27. Številka.

▼ torek 4mtntf t Mirei 1SM.)
Tečaj XXIII
T"
po trikrat m todoa V lootth to-i ob to>kl)t, 6a«*«klh
t* sobotah. Zjutranje isdanjo ii-
haja ob J. ori »jutPuj, Tefterao pa ob 7. ail vever. — Obojan icdaaj« atane : •a JadaamMa« . f. 1.—, i«T«8 ATitrlJ« (. 1.60 1» trt RltHO . . . S.— , n . 4.»0 «» pol leta ...«.— . ■ •
K TM [(tO ... 12.— ,	• .18.—
Harv&elaa ja plačevat! aapraj M uriili
•i«
k;« priloženo aaroftafaa •• sprava ao azlra.
Fotamitaa Morilka na dobivajo v pto-dojalale^h tobak« v lvatu po S ari. Uv«B Trata po 4 ari.
EDINOST
Oflaat ao ntftaao po tarifa • ootita; u aaalovo a dobollad 4rk»ia;. ■*> plaia-i prootor, kolikor obaaga aaradaik vraU. roalaaa, oenartmaa ia jarao aahrole, i»a*t oglati itd. i« rn^nraio po r) '*."^ o
Val dopiai aaj a j pažiljnjo ilic« Onsertan St. 13. VmIio pi'ao u« biti fraakoTHoo. kar iieirankor*«* ap rejam* jo. Euiropiai #« ur i a.
Nr>r»4nino, roklAwaoije ta a,■fin? apro-jeu«a upravniitvo ulica ¥.<,'k i pij' aolo hit. 3, II. nadet. N&ročnla<- In i»xUr« jo plaieratl io«o Trst. Odprte raklaraa oijo ao proata p o ■< t u'« *
1 r «NNMMj<
Morituri vos salutant!
„Slovenski list" prinaša nastopni dopis iz Istre:
„Pač nismo mislili pred malo časom, da bi se mogel kdej ureiniiif! tužni vsklik vrlega po-slanea Spinčič-a. Toda tedaj M>ojimo, da se morda uresniči. Kako bi fte ljil opravičen naš strah, ko se i Dimi 81ovenT Y litri postopa oprav barbarski, ko veČina v deielnem zboru, sestavljena po krivičnem volilnem zistemu, z našimi zastopniki in 2 nami dela uprav na brntalea način, a vlada — molči! Dozdeva se nam, da je vlada popolnoma pozabila ua 1. 1848. Dokumenta iz 1. 1848, katera smo čitali v naiih listih, nam dajeta dokaj razmišljati. Kako so nas takrat cenili, kako so mm takrat zaupali 1 A sedaj, kdo se zmeni za nas, ko nas nihče ne rabi! — Dešelni zbor istrski je pravi „nnicum" na sveto. Povsod je n*jti večin, ki tudi vporabljajo svojo moč, vendar — razna v Trstu — je ne zlorabljajo, še msnj pa, da bi krivično postopala, a v istrskem deželnem zboru godi se Še huje! VeČina grozne terorizuje in za-srimnje manjšino in pomsga ji galerija, nalaič najete za to. Stari predsednik izpraznuje sicer galerijo, a vse to je le tpre forma", saj debro ve, da se ne izprazni, ampak se drahal le poskrije. Prav res, italijanske opica med večino in galerijo hočejo posnemati dunajske „volkove", samo s tom razločkom, da je ropetal na Dunaju le Wolf, a v Puljn b' 2«	i««n3vati „tigra"! Škoda res,
da nihče izmed Italijanov ▼ zbornici nima tega imena 1 Na vse izbi obe ,avite celture" pa vladni zastopnik lepo — molči, češ, jaz nisem policijski komisar 1 Le gladite jib, da vas enkrat bolj ogrizejol
Navzlic ten n re pa vendar italijanska ve* čina boji za prihodnjest. Kaj delajo Italijani, da ti si osigurali pozicije za vadno ? Najprve hočejo razdeljevati vse veče občine, teda le one, katere vodi slovenska ali hrvatska stranka. Na ta način
PODLISTEK.
Predaja straža.
45
kohan.
Poljaki »pisal Boleti** Pras. Poalovaail Podraraki.
Tuja ostba je istopila ter molčć obstala na pragu. Sedaj je bilo moči opaziti, da iiaa na rokah otroka, bledejšega cd kosti, z zasaaelimi ustnicami. Izpod plahte tu u je oielela ročica, tauka kakor vejica.
aKaj pa delaš ti tukaj eb takem vremenu ?" je vpraša) Pois.
„S-užbe ibčtiUiH, je edvrnils.
Ogledala sa ja po sebi, iskaje stola. Kor pa ga ni n&šl», umaknila se je nazaj k vratam ter po-ienila k steni pri pragu.
.Po vasi pripovedujejo*, je dejala s hripavim in jednoličnim g'aat m, ,da imate aedaj mnoge denarja. Mislila sem, da potrebujete dekle in evo, tukaj semu.
Hkli ue potrebujemo dekle", je rekla gospodinja. „Saj imaoto Magdaleno in še ta uima včasih kaj delali".
„Kje ai se potikala po leti, da sedaj nimaš službe?* je vprašal Poli.
.Po leti sem hodila po žetvi, a aedaj me nihče noče vzeti s otrokom. Ko ki bila sama, rajše bi me vseli*.
bodo, si mislijo, gotovo zmagovali. Poskus je jako dober in sem pa tja tudi ne bode brezuspešni«, dasi tudi s tem ne dosežejo popolnoma svojega namena. S svejo brutalno večino — „brutaliM dei niaeri", bi sami rekli — hočeja uničiti slovensks-krvatske občine. Na vrsti sta letos Mestna občina Pazia in selska občina Pomjsn. — Ko bi ne kili prepričani o naklonjenosti vlade do Italijanov, bi isti ne megli upati, da bi vlada podpirala te naklepe ; a ker je tudi želja vlade,..............
smo prepričani, da se Italijanom ugodi..........
Naj bode, saj letos obhajame ravno 50 1., kar so bili Slovani v Istri glavna podpora preti sovražnit. j. italijanskim invazijam. Ako bi se povrnilo I. 1848., — kar Bog ne daj I — smo jako radovedni, kaka vspodbpjuvalna pisma bi nam dekajala sedaj. Slovani se v Istri ostali vedno isti Slovaai, a vlada, ki je Slovane tako rabila takrat, jih je ne le pozabila, ampak jih celo zistematičao ..........Zakaj nas tirate do obupa? Še najdete zvestih in lojalnih Avstrijcev v Istri, a ti so
le — Slevani, katere........In Italijani t Veliko
ki bile, ako bi med italijansko gospddo našli Is nekaj lojalnih muš. Mi opažamo še to, da bi z razdeljene občiue pomjansko bile potem vse občine ob morji od Trsta do Pulja v rokah italijanskih iredsntiAtov in iredentistično navdahnjenih propalic. Tudi to ni brez poaena in bi znalo biti kdaj silno nevarae za korist države. Dobro zori Istra
za odpad.............1 L« aaj si spleta bič, ki
zna postati za nji pekoč Da se Ijsdstre zatre politiški in da se mu v srcn udaši avstrijski čut, za to poskrbi ta laška gospoda, a da se ljudstvu edmme verski ia s tem tudi avstrijski čut, to pa naj poskrbi — žali Bog I — duhovščiaa, kateio si vzgeje šele s pemečjo framszonske „Lege sa-zionale'. — S tem dosežejo največ, kakor vidimo, saj je mlajša itsljanska dakovščina „AnvcoTe" barve, kije Slovanom silno sovraCna. Gor j 6 Ijndstvu, kadar pride med nje še duhovščina, vzgojena po Leginem re-
V toča kipu jo ustepil Ovčar ter oaupaeae obstal, zipazivši Zi-fi,o.
„Od koš si se ti vzel«?...' je vprašal.
»Iššom služba. Pripovedujejo, da ja Peli se* daj bogat, taroj sem natopila, misleča si, morda me vzame za deklo. Teda z otrokom me nočojo tudi tikaj.*
.0 za Boga 1 za Boga 1...* je šepetal klapec o pogledu ua rovščino, ki j* bila še veča od nje-geve.
.Matijčsk, somu tarnaš tako nad njo, kakor bi te grizla vest", se je oglasila trpko gutpodiaja.
„Saj se vsakemu stori milo, ko vidi tako nt-srečo", je zainonljal Peli.
„A najbolj s«voda »nama. ki je tega kriv*, je odvrnila Polževa.
„Jaz aisem kriv", je rekel Matija pemigaivši z rameni. „Toda človeku se veadar smili otrek".
„Pa ga vzemi, ake so ti smili", je odvrnila jezno gospodinja. .Kaj ne Zofija, da daš otroka Ovčarju ?... K»j pa je: fant ali dekle ?"
„Dekle", je zašepetala Zofija gledaje Ovčarja. Sedaj jej je dv« leti". Na to je dodala:
„Ako hočeš, pa jo viemi..."
„Kaj aaeni eua mar", je odgeveril klapeo, „Uda škoda je ie veušar-le".
„Ake hočeš, pa jo vzemi... Vzemi jo, ako kešeš... Polž je sedaj bogst in tadi ti si bogat..."
eeptnl In italijanska mladiaa i* sedtj dobiva pedpore od framazonske „Lege nz." ; čeuir pa ne more storiti ta, doseže jiopolaoma novo diuHvo „Uuiene di S. Giisto e S. Nasario", društvo, ki ima ediii namen : poitalijančevati slovenske mladeniče v semenišču. — Ti dve društfi vzgojiti torej duhovščino, katero bode pr^šinjal duh fra-mazonskega društva „Lega nazionale". — Ako pojdeme tako dalje, se gotovo v bližnji prihodnjosti ispolni obupii klic: „Morituri vos salitantl"
Poičeai po zadnji zapleni našega lista radi ponatisa nekega, po naši sodbi jako krotkega članka v „Slovenskem naroda", popolnili smo pikami nekatere edstavke v predst ij?č»m članku in prepuščamo cenjenim čitateljem, da si po svoji razsodnosti povežejo misli. Mi gujiuao sicer bla-iilno nverjenje, da v gospođu dopisniku je nekoliko preveč pesimista glede na konečni vspeh b)rbe našega naroda v Istri z nasprotniki — na vseh straneh. Mi opiramo svojo nado na prepričanje, da jedro našega ljudstva je še tako zdravo in njega duševna narava še fetako nepokvarena, da slednjič vendar srečno prebije to hudo krizo: da naraščajoča zavest vendar paraliznje pogubne, ekuževalue vplive. Ali, kar pripovedu}e"dopisaik o naporih v našo pogubo, o aačrtih nasprotnikov v zatrtje naše narodnosti s pomočjo cerkve: te je gola, žalostna, popolna resnica.
Zato svarimo po vsej pravici gospede v Škofijskih pisarnah v Trsti in v Poreču, sicer bi res utegnil priti čas, ko kodo morali	kftVe
jim italijanska poplava ednaša stebre, na katerih sta slonela verski
čutia a ravne življenje......gledati,
a no bodo megli pomagati Yeč, ker jim bodo vezan roke po vrvi, katere se sami pomagali pisni se svojo pasivnostjo takrat, ko se se pod pretvezo skrbi za naraščaj italijanske duhovom* snovali načrti, nabirali denarji, korumpirali duhovniki in < gladila pota idejam „Lege nazionale", idejam, ki so se porodile hkratu z borbe Italije proti Sv.
„Kajpada je Ovčar begat. Na jedno nedeljo zapije po šest rubljev", se je rogala Polževa.
„Ker je tak begatin, da zapije po šest rabljev v nadelje, pa aaj jo vzame", je govorila Zofija Šimdalje edloinejim glasom.
Iavlekla je izpod plahte otroka Ur ga položila na vlažaa tla. Zdele se ti je, da je bilo dete v tem kipu še bledejše, toda ni dalo glasu ed sebe.
„Neumna ja tvoja šala, Neia!" je zamrmral Poli ieoi.
Zofija se je zlekaila ter usiala na ravne
noge.
„Evo, kako lahko mi je vsaj jedenkrat v življenju L." je dejala z vzvišanfm glasom ia oči so se jej lesketale. Večkrat sem si misl la, da ne vsdriim, marveč je sinem nekam, v jsrek ali v vedo... Tods, ako jo hočei, pa jo vzemi 1... Vzemi jo, vsemi ter mi je dobre oskrbuj, kajti, ako se kedaj vrnem ter je ae najdem, pa ti izkepljem oči..."
„Gevoriš kaker obssdena", jo je pokaral Pelž. „Prekrižaj ae..."
.Naj se oni križa, ki gre v smrt; jaz pa grem le vlažit... Gevorili se, da ste aedaj bogati... Mislila sem, da potrebujete dekle ter da stopim k vam. Ako ma na petrebajete, pojdea dalje..."
(Pride še).
stelici. To spoznanje pride gotovo, samo n»j gledajo gospodje, d* nt bo l«, kakor rečeno : prepuno!
Zato j m kličemo še enkrat: Videant eonsules ! I Z naiira življem paie tudi va«a stvar. Nas propad, va*a ško la !!
Deželni zbor istrski.
IX. seja dne 10./ikruvmrjm 1898.
(Dalje.)
Posl. V. 3 p i n č i d je v nastopnem krasnem govoru i>o* i j h 1 trditie, ki so jih navajali nasprut* uiki v pni g Bit tolijevemu predlogu za proglase-nje italijanščine jedin m razpra?niua ježkom :
Vis>ka z ornica ! 8poš:ovani gospod Tomasi je govori i e-ni-ki sv<j* vrste, torej mu nočem sle-dili v njegovem govoru (na galeriji vriše). Na jedao njegovo trditev treba pa veud»r, da se ozrem. O i je hotel stvar slikati tako kakor da avstrijske i Ude ustvarjajo Hi vate, ker da so v letu 1880. ali 1860. Slovani Istre bili upisani kakor .Iliri", ltta 1890. pa že kakor Sibo-Hrvati. GjsjO ia o».jat Ako aislite, da je to /godoviuska istina, da so avstrijske vlade ustvarile Hrvate, te daj te varate itlo. Hrvatski jezik in hi vntsko ime živila v Isti i že nad 1000 let. Med oaUlim ju najdete v „ra-.vo iu istrijauskom" iz/:a ziršetka 13. stoletja, kjer je rečeno izresao, da je ta razvod istrijauski pisan za gčspode pe „n m*ki", a za ljudstvo latinski in hrvatski. To naj si zapomni tudi gospod vladni komisar, kajti meni se dozdeva, da je tudi v krogih vlade takih, ki bi hotel, da sta aarod hrvatski is jezik Invai-ki nova v Istri. Da vi, gospoda od veČine, toliko ljubite Benetk*, jaz vam tega ne zamerjam toliko. Tudi mej našimi ljudmi je tudi debrih spominov nanjo. Povedati hočem vam, da so se v Benetkah tiskale mnoge knjige za cerkveno rabo med našim hrvat •kim ljulstoin v Istri, in da se je jezik v teh knjigah, ki so se tiskale v Beaetkah, imenoval hrvatskim. Ime hrvatski torej ni novo, kakor da so je ustvarile avstrijske vlade, ampak obstoji, odkar je našega naroda v Istri; a ravno avstrijske vlade so bile, ki so hotele, da bi zatrle to ime, ki je sveto vsakemu Hrvata, naj ga žh imenujejo Slovan, Ilir ali Srbo-Hrvat. Toliko predgovorniku, spoštovanemu gosp. Tomasija.
Sedaj pa mi je spregovoriti nekohke besed g. predlagatelju spoštovanem* dru. Bartoliju. On je rekel, da je predlog, ki ga je stavil se svojimi tovariši, piavičc-n, da je logičen in da je nmesten. Pravičeu, gospoda moja, ne more biti ta predlog, ker zastupnikom 185.000 ljadij jemlje pravico, posluževati se svojega jezika v zakonodavne® zastopu, ki se posvetuje za vso to deželo ii kjer je večina prebivalstva žnjimi, četudi so zastopniki tega naroda tu v manjšini. Ta predlog se ae more imenovati pravičnim že iz naravnega razloga, ker narava d«j* vsakomur pravice, da eeni *voj jezik in ga rabi. Ne more biti pravičen ua dalje radi tega, ker je nasproten državnim temeljujim zakonom. Ne more biti pravičen, ker je nasproten izrecni volji Njegovega Veličanstva, kakor je to dobre povedal tovariš dr. Mate Trinajstih. — Ne vem pa, kako bi mogel biti logičen ta predlog, a ne vem tudi tega, sakaj naj bi bil umesten. Gospod predlagatelj ni dokazal tega.
Gospeda moja 1 Italijanski jezik se rabili tudi naii poslaaoi od leta 1861. (Na galerijah ironične
ploskanje)......a tudi s tem, da so govorili
italijanski, niso dosegli ničesar. Ko amo mi došli v zbornic.« Ma 1885, smo prvikrat spregovorili v hrvatskem jeziku v tem deželnem zboru istrskem. Poleg tega »mo govorili tudi italijanski, ia sicer vei nego hrvatski; in to sosebao nas bivši tova rii, sedaj monaignor Zamlič, dr. Laginja in jaz. Ali pa s? kaj koristili naši govori in predlogi in tadi če so še dotikali najveSih potreb našega naroda P Vi niste hoteli glasovati za njih, ker niste imeli uikdar srca za narod nas, ker niste nikdar ničesar storili zanj, ako ne po sili ali pa pod pogejem, da se poitslijanči, da postane Italijan. Gevorili sme v jednem in drugem jezika, a ko smo videli, da vse to nič »ekoristi, rekli smo: govoriti hočemo aamo v svojem jezika, v jeziku naših volilcev in večine naroda v Istri, da tako rešimo aveto pravo aareda, da pokažemo, da pov-aodi smemo govoriti v svojem jezika, da povzdig-aemo zavest v naroda aaiem, da isti no bodo
mislil, da le v svojih hišicah sae govoriti in v cerkvi moliti v svojem jeziku, iu to posebno v tej Jot'i, ko gV prezirajo skoro povsodi a v nsjnoveji čas tudi v cerkvi! (Na galerijah ironično ploskanje. Predsednik je zvenil.)
Piel malo dnij sem cul, da duhovniki, ki so bili vzgojeni tudi on'm denarjem, katerega je da-jal deželni odber is deželne blagajae naše, so se vzpeli tako daleč, da zatirajo vsako sled jezika našemu v cerkv', da nočejo na sv. krstu niti malo be«e l izreči v našem jeziku, v katerem so jo na stotine let vršil ves krst, in di nočejo krstiti niti tedaj, ko se jim zankazali viši peglavarji njihovi. Tako daleč smo prišli. Čim bolj gredo za tem, da se potlaoi naš jezik, tudi od strani sedaj viših sedaj nižih cerkvenih poglavarjev, tem veča je naša dolžnost, da po^zdigamo svoj glas v obrambo jezika in naroda, ki ni bil, ni in tudi ne bode italijanski nikdar I
Gospođa tnojal Predlagatelj dr. Bartoli je rekel, di se le provzročs izguba časa, ako govo« rimo v našem jezik a. lzquba časa se marveč prov-zroča s tem, ako se uvaja na galerijo ljudij, ki ne dajo miru, ki nas vzuemiijajo, da se nora pretrčavati seja po 10 in več minut, dokler se ne ustanovi mir vsaj nekoliko, da se moro zopet nadaljevati seja. Hi bi inuli kuj govoriti are ia are, s ne delamo tega Saj vidite sami, da ee omejnj mo na najglavneje stvari, v to, da rešimo vsaj svojo čast in čast našega je ika, a da va-t na drugi strani ne utrudujemo preveč. Vi, gosi oda, s tako galerijo provzri>čate zgubo časa, a ne mi, ker govorimo v svojem jeziku.
(Zvršetck pride.)
Politiike vesti,
T THSTU, dat 28. fabrurarj« 1818.
Sramoto, ki so jo doživeli v deželnem zbora istrskem, bi radi pokrili laika gospOds. Kolikor jim je na ra7polago aofliteiije, laškega šarlatanstva ia drznosti v zavijanju dejstev, vse je moralo stopiti v akcijo, da bi dokazali, da se je blamirala prav za prav slovanska manjšina zbornice, ker je izstopila brez razlogov in se potem pevrnila ven-dar-le. Seveda treba postavljati na glavo vse za-kane zdrave logike, ako koč« kdo po dejstva, da je manjšina protestevala proti ročenemu sklepu in da jo krona, skoro bi rekli, ostentativno naglico pritrdila njo menenju, unieivsi oni sklep vefiine — ako hsče kdo, pravimo, po tem dejstva izvajati zaključek, da so se blamirali oni, ki so imeli prav, in da trienjfajejo oni, ki so dobili tako moralno pljasko od Najvišega sodnika v državi.
Stvar jo veadar jasna, na dlani. Naii so se odločili za politiko abstinenco ob jednem konkretnem slučaja, le radi jednega konkretnega sklepa. Čim jo bil uničen dotični sklep, odpadel je tadi razlog za abstinenco. To je veadar logiino. In ker so naši poslaaci pametni ljudje ia logične misleči ■ožjo, povrnili so se v zbornico. In to ne le brez tiste sramoto, katero bi jim hoteli aatvezati sedaj z vso silo ravno oni, ki imajo cele gremado razlogov, da se sramujejo, ampak ponosnega čels, kakor trinmfatorji so se vračali aaši v zbornico, dobivši z najvišega mesta potrdilo, da je bil njihov protestni korak popolnoma opravičen; vračali ka< kor priče sramote, ki so jo doživeli italijanski poslanci.
To peče, to beli, in stokrat huje one, ki hočejo na vsaki način uveljaviti svojo trmo in svojo krivično voljo: ukljub vsaki avtoriteti in ukljub redu, ki je v podlago tej državi.
S prva so italijanska glasila molčala o Bar-tolijevem sklepu, da bi tako vzbudila menenje, kakor da naši niso zapustili zbornice radi ročenega sklepa, ampak lahkamišljeno, le radi pritiskanja z galerije deli. In smeš li so potem manjšino, češ : ker so zapistili zbornice le radi galerije in ker so v tem pogleda ni spremenilo ničesar v prilog manjšini, je bil izstop le prazna komedija, iz katere se je izcimila blamaža xa manjšino zbornice, ko so se osramočeni morali povrniti v zbornico, ker so so bali zgnbiti svoje mandate.
Take so italijanska glasila slikala v prvi hip vso stvar. Da je to bila le drsna falsifikaeija dejatev, to mora biti jasno vsakomur. Ker je n«teriška res« niča — kakor rečene žo gori —, da ho olevoneko-hrvatski zastopniki ostavili zbornico le radi ozna-čonega konkretuega sklepa, so tndi niso mogli
povrniti v zharn:co osramočeni, ampak se zavestjo zmagovalcev.
Poreška ,IstriaM je menda vendar jela slutiti, da t jednostavno eskamotažo Bartolijevega predloga in sklepa, ki mn je sledil, Še vendar ni pokrita — la*ka sramota in da vzlie vsemu takema zavijanju mora biti veadar overjen vsakdo, da j« hrva'sko slovenska manjšina zadobila najsijajneje zadoščenje.
Poredki list so jo jrl torej upirati v drugi smćri. V svoji zadnji številki dokazuje namreč, da sklep po predlogu Bartolijevem ni mogel biti zadostnim vzrokom za isstep, če*, da s tem predlogom seje le potrdilo še jedenkrat dejitvo, kateremu je Žp pritrdila tudi vlada. Bog nuj razume to ljudi 1 ,PiccoloM in „IstriaM se delata tako, kakor da je la vlada odrekla potrdile onemu sklepu, in se črhneta ni besedice e tem, da je bila ona izjava cosaraki reskript, hkratn pa trdita, da vlada soglaša z dotičnim sklepom I Kako se strinja to, kje je logika tu? Vlada ni hotela potrditi nečesa, z čemer — se strinja 1 Sicer pa jo pripoznans vsa laška sramota že v tem, da jih je sram povedat*, da jo bil nj*b sklep uničen s prestola doli. Zopet nov dokai e drznosti, h katero laški listi falzitiknjejo, sli pa ZAtaju'ejo di-jstva in sleparijo svoje čitatelje 11
Kako m<jre torej »Istria* očitati našim poslancem, da s« uprizorili komedijo ? I In da so lt v strahu radi mandatov pribežsli zopet v zbernieo ?t Kako more trditi, da naši poslanci nimajo poobla-atila od svojih volilcev za politiko abstinence?
Za razmerje mej hrvatske-slovenskimi poslanci in nj h volilci nsj se ne briga .Istria" 1 Naj bi se raje malce ozrla po nekih znamenjih v Poreča in Roviuja, znamenjih, ki se kažejo za sedaj še le v Meglenih, nedoločnih obrisih. Po teh znamenjih bi bilo soditi, da res pride prej ali sloj do hudih obračunov med volilci in — italijanskimi poslanci, da torej res pride dan, ko bodo — kakor je vskliknil modri iu dalekogledni Ltginja — na gnleriji deželnega zbora istrskega ploskali današnji manjšini 11
Slovanski volilci v Istri pa morajo biti ponoaai na svejo zastopnike, ki toli pogumno in previdno branijo ustavne pravico in čast večine prebivalce? v deželi; in pnnosni smejo bit', da so jim njih z* stopniki priborili toli sijajne zadoščenje, kakorino je cesarski reskript — ia ae vlađna naredba, kakor fnhifikojejo laška glasila — s katerim se ja uničil označeni atentat daiolnaz^oi^ka večin* ia pravico in avstrijsko ustavo, in s katerim so so na Široko odprla vrata zbornice vrečajočim se slovanskim zagovornikom zakona in pravice.
Ako ima kdo vzroka do srda nad lastnimi zastopniki, so to le italijanaki volilci, katerih aa-atepniki se se v svoji otrasti, v svoji krivičnostl, se svojimi tiranskimi nagoni, ravno letos uprav zakopali do grla v — sramoto. In iz te sramota jih ne morejo izkopati vse falzifikacije in sofisterije porešse „Istrie". Ne, aaši niso igrali komedije, pač pa ste igrali vi pravo tragikomed jo.
Na vaši strani, o gospoda, je vsa — sramota 1
Deželni sbor Kranjski. Za udauostno a-drese, ki jo predloii deželni zbor kranjski povodom jubileja cesarjevega, imamo pred seboj dva načrta. Jednega je sestavil dr. Žitnik, dragega dr. Tavčar. O teh dveh načrtih spregovorimo nekolike v današnjem večernem izdanja.
Deželni zbor čefiki je sprejel minule so-b«te jednoglasno od adresne komisij-t predloženi načrt edreae. Nemei so dobiti toliko /aželjeno in iskano pretvezo za — beg iz deželnega zbora. Zgodila ae je volja istega WolU, ki j* par dni po-pred uprizoril nečuveno demonstracijo proti vladarji satnomn, in ki je o tej priliki še ap mtrofiral zbornic?, naj povpraša nemške kmete, kako da mislijo o takih udanostoih izjavah 11 (Šlo je namreč za te, da se pooblasti deželni marš»l, da v umestnem trenotku s posebno deputacijo odide na cesarski dvor cesarju čestitat povodom jubileja.)
Vodja Woltovcev in SchOiererjancev se| je torej zgodila. Nemci so torej zbežali iz dvorane v trenotku, ko je zbor jel razpravljati o adresi na krono.
Poročevalec dr. Kramar je protestiral proti temu. da se večini podtikajo izzivalni nameai. Ni jedne besedo ai v tem načrtu, ki bi bila aa-perjona proti Nemoem. To naj bi bila provokaeija, ako se deželni zbor v takih težkih trenotkih udano
in zaupljivo obraba d* Njegovega Veličanstva ?! T tej alresi je pavedano le vse oio, kar nas drnži in suii po roožjosti mirali odstraniti vse ono, ksr nas loči.
Na to je podal zastopnik vlade, grof Con« denhove čudno izjavo, ki je do skrajnega osupnila toliko češke uarodoe poslance, kolikor tudi plemstvo. R»kel j^ na kratko in suh), da vlada ce ne udeleži razprave in se omejuje na to,- da izjavlja najodločneje, da ne stoji na državnopravnem stališču alre-e. Rekli smi), da je ta odločna izj-\va vlade naravnost osupnila vse člene zbornice, ker so jo po vsej prav.ci nineli kakor demonstracijo v prilog ravnokar izstopivšim Nemcem. Dr. Engel, T imenu narodnih pislanc3v, in princ Ferdinand Lobkovic sta energično reagivala proti tej izjavi. Dr. Engsl je rekel, da je ravno izjava vlad« naj bslji dokaz za to, da je potrebna ta adresa. Govornik je nami ml tudi vladi, da j« prav blizo trenotek. ko se zopet snide državni zbor. Kotila se je vladh, ako je menila, da jo ima kdo ■a sumu »oglašanja z državnim stališem Čehov, j Ako pa ona naravnost odreka ©pratičenoat temu i stališču, potem bp j« postavila v nasprotje a se- j danjo ustavo. Govornik je prepričan, da ae sedanji ; vladi ne posreči, da l>i napravila m r v državi. I Svetovalci krone se morajo povrniti k pogojem { ■Vobode v Avstriji. Avstrija mora postati zatočišče ; vseh svojih jednakopravnih narodov I L« iz tega ■ prepričanja se mora poroditi avstrijski patrijotizem. ' Knez princ Lobkevic je bil jako kratek ali j lapidarnu : i/.jav 1 je jednostavne v im^nu svojih somišljenikov, da oni se nimalo m brigajo za sta- , UiČe vlad«, ampak se hote držati svojega stališča. Ta 1 kratka izjava je tako jasna in mnngoot.sezajoča, S da ji moia umeti tudi baron GauUch. — Sled- ' njifi se je začudi Še poročevalec dr. Kramar temu, j da se je \iada pokazala odločno najprej proti Če- ! kom. Večina deželnega zbora ni zaslužila tog*, j kajti žrtvovala se ju dovolj. In govornik je za- i ključil: Vlade prihajajo in odhajaj«, kar pa ostaja, j je: zvestoba prepričanja, zvestoba programu, zvestoba zgodovinskim tradicijam in vera v to, da saagajo slednjič pravica in pravičnost in najlast- j aeja korist države I
K položaja. Pe razpravi minole sobote v ! deželnem zboru češkem seja vendar zbistrila slika. -Seveda le v jodne« pogledu. Slej ko prej ne vemo ! ličesar, kako se razvijejo stvari, slej ke prej ne vomo ničesar, da-li ima baron Gantsch sploh kak program za aveje postopanje v državnem zbori, ilej	-«» Tomo. kako bed« razmerje '
skupinami na desni in med vlado, slej ko prej ne j temo, kake so nakane vlade, ako ne hode možno ! spraviti ua deta naš parlament, slej ke prej stojimo j torej pred temno sliko in niti ne slatino, kaj aam j utegne prinesti bližnja bedečnest, ali jedno vemo j sedaj: vlada bode imela proti sobi toliko Nemce, j kolikor Čehe, ako je resno mislila z izjavo, ki jo j jo podal nje zastopnik v deželnem zboru češkem 1 j Vlada je napovedala boj državnopravnomu pro- j gramu Čehe v in govornika dr. Erigel in princ ; Lobkovie sta energično pobrala zalučano jima rokavico in sta napovedala boj vladi. Čehe je vlada pahnila od sebe, Nemci pa se ne bodo smeli postaviti na nje stran, ker ne bode dovolil tega — gospod Woli.
Črtaje položaj pravi pražka .Politika", da je zistem grofa Ta».ff?-a sestal v tem, 4a ni zadovoljil nobene stranke; grof Badeni je hetel zadovoljiti vseh. Ves program Gantsehev pa je v tem, da bi hotel združiti oba ta dva zistema. — Skoro da je rea tafco Snme to se bojimo, da baron Gantsch obsedi na tleh med tema zistemoma.
Nemci pomnože mornarico. Nemška vlada je getova, da dobi veliko večino glasov v držav lem zboru za načrt pomnoženja in za odobrenje proračuna za mornarico. Proti bedo glasovali samo ljudska stranka, socijalisti in Poljaki. Ta proračnn bode veljaven za sedem lat.
Atentat na grSkega kralja. V sobote zvečer ob 5. uri pop. vračal ae je grški kralj s princezo Marijo v kočiji s Phalerona v mesto. V obcestnem jarku sta bila skrita dva človeka, ki Bta ustrelila na kočijo sedemkrat. Kralju in prin-eezi se ni pripetilo nič zlega; le jeden kraljev jezdec je bil ustreljen v roko. Napadovalea sta pobegnila. Vest o tem atentata je vzbudila veliko gibanje v Atenah.
Različne venti, t lakofc Zajec. Dne §9. m. m. ob 9. ari zvečer ifodiU ae je na postaji v Kiosteraeabargu pri Dunaju grozna nesreča. Mimo vozeči bnovlak je zgrabil preblizu tira stoječega pravnika Jakoba Zajca in ga tako silno vrgel ob tla, da jo obležal mrtev. — Jakeb Zajec je goriški rojak, doma a tolminskih hribov. Sreča mn ni bila nikdar mila. Naj v miru počiva!
8trossmsyer vseu&iiiičnikom zagrebški m. Biskup Stros»mayer ja pisal nastopa« pismo vse-učiliščnikom a Zagrebu :
Slavni moji vseučiliščni meščani 1 Hvala Vam iz vse daše ia iz vsega srca na krasni čestitki povodom 60-letnice spomina mojega dnhovskega delovanja. Bog Vas ebilao blagoslovil vse in obdaril svojo srečo vsakogar. Vsučilišče ni le izvor svetlobe, brez katere ne mere živeti ni-jeden narod, ampak je aajedao tudi izvor avete vere, onih vzvišenih kreposti Svetega evangelja, brez katerih ostaja^ečimurno in prazno vse znanje. Bodite uverjeni, da jaz močno ljubim vseučilišče in da želim iz vsega srca, da se isto popolai čim prej (vdeučilišče v Zagrebu nijia še medicinske fakultete). Ni res, kar pravij), da temu še ni čas; za to je celo skrajni čas, kajti naša mladiaa tožeča po zdravniškem znanji ia zdravniški umetnosti, so klati od nemilega de nedragega, predao dospe de zdravniških in lekarniških listin Greh je, da mladina v svoji slavni in velezaslužni domovini no more dobiti zdravniških in lekaraiških naukov. Kakor do sedaj hošt-m jaz tudi odslej pripomoči rad, da se to izved«*. Še enkrat: Bog blagoslovi aaše vsenčtl.ško mladino! Djakove 33. febr. 1898.
Vaš prijatelj in somišljenik Josip Jaraj 9trossmayer, biskup
Uradni jezik na dunajski univerzi. O priliki neredov in grdih činov, katere so provzročevali nemški burši na dunajski univerz', so se pritožili slovanski dijaki, radi krivic, na rektorat v posebni spomenici. Ta spomenica je bila spisana v nonem-ikem jeziku in ni bila sprejeta. Da bi se v bodoče no pripetilo več kaj tako »groznega", je sklenil akademični senat, da morajo biti vse prešnje dijakov za univerzitetno p'sarno spisane v nemškem jozikn. Blagor tebi, o nemški šovinizem: vsi so ti na uslugo in na vseh straneh.
Hrvatski v sekeioloi v Budapoiti so ai ustanovili sveje društvo .Krešimir'. Dotična pravila so predložili t potrj«nje m*djur*k«j vladi. Ta jim je vrnila pravila z utemeljenjem, da obstoji v Buda* peiti žo madjarsko akademično društvo, h kate-rema naj so pridruže tudi hrvatski dijaki ia so tako približajo madjarskim kolegom. Tako lto-meljevaajo bi smatrali mi za navadni madjarski aWitz', a tega ao moremo, kajti to jo žalibog gola reaniea. Svoboda na Madjarskom jo res občudovanja vredna. Ali še čadneji fenomen so oni Hrvatje, ki vzlic vsem takim pojavom vendar ve» rnjojo ie vedno, da so Madjari, Hrvatom — bratje I Novi metropolit srbski. Metropolitom srbskim je bil izvoijen v nedeljo vladii kandidat ikof Inoeent v Nišu s 25 glasovi. 9 glasov je bilo razcepljenih. Kralj srbski je že potrdil to volitev. Svečano umeščenje se je zvršilo včeraj.
Čuden slučaj Udova Dalla Torre je ila po ulici delle Becckerie. Neki mladenič ji je ponudil nekaj blaga na pvodaj. In o slučaj: žena jo spoznala takoj, da je to blago njeno, ki jej je bilo ukradeno v soboto po noči. Poklicala ja redarja ! GnliČa, ki j« od vrl v zapor t* ga nepoštenega trgovca, ki pa je izpovedal, da mu je izročil blago ! v prodajo oni drugi mladenič, kateri je zbežal ko je ogledal redarja.
Poskus samomora radi — pusta. V Lahovi-cah na Češkem ustrolil se je med plesom še ne SO letni mladeuiš v prsi. Kroglja mu jo obtičala v jodni kosti. Na prašanje, zakaj je to storil, je odgovoril: ato sem steril iz žalosti, ker bodo v kratkem konee pusta".
To mora biti pravi pustni — noree. V zapor so odveli v nedeljo ponoči neko 191etne Marijo G. iz Sežaaskega okraja, radi po-stopaija. Isti večer je obiskala v drnžbi nekega B. J. več tukajšniih kršem ter se ga nalezla, da je zankala na ulici.
Tatvina. Alojziju Tavčarja, na ulici Belvedero
št. 67., so bili ukradeni zlata ura, zlat kriiee in zlat gurob. Vrednost 60 gld.
Zver v obliki matere. Udova Anastazija Kana« iz Lonzove blizu Tsrnopola bi se biia rada zopet omužila. To jej je pa ovirala njena hčerka. Da doseže vendar svojo nakano, je zaklala ta zver lastno hčerko ter vlovila vso krv, ki je odtekla hčerki, ter jo izpila. S tem je hotela ed-praviti sledove krvi.
Srco na desni strani, Neki d?čka je prišel radi siloega kašlja v bolnišnico v Moskvi na Reškem. Zdravnik je zapazil med preiskovanje«, da ima dečko povsem zdrava pljuča, a da ima srco na desni strani meste na levi. Bratje dečkovi so ustvarjeni povsem normslno.
Loterijske številko izžebane dne 96. t. m.: Trst	B3, 29, 70, 99, 23.
Line	33, 48, 89, 31, 46.
Nekaj o grafologiji.
Graf logija je psihologija in flsijelogija pisave, je neko relativno znanatvo, katero nam podaja sredstvo, da z raznih znamenj spoznavamo znučaj Človeka. Pod besedo značaj razumemo ono množino duševnih in telesnih lastnosti, ki stalno ali mimogrede razločujejo posamečnika od diugih oseb. Do-i tični znak', ki nam pekazujejo posamične lastnosti, pa | ne obatoje — kakor bi mislil kedo — v kaligra-( ličnih črkah, temveš v neznatnih in posebnih po* j tezah. Opazilo so je, da je neznatne predrugačenja . formalne pisave v zelo ozki zvezi z iniividuelno-različaim zavestnim in nezavestnim dušnem stanjem, j Kako pa spoznavamo značaj po pisavi ? Ravno \ tako, kakor spoznavamo pijance po hrepečem in > nestalnežo po nekakem tihotapnem govorjenja. Kakor govor tako je tndi pisava prenos misli, duševnih vtisov in lastnostij. Ker pa glasovi na-! stopajo hipno; sate podajajo le mračnih obrisov.
Vse drugače je pri pisavi, katero opazujemo lakko , dlje čass. Obšutki in misli se porajajo v možga-i nih ter potem, brez naše vednosti in pod nplivosi ; motoričnih živcev, prehajajo v kito in poro. Ko ; ilevek piše, tiči se svojimi mislimi jedino le v ! peresu in roki, ki je posredovalka med možgani j in prenosom na papir. V roki se oživljajo neka ; gibanja, iz katerih postajajo znamenja, ki opazo-t valcu dovolj jasno pokazujejo duševno stanje, kajti j kakoršea jo človek, taka ja tudi pisava. Ak« jo ! pisava aejednaka, nejednak jo tudi dotični pisee, i to pa: v svojih mislih ia dejanjih. Ako ji pisava i hitra, jednaka in elegantaa, potem ai lahko mialime, da nimamo opravila s učenim človekom: kedor toliko olepšnje svojo pisavo, ta gotovo ni modrijan. To ao občni znaki, katero labke opaža vsaki no-grafolog; vse dragaia so posebna ziamesja. Na posebnih znamenjih treba točno paziti na obliko črk, paraf, ločnie, temeljnih, lasnih in poprečnih irt. Vsaka io tako neznatna poteza ima svoj pomen za praktičnega grafeloga. Veš jednakih pik, potes ali zavijačič vstvaria neko lastnost in več takih lastnosti celotno duševno sit ko. — Je-li pa dotišsa slika zanesljiva? Jaz bi rekel: dal Kajti bavim so praktično s to vćio ter moram priznati, da desedsj še aisem imd povoda dvomiti na zanesljivosti grafologičaih zuameaj. Seveda, jo tudi takih pisav, ki zelo otežujejo dobro onalizo; n. pr. ako ja predrngačena namenome ali pa ishaja od ljudij, ki težko delajo ter le vsake avete čase prijemajo za pero, Tudi bolezen, jeza, razburjenost, žalost in veselje vpliva več ali manj na pisavo. Pred seboj imame dva piima od jedne in ists oaebe. Prvo je zelo karakteristično: pokazuje vstrajaega, ponosnega in v zadovoljstvu živečega moža ; drugo pa nam predočuje bolnega in melanholičnega starca. Prvo je bile pisano pred jednim letom, ko se je mož nahajal v polni sreči; drugo pa pred nekoliko dnevi: pe smtti njegove Ijabljeao hčerke. Mež jo pisal v skrajni žalosti, toda čez nekolike časa bodo imel zopet svojo prejšnjo pisavo, Vsled tega je razvidno, kako potrebno je, da ao pisee — kadar piše za analizo — nahaja v normalnem položaju in duševnem stanju, č« bole dobiti d«bro in zanesljivo karakteristično sliko.
Ake žtli katerih cenjenih čitateljev, da mu analiziramo pisavo, prosim«, naj nam piše iu pismu priloži 30 nč. v poštuh znamkah — po odbitka troškev za irankirani odgovor — za našo pro-
koristi« .društvo iv. Cirilo i■ Moto do*. Pisma iprojom fotipi Msrija 9kriijar. (Vil Stadioa, it. 19. Trot.) Nahrani znesek objeti K svoječaeae ▼ „Edinosti".
Trst, dno 96. feiir. 1898.
AtinuijiT.
N^Jnov«J*<
»ti«
Trst 28. Minister ia pr*voiodje je podelil sod-ntiau ad nakta Vktoriju vitezu FrOliliaha Friibl cha-tbalju mesto sodnega adjiukti m okrajnem sodiiču v Sežani.
Budidpešta 27. V miniatersken svetu, ki se je vri l danes ped predaedaiitvom ceurjovin, je
bilo sklenjeno, da je delegacije sklicati v Budim* pesto konce« moseoa aprile.
Kodanj. Na vfterajfisjem dvornem obedu je izustil »ralj Kristijan govor, v katerem je zahvalil Bsga, ki je reSil iz velike nevarnosti kralja Giskega ia njega h$i, priaceao Marijo, ter je take obvaroval starile kraljeve velike srčne boli.
Dri«,rni dolg t pftpirju „ „ v srebru Ar«LrijfciiA renta t ziatu h p v koaah Kreditno akcijo . . , , London 10 Lat. . . . ,
Napolooni.....
"9 mart .	. ,
100 itilj, lir
danes
102.70 102.50 lita. io
102.85 «63 75 12015 ».53 11.7»
as« i predrfi. 102.55 103.40 113-102.10 363.7i> 130.15 9.51 11.75
44.22'/, 45.20
iiihiyinnwixwi liMiiMoji
Obitelj Vojska so zahvaljujo najiskrenejie za HI premnoge dokaza sožalja iz vseh slovenskih po-krajin, knkor tuđi posebno iz Hrvatske, mej boleznijo in ob priliki izgubo premilega in nepozabnega sina, oziroma brata
ANTONA VOJSKA,
drd. medicine.
Presrčno se zahvaljuje akndetnifinim društvom v Gradcu: Triglav", „Hrvatska", „Srbudija", ru-nmnskeinu društvu „Curmcn Sylva", bratom Čehom slovanskim trgovskim akademikom, prijateljskima .--Mluama Kaubc in Tlaiik tor 2ilajo*i obitelji pl. Wei8sman za podaritev prekrasnih venccv, zbranim slovanskim akademikom za ginljivo petje in vsom prijateljem in znancem, kateri so spremili pokojnika do ondotnega kolodvora.
NajtoplejSo zahvalo izreka tudi za častno i spremstvo na pokopališča v rojstnem mostu : Pre-I častitemu svočeniStvu, akad. društvu „Triglav", slovanskim akademikom, V3em narodnim društvom, preblagim gospicam, Dolcnjskomu sokolu, slavnemu c. kr. činovništvu, erimnazijski mladeži, zastopnikom raznih društev, „Dolenjskemu pevskemu društvu" za ginljivo petje, gosp. drd. Ivana Oražen za nagrobno slovo, vsem darovalcem prekrasnih vencev, sorodnikom, prijateljem iD znancem, ter vsem udeležnikom pokopa.
Noto mesto, {Rudolfovo), 25 fobr. 1898.
I j druži:
Rojaki! Spomnite ■
družbe sv. Cirila in Metoda.
[za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
:
.VOD
ulica Caierma H. O priporoča se za napravo aalfarm In civilnih oblek. Poatreiba poitena. Zaloga vaoh vrst za unlforoia po originalnih tovarniških cenah.
Tvs£ovlnok« bPKOjavk« In voosl.
foiSlmpolta. Pis.iien /.a jesen 9.26 0.27 Piooioa >R apomlad 1*98 12-1» do 12.31 Ovca z* spomlad ».56—«.68 BI .a (»pomlad 8.68. 1 70 Koruza ka maj-jnni 18»8 5.48 1.49 nova od 78 kil. f. 13 15—1S.25 od 7» kilo 18-M 1131 od 80 kil f. 19.40-13-45., od 81. kil. f. 18.80 13 36, od 82 kil. for. —.— —. iečmonS«0 9 »0 proso 6 15. 6 45
Pienioa: ponudbo amerne ia povpraša vanjo dobro. - Predaja 18.000 m. st. Trem« : oblačno.
HarfKbtu Bftnto« <oori	feb. 86 7»
sa juni 97.50
." Santos ood »»^-a^o zt mosoe asara 30 — »a maj 30.60 en sept«mh«>r 3125 za d combor 81 25.
ooru»28 fobruvnrj«
>
PRSNI PRAH (prah zaizvoščeke)
(ne kafiljaj).
najbolje sredetro proti kačljn, hripavoati, zaMiženjo nahodu in drngim katarićnim afekcijam. '
»katljka z navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino
t lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palaca, Imt. Zunanje narečbe izvršujejo se obratno pošto.
Ženini in cenjene dru2ine,
ki rakijo trdno pehiitve in tapeoargo, aaj ao saandao ok-fekati aalofo
Vlljelma Dalla Torr« ▼ ulioi Cordaiaoli
(bUao trga S. Giovaani), kjor audejo dobitek aa vsoas.
Vh Mlin* 2. MJE PNOTU OMESE SREfil Via lirfaMI I,
^ ZALOGA POHIŠTVA g
tvrdke	0
Alessandro Levi Minzi i
TRST	0
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov
J	lastnega izdelka. Brkato skladišče ogledal,
J	vsakovrstnih slik, žimr.ic in pogrinfal. Na
J	Kahtevanieilnstrovan cenik zastonj in franko.
J	Naročeno blago se stavlja na parni k, ali
2	na železniško postajo, ne da M za t« rn-2 čunil stroške
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Via S. Lazzaro M. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter,
„ „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40 „ „
Kakor tudi najfinejša desertna vina.
Prosto na dom od 5 lit. naprej.
Peter Benussi iz Visa.
rHMMHM><MMHMMHi
v Hotel Volpioh v V.
,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j
X Via S. Spiridione, Corso, Via 8. Nicolb, 2 f	najbolj v središču	V
jjj	popttlnvma m« »vk t>pt av{jeii.	A
X POPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. T
V V pritličju .Restavracija Pila en- S
A	od F. V o lp i oka.	i
^><><><><><><><><><>4><><^
Josipa Natzenik & Karola Aite
ViaS.Cattemšt5
Via S. Catterina št 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tole ae jamči. Papravijenja v tej stroki izvršujejo se točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — LastDa peč za nikiliranje.
STzaloca pohištva in ogledal«!
<3> Rafaela Italia <f> <3>	Via Matcanton St. I.	<[>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu<£> <3> sprejemuice, zimuic in peresnic, ogledal in ^zelezuih blaganj, po eenah, da se ni bat^rv ^ ^	konkurence.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalec lista »Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. ob-činstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j s, »ratar hiSe št. 8 via Solitarie
od tor.	Šotor.
14.-	144»
—	
9.50	—.—
	—
IG.50	_•__
—.—	, .
8.75	9.—
10 50	11—
—.—	—.—
7.50	7.75
65.'-	7 fr—
12,— 11	— .—
14.75	
«.—	e!as
5.25	5.50
3.80	4.-
9.50	10—
—	
59-	«0.-
56.—	57.-
146,-	147.-
16«.-	158.-
17«.-	178.—
147.—	148.—
lil.—	112.-
109.—	110.—
110 —	112 —
96' —	97* _
90.—	91*_
84.-	85,—
76.—	78.«
—,—	—.—
96 —	97—
84.-	85.—
3^.75	—,
37.75	*
38 50	89.—
38.75
le s earloe vroO.) prUelkt.
liel: loka...........loo K.
■aadoloni.........
BVotlorndotf........
■aa^olial ........ "
kanarček .........
bohinjski......... *
k*U »oliki.........
• ......... „
Soloni, dolfi........ „
n okrogli ........
meiani hrvatski ......
» itajorsU...... J
Maala fino itajersko .......
Jotaoa it. 10.......... "
- s.......... :
n ...............„
Zelje kranjska.......... '
lepa...........
Krompir,	........ ,
Froae kranjsko....... . . . n
Leća, kranjska.............n
■P* ...........
■aat	...........
Sava Moocn......................n
Cojlon Tlant. fina......
• Perl..................^
Portorieoo . ........
Java Malang . .......
Ouatemalo .........
San Domingo ........
Malabar Plant................J
n notivo................n
Lafuajra Plant .......	n
n natlvo.......
Santoa fini ..............n
„ siodnje fini ............%
n »redujl.........
n ordinnr ........
Rio oprani .........	„
o najfiniji..................9
, srednji..........
Slrdkor Centrifugall. Trato.....
ConcnsH& .........
v glavah..................m
raskošan! ........
Sil italijanski fini................m
n	srednji..............„
Japan fini ............n
n »rodnji................JJ
Raugoon oxtra..........
i....................;
n....................;
PotraloJ luski v sodih....... „
v zabojih od 29 kil.....
Olje italijansko najfineji...... „
„ nrednjefin0..... „
bombažno, omorik. ..... „
dalmatinsko . ... \ ... .
Limoni Moninski . . )..... „
Pomaraaća n . . .....zaboj
Mandbljnl Dalmatinski I	100 K.
pinjoli	............;
Sultanlao ....................n
Vamporll novi..........
OiVbo ......................J
Kodra galica......................„
Božiči Dalmatinski novi............r
. PuljeSki....................w ia.50
Smokva Puljoške ................„ 13.25 13.60
„ Grške v vonoih, ...	n ifi.50 16.75
Poleaovk« srf^njn velikosti ....	RS_ —
„ voliko . .............n 38.- —.—
B male .........	40.— —. —
Slanlkl v velikih sodih............" —
"T'/i	ns .......■ —.—• —.—
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Državna ioleanioa. (Postaja pri s/. Andreju) Od dni 1, maja 1897. ODHOD s
8.30 predp. v Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, v Beljai. 8.30 „ v Herpelje, Bovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v brzovlak v Polj, Divačo, Beljak na Don^
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divačo. 9.45 „ iz Pulja. Rovinja. 11.15 „ iz H^rpolj, Ljbljuane, Dunaja.
7.05	popol. iz Pnlja, Rovinja, Ljubljane," Dunaja. 4.E0 „ brzovlak Diva Pulja, Rovinja,
( Jušna ieleanloa (Postaja južne Železnice.) Od dni 1. maja 1807. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dnnaj, zveza t Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— u omnibuB v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ pofitni vlek na Dunaj, svo7" » P**«-« »t. r/«^reboBi 12.50 popol. omuibus T Kormin. 4.40 n uinnibus v Nabrežino, Videni, Rini. 6.95 „ postni vlak na Dnn^j, zveza z Reko.
8.06	„ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8-05 n hraovlnk v Kormin,
8.45	„ meiani vlak v Nabrežino, Videni, Riui. 10.— n mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, Kormin, červinjan. v Nabrežino,
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredah okaprea v Ostende.
DOHOD:
meiani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. meiani vlak iz Milana, Vidma, Nabrožine. brzovlak ia Kormina, brzovlak a Dnnaj a.
Eoštni vlak a Dunaja, zveza z Reko. rzovlak ia Rima, Benetk, oninibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poitni vlak z Dunaja.
7.46	„ omnibuB ia Varane, Kormina, Nabrežino. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benotk, Vidma, Nabružido 8.5S „ brzovlak z Dznaja zveza s Reko.
38.50 21.50 20 50 18.60 17.50 14.50
18.75
10.76 18.25
5.40 75.-68.-27,-
4.— 4-
77.-86.— 48.-38.— 45.-22.—
77,— 69,— 27.50
s!—
5,—
78.'— 88.-52.— 37.-48.— 22.50
2.—
4.25
6.55	predp
7.30	_
8.35	;
9.25	;
10.95	„
10.87	„
11.20	.
astmu kemmroii ii*u ,fcdlaoatr. ladavainii m odgovor srodnik;: F**« Clodmik. - Tiaa« u* Deleue t Trstu.