse in vsega dovolj. Ti fantje vselej napravijo tako dobro, da vsak, ki se je udeležil njih gostije, tega ne more zlepa pozabiti, kako imenitno je bil postrežem Kakor je bilo že poročano v Ameriški Domovini, bosta prišla na mizo kar dva srnjaka. To bo "rihta," vam rečem, kajti newburške kuharice znajo prav izvrstno pripraviti in tudi kokoši ne bo manjkalo in pa potic, da bo vse tako kot na kakšni ohceti. Seveda,, če je suho grlo, pa tudi veselja ni in zato bo pa odbor preskrbel, da bo fine pijače dovolj za vse. Za ples pa bo igral Hojer Trio in to tako dolgo, dokler se bo komu piljubiloplesati. Člani poročajo, da je zelo veliko zanimanje za vstopnice k tej večerji. Vabljeni ste, da se udeležite te lovske večerje, kajti kaj enakega ni vsak dan in postrežba bo pa tudi prvovrstna. Rečem'vam, da vam ne bo žal. Torej na svidenje v soboto v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Josephine Jazbec. IZ DOMOVINE —Odslej bomo imeli samo dva brezmesna dneva. Da se izenačijo brezmesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra THE OHIO BELL MjO TELEPHONE CO. TUNE IN "The Telephone Hour" Mondays at 8:00 P. M. over WTAM, WLW, and WSPD ^^SšššS^ * * četrte obletnice smrti preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta VICTOR OPASKAR ki je nas za vedno zapustil dne 16. januarja 1937. Žalostni in potrti smo ob spominu na Tvojo bridko ločitev. Luna in zvezdice svetijo na samoten grob Kjer spava naš ljubi soprog in oče Katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi In se pogovarjamo, kako si umrl Vse najboljše za nas si storil Naj ti bo blag spomin! Žalujoči ostali AGNES OPAŠKAR, soproga; ALBINA, poročena Richter, hči VICTOR, sin. Cleveland, Ohio, 16. januarja, 1941. ■H METLE lip 29 c GRDINA HARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9559 Ddprto vsak dan od 8 zjutraj do 71 zvečer, ob sredah samo do 12. Drugi dan je prišel sel iz žup-nišča. Haakon Emdridesson je prosil za razgovor z Erlendom. Erlend je naročil, naj mu odgovori, da nima kaj govoriti z Ha-akonom. Sira Eiliv je povedal Kristini, da bo Haakon, če ostane pri življenju, popoln pohabljenec — ne samo da je izgubil desnico, temveč si je pri padcu s strehe tudi nevarno poškodoval hrbet in ledja. Kljub temu je silil domov, kakršen je bil, in duhovnik mu je bil obljubil, da mu preskrbi sani. Zdaj iz dna srca obžaluje svoj greh — pravi, da je imel Margretin oče prav, pa naj se zakon tolmači tako ali tako, vendar bi najrajši videl, da bi vsi pomagali to stvar potlačiti, da bi njegov prestopek in Mairgretina sramota ostala kar se da skrita. Popoldne so ga prenesli na sani, ki di jih je bil Sira Eiliv izposodil na Repstadu, in duhovnik ga je sam spremil na konju onstran v gaulsko dolino. Naslednjega dne — bila je pepelnična sreda — so morali prebivalci Husabyja doli v sre-njsko cerkev na Vinjaru. Vendar se je ob večernicah posrečilo Kristini pregovoriti ministranta, da jo je spustil v domačo cerkev. Na glavi je še čutila pepel, ko je pokleknila na grob svojega pastorka in odmolila očenaš za pokoj njegove duše. Od dečka zdaj pač ni ostalo kdo ve kaj drugega več nego kosti pod tem kamenom. Kosti, lasje in nekaj vlaken od obleke, v katero je bil zavit. Videla je bila zemeljske ostanke svoje male sestrice, ko so ob prenosu v Ha-mar truplo odkopali. Prah. in pepel — pomislila je na lepo obličje očetovo, na mater z velikimi očmi v nagubanem obrazu in na njeno postavo, ki je bila ostala tako čudovito mlada, nežna in r,:ična, čeprav se je bila Ragnfrid v lice tako zgodaj postarala. Pod kamenito ploščo ležita in razpadata, kot razpadajo hiše, iz katerih so se ljudje izselili. Podobe so se vrtele v krogu pred njo — ožgani ostanki cerkve doma, tisti dvor v silski dolini, mimo katerega so morali, kadar so jezdili v Vaa-ge: poslopja so bila prazna in so se rušila, ljudje, ki so obdelovali tamošnje njive, si po sončnem zahodu niso več upali tja. Mislila je na svoje drage mrtve — na njihove obraze, glasove, nasmehe, navade, na vse njihovo dejanje in nehanje — oni sami pa so bili odšli v ono drugo deželo, kako jo je bolelo, ko je mislila na njihove postave; bilo je kot spomin narodni dom, kadar človek ve, da je zdaj pust in prazen in da se trohneče njegovo tramovje ruši. Sedela je na stenski klopi v prazni cerkvi, stari mrzli vonj po kadilu ji je priklepal misli na podobe smrti in na minljivost vsega posvetnega. Toliko pa le in mogla povzdigniti svoje duše, da bi uzrla odsev tiste dežele, kjer mrtvi prebivajo, kamor se končno izlije vsa ljubezen, dobrota in zvestoba ter ostane za vedno. Dan za dnem se ji pri molitvi za njihov dušni pokoj ni zdelo prav, da bi ona molila za tiste, ki so že tu na zemlji nosili v duši veliko več miru, kot ga je kdaj videla pri kakšnem človeku, odkar je bila odrasla ženska, čeprav Sira Eiliv trdi, da je molitev za mrtve zmerom dobra — celo tedaj, kadar že uživajo božji pokoj. Njej pa to ni pomagalo. Ko bo njeno trudno telo končno gnilo pod kamenito ploščo, se ji je zdelo, da bo morala njena nemirna duša prhutati nekje v bližini, kakor nesrečen duh tožeč blodi okrog razpadlih poslopij zapuščenega dvora. Kajti v njenem srcu še zmerom prebiva greh, kot korenina plevela, razpredena po zemlji. Nič več ne cvete, ne sije in ne dehti, pa vendar je še zmerom v zemlji, bleda, močna in živa. Kljub nežnosti, ki ji je napolnjevala prsi, ko. je gledala obup svojega moža — ni imela volje, da bi zadiu šila glas, ki je razžaljeno in zagrenjeno povpraševal globoko v njej — ali moreš tako govoriti z menoj, si mar pozabil, kako sem ti dala zvestobo in čast, si pozabil, kako sem bila tvoja ljubljena prijateljica —? Čeprav se je zavedala, do bo vse dotlej, dokler jo bo ta glas gri-ael, tako govorila z njim, kot bi bila ona pozabila. V mislih se je vrgla pred skrinjico svetega Olafa, stegnila roke po razpadlih členkih brata Edvina tam v tisti cerkvi na Vatsbergu, oklepala z rokami posodice z majhnimi ostanki mrtvaške srajce neke mrtve žene in z drobcem kosti nekega neznanega mučenika — je ihte segala po teh drobnih ostankih, ki so kljub smrti in trohnobi vendar ohranili v sebi nekaj dušne moči rajnkega — kakor tista čarovna moč, ki se utegne držati v zemlji najdenega zarjavelega meča starodavnega junaka. Naslednjega dne je Erlend odjezdil v mesto. Spremljal ga je samo Ulf in še en hlapec. Ves postni čas se ni prikazal več na Husabyju, marveč je Ulf prišel po njegove oborožence in odrinil z njimi z dvora, da bi se sestali z Erlendom na sredopost-nem zboru v Orkedalu. Ko je bil Ulf s Kristino na samem, ji je povedal, da se je Erlend dogovoril s Tiedekenom Pausom, nemškim zlatarjem v Nidarosu, da se bo Margret takoj po veliki noči poročila z njegovim sinom Gerlakom. Erlend se je vrnil za praznike domov. Bil je miren in vdan, toda Kristini se je dozdevalo, da ne bo tako lahko prebolel tega, kakor je bil prebolel toliko drugega — naj si bo zato, ker ni bil več tako mlad, ali zato, ker ga doslej še nobena stvar ni bila tako globoko ponižala. Margret je bila navidezno čisto ravnodušna nasproti vsemu, kar je bil oče ukrenil radi nje. Nekega večera, ko sta bila mož in žena sama, je pa Erlend vendarle rekel: "če bi bila moj zakonski otrok — ali njena mati neporočena žena — bi je v teh razmerah nikdar ne dal tujcu; obadva, njo in njenega ljubčka bi vzel v zaščito. To je najhujše — ker pa je nezakonska, jo pač najbolje lahko brani zakonski mož —" Toda nekega dne, ko je Kristina pripravljala vse za odhod pastorke, je Erlend kratko rekel: "Gotovo se ne počutiš dovolj zdravo, da bi* šla z nama v mesto?" "Saj vendar veš, da pojdem z vama, če tako želiš," je rekla Kristina. "Čismu naj bi želel? če ji poprej nisi bila za mater, ti tudi zdaj ni treba — vesela svatba to ne bo. Poleg tega pa sta mi gospa Gunna z Raasvolda in njena snaha obljubili, da se spomnita sorodstva z nami in da prideta." Tako je Kristina ostala na Husabyju, medtem ko je Erlend v Nidarosu dajal svojo hčer za- loi FORMALNA ODPRTIJA NOVEGA FERFOLIATO VEGA POGREBNEGA DOMA 17., 18 IN 19. JANUARJA JVaJr rtOH) pogrebni dom je posrečen idealom Vse se je storilo, da bo ta zgradba služila v vseh oiirih svojemu namenu. Preprostost m obenem impoiantnost georgljske kolonijalne arhitekture se izraža v notranjih dekoracijah in pohištvu. Moderne potrebščine so se upoštevale, kot na primer v prezračevanju in najfinejši opremi v sobah. Krasne sprejemne sobe, sobe za zadnje počivališče umrlih in prostorni parlorji. mož Gerlaku Tiedekens-; III V tistem poletju se j1 pred kresom, vrnil Gunr kulausson v svoj samost lend je bil v mestu na ■' danskem aboru; poslal mov sla, ali Kristina m": v mesto, da pozdravi sva! stina se ni počutila kdo dobro, prišla pa je vend* se je z Erlendom sestal) ta rekel, da se mu zdi, bilo bratovo zdravje doc« jano. Posebnega uspd j imeli s svojim pohodom/^ tje gori v Meniškem ty Cerkev, ki so jo zgradil'an ni posvečena, kajti v tet^o nih časih nadškof ni ti na sever; ves ta čas J j maševati na svojem prf, j oltarju. Nazadnje jim zi vse, kar je za službo b:al trebno, kruh, vino, sveč^j n ko sta brata Gunnulf hotela z jadrnico v Wje, bi pripeljala, kar je i"1 p so jih bili Laponci ureLj da se jima je čoln prevr^ morala tri dni in tri noC p na nekih klečeh. OdtlejL bolehala in brat Aslakia kmalu potem umrl. -b (Dalje prihodnjj^k Iskreno želimo in vabimo naše pri- j-j jatelje in sosede, da si ogledajo ta naš d novi pogrebni dom, To je spomenik, ki j* je bil omogočen samo vsled zaupanja in naklonjenosti develandskih družin m zadnjih 14 let katerim smo skušali dati >•! vso najboljšo postrežbo, v zvezi z viso- fc km ideali imena Ferfolia. Tukaj, v mirni okolici naše krasne Is zgradbe se bo dobilo popolno postre-žbo po ceni, kakor si jo sami želite, r Vij \ Ikc J} Stavbeniki, ki so gradili naš novi pogrebni dom ! § i s GEORGE VOINOVICH REGISTERED ARCHITECT 10006 Carnegie Ave. RAndolph 4976 PICCOLI MASON CONTRACTOR VICTOR PICCOLI, Pres. 1622 Lee Road YEllowstone 5020 ROBERT LONGANO PLASTERING CONTRACTOR 5869 Brecksville Rd. Independence 8241 LORENTZ PLUMBING & HEATING CO. 6203 Superior Ave. HEnderson 5224 , LEWIS ELECTRIC CO. 1622 Lee Road YEllowstone 3130 LEONARD SMELTER PAINTING CONTRACTOR 6012 Chestnut Road Independence 3111 E. J. STOVICEK SHEET METAL CONTRACTOR 12314 Miles Ave. WAshington 4440 JOSEPH FINA CONCRETE DRIVEWAY 2613 E. 111th St. GArfield 5110 INDEPENDENCE NURSERIES CO. Independence 4731 Evergreen Road Independence, O. IDEAL WEATHERSTRIPPING 10014 Union Ave. Michigan 1818 MAYNARD J. ISSABELL CO. FRIGID AIRE - SUMMER AIR CONDITIONING 19645 Center Ridge Rd. LAkewood 1292 JOSEPH STENGER TILE CO. 3294 East Boulevard Michigan 6991 FIRST NEON SIGN CO. 2801 Detroit Ave. MAin 6944 Sledeče firme čestitajo in izražaj iskrene želje k uspehu CLEVELAND CASKET CO. ij in >r< ter Ji\ 3121 Bridge Ave. MElrose f CLEVELAND VAULT CO. k 8616 Buckeye Rd. GArfield i PAK PRODUCTS CO. £ 12917 Union Ave. LOngacre ARKO'S FLORIST l\ 3580 East 78th St. Michigan FRANK SELIGA AUTO LIVEK]k 3573 East 93rd St. Michigan ?Cv WILLIAM R CLARKE GENERAL CONTRACTOR 4341 Warner Road Phone MI 7359 "Ferfolieva postrežba je postrežba v območju vsakogar" \ Obiščite naš DOM v petek, soboto ali nedeljo, 17., 18. ali 19. januarja LOUIS FERFOLIA LICENZIRAN POGREBNIH 9116 UNION AVENUE MICHIGAN 7420 FERFOLIA FURNITURE (0. Complete Furnishings and Interior Decorations by FRANK — ANTHONY and ^ STANLEY FERFOLIA 3558 East 80th Street Phone MI 8990 Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA Htl H—ŽENA