Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) I0I2II9I78' ^ C0BIS5 s PIZZERIA csmrmrn/fc, FTTTlt^ JlyiVS7K\ DOSTAVA 05/710-0-710 Letnik XXII / št.: 278 / januar 2014 PRIMORSKI ČASOPIS E BANICA KOPER ^SAFT™ NA SCENI VELIKI KONCERT SKUPINE MALIBU OŠ AŽ ILIRSKA BISTRICA NEDELJA, 13. APRIL OB 19.00 Več na strani 24. Lesonit NA BISTRIŠKEM POPLAVE, ŽLED OHROMIL PIVSKO IN POSTOJNSKO *"5 foto: FOTO ATELJE POSTOJNA IMF '■y*e£čr"'■ - lovice vasi, zaradi tega pa je bila cesta skozi naselje zaprta. Podobna zgodba se je na bistriškem ponovila minuli vikend, še huje pa je bilo na območju zgornje Pivke v Občini Ilirska Bistrica, v občini Pivka in v občini Postojna, kjer je sneg prešel v ledeni dež, lomil veje in drevesa ter eletrične kable. Zaradi tega je bil močno oviran promet, naselja so v ne eljo, 19. januarja je zaradi obilnih padavin na območju ilirskobistriškega reka ostala brez električne energije, pouk pa je bil odpovedan v številnih šolah. Debeli žled Reka na več krajih prestopila bregove, najhuje pa je bilo v njenem zgornjem toku, pred- je čez vikend še kar vztraja, in še naprej |omM drevesa ter električno napeljavo. Samo na vsem v vasi Trpcane, kjer je reka okrog 9.30 zalila kar nekaj hiš. Voda je segala do po- območju Postojni in Pivke jbbilo brez elektrike skoraj 10.000 odjemalcev. KULTURNI POPOLDAN NA PREMU Dragotin Kette se je rodil 19. januarja v ' šoli na Premu pred 138 leti. »Ali bi bili brez njega komajkaj prepoznave17 In ali s. , ■ zato vsaj malo hvaležni?« tako se je ob otvoritvi 34. meseca kulture spraševala po’ .zovalka premskega kulturnega popoldneva Helena Strle. Na nič kaj prijazno vremensko nedeljsko popoldan seje na Premu vendarle zbrala lepa množica obiskovalcev, ki so počenili spomin na našega velikega rojaka. Uvodoma je v ljudski šoli na Premu zbrane nag vv.r n vodja ilirsko-bistriške Območne izpostave JSKD Igor Štemberger. lEflETIIlH DOM NA VIDMU PADEL NA RAZPISU stran 3 Projekt Kulturni center Dom na Vidmu, ki ga je Občina Ilirska Bistrica prijavila na razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo na Ministrstvu za kulturo, ni dosegel niti minimalnega kakovostnega kriterija in tako iz tega naslova ne bo financiran. Še huje, projekt Občine Ilirska Bistrica je bil med vsemi 57 prijavami ocenjen na vsega trideset točk od stotih, kar gaje uvrstilo na nezavidljivo predzadnje mesto. MLADINA IN GORE 1 stran 16 Na tekmovanju Mladina in gore se mladi planinci preizkusijo v poznavanju tem iz planinske šole. Na tokratnem državnem tekmovanje se je pomirilo 28 ekip iz cele Slovenije, ki so pokazale najboljše znanje na regijskih tekmovanjih. Državno tekmovanje je letos potekalo v znamenju 120-letnice organiziranega planinstva na Slovenskem, ki gaje Planinska zveza Slovenije praznovala lansko leto. V Glinic Mtiaii mLA S L O V E N I A 9 Cesta Leona Dobrotinška 22b, 3230 Šentjur □ +386(0)30 333 393 Zagotavljamo Qinfo@hairclinic.si 100 uspešnost ® www.hairciinic.si II Halr Clinlc Slovenja e plešavost e plešavost * 6$ e brki 'n brada e obrvi Dežela masaž - Fitnes center - Svet savn - Kozmetični salon - VIP prostor - Skupinske vadbe MVOCH/ \ 7 . w I i Vt' § •$ s ASPARA 9 Wellness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija □ +386 (0)40 494 444 +386 (0)590 87 600 b info@wellness-aspara.com ® www.wellness-aspara.com GflTIS POLN! _Jez. Ugodne cene in hitra dostava energentov za ogrevanje &UIS ZPS? dobro (3,9) QQ Cm* KURILNO OLJE IN DIESEL DRVA preverite (((oso 2802))) Naročanje tudi na www.gatis.si PELETI BRIKETI ♦ ♦ ♦ Q Snežnik Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora V Državnem zboru nič novega, bi lahko bil najkrajši povzetek januarskega dogajanja v hramu demokracije. Opozicija in koalicija še vedno trdno vsaka na svojem bregu. Z že znano retoriko vsaka brani svoj prav. Še vedno je pomembnejša forma, medijska predstava in ne vsebina. Temu se reče demokracija, me podučijo kolegi, ki imajo za seboj že več poslanskih mandatov. Vsi, ki ste spremljali 15 urno sejo o interpelaciji ministra za infrastrukturo in prostor, zagotovo veste o čem govorim. Kljub vsemu ostajam optimist in verjamem, da pride čas, ko bomo tudi to presegli. Januarje mesec, ko vsi pripravljamo takšna in drugačna poročila o delu v preteklem letu zato nekaj statističnih podatkov o delu Državnega zbora v letu 2013: opravili smo 37 sej državnega zbora (11 rednih in 26 izrednih), sprejeli smo 131 zakonov, 33 ratifikacij in 121 različnih drugih aktov. Postavljenih je bilo 810 poslanskih vprašanj in pobud. V letu 2013 je v Državnem zboru delovalo 24 delovnih teles, ki so skupaj opravila 457 sej in 9 javnih predstavitev mnenj. Glavne teme s katerimi smo se poslanke in poslanci ukvarjali v januarju so bile poleg že omenjene interpelacije, investicija v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, nov Energetski zakon in sprememba Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Pa se najprej ustavimo pri slednjem. Glavni namen dostopnosti informacij javnega značaja je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov državne oziroma širše javne uprave, ki so hkrati porabniki in uporabniki javnih finančnih sredstev. In ker v javno finančno blagajno sredstva prispevajo davkoplačevalci je prav, da imajo možnost in pravico nadzora nad porabo teh sredstev. Do sedaj so bili tovrstne informacije dolžni zagotavljati le organi javne uprave, ne pa tudi gospodarske družbe v katerih ima država, državni organi ali lokalne skupnosti prevladujoč vpliv. Ker gre za davkoplačevalski denarje prav, da ima javnost pravico izvedeti kako se ta denar troši tudi v teh gospodarskih družbah. Praksa namreč kaže, da so te družbe izpostavljene velikim korupcijskim tveganjem v smeri neracionalnega trošenja, finančnega izčrpavanja podjetja, dvomljivih dokapitalizacij in slabega gospodarjenja z javnimi sredstvi. Po drugi strani so takšna podjetja lahko tudi favorizirana ali nemalokrat v monopolnem položaju pred ostalimi gospodarskimi subjekti, kar škoduje konkurenčnosti slednjih in ne gre v prid zdravemu poslovnemu okolju. S sprejetjem teh sprememb je tako podana zakonska podlaga za javno objavo podatkov o slabih kreditih. Javnost bo tako izvedela višino posameznega kredita po posameznem subjektu, kdo je ta kredit odobril in pod kakimi pogoji. Ravno tako bodo morala državna in občinska podjetja javno razkriti podatke o višini osebnih prejemkov in bonitet ter podatkov povezanih s kadrovanjem vodstvenih oseb. Sprejetje teh sprememb vidim kot: - prispevek k večji transparentnosti glede porabe proračunskih sredstev, kar hkrati pomeni tudi korak v smeri povrnitve zaupanja naših državljanov v inštitucije naše države in v politiko, - prispevek k večji transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov v državni lasti, kar pomeni tudi njihovo manjšo odvisnost od vsakokratne aktualne politike in - korak k izboljšanju zdravega poslovnega okolja. Na januarski seji smo po napornem in dolgotrajnem zakonskem postopku sprejeli tudi povsem nov energetski zakon, ki je bil po svoji vsebini eden izmed zahtevnejših zakonov v letu 2013. Gre za sistemski zakon, ki celovito ureja področje energetike in rabe energije v Republiki Sloveniji. Zakon uvaja vrsto določil, ki bodo služila zaščiti potrošnikov in jim olajšala prehod med ponudniki energentov oziroma dobaviteljem elektrike ali zemeljskega plina. V tem segmentu je za potrošnika bistvena določba po kateri bodo lahko odstopili od pogodbe o dobavi zemeljskega plina ali elektrike brez plačila pogodbene kazni, odškodnine ali nadomestila, če bo odpoved podana oziroma začela učinkovati po preteku enega leta od sklenitve. Druga novost, ki se nanaša na vse lastnike stavb pa je energetska izkaznica. Pri novogradnjah bo energetska izkaznica obvezna, v ostalih primerih pa bo nujna le, ko nepremičnino prodajamo ali oddajamo za več kot leto dni. Ta obveznost nastopi z letom 2015 in velja tako za stanovanjske kot poslovne objekte. Uvedbo energetske izkaznice nam nalaga evropska direktiva, tekom obravnave zakona pa smo z amandmaji te obveznosti postavili na minimum, in sicer z namenom, da lastnike stanovanj čim manj obremenimo z novimi stroški. Namen energetske izkaznice je, da dobimo informacijo o energetski učinkovitosti naše stavbe. Dobili bomo torej informacijo koliko sploh porabimo za energijo, kaj vse bo na stavbi potrebno narediti, da bi te stroške zmanjšali. Ta strošek lahko tako razumemo tudi kot investicijo, da bomo v prihodnosti plačevali manj za stroške energije in hkrati čim manj obremenjevali okolje. Kot rečeno, bo energetska izkaznica obvezna le, če svojo hišo oz. stanovanje prodajate ali oddajte v najem za več kot leto dni. Narava je v naših krajih spet kazala svojo moč. Ob nedavnih poplavah ponovno ugotavljamo, da država nima dovolj posluha za urejanje hudournikov in vodotokov, kot tudi ne namenja dovolj sredstev za sanacijo škode po naravnih ujmah. Že ob sprejemu proračuna za 2014 in 2015 sem se zavzela za dodatna sredstva za potrebne sanacije poplav v letu 2010 pa žal nisem dobila ustrezne podpore. Zaradi zadnjih poplav so potrebe še večje in stanje še bolj kritično, zato se bom še naprej zavzemala, da država sprejme ustrezne ukrepe in nameni potrebna sredstva za sanacijo nastale škode. Prepričana sem, da moč volje najde tudi pot. Samo vztrajati je potrebno dovolj dolgo. Kristina Valenčič, poslanka Vaše strani... Letnik XXII, št. 278 NOVI UMTS APARATI ZA 1 PAKETI: • ENOSTAVNI 100 - 9,90 € • ENOSTAVNI 300 • 13,90 € • NEOMEJENI A • 19,00 € • NEOMEJENI B • 23,00 € • NEOMEJENI C • 29,00 € > NEOMEJENI D • 39,00 € • DŽABEST 250 »12€ » DŽABE5T 2000 *20€ • DŽABEST 3000 «2S€ - med 11 in 31 letom starosti Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net STEFANOVO V HARIJAH Harije - Dan po Božiču so v Harijah pripravili praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. Kerta dan sovpada s praznovanjem prvi mučenec ter velja tudi za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so povezane s konji. Zato po mnogih župnijah na ta dan blagoslavljajo konje, župnik Stanko Fajdiga. Člani Kulturno, etnološko, turistično, športnega društva Alojzij Mihelčič iz Harij so ob tej priliki prikazali star običaj Šte- odstotka vseh volivcev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni pozneje, zato 26. december zaznamujemo kot državni praznik. Slovenci smo Štefanovega, ki je harijski zavetnik, so organizatorji proslave KETŠD Alojzij Mihelčič oba praznovanja združili in hkrati opravili še žegnanje konjev ter predstavili star običaj Štefanovo lučanje. Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu se je na prizorišču dogajanja zbrala množica obiskovalcev in tudi nekaj konjev s svojimi lastniki. Slednjim gre vsa zahvala, da so kljub neprijetnim vremenskim razmeram vztrajali in prišli po blagoslov svojih živali. V Katoliški cerkvi 26. decembra obhajamo god sv. Štefana, ki je bil diakon in vodo in sol. Z blagoslovljeno soljo potreseno polje je bilo nekdaj varno pred nevihtami in vremenskimi ujmami, blagoslovljena sol in voda pa sta pomagali tudi pri zdravljenju ljudi in živali. Blagoslov pomeni prošnjo za božjo naklonjenost in je tudi znamenje zahvale. Po ustnem izročilu je blagoslov konjev v Harijah star toliko kot cerkev, ki datira v 14. stoletje. Po drugi svetovni vojni je običaj sicer dobil nekoliko drugačno obliko, zamrl pa ni nikoli. Konjenike in njihove ljubljence je na tokratni prireditvi predstavila Nataša Frank, blagoslov pa jim je podelil bistriški fanovega lučanja. To je obmetavanje z zrnjem, ovsom, ki simbolizira kamenjanje svetega Štefana. Štefanovo lučanje in blagoslov konjev so del razpoznavnosti vsakoletnega praznovanja Štefanovega v Harijah. Na te stare običaje se je v svojem govoru navezal tudi slavnostni govornik proslave, poslanec Državnega zbora Ivan Simčič. Spomnil je na dogodke ob koncu leta 1990, ko se je plebiscita za samostojnost Slovenije udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, zaje glasovalo 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili ali 88,5 s tem dogodkom pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini. V kulturnem programu proslave je nastopila pevska skupina Sušeč, program pa je povezoval IgorŠtemberger. Kot je že uveljavljena navada, so na Štefanovo predstavili tudi najnovejšo številko Harijskih novic. Petnajsta številka revije obsega 50 strani zanimivega branja o dogodkih v Harijah v preteklem letu in so izšle v nakladi 1.500 izvodov. tekst Igor Štemberger, foto Katarina Penko Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 17.000 izvodov Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 31.01.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarja- jo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaro- -čenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna in Divača. Fizične in pravne osebe ga laft ko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Proslava ZAVA ZA GSM APARATE SAM012 MESECEV PAKET 2014 za pravne subjekte in samostojne podjetnike le še do do konca februarja ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ TelekomSIovenih- pooblaščeni prodajalec Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica TEL: OS/7100 333, MOB: 031/779169, www.gsm-kopija.si Neuspešni na razpisu DOM NA VIDMU PADEL NA RAZPISU Projekt Kulturni center Dom na Vidmu, ki ga je Občina Ilirska Bistrica prijavila na razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo na Ministrstvu za kulturo, ni dosegel niti minimalnega kakovostnega kriterija in tako iz tega naslova ne bo financiran. Še huje, projekt Občine Ilirska Bistrica je bil med vsemi 57 prijavami ocenjen na vsega trideset točk od stotih, kar ga je uvrstilo na nezavidljivo predzadnje mesto. Kdo je krivec za tako slabo pripravljeno dokumentacijo? Ali pa je morda bistriški kulturni hram res tako dober, da ne potrebuje obnove. Vsi vemo, da temu ni tako. Objekt je dotrajan in vprašanje je, ali se ga sploh splača obnavljati. Najbrž to vedo tudi tisti, ki so projekt ocenjevali, očitno pa tega ne vedo tisti, ki so projekt pripravljali. Ocenjevalci so takoj ugotovili, da ne gre za vrhunski pro- učinkov kultu r- jekt, ki bi uvajal nove trende ali vzpodbujal kulturne dejavnosti, ki so slabo razvite. Prijavitelj, torej Občina Ilirska Bistrica, ni uspel pripraviti niti projekcije obiskanosti doma v prvih letih po obnovi, niti ne analize kov. V zadnjem sklopu kjer se je ocenjevalo upravljavca objekta, je Dom na Vidmu pridobil 5 od 10 točk. Kot upravljavec je bila predvidena Občina Ilirska Bistrica, bolje bi bilo točkovano, če bi bila predvideni upravljalec katera od nevladnih organizacij, npr. društvo ali zveza društev. nih dogodkov. Občina Ilirska Tako je Občina Ilirska Bistrica z Domom točk. Ker projekt po predloženi dokumentaciji ne bo imel nobenega vpliva na razvoj podjetniške iniciative in ni imel predložene nobene listine o sodelovanju z gospodarskimi subjekti, v drugem sklopu od možnih 20 točk ni pre- jel nobene. Ker projekt ne predvideva nobenega novega delovnega mesta, ne v kulturnih, ne v ostalih dejavnostih (niti hišnika ne) in ker ne predvideva niti nobenega posrednega delovnega mesta (npr. natakarica v lokalu kultur- nega doma), tudi iz tega naslova ni bilo nobene točke (od 25 možnih). Le v terminskem planu izgradnje je Občini Ilirska Bistrica uspelo pridobiti vseh 20 točk, saj so predvideli zaključek projekta pred rokom upravičenosti izdat- Bistrica ni uspela zbrati niti izjav partnerjev s področja kulture o mreženju - takih izjav ni pridobila niti od javnih zavodov s področja kulture, ki so v občinski lasti. Tako so na račun izboljšanja pogojev delovanja obstoječih kulturnih dejavnosti v tem sklopu od skupno 25 prejeli vsega 5 na Vidmu osvojila celih 30 točk, kar jo uvršča na predzadnje 56. mesto, med samo štiri občine, ki niso dosegle niti minimalnega kakovostnega kriterija, to je polovice vseh točk in z državnimi ter evropskimi sredstvi ne bo nič. Morda pa je tudi bolje tako, bomo vsaj ohranili normalen oder, saj bi ga po prijavljenem projektu skrajšali za cele 4 metre. Bi bil tak sploh še uporaben? *TJL-h> TRANSPORT * • UGODNA SERVISNA PONUDBA HITREGA SERVISA ZA OSEBNA VOZILA NUDIMO VAM: • Polnjenje klimatskih naprav za avtomobile...................................33€ • Varjenje vetrobranskega stekla..............................................20€ • Zamenjava avtoplaščev ter centriranje jeklenih platišč (4kom) za osebna vozila... 19€ • Nastavitev žarometov........................................................13€ • Hitri servis: zamenjava metlic brisalcev, kontrola hladilne tekočine, popravilo izpušnih cevi, zamenjava žarnic,..........po ugodnih cenah h-JUn Cene storitev so brez DDV TPAPSPORT T|B TRANSp()RT d d Šercerjeva 17 , 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05 70 40 119 Kontakt za servisne storitve: M- Fax:05 70 40 117 Matej Grl - GSM: 051 201 342 UGODNA SERVISNA PONUDBA SERVISIRANJA GOSPODARSKIH VOZIL Strokovno in zanesljivo usposobljeno osebje opravlja vsa popravila in vzdrževalne posege na vozilih MAN in MERCEDES-BENZ. V naši delavnici boste deležni pozornosti, profesionalnih storitev in verjetno najcelovitejše ponudbe storitev vzdrževanja gospodarskih vozil. Hkrati zagotavljamo tudi rezervne dele za tovorna vozila in avtobuse znamk MAN in Mercedes-Benz. Smo tudi pogodbeni partner delavnice za vozila MAN ter delavnice 24 urnega servisa. Nudimo vam kontrolo ter overitev tahografov. Vabimo Vas, da nas obiščete in preizkusite naše ugodne storitve! ‘z3ž3ž> TRANSPORT TIB TRANSPORT d.d. šercerjeva 17 Kontaktne osebe 6250 Ilirska Bistrica za servisne storitve: Tel: 05 70 40 119 Vladimir Tomšič - 041 659 707 Fax: 05 70 40 117 Matej Grl - 051 201 342 Glasba BOŽIČNI KONCERT V KNEŽAKU Knežak - Ob koncu lanskega leta so pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, še enkrat dokazali, da zmorejo in znajo pokazati tako so povabili tudi domači Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Marjetke Urbančič in Ženski pevski zbor Tuščak Bač pod vodstvom Morene Hostinger, večer pa so s stavil z dvema božičnima skladbama. Zbrano množico je čakalo tudi posebno presenečenje. Mladi glasbeniki iz domačih krajev so se zbrali in zaigrali znano Sinatrino ' svojo pevsko, kot tudi organizacijsko znanje. Na božični dan so ponovno strnili svoje vrste in ga praznično obarvali z božičnim koncertom v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Knežaku. Kot prvi nastopajoči so se člani MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, pod vodstvom zborovodkinje Katje Bajec, publiki predstavili s tremi božičnimi napevi. V goste svojim ubranim petjem popestrili še Fantje s pod Vel-ba pod vodstvom Kristjana Pregla. V nadaljevanju koncerta je nastopila solistka Monika Šabec, kantavtor Tone Škrlj pa je znova pokazal svojo glasbeno nadarjenost in sproščenost, ki ga krasita na vseh dosedanjih nastopih. Številčni publiki se je pred- božično pesem. Violina, harmonika, kitara, trobenta in bobni so tako publiki pomagali »prisanjati« bel božič, navkljub odsotnosti snega. Za slovesen konec so poskrbeli vsi, tako nastopajoči kot tudi obiskovalci in s skupnimi močmi zapeli vsem znano Sveto noč. tekst Rok Batista, foto Erik Keš Novice iz Državnega zbora ILIRSKA BISTRICA IN NOVI ZAKONODAJNI POSTOPKI stiski. Državni zbor RS bi mo- ral kupcu pokazati energetsko Z letošnjim letom se državljanom obeta vrsta novih zakonodajnih postopkov, čigar spremembe bodo zagotovo neposredno vplivale tudi na kakovost življenja naših občanov. Zato bi vas rad seznanil z aktualnimi zadevami, ki so bile predvidene za obravnavo na januarski redni seji Državnega zbora RS. Republiko Slovenijo čaka v prihodnje veliko dela v zvezi z načrti za izvajanje različnih programov in strategij. Vedno se z novim obdobjem trudimo ugotoviti pomanjkljivosti iz preteklega obdobja, popraviti stare napake ter izdelati kvalitetne analize kot trden temelj za korak k izboljšanju. Večja učinkovitost je kot pogoj zastavljena tudi pri izvajanju evropske kohezijske politike v novem programskem obdobju 2014 - 2020, ki se začne z dnem 1.1.2014. Po navodilih Računskega sodišča RS je Vlada RS pripravila Predlog zakona o spremembi Zakona o državni upravi z namenom pravočasnega oblikovanja organizacijske enote oziroma vladne službe, ki bo kot organ upravljanja, odgovorna za uspešno in učinkovito porabo iz naslova skladov evropske kohezijske politike. Razlog za takšno odločitev namreč tiči v že večkrat omenjenem nezadostnem črpanju evropskih sredstev. Spomnimo se, da Slovenija porabi le polovico predvidenega denarja iz evropske blagajne. V finančni perspektivi evropskih sredstev 2007-2013 je bilo na razpolago 4,1 milijarde evrov. Slovenija je doslej izkoristila le polovico. Razlogov za takšno stanje je več. Če je bilo ugotovljeno, da javni razpisi funkcionirajo, pa se težave pojavijo s podpisanimi pogodbami in izplačilu iz slovenskega proračuna. Da ne bi ponavljali zopet istih napak je rešitev mogoče najti pri prerazporejanju sredstev ali pa s spremembo odločb. Prav zaradi dejstva, da dinamika črpanja evropskih sredstev ne sledi načrtovanim aktivnostim ter zaradi zamud pri izvajanju projektov, se večina evropskih sredstev ne po-črpa v celoti. Ravno sprememba odločb se zdi kot izvrstna rešitev. Zato Vlada RS predlaga dodatni tretji odstavek 7. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415) s katerim se uvede izredna razveljavitev odločb pri projektih, ki se realno ne bodo mogli dokončati v roku in se v tem primeru sredstva sorazmerno preusmerijo v druge projekte, ki izpolnjujejo vse pogoje. Odveč je tukaj pripomniti, da je nujno pravilno in racionalno oceniti prioritetne projekte z ciljem čim manjše finančne izgube za gospodarstvo. Upam, da si je naša občinska uprava priskrbela dodatne informacije in obrazložitve, ki jih prinaša Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, saj se glede omenjenega zakona postavlja vprašanje in skrb, da ne bomo ravno v naši občini deležni izredne razveljavitve projektov, ki so bili razpisani ob koncu leta 2013. V novem obdobju 2014-2020 je na voljo 3,2 milijarde evrov, eden izmed projektov, ki so na voljo iz evropskih sredstev je tudi obvoznica Ilirska Bistrica za katero je predvideno 12 milijonov evrov. Bistvena novost je v tem, da delovno področje evropske kohezijske politike po predlagani spremembi ne bo več del delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo temveč nove vladne službe. Upajmo le, da bo posebej ustanovljen vladni organ znal poenostaviti sistem izvajanja evropske kohezijske politike ter zagotovil boljšo operativnost in uspešnejše izvajanje nalog. Dokončanje programov in projektov se pričakuje tudi pri Predlogu Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Eden izmed zastavljenih ciljev za obdobje 2009-2013 je bila sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine. Ocenjuje se, da je bilo realizirano le 20 %, oziroma kar 3 odstotne točke manj kot predhodno obdobje. Od 95 projektov je v celoti porabilo zakonsko določena sredstva le 7 projektov. 54 projektov, torej 57% vseh zakonsko določenih projektov, se ni začelo niti izvajati. V obdobju od 2015 do 2019 se je ponovno na isti seznam uvrstila tudi občina Ilirska Bistrica. Gre za obnovo spominske hiše na Premu - rojstna hiša Dragotina Ketteja (EŠD 575). Nerealizirana sredstva znašajo 41. 729 evrov, delež države pa 20.865 evrov. Približno polovico sredstev je dolžna zagotoviti sama občina. Pomanjkljivosti črpanja sredstev iz finančne perspektive so opazne tudi pri ostalih investicijah v občinsko javno kulturno infrastrukturo, država pa seveda pričakuje finančno sorazmerno sodelovanje občine, kar predstavlja dodatne probleme in ključni vzrok ne izvedbe projektov. Pri tem bi rad opozoril na pogosto ne zavedanje o večstranskih učinkih posameznih kulturnih projektov. Osebno menim, da kulturna dediščina ne predstavlja le samo osnovno kulturno vzgojo ali spoznanje o posamezni kulturni znamenitosti, temveč odpira raznovrstne priložnosti razvoja v gospodarstvu, turizmu, ustvarjanju novih delovnih mest, skratka za skupno podporo k razvoju lokalnega in navsezadnje tudi državnega nivoja. Uspešno gospodarstvo lahko deluje le v kulturnem okolju, mar ne? Za konec želim opozoriti na večletno problematiko prebivalcev Ilirske Bistrice gle- de prevoza težkih tovornjakov na naših cestah. Na pristojno ministrstvo že nekaj časa brezuspešno naslavljam razne dopise s strokovno utemeljitvijo predloga za preusmeritev tovornih vozil iz doline reke Reke. Predlagam, da se sprejme vladna uredba, s katero se določi, da se v Republiki Sloveniji naftne derivate prevaža le po avtocesti, kar v smeri Hrvaške pomeni smer avtoceste Koper-Ljubljana-Obrežje. Neuradni dogovor je bil, da se bo omenjena problematika reševala po vstopu Republike Hrvaške v EU, vendar doslej še ni bilo storjenega prav nič. V tem času sta se zamenjali dve vladi. Dopisi so romali k dvema ministroma, a zgodilo se ni še nič. In to pri problematiki, za katero se vsi strinjamo, da je za naš krajin naravo ključna. Razlogov za predlagano ureditev je kar nekaj. Med ostalim gre za resen okoljevarstveni problem. Vozila 2-krat prečkajo reko Reko, ki ponikne v Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine UNESCO. Tovorna vozila tudi prečkajo akumulacijski jezeri, ki se stekata ravno tako v reko Reko. Na slednjo skrb so opozorili pri obravnavi Predloga odloka o Programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2013-2017 na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje na 29. redni seji, dne 14.1.2013. Gre za povezavo z onesnaženjem reke Reke preden pride do Škocjanskih jam. Izpostavljen je bil tudi primer Glo-bovnika. Dodatno Državni svet v svojem mnenju z dne 7.1.2014 ugotavlja, da javni zavod Park Škocjanske jame opozarja, da bi lahko uresničitev vseh načrtovanih posegov v prostor (državnih infrastrukturnih projektov: avtocesta Postojna / Divača - Jelšane, plinovod Kalce - Jelšane, II. Tir železniške proge Divača - Koper) in načrtovanih aktivnosti v občinskih prostornih načrtih zaradi prevelike obremenitve predstavljalo nevarnost za zavarovano območje. Čeprav v Ljubljani to prav nikogar ne zanima, pa je za nas eden poglavitnih razlogov za preusmeritev težkih tovornjakov iz ceste Podgrad-llirska Bistrica tudi samo stanje ceste. Poleg vseh okoljevarstvenih razlogov je vožnja po ozki, zaprti, vijugasti in dotrajani cesti vse prej kot varna in udobna - enako za nas kot tudi za voznike tovornjakov. Državni zbor RS je na 50. izredni seji dne 13.12.2013 opravil drugo obravnavo Predloga Energetskega zakona, na kateri je sprejel deset amandmajev ter sklep, da Vlada Republike Slovenije pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. Razlog za takšno hitenje se skriva v tožbi Evropske komisije in posledični časovni ral predlog zakona sprejeti še konca leta 2013. Sloveniji za- radi ne implementacije dveh evropskih direktiv, plinske in električne, grozi denarna kazen 10.000 evrov za vsako oziroma skupaj 20.000 evrov na dan. Zadnji rok, da se Slovenija lahko izogne kazni je začetek veljavnosti na začetku leta 2014. Med pomembnimi določbami je tudi obvezna uvedba energetske izkaznice. Gre za novost na trgu nepremičnin, ki pa predstavlja dober temelj za dodatno polnjenje državne blagajne. Prav tako bo, če se ne določi predhodno obdobje, posledično povzročila velik kaos. Na to so nas opozorili tudi v Združenju občin Slovenije. Menijo, da moramo biti še posebej pozorni, da prehodno obdobje upošteva potrebni čas za sprejetje proračunov občin, saj bo vzpostavitev energetskih kazalnikov za vse javne stavbe (kot so šole, vrtci) močno opustošila že tako ali tako nizke proračune lokalnih skupnostih. Skupaj z nepremičninskim davkom je to kar nekaj dajatev, ki marsikje predstavljajo skorajda prevelik finančni zalogaj. Da gre za dodatno finančno obremenitev poročajo tudi mediji (Primorske novice, 20.1.2014, avtor: Jana Krebelj). Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetska izkaznica služi predvsem promociji učinkovite rabe energije v stavbah, veljala pa naj bi 10 let. Pričakovati je, da bo energetska izkaznica najbolj koristila ozkemu krogu licenciranih izdelovalcev. Lastnik, ki bo želel oddati ali prodati nepremičnino bo mo- izkaznico. Slednja bo tudi obvezen del oglaševanja. V nasprotnem sledi kazen. V povprečju naj bi izkazni- ca stala od 200 do 500 evrov za hišo oziroma stanovanje. Globa naj bi stala približno 200 evrov v primeru, da pred pogodbo ni bila predložena energetska izkaznica. V kolikor je ni v oglasu, pa bo kazen znašala 250 evrov. Pomembno je povedati, da bi takojšnja uveljavitev nove odredbe pomenila zastoj pri oglaševanju nepremičnin, ker veliko oglaševanih nepremičnin v medijih še ni pridobilo energetske izkaznice. Posledično bi zastala tudi prodaja na nepremičninskem trgu. Zavedati se je potrebno, da bi imel tudi inšpekcijski nadzor istočasno preveč dela na področju izrekanja kazni za nespoštovanje členov iz nove novele zakona. Prav zaradi vseh nepotrebnih administrativnih ovir, pritiskov države in panike prebivalstva je predvideni prehodni zakonski rok več kot nujen. Ta popravek je že predviden s predlogom v obliki amandmaja, ki so ga na poslanske mize poslali predstavniki iz koalicijskih poslanskih skupin. Slednjega je potrebno le potrditi v izogib morebitnim težko popravljivim posledicam. Ivan Simčič, poslanec DZ www.ivansimcic.si Odgovor ministra za infrastrukturo in prostor na poslansko vprašanje Ivana Simčiča Predlog za preusmeritev tovornih vozil iz doline reke Reke Spoštovani gospod poslanec, Posredovali ste mi pobudo/predlog glede preusmeritve prometa tovornih vozil iz doline reke Reke. V zvezi z navedeno problematiko je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 6. junija 2012 posredovalo pismo ministru za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške gospodu Siniši Hajdaš Dončiču. V pismu je bilo predlagano, da Republika Hrvaška razmisli o odprtju odseka v smeri Reka - Rupa - mejni prehod Starod tudi za tovorna vozila za prevoz nevarnega blaga. Nadalje je bilo pojasnjeno, da bi se s sprostitvijo prometa nevarnega blaga na navedeni relaciji znatno zmanjšala možnost za dodatno onesnaženje reke Reke, zmanjšali bi se pritiski prometa na mejnem prehodu Jelšane, ki e v času poletne turistične sezone preobremenjen z vozili in nenazadnje, zmanjšala bi se tudi dolžina transportne poti za tovrstne prevoze v smeri Kozine in Kopra, kar bi pomenilo večjo zaščito okolja. Hrvaška stran je bila zaprošena, da pobudo preuči in nam čim prej posreduje svoje stališče. Do sedaj odgovora še nismo prejeli. Zavedam se, da je promet tovornih vozil za prevoz nevarnega blaga na omenjenem odseku predmet prometne ureditve, ki je v pristojnosti upravljavca ceste, vendar bodo predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor ob uradnih stikih s predstavniki Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške ponovno izpostavili problematiko prometa teh vozil preko mejnega prehoda Starod in izpostavili interes naše države, da se problematika čim prej uredi. S spoštovanjem, Samo OmerzeI, Minister Compass/*)* Ceramic Pools^^F samem mestu. Gasilci vseh prostovoljnih društev in civilna zaščita so med prebivalce razdelili veliko količino protipoplavnih vreč, vodo so izčrpavali iz številnih kleti in pomagali prebivalstvu. Reka je prestopila svoje bregove tudi drugod, zato so bile nekaj časa zaprte ceste Ilirska Bistrica- Jelšane, Ilirska Bistrica - Ribnica in Sušak - Novokračine. Precej škode je naredila tudi meteorna voda v sami Ilirski Bistrici, kate-Gasilci črpajo vodo iz stanovanj- ta je poplavila številne skega bloka v Prešernovi v Ilirski ulice in tudi prostore. Bistrici V petek, 31. janu- Javna zahvala Vsem sovaščanom s Topolca, ki ste nas presenetili s hitro in učinkovito pomočjo pri zmanjševanju posledic hude poplave v nedeljo, 19.1.2014 se iskreno zahvaljujemo. Neizmerno smo hvaležni tudi za hitro in večurno pomoč pri prečrpavanju vdirajoče vode požrtvovalnim mladim članom Gasilskega društva. Brez vaše pomoči bi bile posledice poplave mnogo hujše. Ivanka in Darko Majdič z družino, Zdenka Vinšek in Miro Ivančič. URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedela zaprto piiai SOMito KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica\ tel.: 040/240-118 3 avtopralnica VSAKDAN 7.00-22.00 a rja je sneg na območju zgornje Pivke v Občini Ilirska Bistrica, v občini Pivka in v občini Postojna prešel v ledeni dež, lomil veje in drevesa ter eletrične kable. Zaradi tega je bil močno oviran promet, naselja so ostala brez električne energije, pouk pa je bil odpovedan v številnih šolah. Debeli žled je čez vikend še kar vztrajal in še naprej lomil drevesa ter električno napeljavo. Zaradi tega je bilo samo na območju Postojne in Pivke brez elektrike skoraj 10.000 odjemalcev. Vse intervente službe so delale dan in noč, vendar je bil žled tako močan, da je sproti podiral drevesa na že očiščene ceste in trgal že popravljene kable. Uprava RS za zaščito in reševanje je državnih rezerv poslala 30 agregatov za proizvajanje električne energije za manjše objekte, kot so stanovanjske hiše, ter pet večjih agregatov, primernih za oskrbo večjih objektov, na primer zdravstvenih domov ali šol. Žled ne popušča foto: FOTO ATELJE POSTOJNA V občini Postojna se spopadajo z vremenskimi razmerami, kakršnih na postojnskem ne pomnijo. Občinski štab Civilne zaščite Občine Postojna deluje v prostorih Občine Postojna, pripadniki CZ, med katerimi je seveda največ gasilcev, pa so že več dni na terenu in po svojih najboljših močeh odstranjujejo podrta drevesa in veje. Že vse od začetka je na terenu tudi župan Občine Postojna Jernej Verbič, ki je od služb zahteval najprej zagotovitev pitne vode in ogrevanje Doma upokojencev Postojna, sočasno pa so seveda potekale vse ostale aktivnosti za pomoč občanom. Postojnsko je obiskal tudi predsednik države Borut Pahor. Jernej Verbič mu je predstavil kritično stanje, ki velja za celotno območje občine Postojna. To sta si skupaj tudi ogledala in preverila stanje na terenu. Na obisku je bila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je ugotovila, da je občino prizadela naravna katastrofa in obljubila pomoč v obliki agregatov. Ekipe Elektra Primorske so agregate priključile v roku 24 ur in sicer v 15 vaseh od Ubeljskega preko Landola, Šmihela, Pudgure proti Planini. V Elektru Primorske so obljubili, da bodo po vaseh agregate priključevali postopoma, takoj ko bodo ti prispeli. Zasebne agregate naj priklopi strokovnjak, da ne pride do poškodb, ko bo v omrežju zopet električna napetost. Potok Sušeč pri nekdanjem hotelu Lovec v Ilirski Bistrici Enostavno do bazena in počitnic na svoji obali. • bazeni • oprema • strehe • fontane Keramični bazeni Compass so izdelani po patentrani avstralski tehnologiji v 30 barvah. Več na www.compasspools.eu ali pa pri nas v salonu v Hočah. Keramični bazeni Compas so odlični izdelki, izdelani po patentirani avstralski tehnologiji v 3D barvah, premišljenih oblik in velikosti. Vidite jih lahko na www.compasspools.eu ali pa pri nas v Hočah, kjer čakajo da izberete barvo, velikost, opremo... Z vzdrževanjem bazenov ne boste imeli veliko dela, saj so obdelani s Crystte barvo, na katero se nečistoče in alge ne prijemajo, razen tega pa vam veliko različne opreme, ki je na voljo omogoča, da si bazen izberete čisto po vaših željah. Od različnih načinov delovanja bazena ročno, pa do polno avtomatsko z daljinskim nadzorom, dezinfekcija s klorom, UV, elektrolize itd., pa do sodobnih pristopov energetsko primernih načinov filtriranja in delovanja, ogrevanja bazenske vode in pokrival ter še veliko večje samo del tistega, kar vam nudimo, da izberete, da bo vaš bazen narejen po vaši meri. Kaj vam nudijo keramični bazeni Compass: • Premišljene oblike in izjemne 3D barve • Odlikuje jih izjemna trdnost in elastičnost • Pri vgradnji ne potrebujejo betonskih del (AB plošče) • Dolga življenska doba in doživljenska garancija • Kratek čas vgradnje, ki omogoča, da objekt zaključite v enem do dveh tednih • Minimalno potrebno vzdrževanje zaradi Crystte zaključnega sloja • Celovito rešitev celotnega objekta - bazen, bazenska tehnika, bazenska pokrivala • Keramični bazeni Compass so trajna rešitev, ki vas vedno znova navdušijo www.ema-bazeni.si Več informacij na GSM 041 626 760 EMA d.o.o., Stara c. 20, 2312 Hoče T: 02 604 04 55 E: info@ema-bazeni.si www.ema-bazeni.si NA BISTRIŠKEM POPLAVE, ŽLED OHROMIL PIVŠKO IN POSTOJNSKO V nedeljo, 19. januarja je zaradi obilnih padavin na območju ilirskobistriškega reka Reka na več krajih prestopila bregove, najhuje pa je bilo v njenem zgornjem toku, predvsem v vasi Trp-čane, kjer je reka okrog 9.30 zalila kar nekaj hiš. Voda je segala do polovice vasi, zaradi tega pa je bila cesta skozi naselje zaprta. V Ilirski Bistrici sta reka Bistrica in potok Sušeč na sotočju pri vhodu v park prestopila bregove in med drugim poplavila dvorišče podjetja Bess, voda pa je zalila tudi nekaj kleti v Most čez reko Reko na Žabovici pri Dolnjem Zemonu Izredne razmere v občini Pivka koordinira Občinski štab Civilne zaščite Občine Pivka Zaradi izrednih vremenskih razmer že od petka deluje Občinski štab Civilne zaščite Občine Pivka v prostorih Občine Pivka, pripadniki CZ, med katerimi je seveda največ gasilcev, pa so že od četrtka na terenu in po svojih najboljših močeh odstranjujejo podrta drevesa in veje ter dostavljajo agregate po vaseh kjer so že od četrtka brez električne energije. Na terenu je tudi župan Občine Pivka Robert Smrdelj s svojimi sodelavci. Prioriteta štaba CZ je zagotovitev pitne vode ter oskrba z električno energijo. Razmere na območju Občine Pivka sta si ogledala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za obrambo Roman Jakič, ki sta obljubila pomoč v obliki agregatov ter pomoč slovenske vojske. Na pomoč so prispeli tudi gasilci Obalne gasilske zveze Koper ter Gasilske zveze Izola, ki so pomagali gasilcem pri vzdrževanju prehodnosti cest in ulic ter čiščenju električnih napeljav. Poplave Štefanovo Žegnanje konj Dan po Božiču je danes v Sloveniji tudi praznik imenovan dan samostojnosti ni enotnosti in ga praznujmo v sodobni zgodovini Slovenije. V preteklosti je bil le ta dan god Svetega Štefana. Sveti Štefan je bil prvi mučenec, ki je umrl za Jezusa Kristusa, in zato ima v cerkvenem koledarju posebno mesto, na dan po rojstvu Kristusa praznuje Sv. Štefan. Le ta je tudi zavetnik konj. Zato so že v davnini lastniki konj svoje konje peljali na Štefanovo na blagoslov. Blagoslov naj bi konjem podelil moč, zdravje, da bodo lahko opravljali svoje delo za lastnika in v veselje vseh ljudi. Najbolj znana žegna- na Golacu. Župnik opravi nem vinu, kozarcu doma- nja konj v naših krajih so v kratek obred, blagoslovi čega žganja, klobasah in Harijah, Brezovici, Zanigra- konje, sama prireditev pa klepetu konjenikov, lastni- du v zadnjih letih pa tudi se nato nadaljuje ob kuha- kov konj in obiskovalcev. Koncert Z glasbo in plesom prižigamo praznik Tradicionalni božično-no- predvsem domača skupine Letos se je koncert odvijal voletni koncert v občini Hr- iz področja kulture in glasbe, tradicionalno v športni dvo- pelje - Kozina se zadnja leta povabijo pa tudi ostale sode- rani v Hrpeljah v petek, 21.ja-vrsti izmenično vsake dve lujoče skupine ali posamezni- nuarja, pod pokroviteljstvom leti. Na njem se predstavljajo ke. občine Hrpelje - Kozina. Tema koncerta letos je bila: »Z glasbo in plesom prižigamo praznik« V glavni vlogi je bila domača Brkinska godba 2000, ki je popestrila večer z raznoraznimi melodijami in spremljavo še drugih skupin kot so Moški pevski zbor Slavnik, kvartet Utrip. Plesne točke so prispevale Folklorna skupina Brkini, Plesna skupina Srebrna, Anja Novak in Tanaja Česnik v vlogi baletk. Mažo-retke iz Povirja so dodale svojevrsten praznični utrip. Vse prisotne je nagovoril župan Občine Hrpelje - Kozina Zvone Benčič Midre,terjim zaželel lepe praznike. Koncert se je zaključil z tradicionalnim »Sveta noč in pa Radetzky marš«. Dramsko-gledališka skupina Na obisku v vaškem domu v Hrpeljah T* V P \ 1 m ■ L ( iR ■E, ,J*JL je V Osnovni šoli Hrpelje že vrsto let opravljajo razne interesne skupine, krožke. Eden izmed- njih je tudi de- lovanje dramsko - gledališke skupine. Le ta je imela kar nekaj nastopov izven šole. Eden izmed njih, je bil tudi nastop v vaškem domu Hrpelje. Teje bil posebno slovesen, saj so se na njem predstavili svojim staršem in sorodnikom. Lep večere za oboje je kmalu minil, po kratki pogostitvi, saj je skupino že čakal nov nastop v Rodiku. Razmišljanja Dober dan Slovenija Božično - novoletni prazniki so odšli. Po mnenju velike večine ljudi so to leto kar nekako spolzeli, mimo, brez pretiranega navdušenja in praznovanja. »Upamo, da bo to leto boljše od prejšnjih«, je bilo moč slišati največkrat izrečeno voščilo, poleg želje po zdravju. Letos je bilo še posebno veliko voščil po sreči. Da bi imeli srečo. In res, marsikdaj je potrebno imeti tudi srečo. Sreča je poseben dejavnik, prisoten v poslu, osebnem življenju, hobiju. Srečo dnevno potrebujemo. Kolikokrat si rečemo: »kako smo imeli srečo«. In kje vse lahko dobimo srečo? Gremo v trgovino, kjer • je slučajno dober popust. Gremo po nakup sadja in dobimo res okusne mandarine. Vozimo se z avtom, trenutek nepozornosti, hitro popravim smer in smo že nazaj v ravni vožnji, z olajšano dušo in mislijo: »imel sem srečo«. Prideš k zdravniku, kjer je ravno malo ljudi v čakalnici in se nasmeješ, kako bom hitro prišel na vrsto, kaka sreča. Greš v službo, kjer rešiš problem zelo hitro, dobiš dober razpis, in si rečeš: »kaka sreča!«, kako sem hitro opravil. Da, sreča je vsakodnevni pojav, ki je okoli nas. Vprašanje je le ali se nas dotakne. "Brez sreče bi bilo življenje, kakor juha brez kosti," je dejal pisatelj Konsalik. Na drugi strani pa avstralska pisateljica Brovvn pravi: "Sreča je redko nagrada. Bolj pogosto je povsem nepričakovano darilo." Tudi moto loterije govori »srečo je potrebno deliti«. In resje in prav je tako. Ali je to res? Marsikdaj se namreč zdi, da to velja le za del ljudi. Daje sreča skrita za marsikoga. Koliko ljudi je v decembru odšlo v trgovino in pazljivo izbiralo nakupe, ker niso imeli te sreče, da bi si lahko privoščili dobre izdelke ali odlično sadje. Koliko ljudi ni pazilo na to, kako vozi previdno, saj njihov avto, vreden nekaj desettisočev evrov, zmore vse. Koliko ljudi je srečnih, da sploh gredo v službo. In koliko ljudi nima te sreče, da bi po celem mesecu dela dobila plačilo za svoje delo. Le kje je tukaj sreča? In naša država? Očitno tudi ta nima sreče! Sreča je bila izigrana pred leti, ko so bile stave na ruleto, ki se ji reče la-stninenje, menedžerski prevzemi, vpletanje politike v gospodarstvo, izjemno visoke. In stava, v igri na srečo, ki seji reče država, so prinašale visoke vložke. So prinašale?! Kar seje vse končalo z krizo pred par leti. Ni padla številka, na katero je bila položena stava. Številka, ki ji lahko rečemo delavnost, poštenost, marljivost, medosebno sodelovanje in pomoč sočloveku. Sreča se ni izšla. In ta zlomljena sreča je udarila po delavcih, obrtnikih, kmetih, po otrocih. Po večini preprostih ljudi, ki so želeli imeti le kakovostno življenje zase in za svoje otroke, bližnje. Ampak vseeno se je potrebno življenja veseliti. Zaupati vanj, ker je polno presenečenj. Tako dobrih, kot slabih. In življenje je potrebno živeti v vsej polnosti. Saj nas marsikdaj lahko osreči že droben nasmeh, stisk roke. Otrok, ki se nas nehote dotakne po ulici. Človek, ki nam odpre vrata trgovine. Vse to nam lahko da srečo. Mogoče le za tisti trenutek, mogoče se nam vtisne v spomin, mogoče za vedno. Zato se zamislimo in si recimo, kaj potrebujemo v prihodnjem letu za življenje? Zdravja, denarja, ljubezni. Da. Ampak tudi sreče, da bomo to znali izkoristiti v prave namene. Sreče, da znamo biti zadovoljni. Sreče, da znamo biti srečni sami in osrečevati ljudi okoli nas. Pa čeprav samo s pogovorom, izpolnitvijo dane obljube. Da znamo prisluhniti sočloveku in mogoče bomo nekoga osrečili. Mu dali upanje, da jutri ni tako črn, ni tako grd, da je lahko boljše. Da je prihodnost lahko boljša. Da smo tukaj, da živimo, da želimo živeti boljše. Peter Boršič Snežnik NASLEDNJA ŠTEVILKA SNEŽNIKA IZIDE 28.2.2014 pišite nam: info@e-sneznik.net Delavnica OTVORITEV POSEBNE RAZSTAVE V HRPELJAH V torek, 14. Januarja, je Disney. Zelo lep primerek je lik bila v Hrpeljah odprta raz- Vse kipe Emiliano dela iz jastreba, ki ga je delal 3 me-stava posebne vrste. Emi- raznih elementov, ki jih naj- sece. Kip Odiseja je replika liano Dibiasi, po rodu iz de v kuhinji, kot so plasten- Michelangelovega kipa. V Neaplja,stanujoč v Hrpeljah ke, konzerve, pvc stekelnice. Egipt se poda z repliko egip- je dal na razstavo svoje kipe. Nato pa nanje nanaša Das canske mačke, kip Bude pa Emiliano svoj navdih dobiva maso, ter oblikuje z finimi nas ponese na Daljni vzhod, v motivih iz srednjega veka, potezami do popolnosti. V pripravi je tudi kip Julija v romanski, egipčanski in Glede na to, da ni šolan ume- Cezarja v bojni opremi. grški umetnosti. Poseben tnik in dela ves dan v službi, Del razstave v obliki foto-del pa predstavljajo motivi svoje inspiracije dobiva zve- g rafij pa je na razstavi v avli znanih likov iz risank Walt čer in jih takrat udejanja. občinske stavbe v Hrpeljah. KS Hrpelje vabi Varna vadba Kar pozabili smo, da naše telo potrebuje tudi gibanje. Z redno telesno dejavnostjo občutno izboljšamo zdravje in počutje! V skupini je to lažje! Pridružite se nam vsak torek, ob 18. uri, v vaškem domu Hrpelje. Ne pozabite na ležalko, veliko brisačo, stekleničko vode in udobno obleko in obutev! Z umirjeno vadbo bomo raztegovali in razmigovali trup, s poudarkom na hrbtenici. Pomemben del bo sproščanje in ozaveščanje, da smo pomembni. Izboljšali bomo celostno počutje, saj sta nam skupna tudi druže-nJe in prijateljstvo. Vadbo do vodila Sonja Rak, športni Pedagog. Enkrat mesečno bomo počutje in zdravje. Info 041 716 346 Nevenka Poleg vadbe izvajali delavnice, predavanja, srečanja z vsebinami zdravega načina življenja in skrbi za dobro Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.S00 osnovnega kapitala) Hitro In ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. Za dodatne informacije nam pišite na info ' agencijaspin.si ali /pokličite na 041 77 77 61! - 7 Agendp Spin d.0.0.. šolska 2,8250 Brežice WWW.3QEnClj9Spln.Sl SPIN Oglasi PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Pivki, Postojni, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 014710 500. VRAT? S o nr% i —— hitra in kvalitetna RE5ITEV! PRODAJA IIM MONTAi LESENIH NOTRANJI! 041 6B*B71 Mudimo vam masivna , stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE POM IS Andrej Sile. e.p., Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA fax: Ol / 0360 830, e-mail: pom3s§ao>;s.n2t Krpanov dom I Akcija Ona/On Predpremiera filma o Jurščanih 8. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka Dokumentarni film v produkciji Dokumentarnega programa TVS Začetek 21. stoletja zaznamujeta globalizacija ter uniformiranost mnenj, idej, vizij. Prebivalci vasi Juršče pa še vedno ohranjajo spomin na to, kako so živeli njihovi stari: samobitno in solidar- no znotraj vaške skupnosti. V »učinkovitem« svetu ni prostora za zasebnost, svobodo, ustvarjalnost, polnokrvnost. Domačini pa temu svetu odgovarjajo s svojo himno Ko psi zalajajo ... Smo priča vaški skupnosti na razpotju med tradicijo in sedanjostjo; bodo sence prednikov zadostna spodbuda vaščanom? Vas Juršče leži odmaknjena od zlaganega sveta in ponorelega časa, a vendarle tako blizu... Dokumentarni film Na koncu ceste ne ponuja misli, temveč zastavlja vprašanje: »Kakšni smo ljudje, priče Kristusa, danes?« Odgovor na to vprašanje mnogi iščejo vse življenje in izjemno naporno je to iskanje, v upanju, da bo morda, pa četudi le za trenutek, človek človeku res človek. © Tel.: 05/71412 07 MJLžk Mob.: 041/424 974 EVALNICA TRNOVO ojosfifrffl p CATERING REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Gospodarstvenik leta je postal Mag. JANEZ REBEC, predsednik uprave Pivke d.d. V januarju so v Jamskem dvorcu v Postojni slovesno zaključili akcijo Ona/on, ki jo je Radio 94 organiziral že dvajsetič. Na podlagi glasov, ki sojih posebno zaslužnim ljudem in skupinam namenjali poslušalci, je letošnji dobitniki naziva Ona ali on 2013 postalo Turistično društvo Podgura, ki je zbiralo staro orodje po Podguri in širše več kot 10 let in zbirko shranilo pod kozolec. S pomočjo obr-tno-podjetniške in gospodarske zbornice Slovenije pa sta bila izbrana tudi podjetnik in gospodarstvenik leta. Podjetnik leta je postal Janez Puntar, letošnji naziv gospodarstvenika leta pa je pripadel mag. Jenezu Rebcu, predsedniku uprave Pivke d.d. in direktorju podjetja Delamaris d.o.o.. Pivka perutninarstvo je vrhunski in inovativen ponudnik kakovostnega, zdravega in okusnega mesa ter izdelkov, proizvedenih na okolju prijazen način. Pomemben mejnik za družbo se je zgodil konec leta 2009, ko je postala lastnik družbe Delamaris d.o.o. Proizvodnja tega prepoznavnega slovenskega proizvajalca ribjih konzerv se bo predvidoma letos iz Izole preselila na Kal. Obvestilo ZAČASNA SPREMEMBA SEJEMSKE LOKACIJE Občina Pivka obvešča, da se s 1.2.2014 začasno spreminja lokacija sejma, ki v Pivki poteka vsakega 10. v mesecu, in sicer iz sedanje lokacije med Kolodvorsko cesto in cesto Pod Zavrtnice na novo lokacijo - parkirišče Trga pred Krpanovim domom. Parkirne površine se nahajajo neposredno ob Krpanovem domu in starem vrtcu, toaletni prostori se nahajajo v kletnih prostorih Krpanovega doma. V neposredni bližini je avtobusna postaja. Tako bo sejem v ponedeljek, 10.02.2014 že potekal na novi lokaciji. NTk 91,1 -107,1 Mhz Skupaj zR% Cena po dogovoru Prodamo česen slovenske sorte - ptujski. Informacije: 031/641 311 iimi 8B d.o.o, Snežniška 3, Ilir d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica RAČUNOVODSKI SERVIS Sim? m . 4 ti prave rešitve za samostojne podjetnike, društva in manjše gospodarske družbe, osebe javnega in zasebnega prava, administrativne storitve in upravljanje s kadri._ 031/641311, e-mail: prins@siol.net •: - : • ■ ■H INTARZIJA d.o.o. Dtopclom Za male in velike mojstre Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 Belite stanovanje ? Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? Obnavljate ali izolirate fasade ? \ Robert Šlosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS. BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GE Trna Nova pridobitev H Investicija Odprtje novih prostorov Društva invalidov Postojna » 7>: M f AVRtfitv Društvo invalidov Postojna je dobilo nove, tudi lično opremljene prostore za svoje delovanje. Ob slovesnem odprtju so s svojim nagovorom vse prisotne pozdravili predsednica Društva invalidov Postojna Andreja Mihelčič, župan Občine Postojna Jernej Verbič in direktorica Zdravstvenega doma Postojna prim. Irena Vatovec Progar. »Odprtje našega novega prostora, na katerega smo potihoma upali dolga leta, v nas prižiga nov elan in moč, da bomo tudi v prihodnje dosledno in z vso potrebno skrbjo in pozornostjo do svojih članov in okolice, v katero smo vpeti, nemoteno in veliko lažje opravljali svoje delo. Danes je za vse nas velik dan, dragi prijatelji! Tako zelo velik, da se nam ga je zdelo primerno in potrebno obeležiti na pol praznično,« je z uvodnimi besedami izkazala pomembnost novih prostorov predsednica Andreja Mihelčič in v nadaljevanju poudarila, »kako težko je bilo delati v prostorih, v katerih je društvo delovalo dolga leta, danes ne bomo zgubljali besed. Na tem mestu raje poudarim veselje ob razumevanju, ki smo ga deležni s strani Zdravstvenega doma Postojna in direktorice prim. Irene Vatovec Progar, ki za nas vedno najde toplo spodbudno besedo in nam je tudi tokrat prisluhnila in razumela naše cilje, argumente in nujo. Dolgoletno upanje je obrodilo sadove. Trud tako nas, ki aktivno delamo v društvu kot vseh, ki s svojim trudom ostanejo na videz v senci, je poplačan. Dl Postojna s 372 člani, bo od zdaj lažje ustvarjalo pogoje za prijaznejše življenje invalidov v naši občini. A brez človeka, ki smo mu občani upravičeno, že nekaj mandatov zapored, zaupali vodenje naše občine, si našega ustvarjanja in delovanja v tolikšni meri ne znamo predstavljati. Hvala g. župan, ker ste si tudi tokrat vzeli čas in se nam pridružili. Gospod Jernej Verbič, verjamem, da delite veselje z nami tudi vi.« Največji del investicije je društvo pokrilo z lastnimi privarčevanimi sredstvi, nekaj sredstev pa jeza opremo prostorov iz proračunskih sredstev namenila Občina Postojna. V Društvu invalidov Postojna sicer pričakujejo, da bodo vsaj del sredstev za opremo dobili povrnjenih od FIHO fundacije, za katera so kandidirali v razpisu za leto 2014. Ob odprtju so bili prisotni tudi predstavniki drugih Društev invalidov obalno - kraške regije, predsednik Društva upokojencev Franc Koščak, za kulturni program pa je poskrbel MePZ Društva upokojencev Postojna pod vodstvom zborovodkinje Mirjane Čepirlo. Pripravil: MILAN ŠTULC Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA Začetek zemeljskih del na novi čistilni napravi Postojna Postojna, 14. januar 2014 - V preteklem tednu so se zahvaljujoč ugodnim vremenskim razmeram začela zemeljska dela na novi čistilni napravi Postojna, ki je del projekta Čista Ljubljanica. Gradnja nove čistilne naprave, ki je vredna 2,8 milijona evrov brez DDV-ja, bo zaključena v letu 2014. Investicija je financirana iz sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije in Občine Postojna. V minulem tednu so na območju obstoječe čistilne naprave v Stari vasi pri Postojni začeli z zemeljskimi deli na izkopu vhodnega črpališča v novo postojnsko čistilno napravo. Vhodno črpališče je prva postaja v procesu čiščenja odpadnih voda, kjer čiščenje poteka v več fazah, na kar se čiščenje odvija v čistilnih bazenih. Z deli na izkopu novega vhodnega črpališča bodo v kratkem tudi zaključili, v roku enega meseca se bodo začela prva gradbena dela na vhodnem črpališču, ki se bodo v celoti končala v dobrih dveh oziroma treh mesecih. Po izgraditvi vhodnega črpališča se bodo dela nadaljevala na izkopu novih in večjih čistilnih bazenov za biološko čiščenje odpadnih voda. Bazeni, kapacitete 12.000 kubičnih metrov, bodo delovali na osnovi SBR tehnologije. SBR tehnologija (seguencing batch reactor - sekvenčni šaržni reaktor) je namreč ena najučinkovitejših tehnologij biološkega čiščenja odpadnih voda z zelo visokim učinkom čiščenja, in sicer do kar 99%. Kompletna čistilna naprava Postojna bo zgrajena do konca tekočega leta, na kar bo sledilo leto poskusnega obratovanja. Konec leta 2015 bo nova čistilna naprava začela z rednimdelo-vanjem. Ves čas gradnje nove čistine naprave bodo v podjetju Kovod Postojna zagotavljali nemoteno delovanje obstoječe čistilne naprave, ki je bila zgrajena leta 1985. Po izgraditvi nove bodo zrušili stare silose in vhodno črpališče, obstoječi bazeni za mehansko in biološko čiščenja pa bodo v prihodnje služili za dodatno razbremenjevanje odpadnih voda. Investicija v prihodnost, saj se čistilna naprava Postojna gradi tudi za prihodnje rodove, je vredna 2.8 milijona evrov brez DDV-ja. Sredstva za izgradnjo nove čistilne naprave Postojna, ki bo v veliki meri pripomogla k čistejšemu okolju, so zagotovljena s strani Kohezijskega sklada EU in Občine Postojna. Dodatne informacije: Dragana Čolič, dragana.colic@gmail. com, 040 642 402. Zakaj Poliklinika Smile? Z več kot 10.000 uspešno vgrajenih zobnih implantantov imamo največje izkušnje v regiji in smo edina poliklinika s strokovnjakom z najvišjo titulo v implarrtologiji - Master of oral mediane in impiantologv. Smile v dveh poliklinikah na top lokacijah, center Opatije in Šapjane (v neposredni bližini slovensko - hrvaške meje), v 14 vrhunsko opremljenih ordinacijah, lastnim zobotehničnim laboratorijem ter 17 doktorji dentalne mediane in več tot 40 zaposlenimi nudi kompletno dognostiko ki vse stomatološke usluge na enem mestu. Team vrhunskih strokovnjakov, uporaba najnovejše tehnologije* (cčgitalna stomatologija v praksi, oprema renomiranih svetovnih proizvajalcev) ter izključno certifidrani materiali in implantati s pisno garandjo so zagotovita kvalitete in zanesljivosti našega deta, ki ga dokazuje tudi ISO 9001 certifikat za oralno kirurgijo in imptantologijo, izdan pri SGS iz Švice. Konzultadje in razlaga priporočenih posegov pacientu, stomatološki posegi in operadje v popolni anesteziji in sedadji, absolutna čistoča prostora, inštrumentov, opreme in aparatov ter hiter in neboleč tretman s toplim človeškim pristopom so za pacienta najpomembnejši razlogi, zakaj izbrati polikliniko Smile. Konkurenčne cene (od 3-5x nižje kot v EU ali v ZDA), z dodatnimi popusti do 20%, odvisno od načina plačila ter možnost financiranja večjih posegov. Davčno priznan odbitek, računi izdani v jeziku pacienta in Smile card za popuste v restavracijah, hotelih in trgovinah v Opatiji in bližini. Dodatne usluge: Bone Management Center, Ptatelet Rčh Plasma terapija, Pain management, estetika obraza (Restyian, Teosyal, Bctox), akupunktura. ‘light VValker Laser, Ceneč CAD CAM, inLAB XL, SpectroShade, Cavitron, Ozone, Piezzo tehnologija operacije kosti, CT, Face Scan, Arcus Digma, OmniCam 3D digitalna intraoralna kamera, CamSight, Imes-lcore 550i. Poliklinike Smile so Melag, Ptanmeca in Fotona centri kakovosti na Hrvaškem. wwwsnile.hr +385 (0)51 561 400 (Opatija) • +385 (0)51 706 600 (Šapjane) Pridi PO znanje, uresniči svoje sanje. vpisuje v šolskem letu 2014 / 15 v izobraževalne programe s področja gozdarstva, lesarstva in zdravstva: SGLŠ Postojna nudi raznoliko izbiro mednarodnih izmenjav, učbeniški sklad, pestro izbiro prostovoljnega dela in bogato izbiro obšolskih dejavnosti. Dijaki se udeležujejo številnih tekmovanj v Sloveniji in v Evropi. Ob šoli je tudi dijaški dom z odlično kuhinjo. Vabljeni, da se nam pridružite na informativnih dneh v petek, 14. 2. 2014 (ob 9.00 in ob 15.00) in v soboto, 15. 2. 2014 (ob 9.00). sglš Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Tržaška cesta 36, 6230 Postojna tel.: 05/850 10 20 URL: http://sola.sgls.si @886 v. Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Vina sveta - JUŽNA AFRIKA Južna Afrika je velika, raznolika in neverjetno lepa dežela. Velika je kot Španija in Francija skupaj, razteza pa se od slikovitih mest na Garden Route v provinci VVestern Cape do prvobitne subtropske obale na severu province KvvaZulu-Natal in ogromne polpuščave Karoo na severovzhodu, v osrčju nacionalnega parka Kruger, ki velja za eno od najboljših destinacij za safarije v Afriki. Je tudi eno od največjih kulturnih stičišč afriške celine, čeprav je to desetletja ostajalo skrito pod železnim pla-čem rasne segregacije, zdaj pa se, predvsem v večjih mestih, spet čedalje bolj očitno in čedalje manj prikrito Južnoafriško vinarstvo je pognalo korenine s prihodom holandskih priseljencev leta 1652. Jan van Riebeeck je ob reki Amstel River, danes na področju Liesbeeck, leta 1655 posadil prvih 100 hektarjev vinskih trt in leta 1659 je bila prva trgatev. Leta 1925 je profesor agronomije Abraham Izak Perold s križanjem modrega pinota in cinsauta ustvaril prvo originalno južnoafriško sorto pinotage. Danes predstavlja pinotage zaščitni znak južnoafriškega vinarstva. Razvoj industrije vinarstva se je razmaknil šele po drugi svetovni vojni, ko so leta 1950 prvi uvedli hladno fermentacijo, ki je danes v tradicionalni uporabi povsod v svetu. Vinarstvo Južne Afrike pa ne predstavljajo le vina, to je kompleks ume- tnosti vinogradništva in izvirne holandske arhitekture. Najpomembnejše vinske pokrajine: CAPEAGULHAS Vinsko trto so zasadili leta 1824, predvsem izseljenci iz Moravske. Prednjači bela sorta s Semillonom in rdeča s Shirazom. Vino ima velik potencial za staranje. CAPEPOINT Vina predvsem bele sorte Sauvignon in Semillon pridelujejo ob mejah naravnega parka Cape Point. CONSTANTIA Zgodovinska pokrajina, naseljena v 17 stoletju, predvsem z Evropejci. Visoke temperature, februarja je povprečje 20,6 stopinj Celzija, in precej stalnih padavin. Najbolj poznano vino je Sauvignon, katerega tradicija pridelave v tej regiji sega v leto 1685. DURBANVILLE Najbolj poznane sorte so Sauvignon, Chardonnay, Merlot in Cabernet Sauvignon. Tu je precej zemlje, bližina morja, nočne temperature so nizke in to ugodno vpliva na grozdje. ELGIN Kakovostna vina iz sort Chardonnay, Riesling, Sauvignon, in rdeče Pinot Noir in Shiraz. LOVVER ORANGE Najbolj severna regija z cca. 17 000 hektarji trsov, nahaja se ob reki Orange River. Prevladujejo bele sorte kot so: Chenin Blanc, Colom-bard, Chardonnay, in nekaj rdečih kot Pinotage, Shiraz, Cabernet Sauvignon, Merlot, Petit Verdot, Muscadel. Regija z vrhunskimi vini. Vina imajo izjemne nežne cvetice, arome, ki navdušujejo predvsem povprečne pivce. PAARL Predvsem regija z rdečimi sortami: Cabernet Sauvignon, Pinotage, Shiraz, in nekaj malega belimi kot npr. Chardonnay and Chenin Blanc. Vina imajo visok potencial. PHILADELPHIA Nizka pokrajina, 260 metrov n.m. predvsem odlična za rdeče sorte. STELLENBOSCH Staro mesto, ki ima tudi fakultetto za vinarstvo. Najbolj znani vinarji za turistični obisk vinske kleti so v tej pokrajini kot npr. Bang-hoek, Bottelary, Devon Val-ley, Jonkershoek Valley, Pa-pegaaiberg, Polkadraai Hills and Simonsberg-Stellenbo-sch. Zadnji je meta vseh pri- znanih turističnih agencij za obisk kleti. TULBAGH Tukaj v tej regiji so najbolj eminentni vinarji JAR, ki svoje vino predvsem izvažajo- VVORCESTER Zelo zasajena regija z 19 560 ha vinske trte, kar pomeni skoraj 20% vseh vinogradov v državi, pridelajo pa cca 27 % proizvodnje vina v JAR. Največja klet je KWV Brandy Cellar, kjer pridelujejo tudi precej žganja iz vina. Rdeče sorte v Južnoafriški republiki po pomembnosti: Cabernet Franc, Cabernet Sauvignon Carignan - izhaja iz Španije. Cinsaut - francoska trta, klonirana v JAR, Gamay, Gre- nache - španska sorta, ki je ponavadi temelj za rdeč zvrsti. Malbec, Merlot, Mourvedre - sorta iz Španije iz Monastrell-a, Muscadel, Nebbiolo - prišel iz Piemonta. Petit Verdot, Pinot Noir - Modri Pinot, Pinotage -lokalni križanec med Pinot Noir in Cinsaut (Hermitage), križal je Profesor Abraham Perold leta 1925. Ruby Cabernet - kalifornijski križanec med Carignan in Cabernet Sauvignon, Shiraz, Zinfandel - vodilna kalifornijska sorta, ki izhaja iz italijanske sorte Primitivo. Bele sorte v JAR: Bukettraube - izhaja iz Nemčije, vonj nas spominja na Muškat. Cape Riesling - klon Renskega rizlinga. Chardonnay , Chenel -lokalni križanec med Chenin Blanc in Ugni Blanc, Chenin Blanc , Colombar, Emerald Riesling - zvrst rizlinga iz Kalifornije, posajen leta 1981. Gevvurztraminer - germansko vino iz Nemčije in Avstrije, Grenache (Blanc), Muscat d'Alexandrie - špansko slajše vino, Muscadel -izhaja iz družine Muškatov, primeren za močnejša, porto vina. Nouvelle - križanec Semillon in Ugni Blanc , Sivi Pinot, Sauvignon Blanc , Semillon (Green Grape), Ugni Blanc (Trebbiano) - izhaja iz Italije, sorta Trebbiano. Peter Boršič Afriška sladica negrone Sestavine za 10 oseb: - 50 g marcipanove mase -1 pest kockic kandiranega ananasa - 100 g kokosove moke - 250 g datljev - 100 g jedilne čokolade Priprava: Odpremo embalažo z datlji in jih s posebnim nožičem (navadno je priložen) izkoščičimo. Lahko si pomagamo tudi z navadnim nožem. Iz marcipanove mase oblikujemo male kroglice v velikosti lešnika. Čokolado razlomimo na manjše koščke, nato pa jo med stalnim mešanjem raztopimo nad vodno kopeljo. Na plitek krožnik stresemo kokosovo moko, stopljeno čokoladno pa si pripravimo v posebno skledico. Datlje razpremo, jih napolnimo z marcipanovimi kroglicami, v katere zapičimo po dve kandirani kocki ananasa, nato pa jih pomočimo v stopljeno čokolado in povaljamo v kokosovi moki. Tako pripravljene slaščice razporedimo po pladnju ali krožnikih in ponudimo gostom. Prednosti sladice: Datlji so plodovi datljevca ali datljeve palme, ki raste v subtropskih in puščavskih predelih severne Afrike, arabskih držav, Kalifornije in Avstralije. Včasih so bili naprodaj samo posušeni, zdaj pa izvažajo tudi surove, čeprav pride v trgovino le peščica številnih sort. Datlji so izredno hranljivi. V njih je več naravnega sladkorja kakor v katerem koli drugem sadju. Vsebujejo precejšnje količine vlaknin in kalija, mnogo vitaminov ter rudninskih soli. Polaganje izolacijske folije SuperFOlL med škarnike, tako da so ti po podeskanju vidni. Več informacij na: sanje talne izolacije SuperFOlL isredno na obstoječe neizolirane večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju zavzema malo prostora Enostavna montaža Izolacijske folije so v 1,51 širokih rolah, dolgih 12,5 oz. 10 metrov fl Mofto FeizEtsm k 'mo® ?«!i v ftr NAHAJAMO SE 1 JUtSKI A«*® J. V OAttltf § 08 JOHMNV/MtU » m M UCNIK PON-PEf B-12 IM 1S-1B S080TA B-12 £ 070 890 41 0 Msree Kinheu s,p, ; SALON *A- v. čjAStlTE l 6260 ILIUSM ftSItlM ftTEfcTA Vaše strani... Gimnazija Ilirska Bistrica ZLATO PRIZNANJE V soboto, 18. 1. 2014, je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru - FERI potekalo državno tekmovanje Bober. Bober je mednarodno tekmovanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti za osnovno- in srednješolce. Namen tekmovanja je povečati zanimanje učencev za računalništvo, saj računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, urejanje besedil, poslušanje glasbe in gledanje filmov, ampak je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalničarju ni nikoli dolgčas. Iz naše šole se je tekmovanja udeležil dijak programa tehnik računalništva Luka Perovič, kije v kategoriji "Bober (1. in 2. letnik SŠ)" osvojil zlato priznanje. Čestitamo! Klavdij Logar, prof. mentorica novinarskega krožka Novice iz Avstralije SLOVENSKI KLUB JADRAN Na prvi avtobusni izlet v letu 2014 smo se podali 20. januarja. Izlet še vedno z veseljem in požrtvovalnostjo organizirata Romana Zetko in Zlata Vitez. Tokrat nas je pot peljala v Frankston do Sorenta in z ladjo čez zaliv v Oueenscliff in Portarlington. V Frankstonu smo si ogledali peščene skulpture. Te peščene pravljične podobe so prava paša za oči za ljudi vseh starosti, ne samo za otroke. Šofer avtobusa ni samo šofer ampak tudi dober vodič. Posredoval nam je razno razne zgodovinske informacije, posebno mesteca Portrarlinton. Postreženi smo bili tudi z domačim pecivom, katerega so prinesle nekatere pridne udeleženke izleta. Marija Iskra Snežnik Informativni dan Šolski center Postojna vabi na informativni dan ^^ za programe: -gimnazija - ekonomski tehnik - strojni tehnik - oblikovalec kovin - orodjar . - avtoserviser - pomočnik v tehnološkem procesij v Postojni: §§8 v petek, 14. 2. 2014, ob 9.00 in 15.00 v soboto, 15. 2. 2014, ob 9.00 Naslov: Cesta v Staro vas 2, Postojna Elektronski naslov: www.scpo.si v Ilirski Bistrici: - gimnazija - tehnik računalništva v petek, 14. 2. 2014, ob 11.00 in 15.0 v soboto, 15. 2. 2014, ob 9.00 Naslov: Ulica IV. armije, Ilirska Bistrica Elektronski naslov: www.ilb.scpo.si Klub študentov Ilirska Bistrica Na katero fakulteto naj se vpišem? Na katero fakulteto naj drugega vidika in si postaviti se vpišem? To je najbolj po- vprašanje.: kje se bom lahko gosto vprašanje skoraj vsa- zaposlil? Na to vprašanje pa kega današnjega maturanta, je, žal, vedno težje odgovo-Izbira je velika, a ni lahka. Pri riti, saj je služb vedno manj in vse več mladih je brezposelnih. Da bi jim to težko odločitev olajšali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica sklicali nekaj študentov, ki so bodočim brucem, 11. januarja, povedali nekaj o fakultetah, ki jih obiskujejo (predmetnik, vpisni pogoji, težavnost, profesorji ...). Kot študijsko mesto je bila predstavljena Ljubljana. Dijakom želimo uspešen za-teJ Je treba upoštevati dvoje: ključek šolskega leta in veli- maturant naj pri odločitvi ko uspehov pri nadaljnjem upošteva tisto, kar mu srce študiju, študentom pa se zapravi, po drugi strani pa je hvaljujemo za odlično pred-potrebno pogledati še z stavitev. "Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti." Osamljenost je stanje osamljenega. Je čustveno stanje, v katerem oseba čuti praznino in si želi družbe nekoga drugega. Spremlja jo občutek odrezanosti in odtujenosti od sveta. O osamljenosti govorimo, ko je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče kot si želi. Osamljenost si velikokrat napačno interpretiramo - ne gre za fizično odsotnost ljudi, temveč gre za odsotnost čustvenih stikov. Kaj nam pomaga, če nas obkroža na stotine ljudi, a se z nobenim ne pogovarjamo? Sociologinja Jenny Gier-veld je razdelila osamljenost na 3 dele: prvi je prikrajšanje (občutek odsotnosti, praznine, zapuščenosti), drugi postavlja vprašanje do kdaj bi lahko stanje osamljenosti lahko spremenili, tretji del pa vsebuje razne vidike osamljenosti (npr. žalost, krivdo, frustracijo, obup...). December je čas veselja in druženja, a nekateri ljudje se v tem času čutijo še posebej osamljeno in tesnobno. Da bi to osamljenost, prisotno pri starejših ljudeh, pregnali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica na deževen petek, 27.12., ponesli nekaj sonca v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica. Prebivalci tamkajšnjega doma so zelo veseli, ko jih obiščemo in ko jim prinesemo sadje in sladkarije, še najraje pa imajo našo mladost in veselje, ki nas spremljata. Radi se prepustijo zvokom harmonike - letos sta za glasbo poskrbela Martin Novak in Domen Škrab, mi, aktivisti, pa smo zaplesali s starejšimi. Vsak nasmeh je zarja sreče in upamo, da smo tisti dan s svojim obiskom narisali nasmehe na obraz marsikateremu stanovalcu doma. Želimo jim veselo in srečno novo leto 2014! Kaja Dekleva Prebiranja Zig Ziglar: Razlog več za nasmeh Katarina Zrinski, 2005, Varaždin »Če se naučiš samo metode, boš privezan na svoje metode, če pa se naučiš načela, si lahko izmišljuješ svoje lastne metode.« (R.W. Emerson) Doslej ste najbrž že ugotovili, zakaj izbiram ravno takšne knjige, z ravno takšno vsebino, z ravno takšnim naravnanjem. Ker pogrešam iskreni smeh. Sproščenost. Predihanost. Doma je tega na pretek, brez skrbi. Za razliko od mnogih domov, kjer zidovi poslušajo samo še očitke, jezo, godrnjanja in pritoževanja. Pogrešam ga med sodelavci, znanci, prijatelji, vsemi, ki jih vsakodnevno srečujem. Pa boste spet rekli, čemu se le naj smejemo in v tem stilu dalje. Vsemu, na primer. Ker postaja življenje že tako absurdno, da nedvomno lahko rečemo, da je že smešno. Nedolgo tega sem, iščoč domoznanske članke, prebrala tudi nekaj nasvetov slavne poduhovljene bejbe, ki očitno ve več od vsega in prav je tako, ampak vmes sem našla tudi koristen podatek, da je treba držati ustnice ves čas navzgor, saj nam tako menda bolje deluje vranica. Pa ne podcenjujem teh zadev, da ne bo pomote. In verjeli ali ne, se včasih prav zavestno potrudim (npr. med vožnjo) držati prav po klovnovsko ustnice lepo navzgor. Da bi mimoidoči šoferji pa vendarle videli mojo neizmerno obrazno srečo. Ali, kot je nekoč rekel meni ljubi Groucho Marx: komu boš verjel, meni ali svojim lastnim očem? Težave so nenazadnje del življenja. Bistveno vprašanje je, kako s težavami ravnati, kaj z njimi početi, jih ožeti, izvreči, izpljuniti, jih rešiti, ali kaj. Morda jih poglejte kot priložnost za rast in dozorevanje. Tisti, ki se z nami strinjajo, nam dajejo tolažbo, tisti, ki se ne, spodbujajo našo rast. Anita Roddick pravi takole: če ste kdajkoli mislili, da ste premajhni, da bi bili učinkoviti, potem še nikoli niste bili v postelji s komarjem. Ali pa npr., ko so Hellen Keller vprašali, kaj bi lahko bilo huje od slepote, je odgovorila, da bi bilo neskončno huje imeti popoln vid in nobene vizije. Kako zelo se strinjam z njo, ker je slednjega veliko preveč. Niso možgani tisti, je trdil Dostojevski, ki so najbolj pomembni, temveč tisto, kar jih vodi, značaj, srce, plemenite lastnosti, napredne zamisli. Topla srca pa redko, priznajte, ustvarjajo vročekrvneže. In veste, danes je tisti jutri, ki ste se ga včeraj veselili. Ko ste rekle, rekli, eh, bom jutri. Čudni nasveti še bolj čudne p upe, ki predlaga v branje same čudne reči. Seveda, tudi tako lahko vse skupaj jemljete. Všečna pa mi je še misel, ki jo avtor izpostavlja: »Pazite na svoje misli, ker postanejo besede. Pazite na svoje besede, ker postanejo dejanja. Pazite na svoja dejanja, ker postanejo navade. Pazite na svoje navade, ker postanejo značaj. Pazite na svoj značaj, ker postane vaša usoda.« Stanley Simon iz univerze Massachusetts pravi, da objemi pomenijo veliko več kot izkazovanje čustev. Pravzaprav se zdi, da ohranjajo ljudi zdrave. Avtor predlaga predvsem smisel za humor, ki je lahko v veliko pomoč pri odstranjevanju komunikacijskih ovir, ker odkriva človeško dimenzijo in vzpostavlja odnos. Obenem zatrjuje, da je vedno pomembno in koristno ohraniti lastno perspektivo z odprtostjo in pravičnostjo. Ja, ja, si mislim, si mislite ... »Lhku reč.« Toliko izrečenih floskul slišimo od vsepovsod. Pa vendarle - menda ima modrost dolgo zgodovino in prihaja v obliki primerov, ponazoritev, zgodb, fraz, parabol in podobnega. Če vam karkoli od predlaganega v branje ponudi izziv za spremembo v sebi, sem srečna. In vam srečo bumerangiram. Prijetno branje do prihodnjič. Patricija Dodič Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Literatura KULTURNI POPOLDAN NA PREMU Prem - Dragotin Kette se je rodil 19. januarja v ljudski šoli na Premu pred 138 leti. »Čeprav je na Premu živel le sedem let, je Prem, neizbrisno zapisal v vse šolske učbenike in ko gremo Premci v svet, nas prepoznajo po Ketteju. Ali bi bili brez njega komaj kaj prepoznavni? In ali smo mu zato vsaj malo hvaležni?« tako seje ob otvoritvi 34. meseca kulture spraševala povezovalka premskega kulturnega popoldneva Helena Strle. Na nič kaj prijazno vremensko nedeljsko popoldan seje na Premu vendarle zbrala lepa množica obiskovalcev, ki so počastili spomin na našega velikega rojaka. Uvodoma je v ljudski šoli so stoletne vode, preprečile načrtovani prihod pevcev MoPZ Dragotin Kette, ki so običajno na Kettejev rojstni dan, v Kettejevi rojstni hiši zapeli Kettejevo pesem »Na trgu«. Kustos pivškega muzeja Dejan Iskra je za ljubitelje in raziskovalce Dragotina Ketteja pripravil njegovo družinsko drevo, ki skih krstnih knjigah zapisan kot Karol, možnost karseda ekskluzivne vzgoje, kar v teh krajih v tistih časih nikakor ni bilo običajno. Predstavljajte si očeta učitelja, kar širokega in razgledanega, ki svojo pozornost popoldne iz učilnice polne knjig, prenaša na živahnega in radovednega šti-riletnika. In ker se osebnost recitirala Zimsko idilo, prav z mesta, ki ga je pesnik najbrž imel v mislih, ko je to pesem napisal. Po zapisih Ivana Cankarja je bil Kette vsaj na lice zmeraj vesel, poln dovtipov in prijetnih hudobij. Taki pa so bili tudi nastopi prem- Borenovič. Svoja dela pa so poleg njega prebirali še: Neta Vergan, Nadja Gombač, Ana Seleš, Sonja , Tanja Volk in Patrik Tomšič. tekst Igor Štemberger, foto Irena Štembergar skih literatov, ki so zaključili uvodno prireditev. S svojimi deli so nastopili: Ana Seleš, Jerica Strle, Danica Pardo in Jožko Stegu. Po glasbenem predahu članov KD Nostalgija se je premski kulturni popoldan nadaljeval z »Večernicami« Literarnega društva Ilirska Bistrica. Literarne večernice so redna mesečna prireditev na Premu zbrane nagovoril vodja ilirsko-bistriške Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Štemberger. Ob tej priliki je pred Kettejev doprsni kip položil cvetje. Žal njegova pot, če bi Kette dozorel v odraslega moža. Rodil se je v šoli. Bil je edinec, čeprav je imel več zakonskih bratov in sestra, ki pa so žal zgodaj umrli. Tako je najbrž imel Dragotin, ki je v prem- bistriškega literarnega društva, običaj pa je že postal, da se konec januarja v znak počastitve spomina na Dragotina Ketteja, bistriški pisci zberejo na Premu. Zbrane je nagovoril predsednik bistriških literatov Aleksander je pomemben dokument, kateri sedaj krasi pesnikovo spominsko sobo na Premu. Premsko kulturno popoldne se je pričelo v zgornjih prostorih ljudske šole oziroma dana- šnjih prostorih KS Prem. Literarno prireditev, ki jo upravičeno štejemo kot uvodno prireditev v 34. mesec kulture, je pripravilo KTŠD Prem. Prireditev je bila v celoti posvečena našemu velikemu rojaku Dragotinu Ketteju. Njegovo osebnost je skozi prireditev razčlenjevala povezovalka programa, Helena Strle. Kette je ta svet zapustil zelo mlad. Seveda se poraja vprašanje, kam bi popeljala oblikuje v zgodnjem otroštvu, sta Prem in šola prav gotovo oblikovala Ketteja kot človeka. Njegova dela namenjena otrokom, kažeta na bujno otroško domišljijo, predvsem pa, da seje v otroštvu počutil dobro, da je bil srečen otrok in zato je najbrž tudi sam imel rad otroke. Otro- ci na Premu od malih nog odraščajo s Kettejem in verjetno je -to vzrok, da je tu glede na številčnost populacije, toliko piscev. Da so tu doma tudi odlični recitatorji, so dokazali otroci s Prema: Tito, Monika in Manca, ki so predstavili nekaj Kettejevih otroških pesmi. V nadaljevanju je Dragica Markovič Razmišljanja Sem v nekakšnem transu, ki ga je prineslo novo leto. Seveda si želim, da bi to stanje, ki onemogoča kakršnokoli temeljitejše spoprijemanje s svojo duhovnostjo, čimprej prešlo. Ampak, spominjam se stanja svojega telesa v začetku prejšnjega januarja in, če se ne motim, je bilo podobno današnjemu januarju. To je zelo zaskrbljujoče. Ne bi vam rad zaželel samo vse tisto, kar je že od zdavnaj zapisano. Vsakemu sta sreča in zdravje dana. Obe danosti pa nista prav nič v sorodu s skupnostjo, kajti tu se srečujejo različne sreče in različna zdravja. In zaradi različnosti prihaja do čudnih nesreč in bolezni. Kljub neusmiljenemu osebnemu transu le dobim nekaj vidnih kotov, kam smo namenjeni v prelepem letu 2014. Srce mi od sreče joče. Neki odbori, ki skrbijo za Prešernove nagrade, bi radi to nagrado podelili vsem Slovencem. To so veliki umneži, kajti z nagrado vsem Slovencem, bi se rešili vseh levih, desnih in drugačnih muk in tudi prejemnikov, ki leta in leta mučno moledujejo pred vrati teh umnežev. In še državna korist bi se rodila, kajti tistih nekaj tisočakov, ki bi ostali od nagrad, bi jih uporabili za nakup kerozina za državniško letalo, ki bi prenašalo naše politične plebejce po svetu, kajti najimenitnejša slovenska umnost ne sme biti skrita med Julijci in Gorjanci. Samo nek pomislek nastane, kako spametovati letalo, da bo ob pravem času vzletelo ali obstalo s teh evropskih in drugih svetovnih letališč. Kot dragocena nujnost je uporaba tega denarja za delovanje in usposabljanje naših tajnih služb, ki jim manjka še veliko korakov in trajnosti. Saj moramo odkriti ali zvedeti, kdo je v hipijevskih časih likvidiral (lepše odstranil) moteče elemente naše nekdanje lepe prihodnosti. In prav o teh časih in iznajdljivosti takratnih tajnih služb, se bomo pogovarjali v naslednji številki časopisa. Verjetno ne vidim tretje potrebe uporabnosti tega denarja, kajti vse je tako lepo in veselo: športniki tečejo, skačejo, mečejo; delavci (kolikor jih je še) delajo in delajo in skorajda vsi dobijo plačo; nezaposleni čakajo boljše čase; otroci se šolajo in se učijo tujih jezikov; upokojenci čakajo, kdaj bodo postali lačni in bosi. Mislim, da je vse popolno. No in prav ta popolnost mi je dala novo idejo, za kaj bi lahko uporabili ta denar. Našim popolnim politikom ponudimo nasvet. Naj ta denar uporabijo za interventno komisijo, ki bo raziskala današnjo popolnost in čez desetletje bomo izvedeli, zakaj nam je lepo takrat bilo. V tistem času bo najbrž delovala že druga interventna komisija, ki bo raziskovala isto temo samo iz drugega zornega kota. In verjetno z istimi političnimi plebejci. Ne zamerite, sem pač v transu in želim vam transi-stično srečo in zdravje v preostalih enajstih mesecih. Aleksander Peršolja — ...................... Kaj zdaj? Likovna dejavnost Amedea a rt in Andrejina Odkrivanja Sežana ter vokalno skupino Karina. Poleg glasbe so ji ljube tudi druge umetnosti, kot sta fotografija in likovno ustvarjanje ter grafično oblikovanje, s katerimi se je predstavila v januarju v prostorih kozinske knjižnice. Večino časa se kljub vsemu posveča glasbi, med prostim časom pa se z veseljem odpravi v naravo s fotoaparatom in tam poišče navdih za fotografske čudovitosti. Kot zatrjuje, so ji še posebej ljubi travniški motivi, drevesa, drobne živalice in podobno. Ustvarja z akrilom na platnu, tempero, občasno riše s svinčnikom ali ogljem. Slike je doslej razstavljala na skupinskih razstavah, tokratna razstava pa je kot poprej Mojčina, njena prva samostojna. tekst Patricija Dodič, foto Andreja Hrvatin in David Fabjan Slosarju. Trenutno zaključuje srednjo glasbeno šolo iz petja pri prof. Tanji Grlica na umetniški gimnaziji v Kopru in študij zborovskega dirigiranja ter vokalne kompozicije na Glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Že vrsto let vodi domači moški pevski zbor Slavnik, je asistentka dirigenta Ambroža Čopija pri Akademskem pevskem zboru Univerze na Primorskem in trenutno vodi mešani pevski zbor Kozina - V začetku nove- ga leta so že tako praznično vzdušje v Knjižnici Kozina popestrili z zaprtjem razstave akrilnih slik in nakita iz polimerne mase vsestranske Mojce Fabjan iz Štorij pri Sežani. Ljubiteljica bele, modre in vijolične barve in vseh mogočih življenjskih odtenkov napolnjuje duše z vsakovrstno ustvarjalnostjo. Ker je tudi zdravilka in poznavalka človeške duše, ji komunikativnost in prisrčnost nista tuji, zato bo junija v kozinski knjižnici vodila delavnico izdelovanja nakita. Za igrivi Mozartovi glasbeni kroglici je poskrbela simpatična Fan-či Klobučar. Andreja Hrvatin, domačinka iz Povžan pri Materiji, pravi, da se je z umetnostjo srečala že zelo zgodaj. Mnogi jo bolje poznajo kot glasbenico, vendar v slikanju prav nič ne nazaduje. Glasbeno pot je začela z učenjem klavirja pri osmih letih. Po kon- čani splošni gimnaziji je vpisala študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Kopru, kjer je leta 2009 z odliko diplomirala iz glasbene didaktike pri dr. Mirku Zimski nakit Kozina - An- drejka Lukač in Andreja Turšič »prijateljici, profesorici razrednega pouka, ki v popoldanskem času radi ustvarjata in ki sta vodili že veliko ustvarjalnih delavnic, predvsem za otroke«, kot pravita zase, sta dve simpatični zgovorni krea-tivki, ki sta radoživi skupinici pokazali, kako se lahko iz starih majčk in drugega odpadnega blaga, naredi prave je še tega. Da se da nositi in (zimski nakit zares vročih okolivratne čudovitosti. Pa narediti prav zanimive zade- moških očitno ne zanima) - knjižnici, ne samo okolivratne, tudi vice, so potrdili končni izdel- med drugim male Anje, ki okoliročne, okoliprste in kar ki različno starih udeleženk je pridno sledila navodilom in ustvarila čisto posebno majčkasto ogrlico. Na naslednji, tretji medgeneracijski ustvarjal-nici, ki bo povsem kulturno obarvana in se bo dogajala na predvečer kulturnega dne, 7. februarja, od 17. ure dalje, bo domačinka Vanja Šturm pokazala, kako izdelati knji-žico-albumček. Na ustvarjalnico se je, tako kot na poprejšnje, potrebno prijaviti v kozinski tekst in foto Patricija Dodič Gregor Primc Gregorčičeva 9 • 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 meritve dioptrije OKULISTIČNI PREGLEDI merjenje očesnega tlaka IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ • ROČNE URE • • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT • PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 Aljošu NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIMI ZAPOSLENIMI. RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORADE, BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, VSE IZ JADRANSKEGA MORJA. TRIKRAT TEDENSKO UVAŽAJO SVEŽE RIBE IZ HRVAŠKE - OTOK KRK. NUDIJO PA TUDI POSTRVI. PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLOVALNICI V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI. POLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIH RIB JE RIBARNICA CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA PO LASTNI PROIZVODNJI RIBJEGA NAMAZA - BAKALA Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica iM^vffclnl vodni kamlm tri nh/eji 73^1 de 23 kW m romantikam v eni napravi brencic@siol.net Mobi: 041 830 408 e-posta: VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI Karate Košarka KARATE-DO, POT KARATEJA »Tisti, ki se ukvarjajo s kakršnokoli borilno veščino, ne smejo nikoli pozabiti, da je vzgoja duha ravno tako tehnike karateja, izniči vse njegove koristi in odlike. Zmaga, ki izvira iz površnega razumevanja veščine, pa teja izgubi in človek, ki nima te vrline, ne more biti pravi karateist, pa čeprav presega druge po svojem tehničnem V klubu OlderSi, smo leto zaključili malo drugače. V soboto 21. decembra so se deklice udeležile BOŽIČNEGA TURNIRA KIMON 2013-OPEN v Ljubljani. Karate klub Kimon že več let prireja turnir, ki se ga lahko udeležijo vsi klubi vseh stilov in zvez. Turnir potekla po drugačnih pravilih, kot smo jih vajeni v naši zvezi. Na turnirju so naše deklice pokazale znanje, predvsem pa ponižnost. Marljivo delo in pravi odnos do karateja se je obrestoval. Anika Sedmak, Nina Pavlovič in Nuša Marcijuš so osvojile srebrno medaljo. Manca Pavlovič in Natali Sedmak bronasto. Ekipa OlderSi (Polona Zadnik, Anika Sedmak in Rebeka Oblak) pa zlato. Leto 2014 smo pričeli z izpiti za višje pasove. Želimo ostati na poti karateja. Kara- pomembna kot telesni trening. Posameznik se lahko ukvarja s karatejem zaradi izboljšanja zdravja ali splošnih telesnih sposobnosti. Lahko, da si želi postati močan, ali pa uravnovešen in pogumen. Nekateri se morda želijo naučiti skozi karate celo ponižnosti. Vsi ti cilji so v zvezi z razvojem samega sebe, zato ni pomembno in katere zveze ali kluba prihajaš. Vrednost veščine zavisi prav od tistega, ki jo uporablja in uči. Če je namen dober, je veliko vredna, če pa se zlorabi, bi težko našli kaj bolj škodljivega od karateja. Pravilno razumevanje karateja in njegove uporabe je "Karate-do". Če pa nekdo zlorablja je pravzaprav lasten poraz. Tisti, ki hodijo po poti karateja, morajo gojiti spoštljiv odnos do drugih in ceniti vljudnost. Brez nje se bistvo kara- znanju.« (Yasuo Tamaki, Kita-naka Shubukan, Uechi Ryu, -iz »Publikacije k komemoraciji ob 33. obletnici smrti mojstra KANBUNA UECHI-JA'"). te-do ima namen z nepretrganim treningom zgraditi uravnoteženega človeka z zdravim duhom in telesom. Meta Oblak KOŠARKARSKI TURNIR KROŽKOV V nedeljo 29.12.2013 smo izvedli zdaj že tradicionalni turnir, na katerem so se v prijetnem vzdušju med seboj pomerili naši najmlajši košarkarji. Za tiste ki še obiskujejo vrtec smo pripravili zabavni poligon, kjer so se lahko preizkusili v raznih spretnostnih in štafetnih igrah, metih na koš in vodenju žoge. Naši najmlajši košarkarji so pod nadzorom animatorjev izvajali prvine osnovne motorike in osnovne košarkarske elemente. Med seboj so se pomerili tudi v metih na koš. Trije najbolj natančni so si prislužili tudi nagrado. Otroci od 1. do 4. razreda so igrali MINI KOŠARKO. Nastopilo je kar pet ekip: OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Dragotina Ketteje, OŠ Knežak, OŠ Kuteževo in OŠ Podgrad. Vsaka ekipa je igrala dvakrat, med tekmami so se med seboj pomerili tudi na tek- movanju v prostih metih. Košarkarski klub Plama-pur pa je letos začel tudi s krožki na OŠ Jelšane in OŠ Kuteževo, zato smo Novoletni turnir izkoristili tudi za uvajalne tekme malce starejših otrok, ki so šele letos začeli z igranjem košarke, kljub temu pa so prikazali že veliko lepih in borbenih potez. Razdelili smo jih v tri ekipe, ki so se vtem dopoldnevu pomerile med seboj. Kljub temu da si otroci želijo predvsem sebi in svojim staršem pokazati kaj znajo, pa rezultati niso bili prvotnega pomena. Na koncu turnirja šobili zmagovalci prav vsi sodelujoči, saj so se v družbi svojih vrstnikov odlično zabavali. Za popestritev dogodka je bilo poskrbljeno še z raznimi nagradnimi igrami za otroke, priložnost za kakšen košarkarski izziv pa so dobili tudi njihovi starši. Z otroci se je zabaval tudi naš prijatelj LIPKO. Mladi igralce in igralke košarke so imeli priložnost tudi za rajanje in ples, saj nas je obiskal Marijan Dijan s svojo glasbeno zabavo za otroke Mali BU. Ker smo bili ravno v času veselega decembra, otroci v Ilirski Bistrici pa so bili celo leto pridni, se je oglasil tudi Božiček. Več novic najdete na: http://www.kkplama-pur.si/ Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net TOLMAČENJE JEZIKOVNI TEČAJI - slovenščine za tujce ^ š Pravilen odgovor pošljite na naslov KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA. Trije srečni izžrebanci, ki bodo na dopisnici s pripisom Snežnik, na naslov Kluba Gaia poslali pravilne odgovore, bodo prejeli po pošti lepo nagrado. Strogo resno Lekcija 1: Mož vstopi pod prho takoj za tem, ko seje žena stuširala. Tedaj zazvoni zvonec vhodnih vrat. Žena si hitro ovije brisačo in stopi po stopnicah proti vratom. Ko odpre vrata, zagleda bližnjega soseda Srečota. Srečo jo premeri z bliskovitim pogledom in reče: "Dam ti 800 eurov, če spustiš brisačo." Po hitrem razmisleku žena spusti brisačo, stoji nekaj sekund pred Srečotom povsem gola, nakar ji Srečo pomoli 800 eurov in odide. Žena se spet hitro ogrne in se napoti v prvo nadstropje. V kopalnici jo vpraša možfKdo je zvonil?" 'Srečo, bližnji sosed," mu odgovori. 'Super,' reče mož, 'verjetneje prinesel 800 eurov, ki mi jih dolguje?" Morala zgodbe: Če pravočasno deliš kritične informacije o kreditiranjih in tveganjih s svojimi delničarji, se lahko izogneš mnogim nevarnostim. Lekcija 2: Duhovnik vzame v avto nuno, ki je štopala. Nuna vstopi, se vsede in prekriža noge tako, da se ji razgalijo kolena. Duhovnik se skoraj zaleti, tako izbuli oči. Ko le umiri vozilo, počasi zdrsi z roko po njenem golem kolenu. Nuna sramežljivo: 'Oče, ne pozabite, psalm 129?' Duhovnik hitro umakne roko. Čez nekaj trenutkov njegova dlan spet kar sama zaide. Nuna ponovno: "Oče, ne pozabite psalm 129?" Duhovnik se opravičuje: "Oprosti sestra, toda meso je šibko." Prispeta do samostana, nuna izstopi, vsa rdeča v lica in gre svojo pot. Ko prispe duhovnik v cerkev, takoj plane h knjigam, poišče psalm 129 in prebere: "Pojdi naprej in vztrajno išči, vztrajno navzgor in blažen boš." Morala zgodbe: Če pri svojem delu nisi dovolj informiran, lahko zamudiš velike priložnosti. Lekcija 3: Medtem ko gredo prodajni referent, uradnica in šef skupaj na kosilo, najdejo staro oljno svetilko. Poberejo jo in iz nje se prikaže duh, ki pravi: "Vsakemu od vas izpolnim eno željo." 'Meni prvi, meni prvi!' vzklikne uradnica. "Hočem biti na Bahamih, voziti hitri čoln in da sem brez vsake skrbi." Puff! V istem trenutku izgine. "Zdaj pa menil' pravi prodajni referent. "Hočem biti na Havvajih, ležati na plaži, imeti osebno maserko, neskončne zaloge Pina Colade in ljubezen svojega življenja." Puff! Tudi on izgine. "OK, ti si zdaj," reče duh šefu.. Šef reče; "Hočem, da sta ta dva takoj po kosilu v pisarni!' Morala zgodbe: Vedno pusti, da je šef prvi. Lekcija 4 Orel sedi in počiva na veji, čisto nič ne dela.. Majhen zajček zagleda orla in ga vpraša: "Ali lahko tudi jaz tako sedim in nič ne delam?" Orel odvrne: "Seveda, zakaj pa ne?" In tako sede zajček pod vejo na zemljo in tudi on počiva. Nenadoma plane iz grmovja lisica, zagrabi zajčka in ga poje. Morala zgodbe: Da bi lahko sedel in nič delal, moraš sedeti zelo, zelo visoko... Lekcija 5 Puran je klepetal z bikom. "Želim si poleteti na vrh tistega drevesa, toda nimam dovolj energije..." "Hm, zakaj ne prežvečiš malo mojega blata?" odgovori bik. V njem je veliko hranilnih snovi." Puran res kljune nekajkrat v govno in glej, ko poleti, doseže najnižje veje drevesa. Naslednji dan, ko poje malo več bikovih iztrebkov, doseže že malo višjo vejo na drevesu. Končno četrti dan puran ponosno doseže vrh drevesa. Še isti hip ga opazi in z drevesa sestreli kmet. Morala zgodbe: Z marsičim si lahko pomagaš na vrh, težko pa te to tam tudi obdrži.... Lekcija 6: Majhen ptič je pred hudo zimo letel proti jugu. Bilo je tako mraz, da je ptiček med letom zmrznil in padel na zemljo na velik travnik. Ko je tam nemočen ležal, pride mimo krava in spusti svoj drek prav na ptička. Toplo kravje blato ptička segreje in oživi. Spet živ in ogret ves srečen leži v toplem blatu in začne od veselja čivkati. Mačka sliši čivkanje in pride pogledat. Po čivkanju odkrije v kravjaku skritega ptička, ga potegne ven in požre. Morale zgodbe: (1) Ni vsak, ki serje po tebi, tvoj sovražnik. (2) Ni vsak, ki te potegne iz dreka, tvoj prijatelj. (3) Ko si globoko v dreku, je bolje, da držiš jezik za zobmi! Poezija KROG Šla bi v Ljubljano, obiskala biTano. Se bi radostili, še kak smeh spustili. Bi ti dala por še, meto, čaj -narava te pozdravi-jaz pa spet iskala bi pot nazaj k naravi. SREČA JE Če ne spiš, da sam sebe zamudiš. Če se ona vrača na tvoj e-naslov, te pozdravi prav prijazno in začne odnos se nov. Knjigo spišeš in jo spet pošlješ v negotovi svet. »MS Vabilo ■■■■■■■■■■■■■e™ FOLKLORNA SKUPINA BRKINI vabi na celovečerno prireditev v soboto 15.02.2014 ob 19.00 v Kulturnem domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Na prireditvi boste lahko videli kako se je v časih pripravilo plesišče za ples »v prvega« in kako so se fantje in dekleta pripravljali za na ples. Da pa bo večer še bolj pester bodo poskrbeli gosti: • Folklorna skupina Gradina • • Banda Kergelci izpod Ahca • • Pevska skupina Vasovalci • • Harmonikarji Folklorne skupine Brkini • Vstopnina 5 €. Predprodaja vstopnic: OAZA IL Bistrica (05) 710 11 41. Vabljeni. F11 j F™ El j mm EzarasEMs J • PVC OKNA IN VRATA • ALU VRATA IN OKNA • KRPAN ŽALUZIJE • ROLETE IN KOMARNIKI • ZIMSKI VRTOVI • OKENSKE POLICE! IN ZAKLJUČNA DE .no^T' POSLOVNA ENOTA info@cugelj.si www.cugelj.si Ivančna Gorica Stantetova 10,1295 Ivančna Gorica RAZSTAVNI SALON Ljubljana BTC PC Diamant, Letališka 5,1000 Ljubljana KONEC TEČAJA - ZDAJ PA DELAT! Nagradna križanka AVTOR: MATJAŽ HLADNIK ZADNJA STOPNJA BAROKA ZAČETEK POGOVO- RA, NAGOVOR PADAVINA NADETJE LISIC ALI OKOVOV STROKOVNJAK ZA ZOOLOGIJO KNJIGA ZEMLJE- VIDOV, ATLAS KOŠČKI SUKANCA, KRATKE NITI ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA BRIGA SOPHIA LOREN KAVBOJSKO TEKMOVANJE VJAHAN-JU BIKOV IVO ANDRIC NAJVISJA GORA V ISTRI OGLARSKA KOPA TANKA KOŽA OLEG VIDOV PROSTOR ZA KOPIRANJE ORANŽADA PAULA ABDUL KENAN EVREN RADOVEDNI TV KUŽA NATAŠA ABRAM NEMŠKI PREMIER POLET, VNEMA NAŠA PEVKA (MAJA) PRETIRANO LEPI IZDELKI ŽUU, OTISKA ANGLEŠKA UTEŽNA ENOTA OSREDNJI PREDMET V CERKVI BARVA KART VRHOVNO PAPEŠKO SODIŠČE ZAŠČITNI PREMAZ, LOŠČILO PREBI- VALEC BRITANIJE FIGURA PRI ŠAHU KRAJ PRI KOČEVJU NEIMENOVANA REČ ALI OSEBA ŽELATINA IZ ALG GIUSEPPE TARTINI PILOT LENARČIČ SAMICA PURANA POMOČ: ALIRA, GABARIT, PEGAM, ROTA ČRN PRAH V EKSPLOZIVIH PTICA PEVKA SAMOKOL- NICA MLEČNI IZDELEK MESTNI OPEL DOLGO OBDOBJE, VEK ODNOS, ZVEZA FRANC. REKA, LOIRE STARA POVRŠINSKA MERA PRODAJALEC RIB PRIMOR-SKA TRTA DRAGO JANČAR GNUS POTOMEC ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM 60 MINUT CHRISTINA AGUILERA PESNIK MERMOLJA ŠIROKO ODPRTJE UST. ZEH LIK S POMENOM NINA OSENAR SUNEK VETRA NAGELJ- NOV KLINČEK OŽJA NJIVA KRAJ PRI DOMŽALAH S PRAŠIČJO FARMO OTROK VELIKI MUSLIM. PRAZNIK VIŠINA OBJEKTA NAVADE, RAVNANJE NADA ŽGUR TEK PRI JEDI DRŽAVNI UDAR ZVEZA EVROPS- KIH DRŽAV SVEDER ZA VRTANJE ČEPNIH LUKENJ, ČEPNIK GL.MESTO GRČIJE PISANA TROPSKA PAPIGA EDEN OD ČUTOV PISATEU SELIŠKAR OTO PESTNER PRISTAŠ ILIRIZMA POSMEH, POSME- HOVANJE DRUGA NAJ VEČJA DRŽAVA NA SVETU POLAGA- LEC TAPET Šale Maša Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni obišče starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo. »Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?« »Maša in dva martinija dnevno«, odgovori župnik. »Bi spili kozarček?« »Z veseljem, zelo rad.« Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: »Maša, zmešaj nama dva martinija!« Mučenje Pogovarjajo se prijateljici: - Sem slišala, da ti je umrl mož - Res je. - Moje sožalje. Ali se je dolgo mučil? - Ne, poročena sva bila samo eno leto! Koline Vpraša žena moža: Dragi, jutri je najina obletnica poroke, ali zakoljeva prašička?! Zakaj? Saj prašič ni nič kriv! Alenka Tajnica sporoči Alenki Bratušek, da so prispeli trije gostje: Papež, poslanec mednarodnega denarnega sklada in direktor svetovne banke. »Gospa Alenka, koga pripeljem najprej ?« »Papeža!« odgovori Alenka. »Njemu moram poljubiti samo roko.« Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli vstopnico za koncert ob 25-letnici delovanja skupine Malibu. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do 20. februarja 2014. O kpmus ™: Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... C£ TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI, 0B NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) •1 ■ MALA PICA GRATIS ticjjjp*, park, kraška, gorenjka DODATNA PONUDBA . OCVRTI SIR 3,SOC • OCVRTI KALAMARI 6,40€ (mala porcija 4,50€) • POMERITI,SOC — ---------------- • PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2.00C • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC . HRENOVKE V TESTU (Z kom) 2,40€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo Mesečni horoskop atjan il.com Sandra Matjan astronumerologijajm@gmail.c OVEN Okolje vas ne nagradi vedno za vaš trud, kar bo vplivalo na vašo motivacijo. Še enkrat premislite kaj pravzaprav želite doseči. Lahko se pojavijo finančne težave, ki vas bodo silile, da si poiščete dodatno delo. Uspešnejši boste, če boste svoje zanje pogumno predstavili. Ne flirtajte, če nimate resnih namenov, ker boste energijo potrebovali za zbranost pri delu in v prometu. BIK Pred no se odločite za poslovno odločitev, se posvetujete s strokovnjakom. Ne nasedajte govoricam in ljudem, ki omalovažujejo vaš družbeni položaj. Psihološke obremenitve bodo velike, zato poiščite družbo v kateri se boste lahko sprostili, saj obstajajo velike možnosti, da tam srečate osebo svojih sanj. Poskrbite za zadostno količino vitaminov. DVOJČKA Bodite previdni pri finančnih odločitvah, da ne boste zapravljali po nepotrebnem. Obdobje prinaša nove možnosti poslovnega sodelovanja in izboljšanje poslovnih odnosov. Tisti, ki ste v resni zvezi, bo ta trpela, zaradi vaših neprimernih dejanj, če pa šele iščete ljubljeno osebo, bo obdobje naklonjeno le manj resnim zvezam. Čuvajte se poškodb in nezbranosti v prometu. RAK Vaša kreativna energija se bo dvignila in želeli boste izboljšate svoje profesionalno življenje. Spremljajte dogajanje okoli sebe, novosti vam lahko postanejo koristne, še posebno, če te prihajajo iz tujine, vendar pa zaupanja ne podarjate vsakomur, ki se vam nasmehne. V ljubezni boste imeli več sreče. Pazite na prehrano, da ne boste razočarani nad kilogrami. LEV Zaradi vaše pozitivne naravnanosti vas bo okolje podpiralo pri vaših odločitvah. Sedaj lahko uspešno dokončate zadeve, ki ste jih odlašali. Za svoje delo lahko pričakujete nagrado. Tisti, ki ste v iskanju zaposlitve, je to odlično obdobje za pridobivanje sodelovanj ali odhod v tujino. Zasebno življenje bo polno strasti in romance. Pazite na kri in jetra. DEVICA Čeprav ne boste imeli podpore iz okolja, bodite vztrajni pri svojih odločitvah, saj vas bodo pripeljale do pozitivnih rezultatov. Pazite le, da ne zaostrujete poslovnih odnosov in se ne zadolžujte, ker boste dolg težko vračali. Iskreno se pogovorite s partnerjem in še enkrat preverite skupne cilje ter pazite kaj si zaželite, ker sanje lahko postanejo resničnost. Pozorni bodite na mehur, sečila in glavo. TEHTNICA Finančna situacija se bo stabilizirala. Možnosti za zamenjavo (pridobitev) zaposlitve so velike, vendar bodite previdni pri podpisovanju pogodbe. Z dobrim opazovanjem, hitrim prilagajanjem in profesionalnim pristopom si boste povečali vrednost v očeh nadrejenih. Tisti, ki ste svojo ljubezen tajili, je ne boste uspeli več skrivati. Čuvajte želodec. ŠKORPIJON Pri poslovnih odločitvah se boste morali naslanjati na zdravo pamet in na zaupanja vredne partnerje. Kaže se možnost, da boste za dosego cilja morali prebiti več časa na delovnem mestu ali pa na službeni poti. Nadrejeni bodo imeli do vas velika pričakovanja. V ljubezni uporabite diplomacijo in ne pretiravajte. Ne sekirajte se zaradi stvari, na katere nimate vpliva. STRELEC Izkoristite dobro obdobje, da zaključite službene obveznosti in uredite finančno situacijo, pri slednjem vam lahko pomaga prijatelj. Odprti dogovori iz preteklega obdobja, bodo verjetno ostali le pri besedah, zato še enkrat pretehtajte v kaj se vam splača vlagati energijo. Uživajte v ljubezenskem življenju in bodite iskreni pri izražanju lastnih občutkov. Poskrbite za dovolj spanja. KOZOROG S finančnim stanjem boste nezadovoljni, čeprav to še ni doseglo dna in boste po vsej verjetnosti deležni tudi finančnega priliva. Poskrbite za boljše odnose med sodelavci, vzemite si čas, da prisluhnete mislim tudi nekoga drugega. Do nove ljubezni vas lahko pripeljejo prijatelji; tisti, ki pa nameravate ohraniti staro, potem dvignite nivo komunikacije. Pazite na okončine. VODNAR Pred vami je intenzivno delovno obdobje. Da bi v roku uspeli opraviti vse zastavljene naloge, boste potrebovali veliko energije, kreativnosti in zaupanja vredne sodelavce. Dajte prednost nalogam, ki dajejo praktične in materialne rezultate. V ljubezni boste težko našli ravnotežje med čustvi in razumom. Kontrolirajte krvni tlak in sladkor. RIBI Nadrejeni bodo imeli velika pričakovanja do vas, da jih boste zadovoljili bo potrebno prilagajanje in učinkovitost. V tem obdobju bo komunikacija med sodelavci otežena, zato poskušajte naloge čim prej pripeljati do konca. Uredite si dokumentacijo, ker obstaja možnost, da izgubite pomembne listine. V ljubezni bodite iskreni. Neprimerne diete so lahko vzrok za slabo zdravje. j SEDAJ TUDI ^ LJUBLJANI! ZA LEPŠI DEL DNEVA Načrtujemo, gradimo in negujemo vse vrste bazenov, savn in masažnih bazenov. Vabljeni v razstavna salona na Tržaški cesti 23 v Mariboru in na Šmartinski cesti 106 v Ljubljani ali pa nas obiščite na www.remax.si. Način življenja v sodobnem svetu je vse hitrejši in vedno bolj stresen, zaradi česar se pogosto pojavi preobremenjenost. Privoščite si razvajanje. Potopite se v svežino bazenov ali pa se prepustite vročim doživetjem savn, kopeli in masažnih bazenov. Rcmax d.o.o. 02/300 00 70 ' Trgovsko in storitveno podetje www.remax.si info@remax.si Članskupine bravum Razstavni salon Lj Šmartinska 0.106 r Li 01/32 v bivših prostorih cvetličarne Polona. [M [Me WKfD 5® k® [pgetos] (°xomacoifexo] ftgoO1 asi 3SlsXg^§b [p)@®@CS© ODfD ®@Gt§13© -L VEČ I TOVOTE CENTERJEREB Polje 9b, Izola (05)6168001 BREZPLAČNI PAKET , NAVIGACIJA f^iOf PRIHRANEK OPREME ELEGANT + BREZPLAČNO ! v do 2.800 C Več o ponudbi, ki smo jo pripravili za vas, si lahko preberete na iwuui.toyota.si Poraba pri kombinirani vožnji: 4,9 - 7,21/100 km in emisije C02:127-176 g/km. Ponudba velja pri prehodu opreme z Limited na Elegant Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Sika je simbolična. Broomejitveidlomurov letno TOVOTA JAMSTVO X k H — s tem l kuponom: Obiščete nas lahko med tednom od 12 do 19 ure in v soboto od 9 do 12ure GLASBENA TRGOVINA • ART OF MUSIČ Nejc Mršnik s.p. • PE Bazoviška cesta 19 • 6250 Ilirska Bistrica Glasbila: • akustične, električne, elektroakustične kitare • kitarski ojačevalci • trobente • violine • flavte • clavinove • sinthesizerji • bobni • tolkala PRIBOR: vse za glasbeno šolo, kabli in konektorji, strune, jezički in ustniki za pihala in trobila, čistilni pribor, opna in činele, palice za bobne, studijska oprema, mikrofoni, monitorji, mešalne mize,... Za vse informacije preko tel. 041/749-369 in preko spletne strani WWW.artofmusic.si Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tet: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr — '..... " ™ LESNI CENTER KRI N PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) Trgovina z glasbili, glasbeno opremo in strokovno literaturo za vse, ki želite biti aktivni v svetu glasbe. Nudimo vse vrste audio kablov in konektorjev SCHULZ ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: • PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDF ACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO • VODOODPORNE VEZANE PLOŠČE • MDF PLOŠČE • ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE PROFILIRANE TER NAVADNE • PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR • NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH ""s. VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? • KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI • KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE. KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! AGROSERVIS Vode PRODAJNO SERVISNI CENTER Osredke 44, Dol pri Ljubljani 01/563 93 20 ZIME SE NI KONEC... ZAGOTOVITE Sl SNEŽNO ROLBO ALI PLUG ZA VAŠ MOTOKULTIVATOR CENE VELJAJO PO LANSKEM CENIKU Na zalogi: nadomestni motorji različnih moči za kosilnice, motokultivatorje, agregate, www.agroservis-vode.si agroservis.vode@siol.net STROJI IN OPREMA ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN KOMUNALO Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozijsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem.. telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: infoc« umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com KABELSKA TELEVIZIJA V OPTIČNEM OMREŽJU Že pri vas doma! TRIO NA OPTIKI OD 38,00 € mesečno • TELEVIZIJA e INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK TELES -7 Sli Praznovanje ob 25-letnici skupine Malibu SREBRNA OBLETNICA SKUPINE MALIBU - VELIKI KONCERT, KOT GA ŠE NI BILO Domača Ilirska Bistrica je že nekaj let tradicionalno prizorišče najpomembnejših koncertov, ki jih pripravlja priljubljena in znana glasbena skupina Malibu. Večkrat je že bilo tako in tudi v letošnjem letu bo v mesecu aprilu v Ilirski Bistrici potekal v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča veliki koncert. Spet se obeta pravo doživetje zabavne in domače glasbe z Malibujevci, ki praznujejo »srebrno obletnico«. Na sceni so namreč že celih 25 let. Seveda bodo tudi tokrat nastopili številni znani gosti-pri-jatelji. bri stari časi, Marica, Sin muj se nječe žjenet, Goveja juha in mnogih drugih. Ob tako širokem repertoarju, ki zajema vse zvrsti glasbe, vsakomur zapoje in zaigra srce ter marsikoga zasrbijo pete. Prav zato se občinstvo postanka na tej zabavni štengi Skupina Malibu ima za seboj bogato glasbeno kariero. V tem časom so izdali deset albumov in se pojavili na osemnajstih kompilacijah. Sodelovali so na vseh slovenskih festivalih. Kot vemo, se znajo prilagajati publiki, njihov repertoar pa zajema tako domače kot tuje uspešnice vseh zvrsti. Za svoje delo so prejeli številna priznanja. Najpomembnejše je platinasto odličje ZKP RTV Slovenije za najbolj prodajan album 40. slovenskih uspešnic za ples in zabavo. Vsakdo v življenju prehodi mnogo šteng, a le na eni izmed njih je prostor za zabavo s slovensko glasbeno skupino Malibu, ki je nastala leta 1989 in sodi med najkvalitetnejše slovenske zasedbe. Skupino do danes Tanje Žagar zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Slovenska pevka, pianistka in profesorica glasbene pedagogije je zagotovo ena izmed najpopularnejših slovenskih estradnic. Tanja Žagar širne množice po Sloveniji navdušuje že od otroških let. Poleg pevskih sposobnosti jo številni prepoznajo tudi po njenem nasmehu in vedno prešernem počutju in dobri volji. Rada se ukvarja s športom in ljubi življenje ter vesele in pozitivne ljudi. odlikuje že 10 albumov, številni nastopi in nagrade na slovenskih festivalih in nemalo vrhunskih dosežkov na tem področju. Le kdo ne pozna njihovih uspešnic kot so Mi Primorci, Življenje so ene štenge, Cigu migu, Do- venomer veseli, še več, na zabavi z Malibujevci preprosto uživa. Kdor se enkrat z njimi veseli, temu za vedno ostanejo lepi spomini v srcu. »Srebrni jubilej gotovo zasluži primerno praznovanje. Še naprej si želimo čim več nastopov med ljudmi, da bomo skupaj nazdravljali in plesali ob naših pesmih. No, seveda, če bomo zdravi, kot je treba reči. Da radi presenečamo, je res, da še raje pozitivno presenečamo je pa še bolj res. Rekel sem že, da smo glasbeniki, ki nenehno Glasbeno skupino Navihanke sestavlja pet mladih, razigranih deklet. Izvajajo slovensko narodno zabavno glasbo, ki vsebuje igranje na diatonično harmoniko, bas, kitaro. Poleg omenjene, igrajo tudi popularno zabavno glasbo. Njihova posebnost je igranje in petje v živo in igranje na flavto in saksafon, kar je unikatnost v Sloveniji. Na odru so izredno živahne in energične, kar daje poseben čar celotnemu nastopu. Poleg glasbe ponujajo tudi atraktivni show program, kjer odplešejo kan kan, kabare, charlestone, prav tako se med točkami najde tudi trebušni ples. Skratka, za vsak okus nekaj. kaj tuhtamo, iščemo, raziskujemo, snujemo, načrtujemo... marsikaj ostane, marsikaj odvržemo. Tako se rojevajo nove ideje, nove skladbe... Malibu smo banda, vesele pesmi pojemo, ko zaigramo melodijo in jo slišite vsi prijatli, roke si podajmo pa zapojmo skupaj vsi,« je povedal vodja skupine Marjan Uljan. Veliki koncert skupine Malibu se bo odvijal v nedeljo, 13. aprila. Tudi tokrat bodo v goste povabili številne priljubljene glasbene izvajalce. Na dvournem koncertu bodo nastopili in občinstvo presenetili s posebnim programom in izborom skladb: Tone Rus (tokrat ekskluzivno s svojo družino), pridružili se jim bodo še Tanja Žagar, ansambel Navihanke, Ma-riachi fiesta en Jalisco, Strašni Jože ter Harmonikarski orkester Nika Polesa, Pihalna godba in OPZ GŠ in OŠ AŽ pod vodstvom Elene Sedmak. Prireditev bo povezovala priljubljena voditeljica iz TV Golica, Maja Oderlap. Več o velikem spektaklu si boste lahko prebrali v naslednjem Snežniku, že v tokratnem pa ne spreglejte nagradne križanke in si zagotovite brezplačno vstopnico. Tone Rus z družino Kot je za časopis Snežnik dejal Tone Rus, mu je še poseben izziv igrati s svojimi štirimi otroci. »Vsi študirajo glasbo. Natalija, najstarejše hči, je v tem času že dobila profesorski naziv, Nadja študira klavir na Glasbeni akademiji. S kolegico je bila pred letom državna prvakinja v kategoriji klavirski duo. Prav tako sin Grega študira kontrabas na Glasbeni akademiji in je lanskoletni državni prvak v kontrabasu v svoji kategoriji. Grega ja tudi letošnji dobitnik Škrjančeve nagrade, kar ja najvišje priznanje mladih glasbenikov v Sloveniji. Dominik igra trobento na Glasbenem konservatoriju v Ljubljani. Verjamem, da ga čaka uspešna glasbena pot. Veliko ljudi me sprašuje če sem ponosen na njihove glasbene uspehe in moram reči na glas, da sem. Da ne pozabim žene Terezije, ki je glavni člen v družini, ne ukvarja se z glasbo, poje pa pri pevskemu zboru. Tudi sam nisem po izobrazbi glasbenik, delal sem kot ekonomist v banki (nič v povezavi s tajkunskimi krediti) sedaj pa zaslužen penzionist.«