156. številka. Ljubljana, nedeljo 12. julija, VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom ta celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah \n za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se trt- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Flotel Evropa". O p r a v n i a t v <>, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Zadruge z neomejenim poroštvom. (Spisal dr. J. Vošnjak.) I. V novejšem času se začenjajo tiuli po Slovenskem zadrnge ustanavljati, kar mora vsak rodoljub z veseljem pozdravljati kot najvspešnejši korak k materijalni samostalnosti našega naroda. Slovenci nemarno denarnih zavodov z velikim kapitalom. Itazven ene banke, katera se pa ne peča z dajanjem kredita, nemarno domačih bank, sploh nijsmo veliki kapitalisti, da bi si lebko napravili eskomptne, kreditne in enake denarne banke na delnice. Pri nas, in to priznam za veliko srečo, socijalne razmere še nijso tako na glavo postavljene, kakor na Angleškem ali na Italijanskem, kjer je zraven malega števila bogatih posestnikov ogromno število ničesar n cimaju čil:, v tem oziru proletarijatu pripadajočih Ijadij. Pri nas so posestva in premoženje po večjem bolj enakomerno razdeljena, tako na kmetih, kakor v mestih. (Je nijsmo bogatini, pa tndi nijsmo berači. Će nij vsak za se kapitalist, pa imamo vsi skupaj dovolj, da si mej sobu j lehko pomagamo ter nam nij treba trkati za miloščino pri tujih vratih. Zadruge so kakor nalašč ustvarjeni zavodi za nas Slovence. Uže ime „zadruga" nas opominja na nekdanjo družbinsko življenje naših pradedov; na Hrvatskem so še zdaj zadruge in tudi na Ruskem je še v dostih krajih vse posestvo zadružno (skupno) to je vseh, kateri žive v dotični občini. Take naprave so seveda vse drugačne od zadrug, katere se v poslednjih tridesetih letih po vsem izobraženem svetu ustanavljajo, vendar imajo v jedru nekaj skupnega, namreč da skušajo dosegati po združenih Matek. Pismo iz Dunaja. „Wcro thero uothing olso For \vhioh to praiso tho hoavens but onIy love, That only lovo \vere causo onougli ior praiso." Tennvson. Deues jc nedelja. Okroglolično solnce smehlja se prijazno z modrega nebesa postopaču in težaku, ki zapušča za nekaj trenutkov ohole palače bogatega mesta ob lepej, plavej Donavi, da sc nadiha zdravojšega zraka v priljubljenom Pratru. Pod težo brezštevilne množice, ki vre iz mesta ven, trese in ziblje se most preko kanala, pod njim pa šumljajo in skakljajo radovedni valčki Donave, kakor da bi jim to gnjeteuje ljudstva vzbujalo spomin miuolib dnij in bi si drug drugemu šepetali vse to, česar tihe, močeh to, za kar je posamezna moč preslaba. Ko sem leta 18G8 potoval v zlato Prago k slavnosti položenja temeljnega kamena češkega narodnega gledališča, občudoval sem velikanski razvoj Češkega naroda v duševnem in materijalnem oziru. Naravno da sem se te prilike poslužil seznanjati se z voditelji češkega naroda ter poizvedavati pota in Bredstva, po katerih so dosegli tako ogromne vspehe. Vsi so mi trdili, da ena glavnih podlog vedno rastoče narodne samostalnosti so založni ce (posojilnične in lira-nilnične zadruge) ter nam Slovencem iskreno na srce polagali, naj se tudi mi lotimo teh naprav. Potoval Hem potem malo po Češki deželi in zares, kamor sem prišel, v vsakem me stici in celo v večjih vaseh sem našel „založne" in slišal o njihovem koristnem delovanji vzlasti na kmetih. Poprej je češki kmet bil v židovskih rokah, katere zo ga odirale do golega. V založnah pa si je napravil zavod, ki mu je za navadne obresti na kratek čas posojeval manjše zneske, za katere je kmetski posestnik največkrat v zadregi. Pisal sem svoja opazovanje v nSlov. Narodu" 1. 18G8 in Slovence opozorjal na veliko imenitnost založnic. „Slov. Narod" je tudi prinesel v prestavi pravila smihovske založne. A bilo je več razlogov, da se založne pri nas nijso tako hitro širile, kakor bi bilo želeti. Živahno politično gibanje je posrkalo dosti moči; dobre' letine so storile, da nij bilo čutiti prevelikega pomanjkanja denarnih sredstev; a najglavnejša zapreka je bila v tem, da so založuice potrebovale političnega privoljenja in so se pravila, kakor od vseh drngih društev, mo- neme priče so ostali «'!«' V Ljubljani 11. julija. Pri finančnem ministermtvu bode 14. t. m. seja zavoljo urejevanja gruntnega davka. K tej seji so povabljeni referenti vseh dežel. Na Češkem so dozdaj v mestih povsod zmagali Staročehi, le na enem mestu bode trebalo ožje volitve. V staročeških listih je torej zmerjanje in obrekovanje Mladočehov v velikem cvetji. Ogerskim Srhom prestavlja zagrebška rA. Zrg." naš dotični članek in jim priporoča naj se liberalni Srbi našega sveta drže. — Kakor je Čuti, utegnejo precej pri začetku cerkvenega zbora Srbi protestirati, da se kraljevi reskript bere tudi v magjarskem jeziku poleg srbskega. V u i* ii J <> države. Skoro vsi f)ranvos1ci listi so v tem edini, da mora francoska narodna skupščina razpustiti se. — Poslanje, katero je izročil Mac Malion skupščini, je monarhistom popolnoma vzelo vero, da ta maršal samo prostor greje za smešnega pretendenta, kateri je onidan Francozom s frazo prišel: „moje rojstvo me dela za vašega kralja", namreč grofa Cbamborda. Tako bodo nazadnje morali legitimisti sami za razpuščenje glasovati. Pri novih volitvah pa je pričakovati velike republikanske večine. Iz Španije nij novic, ki bi povedale, da se boj mej republiko in karlistično reakcijo h kaki odločitvi bliža. Novi poveljnik republikancev je dobil zopet nekaj starih vojakov iz Madrida in se pripravlja na drugo veliko bitvo. V MStitmtniji so volitve v senat iz-pale v konservativnem t. j. ne v radikalnem smislu. 1%'emiki škofje v Fnldi so baje sklenili, da bodo iz cerkve izobčevali le tajno, ne javno, da ne pridejo z gosposko in s kazensko postavo v dotiko. Kogar bodo hoteli ekskomunicirati, povedali mu bodo pismeno. To je gotovo pametnejše, nego verne ovce nanj ščuvati, kakor bi jezuitje radi. Dopisi. Iz 1 «lrij«h 9- jul. [Izv. dop.J Neradi mislimo na pretečenost, ko je v našem malem mesticu nemška furija tako hudo raz- semtertje kaka močnejša sapica trombe umirajoči glas prinese. Zopet se me polastuje ona melanholija, katere se morem v vednej samoti le za par trenotkov iznebiti, kadar grem gledat samca kljunača v ribniku mestnega parka, ki mojo osodo deleč, vedno sam okolo ribnika postojeva, ter se včaai tako zamisli, da celo uro na enej nogi stoji, dokler ga kaka nepoklicana zver iz sanj o boljšej bodočnosti ne prebudi. Stoprv ko tako gledam revnega ptiča, lažje mi je pri srcu. Uže sem namenjen oditi v mesto nazaj in v park k ribniku, ko zagledam pred soboj žensko podobo, krasno, kakor si domišljujem ideal. Starka upadlih oči, dolgih sivih lasov, dolgega bledega lica in dolgih velih prstov prorokovala mi je nekdaj, da bom našel lepo Žensko podobo, ko je bom najmanj iskal; nevedoč bom prišel do nje, krasna bo kakor mlada roža isto jutro, ko prvokrat ljubečemu solncu rudeča svoja ustica k poljubn pomoli. sajala. Tembolj zadovoljni smo s sedanjo dobo, kajti zdajšnji prebivalci Idrije so večji del narodnjaki, ki gore in delajo z združenimi močmi za slovenščino. To se lahko iz tega razvidi, kako je v kratkem času društvo narodne čitalnice oživelo. V nedeljo 5. jul. napravila je Čitalnica izlet proti le, pemu kraju „Ljubevču", kake pol ure iz Idrije ven. Veselilo nas je, ko smo v ta kraj prišedši videli tako prijazen sprejem. Vse je bilo s smrekami, z venci, s cvetlicami itd. olepšano, za kar se posebno zahvaljujemo gdč. pl. Premersteinovim, ki so se jako trudile prišlim gostom ugoditi. Tudi nas je za-nimavalo, akoravno ta dan zarad vročine bolj redko, petje in godba pod vodstvom g. kapelnika Serjnna. Mnogo ljudstva se je te veselice udeležilo. Prišli so tudi povabljeni udje kazine v omenjeni kraj se kratkočasit. Ce ravno so bili nekateri plesalci „predemo-kratični" da bi bile nekatere krasotice nemškega društva z njimi plesale, smo se vendar brez teh do pozne noči dobro imeli. Da bi se le res kmalu zopet taka veselica napravila, kakor se namerava, kajti po prospehu slovenskega društvenega življenja se bode razvilo tudi politično in se bo videlo da narodni Žarki nijso nehali razsvetljevati rudniškega mestica slavne naše slovenske Idrije! Domače stvari. — (G. dr. M oš e-1 a), advokata v Ljubljani in podpredsednika „narodne tiskarne" je zadela neizmerna familijska nesreča. Predvčeranjem zvečer je njegova Iju-beznjiva mlada soproga v Bledu zdrava k večerji sela in v malih trenotkih dušo izdihnila. Počila jej je menda srčna žila in ueiz-prosljiva osoda jo je poklicala v najlepšem cvetu mladega srečnega Življenja od strani soproga in malega sinka! — Denes prepeljejo truplo iz Bleda v Ljubljano, in bode pogreb ob petih iz kolodvora, kakor pove zadaj iiatiHiicni parte-list. — (Slovensko politično „Narodno društvo") v Ljubljani je dobilo včeraj svoja pravila od vlade potrjena nazaj, t. j. ustanovljenje društva se „ne prepoveduje". Več prihodnjič. — (Porotniki v Celji.) Piše se nam iz Celja: Prihodnji pondeljek 12. t. m. začenja se tukaj tretje porotnikovanje. Predsednik ali prvi voditelj je zopet kakor v zad- Zdaj se hvaležen spomnim starkinih be-sedij in boli me srce, da sem se svojo nevernostjo starki do sedaj krivico delal. V tem trenotku pa se uže ozre po meni sladka podoba v dolgej, črnej obleki imajoča mladostni obrazek z nežnim pajčolanom zagr-grnen, in mil smehljaj, ki jej igra okolo malih rudečih ustic, povišuje krasoto njenega cveta. Hrabremu spada svet, mislim si, ter jo ogovorim: Gospića! se smem predrzniti", pravim gotovo ne s prehrabrim glasom; a dobro njeno srce mi pomore iz zadrege. — „Srčno me bo veselilo, ako se mi pridružite. Redko se je menda kdo srečnejšega čutil, kakor jaz v tem trenotku. Radostni čuti pesnička, ki vidi prve svoje umotvore na lepem belem papirji tiskane, nijso nič proti mojim sedanjim, da-si jih celo Heine slavi. Skoraj molče sem stopal na lepej njenej strani — vsaj človek več Čuti, kadar menj govori. „Kako je tukaj lepo", začne ona glasom, ki se mi njič g. dr. Martinak, višje sodnije svetovalec v Gradci, njegov namestnik ali drugi voditelj g. Stuhec tukajšnje sodnije svetovalec. Porotniki so sledeči: Reiher Jos. poa. iz Žavca, Gorstelmaver Jan. hišni pos. iz Maribora, Stampfl Franc iz Maribora, Dan. Ramutta iz Wurmberga, Jan. Krisper župan iz Rogatca, Jančič Jan. iz Rancenberga pri Radgoni, Sartori Fr. pos. is Mihalovcev, vit. Kameri, graščak iz "\Vildhavsa, Zdolšek hia*. pos. iz Sevnice, Meixner gina. prof. iz Maribora, Lacher Jan. hišni poa. iz Maribora, Fortnna S. trg. iz Maribora, Povše Jan. hiš. pos. iz Laškega, Schmiderer Al. miz. iz Maribora, dr. M. Reiser bilježnik iz Maribora, Gessner Fridr. iz Ormoža, Pirchan hiš. poa. iz Maribora, Neuscher Jak. pos. iz Kaniže pri Ptuji, Diermavr trg. iz Ormuža, Fersch Jos. trgovec iz Ptnja, baron Moskon Alfred graščak iz Pisec, Lonček Alojz vel. posestnik iz Blanice, Nasko Al. hišni pos. iz Maribora, Schwan Jan. iz Maribora, Raisp Ferd. pos. iz Ptuja, dr. Koceli Karel odvetniški kon-cipijent iz Maribora, Andrluch Jan, župan v Šmarji, Jurinec Fr. župan iz Veržeja, Robič Fr. profesor v Mariboru, Kruleč Jos. trg. iz Ljubnega, Gutscher Jan. gim. ravnat, iz Maribora, Flucher G. hišni poa. iz Maribora, Povoden Jos. poa. iz Površja pri Mariboru. — Nadomestitelji: Zangger Fr. trg., dr. Higersperger odvetnik, Weimer Jul. trg. Kamerer Fr. mesar, dr. Glantacbnig odvet., Gollitsch G. trg., Pospihal K. trg., Premrl J. gim. ravnat., Wagner Jan. hišni poa., vsi tukaj. Torej skoro večino imajo Mariborci. — (Iz Logatca) se nam piše: Moric Hribar, poštar in župan v spodnjem Logatci je denes 10. jul. ob 5. uri popoludne po dolgi bolezni umrl. Pokojni je bil rojen Kranjec, je prišel pred kakimi 9 leti kot poštni ekspe-ditor k c. kr. poštnemu uradu Logatec, črez nekoliko let potem poštar postal in si v kratkem Času s svojim poštenjem toliko časti in zaupanja pridobil, da ga je županija spodnjega Logatca pred enim letom kot župana izvolila. Po umrlem žalujoči mu izrekamo: bodi mu zemljica lahka! — (V Litiji) imajo učitelji tega okraja 16. t. m. svoj shod. — (V Šiški) so voljeni v krajni Šolski svet gg. P. Kozler, Jan. Knez, A. v. Gari-boldi, J. Kline in J. Matijan. — Šole je v Šiški strašno treba. Nikjer nij več Ijudij, ki še brati ne znajo, nego v ljubljanski okolici. je zdel tako sladak. »Neizrekljivo krasno", dodam jaz Kako prijazno sapico pihljajo, Kako drevesca moj soboj šoptajo, Kako .... „ Ah, tako utrujena sem", seže mi lepa moja spremljevalka v poetično besedo. „Iz vsega srca vas milujem, draga gospica! če se vam sesti izljubi, prosim!" „Da, da, na ono klop le-tam", vesela odgovori. „Pač moram biti jako rudeča ? Kakor ogenj me v licih žge ; celi dan me uže glava boli; nij res, da sem jako dolgočasna'?" „Ah, prosim gospica, nikakor ne! Kdo more misliti na čas, ako sme le vam v oko gledati!" „Le čakajte," nadaljuje ona, „ko se zopet vidiva bo boljše." „Kaj slišim, mila gospica! vi dovolite..." nDa se prav pogosto snideva, želim", doda ona. „Nepopisljiva sreča! gospica, vi ste angel, vi ste ..." So nijsem izgovoril, ko ona zopet začne : „Kako je to vendar čudno! — (Keglanje na dobitke) na korist fondu „Dramatič neg a dru 81va" bode na kegljišči čitalnične restavracije odčetrtka 16. do pondeljka 27.juli-ja vsak dan zjutraj od 10. do zvečer 12. ure. Dobitki bodo: 1. dob. 5 ces. cekinov, 2. dob. 3 ces. cekine 3. dob 2 ces. cekina, 4. dob. 8 fl. v srebrn, 5. dob. 6 fl. v srebru, 6. dob. 4 fl. v srebru, 7, šaljiv dobitek. V pondeljek 27. julija zvečer ob 10. uri se bode kegljanje končalo in se dobitki razdelili. Ena serija (9 orne čajev v 3 vrstah obsegajoča) bode veljala 20 kr. Glede namena najuljudneje vabi komite vse prijatelje kegljanja in domačega gledišča, posebno tudi vnanje ki se utegnejo mej tem časom baviti v Ljubljani, da se prav obilno udeleže taga kegljanja. — (Iz Celovca) se nam pile: Ponoči od nedelje na ponedeljek bi se bila kmalu velika nesreča pripetila na železnici mej Vrbo in Porečjem. Trčila bi bila namreč kmalu poštni vlak, ki je prišel od Beljaka in tovorni vlak, ki je irrel pot od Celovca. Nevihta je bila huda in telegrafična zveza prenehana. Voditeljema obeh vlakov se ima zahvaliti, da nij došlo do strašne nesreče. — V glin-ski dolini na Koroškem je prešli teden hudourno vreme vse pokončalo. Polje je uničeno, hiše tu in tam posute, pota strašno razdejana in tudi nekoliko ljudi j se pogrela. Nesreča je nepopisljiva in hitre pomoči je treba. Tudi v drugih dolinah Koroške je viharno vreme zadnjih dni mnogo škodovalo. — Celovške srednje šole se bodo končale 30. t. m. Pismeno skušnjo zrelosti so dijaci uže prestali. Ustna se prične na realki koncem julija in na gimnaziji pričetkom avgusta. Na realki baje nij skušnje zrelosti iz slovenščine, kar je gotovo jako čudno, mej tem ko se povsod znanje slovenščine zahteva. — (Obesil) se je v Ljubljani dobro znani posestnik Lan g na svojem posestvu pri Glinici poleg Ljubljane, na kostanjevo drevo pred hišo. Dolgovi so najbrž uzrok. Razne vesti. * (Češki izseljenci na Kusko.) Kakor poprej v Ameriko, gre zdaj pot Češkik izseljencev v Rusijo. Iz hrudimske in Časlav ske okolice gre nad 600 ljudij na južno Rusko, kjer se bodo pri Simferopoli, Jekate riuoslavu in Kalugi naselili. Naseljenci dobivajo stroške za potovanje od ruskih velikih posestnikov povrnene in gredo po železnici črez Rrody in Odeso. * (Reforme v ruBki cerkvi.) RuBki časniki poročajo, da se imajo v ruski cerkvi uvesti neke reforme glede sodstva. l'o teb reformah bi se imelo sodstvo ločiti od biskupske službe in predati posebnim sodiščem, v katero bi se člani deloma izbrali, deloma imenovali. Osnovo te postave je uže lani sveta sinoda izdelala, in nadškofje in škofje bi morali svoje mnenje o tej reformi izreči i a večina se je izrekla proti postavi, tedaj menda ostane vse pri starem. Poalnno. v\u-at bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere In Barry Izvrstna zdravilna hrana Revalesciere dn Barry odstrani vso bolezni j namreč bolezni v želodci, v živcib, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dn šiljak u, v ineliurji in na ledvicab, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebsivljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, uicdlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovale. Spričevalo St. 73.621. Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi dajo povod Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašno naduho trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsera na svet prijatelja Vaše izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 arov. Spričevalo št. 05.715. Pariš, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Revalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjeno živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. II. de M o n 11 o u i s. Spričevalo »t. 73.800. Mohač, 'JO. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Kcvale Bciere" užival in po tem od večletno zlate žilo oz dravol, ter sem to izvrstno Sredstvo enemu svojih prijatoljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovo lito takoj poslati Sntntno škatlico za mojega prija telja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož, Ullein stavitelj TeSnojfii kot meso, prihrani Bevalcaciore pri jdraččmih in pri otrocih 50krat Bvojo ceno za zdravila, V plehastih puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr. L fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Bevalesciere-Biscuiton v pufiicah a 2 gold. 50 kr, in 4 gold. 50 kr. — Revaloscicro-Chooolatće v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Rarry da Barrv & Comp. na l»n-nnjl, fVaiJUaeliKHS&e It. 8, v LJubljani Ed. M a. h r, v Gradei bratje Oberanimeyr, v Ina-»»ruku Diochtl 4 Frank, v Celovel P. Birn bacher, v Lonci Ludvig Mflllor, v Maribora F. Kolotnik & M. Mori«, v Merua J. B. Stockbiaien, kakor v vsoh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovoih; tudi razpošilja dunajska, hiša na vse kraje p o :• t-iih nakaznicah ali povzetjih. noge in roke imam mrzle, kakor led, lice pa mi hoče zgoreti." To rekoč, pomoli mi roko, belo in hladno kakor sneg. Pripoveduje mi, kako je nesrečna, da-si hči bogatih roditeljev; kako vesela bi bila, pravi, ako bi jo kak lord kam na Angleško, Francosko ali celo v Ameriko odpeljal, — a ko sem se jaz tiho jezil, da nijsem slavnega imena na svet prinesel, nadalje mi povoda, kako jej ne smeta oče in mati nič zapovedavati ter da je zdaj celo sama doma, ker se je mati k vinogradu odpeljala, oče pa potuje. Da-si je govorila vse to odlično lepo, rabeča le izbrane izraze, vzbudile so mi zadnje njene besede prvi sum in nehote sem se spomnil narodne pesni: Le pridi, le pridi I som sama doma, Nij očka, nij mam'oo, h goriei sta sla. — Ko jame zopet tožiti o vročini lic, hotela je nesreča, da je spozabič preveč od-grnila svoj pajčolan ter si obrisala celi obraz — —, in ves ogenj njenih lic bil je na — belem robcu! Skoraj prestrašil sem se tega obličja, ki mi je le preverjetno pro rokovalo, da pride tudi ta ideal — velej mojej prorokinji prepodoben — iz svetiSča Venere v svetiSČe Apolonovo. „Ofelija pojd v klošter", sem si mislil, morebiti i rekel. Če sem se jej poslovil ali ne, tega ne vem Vem le, da sem jo pustil samo tam sedeti ter boječ, kakor sem se jej bil pridružil zopet odšel, da se izgubim v hrumu mno žice, ki se je po solčnem zahodu polagoma v mesto nazaj pomikati jela. Nevarno je gle dati resnico se zagrinjalom prikrito, posebno nevarno pa pri vas, tuje krasotice! Zuuaj ste lepe, krasne, kakor vaše palače, znotraj pa vam je ogenj prave ljubezni tuj, one stalne ljubavi, katero tako lepo speva mnogočislani Tennvson s besedami: „Ako bi le ljubav Zalivaljovali bogu, druzega nič, Le ta ljubav zasluži hvalo vso.uj T. T—S. Tujci. 10. j u 1 i j a: Kvropa: AJačovie, DnbokoviČ, Zonio, Guorič iz Dalmacije. — Mesar iz Tolmina. — Goric E. iz Varne. — Magroni Eduard iz Trsta. — \Vachtol iz Nllrnborga. Pri slonu : Slembanlt, Oros iz Celovca. — Kristan iz Gorenjskega. — Contazo iz Trsta. — VViederman, Lombor iz Dunaja. — Lengvl iz Ka-Ožo. — Knauth iz Orlauiunde. Pri .HuliOi : l'učuik a hčerjo iz Kranja, — Maver TollatHch iz Dunaja. Pri Zamorci: Kovačič, Brckorzgi iz Karlovca. — Petrinec iz Siska. v Pri bavArakem dvoru; Reidl iz Švico. —> Gaischek ifl Št. Petra. — Lukanec iz Trsta. Pri linju itvsfrijski'iiii Poriz iz Gorice. Naznanjamo s tem svojim prijateljem in znancem žalostno novico, da jo gospa 10. t. in. ob ?>. uri zvečor v svojem 20. letu na Bledu mirno v gospodu zaspala. Pogreb bodo v Ljubljani v nedeljo 12. t. m. popoludno ob potih od južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Krištofu. Sv. mašo za mrtvo se bodo bralo v farni cerkvi v Bledu. Priporočamo drago umrlo pobožnemu spominu. Ljubljana, 11. julija 1874. Marija (irumiiig, Dr. Alfonz Moše, mati. soprog. Evgen Mošć, sin. (170) Sesute sreči v roko! 300.000 M. Crt. v ugodnem slučaji kot naj višji dobitek ponuja najnovejše tlvnat-na gtrešrettanje, katero jo od %'tsoke vlade potrjeno in garantirano. Dobitna naprava novega plana je taka, da v naslednih 6 izžrebanjih v teku malo mesecev li&.HIHš lioltitleov v gotovo določbo pride, mod tomi glavni dobitki od cvent. M. Crt. »OO.OOO, posebej pa 200.000, IOO.OOO, 7S.OOO, 50.000, lO.OOO, »O.OOO, 20.000, 1S.OOO, 12.000, 10.000, sooo. eooo, 5000, 3000, 152krat2000, 860krat IOOO, 410krat5OO, I7.700krat HO itd. Prihodnjo drugo vlcčonjo dobitkov te veliko od države garantirano denarno lo:erije jo uradno določeno in bodo uže 15. in 16. julija 1874 ter velja za to 1 četrt Original-Ron.-Loz le gl. 1.75 1 polovica „ „ „ „ „ 3.50 1 COl „ n n n n ^* proti vplaei zneska. Vsa naročila se zvršo precej z največjo skrbnostjo in dobi vsak od nas originalne lozo, z državnim grbom previđeno, v roke. Naročilom so potrebni uradni plani zastonj priložo in po vsakem vlečenji pošljemo Bvojim interesentom iz lastno volje uradne liste. Izplačevanje dobitkov so godi zmirom gotovo pod državno garancijo in se more z naravnostnimi dopošiljanji ali na zahtevanje interesentov po naiih zvezah na vseh večjih i.šestih Nemčijo narediti. Naš debit je zmirom srečen in smo so lo prod kratkim zopet mej mnogimi velikimi dobitki .'Škrat prve glavno dobitke v 3 vlečenjih po oiirijaluem dokazu dosegli in svojim interesentom sami izplačali. Vidno jo, da tako na najsolidnejši potlloai sloneče pod vzor jo povsod moro gotovo računati na živahno udcleženje, naj so torej izvoli uže zarad Mižaje/ja vtetfnja vsa naročila kmalu atlvesirati naravnost na (161—3) S. Steindeeker & Comp., Bank- u. ^ecnsel-Gesehaft in Hamburg. Pollak-ova na novo odprta 27 kraje. Univerzalna dvorana n blago M9unaj9 I\I aria hi I (vvsi rasse 1. Taui so pod najstrogejio garancijo za najboljše in pravo blagu en gros et en detail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejše ta najmodernejšo v vseb barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: luster, lmregu, -n innliu. gavalerftf ■'■ |»-. iiiozhuihique, ja«o-iiafs. K usKiii nosi. i |>< i citil. It;ilisl. hrillunl iu<< enobarven ali uiiištrnn (prava barva garantirana), creton (tiušk za spalne suknje), rumburško, holand-skn ali nepripravljeno silesko platno, cicasti a!i čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-ncno-damastaslo brisalko in servieto, gradi za zim« nieo in »ote. chift'on , in ' , širok, nanking, zidano zavratnico, nogoviee, žakeljćki za noge, rokovico, platnene in batistaste rute in še veliko tisoč drugih predmetov. (158—7) Vse le po 27 kraje. vatel« Ko* ali par. Poiujatve po povzotniol urno in vestno. — Zapiski o niuštrih in blagu gratis in franko. .SillllO M (157—7) 27 kraje. »u< »I, ko«« aH pni* se pt>i4|n«>, jneo-uit i s. K oNiuauONk i |M>r«-aiI, iial ■ ><, brillM.nl ine enobarven ali muštran (prava barva garantirana), c te i ■ >ii (tnršk za spalno suknje i, rumburško, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-ncno-damaatasto brisalko in serviete, gradi za zimnico in sofe, chiffon s/4 in n/4 širok, nanking, zidano zavratnice, nogovice, žakeljćki za nogo, rokovico. platnene in batistasto rute in še veliko tisoč drugih predmetov edino in samo v kot solidni in reelno znani prvi ln nuj vetij i Dvorani za Mfgf/o9 Dunaj, Kiiriiliieratrasse štev. 34, (poslopje meščanskega špitala). Pošiljatve po povzetnici urno in vestno. — Zapiski o niuštrih in blagu gratis in franko. Dunajska borza 11. .julija. (Izvirno telogratičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 05 Enotni drž. dolg v srebru . . 75 „ 40 1860 drž. posojilo.....110 „ — Akcije narodne banke . 982 „ — Kreditne akcijo .... 229 „ 50 London........111 „ 70 Napol..........8 „ 92 C. k. cekiui.......— „ — Srebro.........104 „ 90 kr. * Naturne mineralne vode fiišno natočene v vseh sortah se dobivajo v & špecerijski, materijalni, barvni, vinski, deli-® katesni in semenski prodajalnici Petra Lassnika. (151—5) 66 Lekarna ZE^IccolI v IJiihljuiii. dunajska «•<•*«< a %t. 70. Zdravniške droge, kemični in farmacevtični proizvodi na debelo in na drobno. Naročile zunaj Ljnhljtmc 86 nmjlo izvršujejo proti poštnanu por zet j n in stroška za hnbalažo in ekspedicijo itd. trpe gospodje komitenti. Prodajalcem se daje navadna nagrada. Izlili u ztilojpai zn 1* run j* ko *l«»«l«»Mli urfiUeljiiov: I/Jeeek i/, Cliine in Coke. Najboljši dozdaj znani želodčni liker. Moj izleček, ki je narejen na podlagi teb dveh predmetov in iz najboljšega blaga, ki mi prihaja od vira, tuo deva v stan, da ponudim občinstvu in zdravniški vedi zdravilo, katero so moro smatrati za eno najboljših sredstev, da se odpravi slabost živ jenja, katera se kažo v razdražonosti živcev ; da se odžene lenoba, ki zavira reproduktivno zmožnosti da so pospeši cirkulacija, da so olajša prebavljivost, in da so poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje. < «'im Ha.«.«' HO kr. Pravo norveško iiu originalne llaši; SO kr. a. v. Vođa lancasterske lilije. ( La ucasl er*« Llly*Watci*.) Ulijeva voda je v elegantnem svetu tako rabljen toaletni predmet, da bi bilo vsako hvaljenje odvisno. Le to je pri tem neobhodno potrebno, da se (70—51) Šumeči urah, škatija..... FrakbVi zu pok, S pravim angleškim jil lenim peresom za malo otmke eden....... — za d( i ko, eden...... — za moto, eden...... — n n Z okinčano paloto, posebno tini in elegantni . . Prsni klolučki iz gumielastlke, oden Kllstirne briegalke, za otroke, ena [ldgatdrji Iz medi, m samoklistl ranjo, tini ta elegantni eden . Pravo borovniško žganje, flaša . . Ifej'in Itv o olje za obranjenje las, flaša.......... Žepne kJvsopumpe, b plebasto omarico, za samoklistiranje, ena . opozorijo nežne koiisumcntovke na to, da si izberejo dobro kvaliteto. Kabljenjo in izkušnja boste pokazale jasno, «\> I «l«l. Izleček iz tamarinde, v pr.i/.not i honcciil r j ran. To zdravilo izredno OŽlvljn in je izvrstno sredstvo proti nukopičenji žolča in gnjilobi, aki> se v manjšin delih jemlje, ako pa so jemlje v Večjih, potem pa na lahko naprej goni, pa telo zato ne bedi in neuin nobenib težav in neprijetnosti j, zaradi česa je zdravniki pri vnetji želodca in čev rabijo, kjer se je ei lo pri lahnih odgaujalnih sred* stvili bati vznemirjenja, Pri vnetji drobu, pri žolč-uih, zlezastib m gnjilih mrzlicah, in pri krvnili to-kili pač za bolnika iiij prijetnejše pijače, nego je moj Izleček, in no bolJSe, ako jo treba utolažiti \» i kr.i t tako hudo Sojo. < ena dude to kr. a. v. Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, gotovo zdravi proti vsaki prenehovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila jc pa izkušena istinu, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, so bode vesel prepričal, da jo naj krop kej še in najgotovojšo sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Mrzlica, ki seje s tem ozdravila, se ne povrne, in zdravje vzcvete iz nova, ne da bi se slabi nasledki čutili, ki so pri rab ljenji enakih zdravil navadni. I la«-a košla NO kr. a. v. Zobje in zobno meso. SnaZnost ust in zob je z lepoto in zdravjem človekovim tesno zvezana. Zobje ki se ne »mižijo vsak dan, razširjajo neprijeten, večkrat zelo hud duh, se večkrat pre-vlečOJO z nelepo, večkrat umazano rečjo, in jih počasi kostno jedenje tako napade, da prouzro-CUJOJO najhujše bolečine in se z njimi no da žvečiti. Kot prvi nasledki tega sta slabo prebavljcnje in shujšanje. Od \sega tega obvaruje vsakdanje rabljonjo moje ustne vode in mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito zato, da se ojači zobno tU OS O, da se odpravi gobasto zobno meso, da se obrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki jo zobu: glazuri tako nevaren. *«■!:;» ttttše UKtue VUtle <>., kr.. MkUkiJlt zobvc;;u | ruh/j tis k., a. v. — gl. 80 kr. 1 20 4o NO 40 40 <;o — „ 50 5o •i n — Životna eaenelja, flaša..... Životni balzam po Seobofurji i l'l. Mnntleljnova moka (namesto žajfo) za olepšanje in obranjenje koŠo, 1 paket ........ Po \ - '.'m sveto znane Šfenotti-pastUe, iiezniotno sredstvo proti kašlju, ti:utija....... Mlečne pempe, ena...... Uaterne brizgalke Z iav nun nasadom vp gnenim gunujevim nasadom Oksfordsko esencija, ces. kr. izkl. priv. S to ImeiUtno esencijo se v enem trenotku ozdravi najhujša (sobna bolečina. Rasa Pravi seidlitzevj prah, Skat\)a . . Pagliano-iiup iz lloreme, zdravil- - gl. lo kr. 10 - in I*a 80 zavaruje vsako punurejevunjc, prosijo bo gospodje komitenti, da l'ietroli „li unM-ol j ii". Umni jnKu <'*'ssiii »t. 7i>. stvo za očete, ali domači zdravnik, tlaša Uajžcv ekstrafin, nežnim kon sumentovkam priporočen za najboljši kvaliteto, prijeten duh in nizko ceno, l škatlja . . — 1 paket ........ Sesalno cevke, ena ...... „ „ (b:a ena .... Sesalna tlasica, popolnem garnirana, se sesalno cevjo, ena Snspenzorlji, Iz najfin. platna eden „ ilastieni, iz svile, po- sebno fini pa elegantni . . . štejec k;'.jilj!c s Baconom v otuisu eden......... Urctralne hiizgtiike, ena .... se pri nakupovanji obrnejo naravuo.it na lekarno 80 10 60 80 l gh kr. lo 10 10 20 80 40 80 Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan 6exnen. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne'