PROSVETNI Štev. 19. Ljubljana, 9. decembra 1953 Lete VL Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In uprava Nazorjeva S/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—. Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec. DELAVEC GLASILO ZDRU?- E N J PROSVETNIH DELAVCKV RODOLJUB COLAKOVK o šolskih reformah Uredniilštvo beo.gr. tednika »Nedieljne inf ormatiivne novine« se 3® obrnilo do podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colatooviča, da pove v zvezi z drugimi kulturnimi in - prosvetnimi vprašanji v glavnem kaj o delu na šolski reformi. Vprašanja in odgovori ki so izšli v omenjenem listu 27. nov. 1935, so: Vprašanje: Ali bi bili tako prijazni in nam povedali kaj o šolski reformi? O tem se je že dosti diskutiralo in se vsa snov nahaja zdaj pred Skupščino. Zato bi radi slišali, kakšna naj bi bila kakšna bosta praktični značaj in namen šolske reforme, kako daleč se je v tem že dospelo in ali so že napravljeni kakšni končni sklepi? Odgovor: Mislim, da mora biti reforma našega šolstva korenita. Naša' šola ne odgovarja več našim potrebam. Naša šo.a je šota starega tipa glede na to, da asimilira določene vrste znanja, in sicer po kaiegonjan, za katere mislim, da j.iii je čas pretekel. Zato bi rekel, da se moramo pošteno lotiti posla in da vidimo, kakšno šolo hočemo ustvariti. Rad 'bi poudaril, da to ni samo naš problem, marveč se pojavlja v vsem svetu. Francozi ste leta i.n lota niso mogli zediniti pri šolski reformi. Švedi so opravili ta .pose., delali pa so osem let. Itd. — V čem je osnovni problem? — Sodobna šola, ki naj pripravi ljudi za za življenje — zastaja za življenjem. To je paradoks. Pri tiem poslu moramo izhajati iz temelja. Najprej sd moramo ogledati koncepcijo šole kot tako. Povem lahko da je Komisija za šolsko reformo opravila že nekaj važnih poslov. Predvsem je na podlagi pre-učlevanja naših izkušenj (v tem pa so tudi koristi in izkušnje drugih držav, čeprav predvsem naše) izdelala' nekaj prav dobrih elaboratov, ki jih damo v diskusijo. To so elaborati o osemletni splošno izobraževalni šoli, potem elaborat o srednji šoli (tudi o slošnoiizotora-ževalni, t. k. imen. gimnaziji)), tretji elaborat o strokovnih šolah pa se pripravlja in, bo te dni .končan. - Mislim, da je elaborat o osemletnem obveznem šolstvu v naši novi osnovni šoli tisto, kar je najboi.j dragoceno, tisto kar mora biti .po mojem mnenju med osnovnimi vprašanji diskusije: — to pa je koncepcija šole same. Kaj je osnovna šola in kaj mora dati le-ta vsakemu našemu državljanu? Kaj nam mora dati glede znanja in kaj glede moralne in fizične vzgoje? Bistveno je, da stopi Komisija s svojimi aaziranjd in predlogi zdaj v javno diskusijo in da prečistimo odprta vprašanja. Pri tem ne mislim samo na člane Komisije, ne samo na ozki krog ljudi, na pedagoge in tiste, ki se pečajo s šolstvom, pač pa na vso našo javnost na vse tiste, ki razmišljajo o problemu naše šole. V diskusiji o osnovni koncepciji bodo sodelovali tudi tisti, ki so se, da .rečem tako, srečavali z rezultati šole v življenju in imajo svoje določeno mnenje. Pri tem mislim na naše javne in ' politične delavce, na 'tiste pismene starše, ki vidijo v delu svojih otrok, da v tej naši šod nekaj ni prav. In prav v tej diskusiji se moramo zediniti o tem, eali je ta koncepcija osnovne šole in sploh šolstva dobra, ali je to tisto, kar nam ustreza aii ne. Zase mislim, da nam ta koncepcija ustreza. Mislim, da mora šola mladega človeka podžgati, ga vneti za učenje in napore in da ga v toku teh osmih tet orientira in ga vzgaja drugače, kakor pa je do danes Vzgajala naša šola. Iz naše šole moramo pregnati gosposki duh, določeni intelek-tualiaem in pregnati iz nje •trah. Po mojem mnenju je to dvoje najvažnejše. Na naravno otroško radovednost, na duha, ki »tremi za spoznavanjem moramo vcepiti doLofeena znanja in vzgojni vpliv. Ampak — kako? Normalni otrok stremi za spoznanjem. Vpnašuje, se zanima, hoče obseči svet okrog sebe.. Zakaj se takrat, ko ga damo v šolsko klop in ga obdamo z nekako ^šolsko« atmosfero, zakaj se ta želja hipoma dzpremeni v nekaj čisto drugega, zakaj mora učenec simulirati, da sna in da se *®d*na, namesto da na to na- ravno, že obstoječe zainteresd-ranje Z določenim sistemom, ž igro, ■ razvedrilom in na druge načine navezujemo tisto, kar naj otroku damo.,. Zakaj mu stoji učitelj nasproti kakor, star rokodelski mojster? O tem moramo razpravljati, to moramo pojasniti, kako naj odpravimo ta strah iz šol. V naši šoli je tudi dosti gosposkega duha. Brž ko sedemo vanjo, posebno še če gremo malo naprej v gimnazijo že hočemo biti gospod, ki prezirljivo gleda na telesno dete, čeprav je že Engels opozoril na to, da je prezirljivo gledanje na telesno delo tudi pri naših generacijah posledica lastninarstva. To moramo izpremeniii, zakaj naš socialistični človek, o katerem toliko govorimo, mora prejeti že od malega drugačno vzgojo. Vprašanje: Ako pre- gledamo šole od republike do republike, vidimo, da so med njimi velike razlike, in če gledamo na to s socialističnega gledišča, vidimo, da še niso odpravljene gotove parti-kularistične tendence, marveč da dobiva to, kar smo podedovali, še intenzivnejša znamenja. Da govorimo konkretno gre tu za našo jugoslovansko sintezo: da je tu pravzaprav poseben program. Bržkone pa se to, kar se dela pri šolski reformi, ozira na vso Jugoslavijo v celoti? Odgovor: Absolutno! Najprej bomo prečistili koncepcijo šote, nate šolski sistem, potlej pa učne načrte, ki morajo, po mojih mislih, biti enotni, vsaj v tem, čemur pravimo mini-matnl načrt. Kaj se bo izcimilo d* naše reforme? Praktično vrsta zakonov. Danes nimamo šolskega zakona. Imamo samo zakon o šolskem upravljanju, nimamo pa zakona o šolah. Iz reforme se izcimi vrsta zakonov, ki bodo temeljni zakoni, na njih podlagi pa izdaj.aj.0 republike svoje zakone, ki bodo prikazovali njih posebnost. Temeljni šolski zakon pa mora zagotoviti omenjeno minimalno gledišče. Ko se tedaj sprejme šolska ureditev, mora biti le-ta povsod ista. Mislim na ocenjevanje, na izpite, na malo in ve-iko maturo itd. Ne predajam se iluzijam in vem, da ne dosežemo rezultatov že kar s tem, ako izdamo šolske zakone. Znane so mi nalz-like, ki so glede kadrov in glede materialnih možnosti v posameznih krajih in med posameznimi republikami. Da dvignemo zaostale, se bomo ogledali na najnaprednejše. Ne bomo iskali nekake sredine in ne bomo narejali kompromisov zato, ker imajo nekateri kraji še velike težave in je v njih precejšnja zaostalost. V tem pogledu zatorej nam je potrebna enotna šola, z določenim minimalnim programom, posebno še za tiste predmete, s katerimi bomo gojili te razvijali jugoslovanski patriotizem. Ko določimo zakone in vse to uredimo, ko se dogovorimo o sistemu, o učnih načrtih in ko te izdelamo, takrat šele pride čas, ki bo trajal morda desetletje ali še več, da se bo v njem ta koncepcija uresničila. To je dolg proces. Kako hiter bo ta proces in kako se bo razvijal je odvisno od naših materialnih in kadrskih možnosti. Nove situacije ne bomo ustvarjali z dekretom. Za to so potrebni materialni pogoji in šolam moramo omogočiti, da pouk ne bo verbalen, marve-č da imamo tudi delavnice, kabinete, učila, laboratorije in podobno. Kadar govorimo o kadrskih možnostih, ne mislimo pri tem le na število ljudi, učitelje in profesorje, pač pa na ljudi, ki si bodo zares prisvojilli to novo koncepcijo, ki sd jo bodo prisvojili kot nekaj neobhodnega, ako hočejo biti res vzgojitelji in učitelji v socialistična šoli. Leta se bomo morali boriti za to, da postanejo nove koncepcije koncepcije večine našega profesorskega in učiteljskega kadra. Imamo del učiteljstva, ki ni sposoben biti vzgojitelj, drugi so, ki to nočejo biti. Le-ti mlatijo, da so dolžni samo imeti svoje ure, to pa tako — od — do in oceniti svoje učence. Vse drugo jim ni nič mar. Za mene to ni učitelj. Kar učitelj mora dati, kar se od njega osnovno zahteva, je, da se potrudi pri formiranju učenčeve osebnosti... Zame ni bistveno, aui zna kdo nekaj več alf nekaj manj zemljepisa ali zgodovine (čeprav znanja ne podcenjujem), marveč to, kako in kaj bo dala šola pri formiranju mladega človeka, kako bo vplivala na njegovo gledanje do bistvenih življenjskih vprašanj: na njegov odnos do skupnosti, na odnos do dela, skratka — na njegovo gledanje na svet. Važno je, da bo vzgoja v duhu naših mai-ksističnih koncepcij vzgoja cetotne, skladne, krepke aktivne osebnosti, ki se zaveda svoje vrednosti, prav tako pa zaveda tudi svojih dolžnosti do socialistične skupnosti. To je najvažnejše, ali pa bo znal kdo nekaj več ali manj botanike ali kaj drugega, poudarjam ponovno, da tega nimam za važno, čeprav je važno, ni pa bistveno. Ni najbolj bistveno. Zame je važneje, kakšen je kot človek zapustil mladi državljan šolo in kakšno je njegovo pravo gledanje na življenje in na svet. Da se vrnem na prejšnje, pravim, da bi diskusija v javnosti o novi šoli dalo mnogo dela. Zeto pozitiven pojav je, da je naša javnost v zadnjem času zelo zainteresirala za šolska vprašanja. Zanima se za vprašanje vzgoje in za vprašanje izobraževanja. Ko sem te zasledoval v listih, sem videl, da se zanimajo zato in vprašujejo razni 'ljudje, ki nimajo neposrednega stika s šoto. Upam, da bo Komisija, ki pripravlja gradivo, dala možnosti, da pregledajo problem v njegovi celoti dn — tlako rekoč — v globini. Zdi se mi, da bi ne napravili nič bistvenega, ako bi samo menjali učni načrt, pa bi morda opustili ta predmet in uvedli drug, ako bi učni načrt samo razbremenili kakega balasta itd. Vse to moramo napraviti, vendar izame to ni glavno, čeprav je važno. Glavno je drugo — duh sam dn koncepcija šole, koncepcija samega duha šole. Tukaj mora Komisiiaj s tem, da izpre-vidijo važnost in globino vseh vprašanj da bomo mogli zares korenito reformirati šolo. Vprašanje: Nova šola bo dala tudi nove zahteve v kadrovskem pogledu. Tukaj pa je situacija težka. Dosti šol je b*ez učiteljev in tudi mnogo srednjih šol nima zadosti učnega osebja... Kaj nam poveste lahko o tem? Odgovor: Vprašanje kadra je žeto težko vprašanje. Zanimivo je, da sem slišal, kadar sem govoril o tem z ljudmi iz drugih dežel, da se pojavlja to vprašanje tudi drugod in se povsod bavijo z njim. Prt nas je ta problem še težji, ker se je šolska mreža po vojni neverjetno razširila po številu in po vrstah šol, da smo zate v precej nepovoljnem položaju. V mnogih naših srednjih šolah, posebno v nižjih gimnazijah predavajo učitelji ali taki, ki so končali VPŠ. V višjih gimnazijskih razredih je veliko število iz VPŠ in tudi učiteljev, pa ne le v republikah, ki zaostajajo glede razvoja prosvete, temveč tudi v najbolj razvitih republikah. Nimam prt roki številk, da bi z njimi lahko ilustriral, taiko pa je. Celo to ae dogaja, da študenti pedagogike predavajo na učiteljiščih pedagogiko! V normalnih rateme-rah bi tak človek ne mogel, biti niti suplent na gimnaziji, danes pa predava na učiteljišču! Seveda vpliva to na kvaliteto pouka. Prt nas se postavlja problem kadra še v ©nem pogledu. To aem poudaril že ko sem govoril o reformi, pa pravim zdaj zopet — ne moremo se pohvaliti, da mladi ljudje, ki prihajajo z vseučilišč, prihajajo z novimi koncepcijami In tukaj bo potreben boj za novo šou> tudi pri samem profesorskem kadru. Nekaterim profesorjem je potrebna še »avtoriteta« mojstra, da ne rečem prav takega s šibo, ne pa tista prava avtoriteta, ki se dobiva na čisto drug način. Vprašanje: Ali se v okviru teh splošnih nalog misli tudi na materialni položaj učiteljev in profesorjev? Odgovor: Gotovo. Zavedamo se, da materialni položaj večine naših prosvetnih delavcev (vsaj kolikor gre za učitelje, srednješolske in visokošolske profesorje) ni tek, kakor bi si ga želeli, naj bi bil. Resno se bomo morali pečati z materialnim položajem učiteljev in profesorjev. Res je, da je večina njih danes naravnost prisiljena, iskati zaslužek s honorarnimi urami to z delom izven šole, to sicer zato, ker je njihova plača nezadostna za eksistenco. Nedvomno je, da se 'mora zaradi vzdrževanja navni pouka to kvalitete dela v šoli zagotoviti učitelju in vzgojitelju, da lahko dostojno živi. da lahko vsak dan bere, da zasleduje razne pojave, ker brez tega ni pravega vzgojitelja, M bi mogel vzgajati našega državljana. Vprašanje: V zvezi s tem bi še radi vprašali, kakšno je stanje šol v komuni in kakšen je odnos komun do šol? Odgovor: Prav o tem smo se razgovarjali na neki seji Odbora za prosveto in tu je bilo omenjeno opozorilo Združenja učiteljev, da posamezni učitelji niso redno prejemali svoje plače. Imamo odločbo izvršnega sveta o plačah in osebnih dokladah, ki se morajo prvenstveno izplačevati v komuni. Primeri, da učitelji niso dobili plače to da je ne prejemajo redno, so se pripetili v več krajih to ne samo v oddaljenejših krajih! Določba Zveznega izvršnega svete je obvezna za vse odbore, da izplačujejo osebne izdatke za vse svoje uslužbence, in to bi moralo biti že povsod izvedeno. S tem je povezan tudi naš novi kurs v gospodarstvu. Predsednik republike je v svojem govoru v Zvomiiku rekel da se moramo stezati tako, kakršna je odeja. Mislim, da nas to obvezuje, da vidimo, kako se stezamo na sektorju prosvete, znanstva to kulture. Ne moremo se stezati tako, kakršne so naše potrebe, pač pa tako, kakor so naše gospodarske razmero. Prvo vprašanje je, koliko dajemo za prosveto, znanstvo to kulturo. Drugo vprašanje pa: da vidimo, kakšna je struktura teh naših izdatkov. Se pravi: v kaj nalagamo. Kakor veste, je ta sektor zelo raznovrsten to obsega vse od osnovne šole do filmov, do gledališč muzejev itd. Videti moramo, ali ne izdaja morda nesorazmerno mnogo za nekaj, kar za zdaj nt najvažnejše. Da ®e ne obračamo do nečesa, kar ni potrebno to kar — za zdaj —ni bistveno. •: Ne vem na .primer, ali je ne-obhodno, da imamo v državi 74 profesionalnih gjedališč, katerih nad polovico nima zadovoljive ravni. V letu 1955 smo izdali gledaliiščšem na subvenci-j.ah 1,5 milijardo dinarjev! O tem moramo razmišljati. Preudariti moramo, ali bi" morda ne (zadovoljili potrebe meščanov kakega našega srednjega mesta z 20.000-30.000 prebivalci, ako jim damo dobro potujoče gledališče, 'ki bi po določenem načrtu z dobrim repertoarjem prepotovalo celo republiko to bi za prebivalce tega mesta bile predstave res kulturen dogodek. Iz tega ni treba sklepati, da podcenjujem gledališče. Narobe. Mislim pa, da se v želji, da bi v najkrajšem času imeli vse, lotevamo tudi stvari ki skupnost preveč stanejo, je pa njihov društveni efekt minimalen. Schreinerjev spomenik je oddolžitev tsej njegovi generaciji slovenskih šolnikov Na prvem dnevu prosvetnih delavcev, ki je bil ob mogočni udeležbi dne 26. novembra v Mariboru, je bil odkrit tudi spomenik Henriku Schreinerju. Ob odkritju je pred spomenikom spregovoril ravnatelj Jože Košar tele besede: Spoštovane tovarišice in tovariši! Ko odkrivamo spomenik slovenskemu pedagogu Henriku Schreinerju, bi rad poudarit — ob temeljiti analizi in oceni njegovega vzgojnega dela, ki je bila danes že podana —- samo nekaj kratkih, obrobnih misli, ki se mi zdijo vredne, da se otmo pozabi. Henrika Schreinerja je rodila samosvoja slovenska pokrajina: ljutomerske gorice, tako svojske v ekonomskem, geopolitičnem, nacionalnem in sploh kulurnem pogledu! Njih genius loči se oči tuje za čuda raznolično: saj so iz njih vzrasli učenjaki svetovne veljave, pomembni pesniki in pisatelji, gospodarski in politični delavci, med njimi organizatorji I. slovenskega tabora, ter prav posebej še številni šolniki — izmed teh možje, ki so se trajno vpisali v zgodovino našega vzgojstva. Ne najzadnji v tej zaslužni plejadi je bil Henrik Schreiner. Danes mu odkrivamo spomenik v ulici, ki nosi »me po mladini, po tisti mladini, kateri je desetletja in desetletja posvečal vse svoje bogate skušnje in vse svoje izredne sposobnosti. Na desni ga krije gimnazija, ki ji je bil osem let zgleden in odličen učenec, z leve, kamor kaže z rokd, ga pozdravlja nekdanje učiteljišče, kjer je z intimno prizadetostjo tenkočutnega pedagoga. trideset let vzgajal generacije slovenskih učiteljev. Svoj med svojimi! Naj omenim tu neki drobec iz njegovega šolanja, ki utegne biti neznan, ki se mi pa zdi kljub svoji naključnosti karakterističen. Za maturitetno nalogo iz slovenščine je pisal Schreiner temo iz prirodoslovja, ki si ga je pozneje izbral za svoj poklicni študij. Tema, ki jo je seveda kandidat, bodoči naš popularizator fizike, odlično obdelal, se je glasila: »Kako si je človek dva mogočna prirodna činitelja, zrak In vodd, podvrgel v svojo korist«. Tema je seveda prav tako značilna za praktičnega duha Schreinerjevega učitelj slovenščine prof. Janka Pajka, nič manj pa tudi za duha takratne humanistične gimnazije, ki ji je bila — tako se zdi — kakršnakoli ožina bolj tuja kakor njeni današnji naslednici. Tudi nemška zrčlostna naloga, ki jo je pisal in ki je bila prav tako najbolje ocenjena, se mi zdi po svoje zanimiva, tolikanj bolj, ker Goethejevi verzi, ki jih je bilo treba v nalogi obravnavati, lepo označujejo Schreinerja samega in njegovo osebnost. Tele verze — navajam jih v prostem prevodu — je moral enaindvajsetletni maturant raz-motriti v svoji nalogi: Nikar okolišanj! Bodite kratkiI Le to mi napišite na grob: Bil je človek — saj kdor je človek, je hkrati s tem že borec. In tak borec, tak humani borec za novo šolo in ža novega slovenskega učitelja je bil Schreiner vse svoje življenje. Predaleč bi nas vodilo in ponavljati bi se morali, ko bi hoteli spremljati njegovo nadaljnjo življenjsko pot in se poskusili vsaj v površnih obrisih dotakniti njegovega bogatega pedagoškega dela. Bil je svojim učencem človek neposredne, spodbudne in prepričevalne besede, hkrati pa za slovensko pedagoško znanost in strokovno šolsko literaturo človek močnega peresa in samoniklega duha. Njegova setev je obrodila — kar ni dano vsakemu vzgojitelju — obilno žetev. Tako je mariborsko nemško učiteljišče s slovenskim ravnateljem Schreinerjem in nekaterimi slovenskimi člani profesorskega zbora vzgojilo v treh desetletjih pred prvo svetovno vojno cele generacije nacionalno zavednih slovenskih učiteljev. Vse premalo se zavedamo izrednega političnega pomena tega dejstva. Brez teh učiteljev, ki so se strokovno in narodno oblikovali v Schreinerjev! šoli, bi ne bilo na Štajerskem slovenske ljudske šole, brez nje bi pa bila ta dežela nacionalno obsojena na smrt. Nezavedno ter hkrati gospodarsko in socialno nesamostojno ljudstvo pa bi ob svetovnopohtični konstelaciji, kakor je bila leta 1918, postalo najbrž deležno iste usode kot koroški Slovenci. Zdi se mi, da pri ocenjevanju vloge in pomena mariborskega učiteljišča pod Schreluerjevim vodstvom nikakor ne gre pozabljati na ta brez dvoma važni moment. Se nekaj se mi zdi vredno poudariti: Schreiner pripada tisti generaciji slovenskih srednješolskih učiteljev, ki je sama hodila v nemške šole in kasneje poučevala na šolah z nemškim učnim jezikom. In vendar je bil ta rod naših profesorjev docela sposoben, da je leta 1918 izvedel popolno poslovenitev naših srednjih šol. Se več: ti šolniki so že pred prvo svetovno vojno pripravili celo vrsto slovenskih srednješolskih učbenikov, in sicer, kar je treba še posebej na- INŠPEKTORAT glasiti, dobrih učbenikov, ki so jim takoj prva ieta po prevratu sledili še ostali, kolikor so manjkali. Brez dvoma je to bilo delo, ki zasluži vse priznanje, tolikanj bolj, če pomislimo, da smo pred 35 leti, ob rojstvu slovenske srednje šole, imeli marsikatero učno knjigo, ki je danes nimamo Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je to generacijo šolnikov odlikoval iskren patriotizem, nadvse solidno strokoven znanje in nasploh velika ljubezen do poklicnega dela, tisti res pravi pedagoški eros. Ta generacija prosvetnih delavcev, ki je v glavnem že zapustila torišče svojega plodnega dela — mnogi od njih, med prvimi Schreiner sam, so že legli v grob — nam je ustvarila — skoraj bi dejal iz nič in prek noči — kvalitetno slovensko srednjo splošnoizobraževalno in strokovno šolo ter učiteljišče, pa ne samo to: bila je hkrati sposobna, da zasede « kvalificiranimi učnimi močmi večino stolic prirodoslovno-matematič-nega in humanističnega oddelka filozofske fakultete ter posamezne stolice drugih fakultet novoustanovljene slovenske univerze. Spomenik, ki ga danes odkrivamo Schreinerju, bodi obenem skromna oddolžitev vsej tej njegovi tako zaslužni generaciji! Schreinerjev spomenik je prvi spomenik pedagogu pri nas. la nikakor ni naključje, da ta spomenik stoji prav v Mariboru. Iz več razlogov. Predvsem je Schreiner sam trideset let deloval pri nas. Nadalje fcna Maribor bogato pedagoško izročilo iz predvojne dobe, ki ga poskuša po svojih najboljših močeh nadaljevati tudi po osvoboditvi, in končni), je pobuda mariborskih prosvetnih delavcev, da se postavi Schreinerju spomenik, naletela na izredno razumevanje tukajšnjih političnih in oblastvenih forumov, ki so njeno ostvaritev moralno in zlasti materialno omogočili. Bodi jim izrečena tudi na tem mestu iskrena zahvala! Ko stojimo danes prvič pred Schreinerjevim markantnim, ,v bron vlitim obličjem, mi prihaja na misel ona stara, pesniško tolikokrat variirana inačica o človekovem delu, ki je trajnejše od brona, ki edino preživi čas. In Schreinerjevo delo, ki ga je opravil za naše vzgojstvo, je tako: ni ostalo zapisano samo v srcih njegovih številnih učencev, marveč je za trajno prešlo tudi v zgodovino slovenske pedagogike. Slava njegovemu spominu! njegov sestav in naloge Z reorganizacijo našega nprav-no-političnega sistema in s povečano vlogo komun dosedanja inšpektorska služba naše nčno-vzgojne dejavnosti ni več odgovarjala nastalim spremembam. Treba je bilo izvesti nekaj sprememb tudi v inšpektoratu za šolstvo na našita okrajih. Njegove naloge so se povečale, njegov sestav se je razširil. Prehajamo v obdobje, ko postajata zavest in delovna disciplina vedno bolj pomembna v našem ekonomskem in družbenem razvoju. Družbeno upravljanje našega šolstva že kaže plodne posledice. Tu in tam se sicer pojavlja nekaj negativnih pojavov, vendar stojimo pred temeljito reformo naše šolske obveznosti. Vse to daje inšpektorski službi večji družbeni pomen; njegova odgovorna funkcionalna vloga se je povečala. Inšpektorat je mlada organizacijska tvorba z enotnim okvirom in enotnimi načelnimi nalogami. Njegove smernice in naloge zajemajo celotno šolstvo v okraju ter ga usmerjajo v smislu našega socialističnega razvoja. Inšpektorat za šolstvo Je razširil svojo dejavnost predvsem na srednje splošnoizobraževalne in strokovne šole. Poleg dosedanjih osnovnošolskih nadzornl-kov-inšpektorjev ima inšpektorat sedaj tudi inšpektorje za gimnazije in srednje strokovne šole ter dijaške domove. Vanj so vključeni inšpektorji za nižje strokovne in vajeniške šole, otroške vrtce Ln predvojaško vzgojo. Tako obsega inšpektorat vse splošnoizobraževalno in strokovno šolstvo v okraju ter dela kot samostojna enota okrajnega ljudskega odbora pri tajništvu za prosveto in kulturo. Njegove naloge, dolžnosti ln odgovorno* sti so torej precej široke. Poglejmo jih nekoliko bliže, da se naša učiteljska javnost z njimi seznani: Predvsem je treba poudariti, da naloga inšpektorata ni samo metodično in strokovno kontrolna, četudi ostane to še naprej ena izmed njenih glavnih nalog. Ustanovitev in dolžnosti inšpektorata opredeljuje statut OLO. Inšpektorat je mišljen kot VODILNI PEDAGOŠKI CENTER v okraju, daje naj iniciativo in se uveljavi kot čvrsto vodstvo pri delu in razvoju našega šolstva, vključujoč še izvenarmadno vzgojo in otroške vrtce. Zato ne bodi merilo pri delu inšpektorata samo kontrolno delo, temveč predvsem PEDAGOŠKO - POLITIČNO DELO. Inšpektorat naj posreduje učiteljstvu nove, napredne prijeme in poglede v skladu z znanstveno osnovo, socialistično vsebino ln demokratično obliko naše šole. Inšpektorji ne morejo biti samo predmetni inštruktorji ter svetovalci, temveč SPLOŠNI NADZORNIKI, ki naj jim bo mar celotna podoba šole z njeno vzgojno-politično vlogo vred. Naše učiteljstvo mora prevejati ne samo duh strokovne in politične popolnosti, temveč tudi duh socialističnih odnosov v praksi. Se naprej pa bo ostal inšpektor našemu učitelju In profesorju, predavatelju in vzgojitelju tudi mentor ln svetovalec. Ne smemo pozabiti, da ostane inšpekiorat še vedno kontrolni organ oblasti OLO. V tej obliki predstavlja Inšpektorat novost predvsem za naše srednje šole. Te do sedaj večinoma niso imele inšpektorjev, ki bi vršili celotnosti)o funkcijo. Globlje v svoje prave naloge »o malo posegli. Se največ so se zanimali za razmeščanje kadrov, v ostalem delu pa so jim pomagali pomožni predmetni inšpektorji. Enotnost šolstva ln velika problematika, ki je na naših srednjih šolah, pa zahteva, da dobi inšpektorska služba na naših srednjih šolah širši delokrog. V težjih, bolj zapletenih strokovnih problemih bodo seveda še vedno imeli največ opravka republiški in okrajni pomožni inšpektorji. Razen tega je dolžnost okrajnih inšpektorjev, da pomagajo in svetujejo v strokovnem in metodičnem pogledu tudi tako, da ugotavljajo celotno vlogo šole in učitelja, gledajoč skozi prizmo naše stvarnosti in problematike. Ali moreta učitelj in šola stati ob strani naših pridobitev? Ali more iti mimo otroka in mladine? Ali more indiferentno mimo naše notranje in zunanje politike? Ali more stati ob strani naše gospodarske politike ln demokratizacije vsega našega javnega življenja? Ali ni njegova dolžnost, da aktivno sodelnje v vsej naši stvarnosti in s te strani vrši svojo osnovno strokovno, izobraževalno in vzgojno delo! Stati na stališču ozke strokovnosti bi pomenilo, tirati pouk na stare pozicije. Učiteljevo delo se mora čutiti v šoli In izven nje; zmage naprednih načel v življenju ne more ln ne sme biti brez njegovega aktivnega sodelovanja! To je le nekaj nalog in smernic, ki jih inšpektorat posreduje in tolmači. Pri tem ostane še naprej njegova inštruktorska, mentorska in strokovna vloga ista. — Za uspešno izvrševanje vseh teh nalog si bodo morali biti njegovi člani na jasnem o vseh problemih in bodo morali mnogo študirati. Pred očmi bodo morali imeti strokovno in psihološko plat, poznati bodo morali probleme mentalne higiene, pedagoške psihologije in sodobno strokovno literaturo. Poleg tega morajo biti člani inšpektorata v stalnih stikih z javnostjo in s poiitlčno-upravni-mi organi. To je nekaj splošnih načel, ki jih morajo člani inpšpektorsk« službe upoštevati. Njihov cilj ni« posredovati različne metodične finese in brskati po strokovnja-karski popolnosti, temveč gledati na vsebino pouka, bližino otroka in človeško osebnost! Zle Učiteljski izpit so opravili Pred iapitno komisijo za strokovne učiteljske iztpute v Ljubljani so v času od 7. do 17. novembra 1955 uspešno opravili učiteljski strokovni izpit naslednji učiteljski pripravniki: Kovačič Marija, Godovič — Gorica; Božič Marija, Dvor pri Žužemberku — No^o mesto; Babor-Jereb Radiča, Idrija — Gorica; Hrovatin Helena, Zreče — Ce-Ije; ŠibK Albert, Vrtača — Ljubljana; Lisac Hedvika. Mozelj — Kočevje; Maireinšek Magda. Telče — Krško; Vodenau Milena, Šentrupert — Novo mesto; Palčič Ladislava, Sodražica — Kočevje; Kocjančič Marjan. Gažon —* Koper; Kolenc Vera, Pivka — Koper; Lipamje-Gruntar Lidija, Grgar — Gorica. flagiajenei 3zdiu$enja ueiteCjev SCovettije Maver Danilo Rojen je bil I. 1911 v Štanjelu na Krasu. Po prvi svetovni vojni je odšel z materjo za očetom, ki je 1. 1918 prebežal v Jugoslavijo. V Brežicah je dovršil meščansko šolo z odliko. Učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, kjer se je preživljal z inštruk-cijami. Končal ga je I. 1932. Delo je dobil na davčni upravi v Brežicah kot dnevničar. V novembru 1. 1933 pa je dobil prvo učiteljsko namestitev v Grba-vici, v okraju Jajce v Bosni. Tu je spoznal vso bedo, v kateri je živelo bosansko ljudstvo. Po enem letu službovanja v Bosni je bil premeščen v Pečice pod Orlico v brežiškem okraju. V Pečicah je ostal do okupacije. Pred zasledovanjem gestapa se je skrival po okoliških naseljih. Ko je postala gonja brežiških nemčurjev in pe-tokolonašev vedno hujša, se je Ilegalno umaknil preko meje v Ljubljano. Tu je bil delavec na cesti. Tri leta je bil brezposeln. nato pa delavec na Mestni pristavi, dokler ga niso odvedli na prisilno delo. Po osvoboditvi ga je PNOO poklical na službovanje v Trst. Ze v počitnicah je vodil tečaj za slovenščino v Sv. Križu pri Trstu. S pomočjo KLO mu je uspelo obnoviti demoilrano šolsko poslopje, osnoval je šolski odbor, ki se je pod njegovim vodstvom odločno boril za uveljavljenje slovenske šole na tržaškem ozemlju. V letu 1946 je ZVU izdala odlok, da se morajo iz šol odstraniti slike maršala Tita. Ker šola v Sv. Križu tega ni storila, je izgubila svoje pravice, tov. Maver pa je bil odpuščen. Na odločne intervencije in demonstracije križkega ljudstva pa ga je ZVU morala ponovno imenovati za šolskega upravitelja. Pri Sv. Križu se je udejstvoval pri vseh slovenskih kulturno prosvetnih organizacijah. V šolskem letu 1947-48 ga ZVU ni več namestila, ker se ni držal njenih navodil. Zapustiti je moral učiteljsko službo. Službo je dobil pri Slovensko hrvatski prosvetni zvezi v Trstu, kjer je bil kot tajnik in glasbeni referent do 1. 1951. Gross Maksa Rojena Je bila 11. IV. 1893 v Ljubljani. Maturirala Je 1. 1912 na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Prvo službeno mesto je nastopila istega leta na enoraz-redni osnovni šoli v Gribljah, okraj Črnomelj. Že po treh mesecih je bila premeščena na dvorazredno osnovno šolo v Podkraj (okraj Logatec), kjer je ostala samo 4 mesece. Nato je bila 1 leto na Ledinah, 1. VIII. 1914 pa je prišla na 4-razredni-co v Žireh, kjer je ostala do 1. VIII. 1918. Nato je bila polnih 10 let na 1-oddelčni šoli v Kutežovem v okraju Postojna. Svojo življenjsko pot je nadaljevala kot kontraktualna učiteljica v Odrancih (okraj Dolj-na Lendava). L. 1930-32 je učl-teljevala v Koprivnici, od 1. 1932 pa je na enorazrednici Mo-horej (okraj Kočevje), kjer kot honorarna učiteljica poučuje še danes. Upokojena je bila 1. 1952. Šavli Andrej Po rodu je s Tolminskega. V letih po prvi svetovni vojni je dovršil učiteljišče v Tolminu. Učiteljeval je najprej v Kobariškem kotu, od leta 1926 do 1928 je bil na Ciril Metodovi šoli .v Trstu, kjer je so- L. 1951 je bil nameščen v Kopru, kjer je sedaj upravitelj osnovne šole. Tudi tu je aktivno posegal v kulturno in politično življenje. Bil je član in tajnik Učiteljskega pevskega zbora, tajnik DPD »Svobode«, blagajnik šahovskega odbora, član občinskega sveta za šolstvo, komandir PLZ in predsednik UD. Turk Zinka Rodila se je v Kamniku dne 15. oktobra 1910. Tam Je dovršila osnovno šolo, meščansko pa v Mekinjah pri Kamniku in v Ljubljani. Leta 1929 je končala učiteljišče v Ljubljani, nakar je bila 2 leti brezposelna. Prvo leto je preživela doma, drugo leto pa je obiskovala kot redna slušateljica filozofsko fakulteto v Ljubljani. Ker ni imela sredstev, je sprejela zaposlitev učiteljice na osnovni šoli v Lički Jasenici, bivši srez Ogulin — Hrvatska. Po premestitvi v Slovenijo je službovala na osnovni šoli Rovt Zibrše pri Logatcu. Med narodnoosvobodilno borbo je bila aktivno povezana z OF. Po osvoboditvi je sodelovala v raznih odborih in organizacijah in vodila ljudsko prosvetno delo na vasi. Leta 1948 je bita premeščena v Idrijo, kjer je prevzela vodstvo osnovne šole. Nato je v letu 1949 prevzela naloge poverjenika za prosveto pri bivšem OLO Idrija, kjer je delala tri leta. Po reorganizaciji okraja se Je vrnila na osnovno šolo v Idrijo, kjer dela še danes. deloval pri Zvezi mladinskih društev. Emigriral je v Jugoslavijo, bil je dolga leta kon-traktualni ter nato redni učitelj v slovenskem Spodnjem Posavju, v Zgornjem Posotelju in v Pomurju. V Prekmurje je romal dvakrat: najprej službeno in drugič — na lastno prošnjo. V Prekmurju je dočakal drugo svetovno vojno in madžarsko okupacijo. Po osvoboditvi se je vrnil na Tolminsko, kjer je sodeloval pri obnovi našega šolstva. Leta 1953 se je preselil iz zdravstvenih razlogov v bližino Ljubljane. Završnik Rudi Je bil rojen 20. avgusta 1899 v Preddvoru pri Kranju. Tam je obiskoval osnovno šolo, nižjo gimnazijo je dovršil v Kranju, učiteljišče pa v Ljubljani. Leta 1929. je prišel na Vadnico Državnega učiteljišča v Ljubljani, potem pa na osnovno šolo Vrtača v Ljubljani. Lani je bil upokojen in poučuje honorarno. Navedenim skromnim življenjepisnim podatkom so prav nasprotni bogati uspehi pri obsežnem pedagoškem znanju, zaradi katerih Je dobil Rudi Završnik upravičeno priznanje. Nepogrešljivo je njegovo deio pri sestavi učnih načrtov in učbenikov za osnovne šole in delo pri vzgoji novega učiteljskega naraščaja. Zorn Marija Rojena je bila 14. februarja 1920 v Trbovljah kot otrok delauske družine. S svojo skromno plačo je moral oče preživljati 11-člansko družino. Da si je lahko sama kupovala vsaj zvezke in mladinske liste, je raznašala nedeljski časopis. Po dovršeni meščanski šoli je bila leta 1936 sprejeta v Krekovo učiteljsko-gospodinj-sko šolo v Ljubljani. Po dokončani šoli je zaprosila za državno službo z izrecno željo, da jo nastavijo v delavskem okraju. Kapitulacijo Jugoslavije je pričakala v zasebni učiteljski službi na enoletni gospodinjski šoli v Repnjah. Nadaljnje službovanje pod okupatorjem je odklonila in se zatekla v Trbovlje, kjer je sprejela službo gospodinjske pomočnice do odhoda v partizane meseca septembra 1944. leta. V času nemškega vdora v Gornjo Savinjsko dolino jo je trboveljski gestapo zaprl. Iz Trbovelj so jo poslali v mariborske zapore, od tam pa na prisilno delo v Avstrijo. V domovino se je vrnila po razpadu Nemčije. V juniju 1945. leta je nastopila službo osnovnošolske učiteljice. Začasno je bila nastavljena v Trbovljah, nato pa na šoli Čeče. Trboveljski okraj ji je omogočil plačan študij v abiturientskem tečaju na mariborskem učiteljišču. Po opravljenem diplomskem izpitu je bila 1946. leta premeščena v Belo Krajino na osnovno šolo Preloka. Nato je službovala na Radoviči, kjer je poleg šolskega dela poučevala tudi v raznih tečajih. Za delo v RK je prejela republiško diplomo. Zdaj je že drugo leto v Podzemlju. Cvetko Vladimir RodU se je 4. I. 1910 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Oče in mati sta bila oba učitelja. Obiskoval Je meščansko šolo v Ljutomeru, nato pa učiteljišče v Mariboru. Maturiral je 1. 1929 in bil najprej eno leto brezposeln. Prvo službeno mesto je nastopil I. 1930 v Vuzenici, kjer je z malim presledkom ostal vsa leta do okupacije. Med okupacijo je bil najprej zaprt v Meljski vojašnici v Ma- riboru, nato z družino Izseljen v Bosno, kjer je z ženo In hčerko odšel 1. 1943 v partizane. V NOVJ so ostali do osvoboditve. Po osvoboditvi Je bil najprej šolski nadzornik v Mariboru, od 1. 1949 dalje pa je Inšpektor v Ljubljani. Ferlinc Tone Rodil se je leta 1909 v Mariboru. Ze kot otrok si je želel postati zdravnik ali vzgojitelj: postal je — učitelj. Njegovo prvo službeno mesto je bilo pri Trojici v Slov. goricah, drugo in zadnje pred okupacijo pa v obmejnem Lo-kavcu pri Cmureku. Na obeh šolah, zlasti na oni v Lokavcu je s svojimi sodelavci uvajal sodobnejše u stegno. Po ozdravljenju je bil izgnan iz takratne Spod. Štajerske in dobil službo v pivovarni Pliberk. Ze januarja 1944 se je povezal s koroškim odredom in do junija 1944 bil stalhi obveščevalec za območje Podjuna za šocko vse do meseca maja 1945. Junija 1944 je postal sekretar OF MOOF Pliberk. Po odhodu JLA iz Koroške je ostal v Pliberku do januarja 1946. V tem času ;e bil izvoljen v OO OF za Velikovec. Od maja 1945 je bil Predsednik MNO Pliberk, dva Meseca nato pa poročevalec SNOS-a za obmejna vprašanja tn dopisnik štaba IV. armije. V mesecu oktobru 1945 je bil v deputaciji, ki jo je sprejel maršal Tito. Ponovno je stopil v učiteljsko službo 28. febr. 1946 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer službuje še danes. Takoj po nastopu se je pričel Udejstvovati v kulturno prosvetnem delu. S pionirskim zborom je v letu 1947 nastopil 36-krat po vsej Sloveniji. Igralska družirui je v Šmartnem v času od leta 1946 v okviru LPD »Ivan Cankar« izvedla 20 dramskih del. Tov. Rossner se tu udejstvuje kot režiser. Od ljudskih oblasti je prejel več priznanj in pohval. LPD »Ivan Cankar« pa mu je leta 1951 podelilo častno članstvo društva. Gruden France Rojen je bil na Primskovem pri Kranju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, dovršil v Kranju štiri razrede gimnazije ter v Ljubljani štiri letnike učiteljišča. Pred vojno je služboval v Šentjurju pri Grosupljem, v Artičah pri Brežicah, v Laškem in na Planini pri Sevnici, od koder so ga Nemci izselili v Srbijo. Od tam se je vrnil in bU začasno nastavljen v Ambrusu in Stični. Po vojni je služboval vsa leta v Šmartnem pri Litiji. V mesecu oktobru 1943 je vstopil v NOV ter bil v Can- karjevi brigadi intendant in brigadni pevovodja. Pevski zbor je poučeval tudi v garnizonu in podoficirski šoli VII. korpusa ter po končani vojni v XV. udarni diviziji. Ze na učiteljšču je bil pomožni pevovodja Emila Adamiča, v vseh krajih službovanja je ustanavljal in vodil pevske zbore ter prirejal z njimi samostojne koncerte. Posebno plodo-nosno je bilo 10-letno delo v Šmartnem. Na gospodarskem področju se je udejstvoval kot tajnik SVD v Laškem in predsednik na Planini, kot tajnik selekcijskega živinorejskega odseka na Planini, poučeval je v kmetijskih nadaljevalnih šolah v Laškem, na Planini in sedaj v KGŠ v Šmartnem. Je član vseh množičnih organizacij v kraju, pri nekaterih sodeluje tudi kot odbornik. Kot aktivnega udeleženca v NOV ga je Prezidij ljudske skupščine FLRJ odlikoval leta 1949 z Redom za hrabrost. Berlot Srečko Rojen je bil 3. marca 1904 v Rodežu pri Kanalu kot sin preprostih staršev. V prvi svetovni vojni so morali zapustiti domačijo in kot begunci so prišli v Ljubljano, kjer je začel študirati. . Ze na učiteljišču je deloval v raznih dijaških in drugih naprednih društvih. Po maturi leta 1924 je nastopil službo učitelja na Pre-vorjah pri Kozjem, kjer je bil eno leto. V jeseni leta 1925 je bil premeščen v Moravče, kjer službuje še danes. Tu je vsa leta do izgnanstva deloval poleg šole še v raznih naprednih in gospodarskih društvih in ustanovah. Leta 1941 $o ga Nemci zaprli, nato pa z družino izgnali v Srbijo. Naslednje leto se je vrnil v Ljubljano, kjer se je preživljal z raznimi priložnostnimi zaslužki in podporami, dokler ni dobil zaposlitve v mlekarni. Po osvoboditvi se je vrnil v Moravče. Poleg pouka in obnavljanja šole se je z vsemi močmi poprijel pri Obnovitveni zadrugi, ter vseh političnih in kulturnih organizacijah. V času pomanjkanja učiteljstva na Primorskem se je konec leta 1946 javil za službovanje na Goriškem. Namestili so ga v Lig nad Kanalom, kjer je bila šola brez učiteljstva. Ti zavedni rojaki so bili željni slovenske pesmi in iger, zato se je posvetil predvsem temu delu. Predaval in režiral je celo v po dve uri oddaljenih vaseh. Po priključitvi Primorske se je vrnil k družini v Moravče, kjer je nadaljeval s šolskim in izvenšolskim delom, predvsem z obnavljanjem šolskega poslopja. Organiziral je več uspelih izobraževalnih tečajev, nekatera nova društva, vodil mladinske pevske zbore, učil igre, bil odgovoren funkcionar pri občini, KZ in množičnih organizacijah, prirejal sadng in poljedelske razstave ter propagiral in delal pri uvedbi grozdičja v Moravški dolini. Sedaj je upravitelj osnovne šole, ravnatelj nižje gimna- zije in vodja MGŠ, predsednik občinskega sveta za prosveto, TVD Partizana, DPM, PD, tajnik KZ, podpredsednik Okrajne zveze društev Partizan in dr., blagajnik Okrajnega šahovskega odbora, poučeval je na kmetijsko-nadaljevalni Soli v Vanganelu, v gostinskem tečaju ter na vadnici; poleg tega je član občinskega sveta za šolstvo, komandir PLZ m predsednik Učiteljskega društva. Srečanje z nagrajenci Pri Miru Štublu Miro Stubel je popotnik posebnega kova. Po rodu Tržačan — po duši Prekmurec, saj je trideset let preživel v Murski Soboti. Vendar ga najdeš povsod: v Ljubljani, Celju, Mariboru, predvsem pa po vseh Pomurskih vaseh, kamor ga vodi njegovo požrtvovalno delo, toda s srcem je v Murski Soboti in pravi, da bo tako tudi vedno ostalo. Ko je leta 1919 pobegnil iz Trsta, mu je oče, zaveden slovenski delavee, naročil: »Glej, da boš vedno na strani pravice in na strani siromaka!« V kovčku skrit s« je pripeljal čez Rakek in prišel na mariborsko učiteljišče v šolo k Schretner-•iu! Profesorja Pirc in Gvajc sta ga navdušila za folkloro in sgodovino, mnogi njegovi kolesi za branje knjig, cesta raz-mišljanja in humana narava pa z* socialno delo med ljudstvom. Pred tridesetimi leti je prostovoljno odšel v »Sibirijo«. Tam ga je v največji meri zadel* čudovita usoda vseh predvojnih »prišlekov«. Saj veste: p ošteti Primorci, Kranjci in Štajerci, M so med obema voj-Sssna služili v Prekmurju, so dobila tam tako močne korektne, da se jih ne morejo nikdar več znebiti. Miro pa je ta® prevzel celo govorico in anačaj. Zato je danes Pomur-i® njegov resnični pravi dom. Tovariš Stubel je danes živ toketkon za Pomurje. Organizi-ra, prodava, piše — potuje in T*«aja mladi učiteljski rod. Čeprav zatrjuje, da je kot učl-tey socialni tip — je vendar **nj značilno politično delo. Ze v bivši Jugoslaviji se je trudu, da je »Sibirijo« zbližal * Slovenijo, skušal je preusme-rtti starejšo prekmursko učiteljsko generacijo in začel je *druievatt okrog sebe mlad Progresiven učiteljski rod. S vvejVmt sodelavci se je naslonil °* Učiteljski pokret, povezal *® j» s Klubom prekmurskih umikov, osnoval »Prek-^ podporno zadrugo« za ”***• in se vključeval v poli-*«*• Po smernicah KPS "* Ujndeke fronto. predvojnega dela »V zadoščenje mi je, da sem sodeloval s padlimi borci, da smo minirali stari fevdalno-buržujski svet ter pripeljali nadarjeno mladino Zalesja v progresivni tabor Slovenije in Jugoslavije, kjer ima vse pogoje, da lahko razvija svoje umske sposobnosti. Prepričan sem, da bo zato tudi v bodoče sledila svetlim vzorom svojih najboljših sinov Štefana Kovača in dragih...« Tudi po vojni se je z vsem ognjem svojega mladostnega srca predal delu z mladino. Takoj po osvoboditvi je že vodil prvi vzgojiteljski tečaj. In vseh deset povojnih let se lahko pohvali s tem, da je vsak dan pedagoški mentor mladega učiteljskega rodu. »Naše Pomurje je še vedno zanemarjno glede na družbe-no-politično delo«, mi je potožil. Poleg velikega organizacijskega dela pa se vedno najraje vrača k podrobnemu delu, ki nam odpira pot za dober napredek. Proučuje zdravstvene in socialne probleme Pomurja, največ pa se mudi pri malem človeku: proučuje vprašanje pastirčkov, sezonskih delavcev, ciganov, narodnih manjšin ali verstva, zbira material iz zgodovine NOV in tako z živim zgledom kaže pot mladin ljudem. Po tridesetih letih uspešnega družbenega dela je ostal Miro Stubel tak, kakršen je bil v začetku svoje učiteljske poti: vedno požrtvovalen, napreden, v skrbi za malega človeka globoko socialno čuteč vzgojitelj. Kar je pripovedoval o deležu predvojnega Učiteljskega dru: štva za nov, naprednejši in boljši rod, velja za njega samega, letošnjega nagrajenca Združenja učiteljev, kot najlepši odraz njegovega dela, hkrati pa je to tudi največje priznanje za njegovo dosedanje življenjsko delo. »Ta mladina Je postala v vsakem pogledu naša. Osemdeset imen dijakov soboške gimnazije, ki so žrtvovali mlada življenja za svobodo, pričajo o vrednosti slovenske šole in e pomena dela, ki ga Je v Prekmurju opravil prosvetni delavec, štiriintrideset učiteljev iu profesorjev, ki so zluž-bovali v Prekmurju Je s svojimi življenji prav tako dokazalo ljubezen do domovine in zvestobo do Partije. V tem je tudi del važnosti tistega dela, ki ga je opravilo Učiteljsko društvo Sobota, katero ni bilo zgolj stanovska, temveč hkrati in predvsem važna kulturnopolitična organizacija.« Zato smo prepričani, da bo vzbrstelo v Pomurju še več takih neutrudljivih učiteljskih popotnikov, ki jih bomo srečali v Ljubljani, Celju, Mariboru, pa bodo vedno doma, vedno povezani s svojim ljudstvom in vedno z vsem mladostnim srcem vneti za vzgojni in družbeni napredek. In tudi v tem bo imel velik delež Miro šubel in ostali, njemu podobni požrtvovalni prosvetni delavci Pomurja. Pri Jožetu Kožuhu Tovariša Jožeta Kožuha ie izbrala kooikiija za podelitev nagrad najboljšim prosvetnim delavcem ob 104etniiei osvoboditve in mu prisodila prvo nagrado za družbsno-ipoilitidno delo. Ko slišimo besedo družbeno-pollitično delo, sl ob tem navadno misilimo marijiivega aktivista, ki neumorno hodi na sestanke in konference, tolmači ljudem nove uredbe, jih prepričuje ih navdušuje ter jih bolj ali manj prepričljivo vključuje v aktivno življenje svojega kraja. Seveda pa je to samo en način diružbeno-po! klicnega dela m tovariš Kožuh prav gotovo ni edini med našimi prosvetnimi delavca, ki delajo na zunaj tiho ih skoraj neopazno, 2e pred vojno je bU učitelj v Naklem .pri Kranju, kjer so ga i. 1941 okupatorji najprej zaprli, nato pa izšel® z družino v Srbijo. Sam pravi, da se pred vojno ni udejstvoval politično, ni se pa hotel takrat udriležiri užinskih volitev in se je udejstvoval samo v naprednih društvih. Na zahtevo ljudi se je .po osvoboditvi vrnil na svoije prejšnje službeno mesto v Naklo. Seveda so ga takoj pritegnil v .politično delo in postali je organizacijski sekretar Osvobodilne fronte, član okrajnega plenuma in izvršnega odbora Osvobodilne fronte, glavno področje njegovega dela pa je zopet postalo sodelovanje v raznih društvih. Bil je nekaj časa predsednik Društva učite! jev, sodeloval je v' Prešernovem pevskem zboru, doma v Naklem pa .je organiziral kar tri pevske zbore: pionirskega, mladinskega in moškega. V prvih mesecih in letih po osvoboditvi je bilo pač važno, da se ponese partizanska pesem in miselnost med sre naše ljudi, do zadnje kmečke hiše v planini in v sredo delavskih in mesenih središč. Zanimivo je, da tov. Kožuh m imel pred vojno nobenih iposebnih u-spehov v petju, toda njegov sedanji pionirski in mladinski pevski zbor sta odnesla na okrajnem festivalu kar dvakrat prvo nagrado. Seveda pa prepevanje v pevskem zboru nii bil edini cilj, ki, je vodiil tov. Jožeta pri delu v zborih. Vsi se še spominjamo, da so v prvih časih po osvoboditvi ljudje marsikje gledal! na novo državo in ljudsko 'oblast s precejšn jim nezaupanjem. Tako je bilo tudi v Naklem, in pravilno je razumel, da je tireba začeti graditi pri temeljih, predvsem pa pridobiti mladino in preko nje tudi srca o-četov in mater. Pevski zbori so pritegnili mladino, od petja .pa ni bilo več daleč do drugih področij. Ob pesmi je začel neopazno vzgajad mladino tudi družbenopolitično. Tako jo je povezal v trden kolektiv in jo odtegnil vplivu zaostalih nasprotnikov novega časa in duha; nedelje in prazniki so bili izpolnjeni s pevskimi vajami, nastopi v radiu in prireditvami v drugih krajih. Ce danes pogleda te mlade ljudi, ki so takrat sodelovali v pionirskem in mladinskem zboru, si mora priznati, da so mnogi med njimi dobili prav rakrat prve osnove za razumevanje skupnega dela in življenja v kolektivu naših delovnih ljudi. Toda to je bila samo ena vrsta dejavnosti. V Naklem po osvoboditvi niso imeli nobenih pravih prostorov za društveno delo, imeli pa so surovo zgrajeno stavbo, kj je bila pred vojno namenjena prosvetnemu domu. Na pobudo in pod vodstvom tov. Kožuha so zgradbo v prvi polovici 1946. »udarniško« dokončali. Vsi so dela!'!: pionirji, mladinci in odrasli. Tako so dobili dvorano i-n tor. Jože je postal iprvi predsednik in režiser dramatske sekcije. Zdaj se je začeli pravi, čeprav tihi in neopazni boj: kaj bomo igraj!? Bill je pravi boj z zaostalo misei-no®jo in tudi — velika zmaga. Naj navedemo samo nekatere Svari, ki so jih igrali: »Vdor«, Kreftovi »Celjski grofje«, Žižkova »Mikllova Zala« im »Pot do zložila« M. Kranjca. Komentar najbrž ni potreben. Ko sem tovariša povprašal, kako je kot .učitelj družbenopolitično delali med stanovskimi tovariši, mi je tudi o tem povedal nekaj iz svojega udejstvovanja. Od i. 194* dalije je za nekaj časa moral pustiti svoje Naklo. Bill je naidteomik na Jesenicah, je vodil kar tri društvene in pedagoške tečaje, bil je nekaj časa nadzornik v Kranju, dokler se ni vrnil v Naklo, kjer je sedaj upravitelj šole in nadzornik za tfžiški okoliš. V pedagoških tečajih je btll tudi predavatelj, .organiziral je pollitščno delo in življenje v tečajih. Ponosen je na to, 'da je že takrat odpira! mladim ljudem oči, ki jim je tolmačil, da učitel ji ne bodo zrasli v tečaju, ker raste u-čiielj v delu in življenju, če hoče poštami pravi ljudski: vzgojitelj. Sploh je prepričan, da učitelj dela politično najbolje, če vzgaja zaupano mu mladino v napredni miselnosti in če jim da čim več kvalitetnega znanja. Učitelj mora , znati v razred vnašati življenje, ker mora biti šola čim mani šolska, zaito pa toliko bolli življenjska. Razume se, da lahko gradi in dela v taki šoli samo učitelj, ki je v resnici tudi sam vkl jučen v življenje svoje bližnje lin širše okolice. V zadnjem času se tov. Kožuh izživlja predvsem z delom na ljudski univerzi. Ljudsko univerzo vodi organizacijsko, sam tudi pogosto predava. Vsak četrtek imajo predavanje (pedagoško, zdravstveno, kmetijsko, gospodarsko, politično Itd.) tn vsako dobro zasedeno, saj je povprečni obisk na predavanju 65 ljudi. Če človek ve, da je Naklo majhen, podeželski kraij, šele razume, kaj to pomeni. In kaj pomeni, če je dober učitelj dolgo v enem kraju! Tov. Jože je v Naklem že 22 let. Spomin na »pedagoško provinca” v Maribora »Zanimivo je, da Se je v Mariboru razvila ne-ka*a pedagoška provinca — mali šolskoreformni Dunaj. To je Maribor v glavnem ostal vse do zloma stare Jugoslavije.« France Kimovec v »Zborniku kongresa pedagoških delavcev na Bledu 1950« — I. str. 34. Razne obletnice tn proslave nas sredi razvijajočega se socializma od časa do časa spomniijo na pedagoška dogajanja med obema vojnama, ko se je svet že majal v svojih tečajih in je tedanja mlada generacija za umevanje resničnega življenja že odklanjala zamaknjenost v stare tradicije. Zlasti Maribor bo v zgodovini slovenske pedagogike zavzemal častno mesto, saj so Se prav tu že zgodaj zbudile speče sile, ki so začele šolstvo gledati globlje: šola ni več »duhamorni hram učenosti« iz časov Ivana Cankarja, marveč drugi dom otroka, ki ga je treba oblikovati po novih spoznanjih. Ze prvo leto po vojni je Henrik Schreiner — pedagog širše koncepcije — zasnoval »demokratizacijo šolstva« kot odraz tedanje razvojne nujnosti, žal pa je ni nikoli mogel uresničiti. Svojim učencem pa je dajal mnogo pobud za pedagoško ustvarjanje in iskanje, češ — »v otroku boste našli neizčrpen vir za razvoj njegovih sil«. Za nas mlade abituriente je bil tedaj to prvi signal za nova pedagoška pota. Sicer je pa duh humanizma vsaj za mladino zavel že daleč po svetu. Klic »Vse za otroka!« je odjeknil tudi v najtrših buržoaznih sistemih, ne glede na trpko preteklost v prvi svetovni vojni. Začela se je akcija za »delovno šolo«, ki naj bi šolstvo odmaknila daleč od kasarniške učilnice prejšnjega stoletja. Vsa ta stremljenja so našla v Mariboru ugodna tla. Tu se je pod vodstvom Gustava Šiliha zbrala skupina delavnih šolnikov, ki so v ustanovljenem »Pedagošiko-didaktičnem krožku« začeli zbirati najnovejše knjige in proučevati pedagoško stanje po svetu. PRED 39 LETI se je v »Pedagoškem zborniku« Slov, šolske matice pod geslom »Za novo šolo!« razvilo »novo šolsko-reformno gibanje«, ki s članki mariborskih pedagogov Gustava Šiliha in Matije Benkoviča postavlja temelje »novi šoli«. Spričo uspehov po svetu bi naj tudi pri nas upoštevali otroka ter z boljšimi učnimi in vzgojnimi metodami v razredu skrbeli za lepši in psihološko pravilnejši potek njegovega šolanja. Mladi smo se radi odzvali in redno obiskovali knjižnico (v Cankarjevi šoli v 3. nadstropju), kjer je bila tudi neke vrste pedagoška posvetovalnica. Knjižničar Haberman se je izkazal tudi kot odličen mentor za vzgojno-metodične probleme. Prihajali smo s hribov in si polnili nahrbtnike s knjigami za dolge zimske večere ob slabih petrolejkah. Knjižnica je tedaj imela že nad 1500 novejših knjig, dobivala je vedno nove. Zato je bilo vredno navezati se nanjo. Ni bil slučaj, da smo se ravno tu, v knjižnici poznejše »Pedagoške centrale«, našli in zbližali vsi pedagoški delavci mariborskega območja. Nastajala je »pedagoška provinca«, polna vabljivih pobudi za novo delo na pedagoškem polju. DIDAKTIČNE KONSEKVENCE niso izostale, kajti kmalu so posamezni učitelji preizkušali v poizkusnih razredih razne »no- vosti«, n. pr. izhodišča čitalno-pisalnega pouka v 1. razredu z veliko tiskanieo, kar je bilo v tujini že dolgo samoumevno. V Mariboru sem začel s takim načinom na studenški šoli 1. 1927 Cše prej učitelj Bregant v Blanci leta 1924, na Jesenicah Pibrovec leta 1925). To so bili sicer le metodični poizkusa, ki so jim kmalu sledile globlje spremembe šolskega dela: strnjeni pouk kot nasprotje strogi predmetriosti, razredni kolektivi kot organizirane skupnosti s socialnim jedrom, aktivno sodelovanje in • »samodelavnost« učencev. Vzporedno z novim pedago-ško-didaktičnim usmerjanjem je v Mariboru že v prvem desetletju po prvi svetovni vojni prišlo do DIFERENCIACIJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV v obliki, svetovno-nazorskega spopada z liberalnimi in klerikalnimi pozicijami. Oktobrska revolucija je pomenila začetek novega razdobja v človeški družbi, čemur je poleg izkoriščanih delovnih množic prisluhnila zlasti mladina. Franjo Zgeč, osmošolec mariborske klasične gimnazije, je leta 1919 ob povratku iz Rusije nam mladim z navdušenjem razlagal marksistične misli o prelomnici v razvoju človeštva, o umirajočem kapitalizmu itd. Pozneje je svoje nazore prenesel na ljubljansko univerzo v »Socialno pedagoški krožek«, kjer so mu sledili mnogi mladinci. Njegova razprava »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda (1923) je pomenila tedaj (čeprav slučajno obdarovana s svetosavsko nagrado — zaradi štipendije) pravi revolucionarni podvig. Ko sem ob izidu knjižice predaval o Zgeču in njegovem delu pri učiteljskem društvu za mariborski okraj, sem zadel na hud odpor starejših, ki -so očitali avtorju posnemanje ruskih vzorov. Mlajši pa so povečini odobravali Zgečev odločen protest proti stari šoli, »mučilnici'«, ki ni v skladu s časovnim napredkom in z zakoni produkcije, po katerih bi si moral proletariat svojo usodo krojiti sam. Čeprav Zgeč nikjer ne omenja Marxa in Lenina, je vendarle delo pisano neprikrito revolucionarno. Mariborska Pedagoška centrala je skušala obdržati svoje nevtralne pozicije, kar se ji je tudi posrečilo s tečaji, pedagoškimi tedni in predavanji, pri katerih so sodelovali predavatelji raznih pretežno naprednih nazorov. Tudi »Roditejski list« (urednik G. Šilih) je kot poljudno glasilo objavljal članke različnih avtorjev. Slov. šolska matica je pod vplivom levičarskih teženj izdala Doberškovo knjigo »Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka v Prevaljah« (1929) in Jurančičevo razpravo »Iz šole za narod« (1930). Obe sta bili plod mariborskih pobud in socialnih prizadevanj za OSVOBODITEV OTROKA, ki ga neusmiljeno tlači kapitalizem. Priznati je treba, da je številna delegacija mariborske »pedagoške province« na treh samoizobraževalnlh tečajih v Ljubljani (1927-29) mnogo pripomogla k razčiščenju Ideoloških pojmov. Poglobitev v študij družboslovnih ved (sociologijo) smo tedaj postavili v ospredje kot prikritje, dejansko pa smo reševali načelna sve-tovno-nazorska vprašanja. Ko je Stane Žagar nekoč izzval diskusijo o družbeni funkciji šole, smo ga mlajši odločno podprli v poenostavljeni formuli »Ne z finirej JeloB-šestfleselletiik 26. noivembra letos je praznoval 62-letnico naš tovariš S e Ž u n Andrej, šolski inšpektor v Ljubljani. Rodili se je 1. 1895 v Žirovnici pri Cerknici v družini malega posestnika kot trinajsti otrok. O-troška leta je preživel v Braziliji, kamor so njegovj starši odšli iskat srečo. Po osmih 'letih trdega dela se je družina vraliJa v domovino, klor so ji orihiran jeni zaslužek o-roipaiM začel se je zopet trd boj za življemslri obstanek. Mali! Andrej sc je s pomočjo državne šti- pendije šolal najprej v postojnski meščanski šoli, nato pa na učiteljišču v Ljubljani, kjer je maturi-laj 1. 1915. Isto leto je nastopil prvo službeno mesto v Babnem polja. Toda že po enem letu učiteljevanja so ga poklicali v vojsko. Po razsulu Avstroogrske monarhij« je bil tov. Sežun najprej nekaj mesecev učitel j v Ribniku, nato pa je bil po službeni potrebi premeščen na plebiscitno ozemlje Koroške v Borovljah.. Zaupano nalogo na Koroškem je opravil tako dobro, da so mu po vimitvi v Ljubljano pomudiili mesto vzgojitelja na državnem vzgajališču v Ljubljani. Od takrat je do danes ostal in vršil učiteljske In vzgojiteljske dolžnosti v Ljubljani; 19 let ije bil vadniški učitelj. Med narodno osvobodilno vojno se je kot učitelj na vadnici povezal z O-svobodilno fronto In kot zaveden Slovenec se je že prve dni po o-svobsditvj vključil v delo za obnovo domovine. Kot aktivist je sodeloval v terenskem odboru GF. v raznih društvih in organizacijah in bil nekaj let tud« blagajnik republiškega odbora prosvetnih delavcev oz. Združenj* učiteljev. Kot odličen učitelj in vzgojitelj je deloval nekaj časa še na vadnici, nato 'je bili upravitelj osnovne šole na Vruči, od 1. 1948 dalje (pa je bil šolski inšpektor za mesto Ljubljano, dokler ni bil 1. 1950. upokojen. Toda plodno življenje in delovanje tovariša Sežuna z njegovo upokojitvijo ni bilo zaključeno. Razumel je čas in potrebo, da mora vztrajati na svojem mestu, da mora delati Še dalje, ker nam primanjkuje učnih moči. Zlasti pa nam v teh letih po osvoboditvi primanjkuje dobrih ie izkušenih strokovnjakov, kakršen je tovariš Sežun. In tako opravlja honorarno viša leta po upokojitvi dolžnosti šolskega inšpektorja v Ljubljani. Lahko rečemo, da ga je doletela 60-!etnica v polnem delu. Ta njegov raraztvik je pravzaprav dvojni jubilej: življenski in službeni, saij je letos preteklo tudi polnih 40 let njegovega učiteljevanja. Zadovoljen in ponosen lahko gleda na svojo prehojeno pot, v kateri se je izživljali kot odličen slovenski učitelj in pedagog, saj je po osvoboditvi sodeloval kot avtor pri sestavi računic za osnovne šale. Njegoši delovni tovariši in vsi slovenski učitelji pa mu želimo, da bi tako mladosten i« delaven, kakor je še danes, tudi v naslednjih letih sodeloval z nami za srečo in napredek našega učiteljskega naraščaja in slovenske mladine, v. C. novo šolo novo družbo, temveč z novo družbo bomo ustvarili novo šolo!« Ker je to pomenil hud afront proti onim, lei ignorirajo odločilen pomen ekonomskega razvoja in s tem potrebo po preobrazbi družbe, so učiteljski izobraževalni tečaji ' kmalu prišli na »slab glas«, kar je pozneje vplivalo še na poostritev ideoloških nasprotij. Napredno učiteljsvo je spričo monarhofašisičnih metod postalo previdnejše, to pa ie iz današnjih vidikov res bilo podobno oportunizmu. Vendar so napadi nasprotnikov kljub previdnemu izražanju bili včasih žolčni. Napovedali so boj »vihri reforcna-torstva, ki se zaganja čez drn in strn«. Leto po III. izobraževalnem tečaju (1928) se je JUU (učiteljsko udruženje) odločilo, da preda PEDAGOŠKO REVIJO »POPOTNIK« MARIBORU in to uredniškemu odboru, ki je soglašal s samoizobraževalno akcijo. Izvoljeni dr. Zgeč, Vrane »n Osterc smo se lotili novega načina urejevanja: »Smernice« in »Poziv učiteljstvu« ter ves prvi letnik (1928-29) kažejo, da poziv na ustvarjalne sile učiteljstva ni bil zaman. Uredniški odbor je žel s članki novih sodelavcev mnogo uspeha, doživeli pa smo tudi politična zasliševanja (članek »Svobodna ruska osnovna šola«). Ze pred koncem prihodnjega letnika (1929-30) je uredniški odbor zaradi političnega nesoglasja z JUU odstopil. »Popotnik« je ostal v Mariboru v rokah novega urednika Matije Šenkov L a dp leta 1939, ko ga je »Učiteljski pokret« ha skupščini JUU prevzel v svoje roke. Z veseljem smo spet zgrabili za delo. Kompleksno urejanje letnikov 1939-40 in treh dvojnih številk letnika 1940-41 je znano kot najboljše v takrani dobi, saj je revijo »Popotnik« proglasila klerikalna »Straža ,v viharju« (št. 10-1939) kot glasilo komunistične internacionale tn zahtevala javno pojasnilo. Kerenčičeva kritika Gosarjeve sociologije je tudi izzvala Javen odgovor, ki ga je »Popotnik« s primerno previdnostjo priobčil. Skratka: revija je postala »sumljiva« in se je vodstvo JUU resno balo, da bo prišlo do prepovedi. Nesrečna okupacija je vse to preprečila. K odločnejšim pedagoškim ukrepom je največ pripomogel od leta 1935 dalje »UČITELJSKI POKRET«, ki je dete mariborske »pedagoške province«. Nad 60 sodelavcev Iz vseh okrajev s« je vključilo y akcijo za proučevanje družbenih razmer v Sloveniji. Z navdušenjem so sodelovali pri zbiranju materijala o stanju našega osnovnošolskega otroka in s tem hoteli doprinesti svoj delež za smotre, ki jih je tedaj postavljala KPS. Saj smo skoraj vsi vedeli, da je pokret delal sporazumno s Partijo in so Zlasti v Mariboru smatrali »po-kretaše« kot idejne borce za novo družbo. 5. januarja 193(> je sesta-.iek v mariborski »Potrošniški zadrugi« z referatom Vlada Majhna utrdil delovno smer, ki je zajela pozneje vso Slovenijo in ustvarila celo svojo tiskovno zadrugo »Pedagoški tisk« s sedežem v Mariboru. Med izdanimi deli je Miloša Le-dneka »Moj razred« vzbudil največ zanimanja in pritegnil še več sodelavcev. Čeprav delo »Učit. pokreta« ni bilo znanstveno neoporečno, je vendar pomenilo v marsičem prelom s preteklostjo. Maribor je kot »pedagoška provinca« zaslovel daleč po Jugoslaviji, saj so ga pogosto obiskovali šolniki — hospitanti iz Zagreba, Čakovca, Karlovca in celo z učiteljišča v Saibcu. »Poizkusne razrede« v Studencih je v 13 letih obiskalo blizu 1000 gostov, ki šo se zanimali za razne možnosti metodičnega izboljšanja pouka. Tudi razred tov. Ledineka na Teznem so hospitanti radi obiskovali. Vedno smo poudarjali, da so naši razredi le delovni primeri, ne pa »vzori« za posnemanje. Mariborska »Pedagoška centrala« je prirejala tudi več ekskurzij v zamejstvo, da bi udeleženci spoznali nova snovanja na kraju samem in bi mogli laže presojati vrednost posameznih poskusov. Nad 150 šolnikov je tedaj obiskalo Dunaj, Prago, Berlin (pred nacizmom), Hamburg, Ženevo in Pariz, vse na lastne stroške brez posebnih podpor. Značilno za tedanjo pedagoško razgibanost je dejstvo, da je s posebnim navdušenjem sodelovala mlada generacija osnovnošolskega učiteljstva, ki je poleg redkih profesorjev (posebno prof. Šiliha) bila nosilec vsega dela. Zal danes to pogrešamo) Radi pa bi, da bi se uresničila želja, ki jo je izrazil leta 1950 na Bledu tov. Kimovec kot nadaljevanje v uvodu citiranih stavkov: »Želeti bi bilo, da Maribor kot delavski center tudi zdaj visoko dvigne zastavo nove socialistične pedagogike.« E. Vrane j cim so se in se bodo v prihodnje ukvarjali srednješolski profesorji v Ljubljani Sicer je bil občni zbor Društva profesorjev im predmetnih Učiteljev v Ljubljani, ki je o tem razpravljal, že 11. prejšnje, ga meseca, vendar ne bo napak, če predvsem z vsebino predsednikovega poročila seznanimo tudi širši krog prosvetnih delavcev. Iz poročila predsednika tov. Danila Goloba 0 šolskih odborih Program našemu delu Je poleg problemov, M j ib je prinesel čas, v glavnem začrtal naš lanski občni zbor, datlje občni zbor reipubl. Združenja profesorjev in predm. učiteljev ter letos spomladi kongres prof. in predm. učiteljev v Opatiji. Upravni odbor prihaja ob koncu poslovne dobe pred svoje člane z zavestjo, da se je po svojih močeh trudil, da bi izpolnil svoje ftaloge. Reševanja mnogih nalog smo »e lotili ob upoštevanju družbenega upravljanja v šolah. 2e na lanskem občnem zboru smo ugotovili, da so naši člani pravilno razumeli in sprejeli Zakon o družbenem upravljanju šol; ni- kjer ni bilo čutiti strahu pred kontro/lo šolskih odborov, nasprotno, od šolskih odborov smo in pričakujemo prosvetni delavci materialno in moralno oporo. Da bi se pogovorili o delu šolskih odborov in začetnih težavah, na katere so šolski odbori naleteli, je naš odbor organiziral v začetku aprila centralno predavanje, na katerega smo povabili tudi člane šolskih odborov ljub-. Ijanskib srednjih šol. Predsedniki šolskih odborov, ki so na tem sestanku razpravljali o nakazanih problemih, so pozdravili iniciativo našega odbora, da je prvič sklica;! predstavnike vseh šolskih odborov in profesorje ter tako nakazal pot za pravilno sodelovanje. Nekaj ugotovitev v zvezi z reformo Tesno ob reformi obvezne 8-let-he šole je vprašanje reforme trednje šole, saj reforma ne zajema le obveznega šolanja, temveč tudi gimnazije in učiteljišča. Toda reforma šolstva za splošno izobrazbo na srednji stopnji je še •nnoigo bolj zamotan problem, kakor je reforma osnovnega obveznega šolanja. O problemu gimna-lij v bodočem šolskem sistemu so se nadaljevale razprave, ki so nakazale mnogo možnih variant. Različna mnenja naših članov o bodočem šolskem sistemu so se pokazala tudi n>kih profesorjev. Vendar je prevladovalo mnenje, da naj Združenje ostane samostojno, ker bi Sicer v skupnosti z ostalimi prosvetnimi delavci ‘le težko reševali Jpecifične probleme strokovnih Tako stališče zavzetn* tudi Centralni odbor sindikatov lugo-slavje in tovariš Salaj osebno. ^Precejšnje krimke sta bila- deležna tudi SPK LR Srbije in nje-§ov aparat, ki izdajata take šol-Sjie predpise, take učne načrte in take predmetnike, da jih je treba niso poučevali, ki niso pedagogi, ne konzulteirajo pa se šolski praktik!. Praksa, kj se sedaj uveljavlja v prosvetni politiki Srbije, naj bi bila pravo nasprotje socialistični demokraciji. Ne Sliši se več glas profesorskih zborov, šolski odbori v Beogradu ipa so več ali manj na papirju. V strokovnih šolah, zlasti v in-dusorijskih, se pojavlja tudi v Beogradu kriza učnega osebja. Strokovnjaki odhaljajo iv proizvodnjo, ker imajo 50 do 100 odstotkov višjo plačo, iz proizvodnje pa ni nikogar na šolo. Iz industrijskih šol je izginil kvalitetni učni kader, pri tem pa pada raven šole. Delegat iz Ljubljane je govoril o uspehih, ki so jih dosegle strokovne šole v Sloveniji, pa tudi o pomanjkljivosrih, ki so slične tistim v Beogradu. Delegat iz Zagreba je poročal, da so iprosvet.nl delavci na strokovnih šoil ah na Hrvatskem iz solidarnosti do drugih prosvetnih delavcev odklonili dopolnilne plače (poseben dodatek na strokovnost) z utemeljitvijo, na; ta dodatek dobe vsi ali nihče. Po volitvah, ko je ostalo 'e še okoli 80 članov (občni zbor je trajali od 9. do 15. ure), so diskutanti ostro kritizirali nediscipliniranost članov. Kljub temu, da je občni zbor le enkrat na leto, kljub temu, da je ta dan prost pouka, kljub temu, da bi moral biri občni zibolr manifestacija naše sindikalne zavesti, je vstrajala do konca občnega zbora le desetina članov. Splošna zahteva je h:.la, da društvo izvaja konsekvence in kliče nedisciplinirane in nezavedne člane na odgovornost. Vzgojitelji smo, pa sami nismo vzgojeni! Ko sem sedel od 9. do 16. na občnem zboru, bi kmalu pozabil, da sem v Beogradu. Saj je bilo v Ljubljani na našem občnem zboru skoraj prav tako: isti problemi iste težave, ista »demokracija«, ista nediscipliniranost in ista pasivnost članov. Tu in tam je »društvo« le upravni odbor, ki nekaj dela, beg strokovnjakov iz šol v Beogradu kot v Ljubljani .. . Pač, bila je tudi radikal Stanovanjski urad MLO Beograd je že doslej nakazovali stanovanja tudi prosvetnim delavcem, za prihodnje leto pa je obljubil, da pri ze apriori odklanjati. O šolskih dejo prosvetni delavci celo »u pr-Zadevah odločajo ljudje, ki ne po- vi plan«. Znajo Šole, ki v razredu nikdar Pavle Urankar kdo bo odgovarjal za to škodo? Ne bi bilo prav, če bi šli tudi mimo te stvari brezbrižno, ker sicer lahko pričakujemo, da se bodo take nevestnosti zopet ponovile v tej ali oni obliki. Dolžnost SPK LRS bi bila, da ugotovi, kakšni momenti so odločali pri sestavljanju teh začasnih predmetnikov za ESS. ŠoUski. vzgojni, pedagoški, izobrazbeni oziri prav gotovo ne. Zakaj se ta zadnja komisija ni držala priporočil SPK LRS? Zakaj je ta predmetnik v pravem nasprotju z načeli, ki so se že izoblikovali v dosedanji razpravi o reformi šolstva in tudi strokovnega šolstva? Komisija oziroma njej podrejena podkomisija za reformo šolstva pri Zvezni ljudski skupščini v svojem nedavnem poročilu navaja, da bodo strokovne šole ostale še vnaprej v svoji osnovi strokovne v neposrednem smislu, brez ozira na to, koliko bodo pridobile na širini splošne izobrazbe, kar je tudi tendenca novega šolskega sistema. Poročilo navaja dalje, da strokovne šole ne smejo vzgajati samo ozkih, specializiranih strokovnjakov brez širše razgledanosti. Strokovne šole vzgajajo strokovni kader za naše gospodarstvo in drugo družbeno dejavnost, vzgajajo ne samo neposredne proizvajalce, marveč tudi voditelje delavskega in družbenega upravljanja, zgajajo vodilne kadre za nadaljnjo graditev socialističnega gospodarstva in za nadaljnjo razvijanje socialističnih družbenih odnosov. Ozki strokovnjaki ne bodo mogli opravljati te svoje družbene funkcije, niti ne bodo zmožni zaradi svoje ozkosti izpolnjevati se v svoji lastni stroki. Zato morajo strokovne šole dati svojim absolventom poleg strokovnega znanja, ki je seveda prvo in glavno, tudi zadostno splošno izobrazbo. Teh bistvenih momentov pa komisije SPK LRS pni sestavljanju omenjenih predmetnikov niso upoštevale. Kako je mogoče, da je ekonomski geografiji na ekonomskih srednjih šolah prisojena v četrtem letniku le ena učna ura. Saj je geografija temeljni splošno-iizobraževalnl in zraven še važen vzgojni predmet. Na lanskoletnem zborovanju slovenskih geografov je ugotovljeno, da je prav nepoznavanje geografije krivo, da prihajajo absolventi iz šol s skrajno pomanjkljivim poznavanjem gospodarskega in političnega življenja v sodobnem svetu. Izrazita kompleksnost in dialektičnost moderne geografije daje geografiji izjemen položaj pri vzgoji mladine. Podobno je tudi z zgodovino. V drugih ljudskih republikah ima zgodovina osem tedenskih učnih ur, kot jih je imela vsa leta po osvoboditvi in tudi v bivši Jugoslaviji. To je tudi nujno z ozirom na naloge, ki jih oipjravlja zgodovinski pouk. Njegova naloga je, da nauči dijake zakonitosti razvoja človeške družbe, česar jim ne more dati noben drug predmet. Poleg tega je zgodovina temelj za razumevanje politične ekonomije, ki se poučuje na šoli. Kljub temu, da se je SPK LRS postavil na stališče, da so dijaki s 34 tednskimi urami preobremenjeni (kar pa ni utemeljeno), bi se moglo tudi s predmetnikom 32 ur tako urediti, da ne bd trpelo znanje absolventov ESŠ, ki imajo sedaj celo pravico do vpisa na fakulteto brez vsakih omejitev oziroma dopolnilnih izpitov. Postopek s predmetnikom za ESŠ vzbuja pri profesorskih zborih upravičeno nezadovoljstvo. Ta postopek duši demokratizacijo na šoli, povzroča pasivi-zacijo in nezainteresiranost za šolska, učna in vzgojna vpraša-šanja. To je tudi razumljivo: Šolski kolektivi dajejo svoje predloge, od zgoraj pa pride nazaj čisto nekaj drugega. Pavle Urankar Vsebina 3.—4. štev. » Scvre mene škoie« Dr. Pero SimleSa: Napuštanje IracionaListieke didaiktike. — Dr. Danilo Vihor: Problem nauono-sti u nastavnom. radu. — Milan Bakovl.jev: Predmet pedagogije. — Klonimir Skalko: Pedagoško obrazovanje odraslih i por odi črni odgoj. — Milica Smiljanič: Obra-zo-vamje odraslih. — Stevan Filipovič: Desetogodifenji razvitak prosvete u FNR. Jugoslaviji. — Dr. Ljubomir Zivkovič: Istori s ko poreklo i tipovd praznoverica. Je-dam prilog psihologiji i logici praznover ca. — Miloš B. Jankovič: Pred is torij a osni vanj a uči- teljske škoie u Srbiji. — Dr. Anka Matič: Kolektivni dečji ertež. — Sreten Stefanovič: Skica u na- stavi istorije. — Prof. A. Pfri-mer: Pola stoleča direktne metode. — S. Rakič: Novi nastavni planov! i programi za vazduho-plovni podmladak i vazduhoplov-ne modelare. — Mira Kraguljac: O pedagoškom • obrazovanju nastavnih kadrova u Francuskoj. — Cetvrta sednica Pretsedništva Sa-veza pedagoških društava Jugoslavije. — Peta sednica Pretsed-ntštva Saveza pedagoških društava Jugoslavije. — Klonimir Skal-ko: Glavna godišnja skupština Pedagoško-književnog zbora u Zagrebu. 5. in d. štev. »Savremene Skalo« prinaša Zankpv članek o organizaciji obveznega šolstva! .Mladina" in „M!ada pota' Knjiga o žrtvah fašizma v učiteljskih vrstah h dotiskana in je bile deloma že tudi dostav« Ijena šolam. Cena za vezani Izvod 250 din. Cena za broširani izvod 200 din. Naročilnice naslavljajte na: RO - Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. ******** I**** ♦♦♦♦«»» »M ZALOŽBA OBZORJA Za boljšo kvaliteto, pravočasno dobavo in primemo ceno Prosvetni delavci se že vsa leta po vojni trudijo, da bi našli več razumevanja in več podpore pri založniških podjetjih gled izdajanja šolskih in pomožnih knjig, učil, zvezkov in tiskovin. Ker je Založba Okrajnega odbora SZDL v Mariboru v treh letih svojega obstoja pokazala izredno razumevanje za kulturne, vzgojne in šolsko-izobraževalne potrebe današnjega časa, so sc želela združenja prosvetnih delavcev tesneje povezati z Založbo Obzorja To težnjo združenj prosvetnih delavcev je mariborska založba Obzorja z veseljem pozdravila. V dogovoru z zastopniki združenj prosvetnih delavcev je pripravila poseben sestanek, na katerem so zastopniki Založbe Obzorja in prosvetni delavci obravnavali najbolj perečo problematiko, ki naj veže Založbo z današnjimi kulturnimi, vzgojnimi in izobraževalnimi potrebami. Skupni setanek, na katerem so bili navzoči predstavniki Založbe Obzorja, predstavniki združenj prosvetnih delavcev in zastopniki okrajnih društev prosvetnih delavcev, je bil dne 13. novembra v Ljubljani. Ob tej priliki so dosegli popolno soglasje in ustanovljen je bil Sosvet prosvetnih delavcev pri Založbi Obzorja Zaradi izrednega pomena, ki ga lahko bodoče sodelovanje med Založbo in prosvetnimi delavci prinese navajamo izvleček Pravilnika, ki je bil na sestanku sprejet: 1. Sosvet je organ Založbe, ki ima nalogo povezati Založbo s prosvetnimi delavci LRS vseh strok v tem smislu, da bosta delo in program Založbe odgovarjala potrebam naše šole, prosvete in izobrazbe. 2. Sosvet je sestavljen iz: a) zastopnikov založbe; b) zastopnika Sveta za prosveto in kulturo LRS; c) zastopnika glasila »Prosvetni delavec«; č) zastopnika Zavoda za šolsko opremo v Zagrebu; d) zastopnikov okrajnih odborov učiteljskih društev; e) zastopnikov republiških odborov društev prosvetnih delavcev, to je profesorjev, učiteljev in strokovnih učiteljev. 3. Člane Sosveta, ki zastopajo Svet, določi SPK, člane Zavoda za šolsko opremo, Zavod, člane »Prosvetnega delavca«, uredništvo, člane, ki zastopajo okrajne odbore društev, pa okrajni odbori učiteljskih društev. Dnevni red sestanka je obravnaval način sodelovanja s prosvetnimi delavci in bodoči program Založbe. Pravilnik, ki ga bodo prejela okrajna društva, je bil soglasno sprejet. Za predsednika Sosveta je bil izvoljen Štefan Trobiš, iz Ljubljane, za podpredsednika Janko Pogačnik iz Celja, za tajnika pa Drago Supančič kot zastopnik Založbe. Člani Sosveta, ki so bili zastopniki okrajnih društev, bodo v bodoče izvoljeni na rednih občnih zborih Razen Sosveta bo ustanovljena posebna mreža okrajnih, občinskih in šolskih poverjenikov, ki bodo prvenstveno društva, in bodo imela pri naročanju knjig in učil znatne ugodnosti. V razpravi o bodočem delu Založbe so zastopniki prosvetnih delavcev iznesli vrsto koristnih predlogov glede potreb za izboljšanje izdaje učnih knjig, zemljevidov, tiskovin, šolskih zvezkov, učil, izobraževalne literature in drugih vzgojnih pripomočkov. Zastopniki Založbe so pokazali glede teh želj in potreb popolno razumevanje in žele od prosvetnih delavcev nadaljnjih nasvetov, pobud in izkušenj. Založba Obzorja je med vsemi založbami doslej pokazala največjo pripravljenost za temeljito povezavo s prosvetnimi delavci, kar edino lahko zagotovi najlepše uspehe na področju šolstva in prosvete. Zato pozivamo vse prosvetne delavce, da na svojih sejah in sestankih temeljito preučijo predloge in sklepe Sosveta prosvetnih delavcev pri Založbi Obzorja in dajejo poverjenikom vso pomoč. Le tako bomo laže uspeli odpraviti nerednosti in nepravilnosti, ki smo jih vse doslej občutili pri svojem vsakdanjem delu in poslovanju in tako bomo tudi laže uresničili svoje težnje, da bomo dobili boljšo kvaliteto učil in knjig, da bomo knjige, zvezke in učila lahko pravočasno prejeli in tako bomo tudi sami pripomogli k pocenitvi izobraževalnih sredstev. Mladinski tisk ima tudi pri nas že prav lepo tradicijo, saj šteje preko 200 enodnevnih poskusov v obliki raznih časopisov. Ne zanimajo nas tu razne knjige, ki so bile pisane »za mladino« od Jar-nikovega Zbera lepih vukov za mladino, preko Levstikove Najdi-hajce, Stritarjevih zbirk ter do Zupančiča in Seliškarja. Ustavil bi se rajši pri tisti literarni, ali vsaj publicistični tvornosti mladine same, ki vre na dan že od Va-jevcev dalje. Rarzumljivo je, da mora biti za »Cicibane« in »Pionirje« skupina starejših ljudi s tenkim posluhom, ki pišejo zanije. Še razveseljive je pa je, če se med doraščajočo mladino najde tisto neuklonljivo, plodovito hotenje, ki priča o zdravi rasti in ustvarjalnem prizadeva-nju mladega rodu. Skoro po vseh gimnazijah in učiteljiščih se pojavljajo pisani ali celo ciklostirani in tiskani listi z literarnim pri-zadevanjem. Kljub mJladOsmemu poletu in živemu ustvarjalnemu ognju pa take publikacije po navadi zamrejo že ob prvem brstju: pokoplje jih pomanjkanje zagrizene vztrajnosti, osebni nesporazumi, materialne težave in podobno. Izhajajo le toliko časa, dokler jih drži pokonci kaka močnejša osebnost med dijaki, spreten organizator; in kadar temu pojame volja, navadno tudi list izdihne. Danes pa bi rajši spregovoril besedo o dveh mladinskih listih, ki sta globlje pognala korenine in ki nista več v nevarnosti, da jih pobere prva slana malodušja ali osebnih prepirov, to sta tsdnik Mladina in mesečnik Mlada pota. Mladima izhaja letos že dvanajsto leto in je torej že prebolela otroške bolezni ter si je prav v zadnjem času celo pomladila obraz. Poleg političnega, organizacijskega, športnega gradiva, 5 ‘katerim spremlja pereče dnevne dogodke, objavlja Mladina tudi tehtne članke in reportaže iz življenja in o potrebah mladega rodu, pogumno opozarja na nezdrave pojave, ki jih je še zaslediti v položaju vajencev, v odnosu dijakov do okolice. Seznanja jih z aktualnimi . dogodki s področja znanosti, umetnosti, filma, opozarja na izišle knjige domačega m tujega sveta, objavlja zanimive romane in potopise in slednjič prinaša tudi potrebne nasvete za mladinke ter neizogibni zabavni kotiček. Vsekakor je Mladina dragocen in iprijeten spremljevalec mladega rodu v naših srednjih in strokovnih šolah in nudi prepo- trebno dopolnilo k zdravemu formiranju razgledanega mladinca, ustvaija pa tudi tisto tako zaželeno ravnotežje med »šolsko učenostjo« in »revo!verskim« tiskom. Zal pa Mladina še vedno ni mogla prodreti med mladino v tolikem številu, kot bi zaslužila. Ciciban, Pionir in Pionirski list izhajajo v desettisočih izvodov, ker se naslanjajo na organizirano pomoč učiteljev, Mladina pa je prepuščena izključno le sama sebi, oziroma prizadevnosti posameznih poverjenikov. V tem oziru bi profesorji na srednjih in strokovnih šolah, zilasiti ,pa še slavisti, lahko zastavili kakšno besedo pri dijakih ter jih ob priliki opozorili na ta list, toda pogosto ga niti sami ne poznajo. Res je, da morajo zasledovati tudi svojo strokovno literaturo in se boriti z dnevnimi težavami, toda vse velja v podobni meri tudi za ijudskošolske vzgojitelje, pa vendar si šteje tak učitelj v osebno nalogo in čast, da pride čim več otrok do Cicibana ali do Pionirja. Nekaj podobnega je z Mladimi pori, ki so začela izhajati sicer že pred štirimi leti, pa so se lansko leto po krajši prekinitvi postavila na nove noge. To je že prava literarna revija, namenjena zahtevnejšemu in razgledanemu mladincu. Leposlovni del in poezijo prispevajo mladinci sami, zato kaže vse prednosti in pomanjkljivosti mladega peresa: zavzetost, neposrednost, iskanje »usodne« tragičnosti, pa tudi iskanje izraza, predanost lastnim doživetjem, premehki skeleti zgodb; skratka: zgodbe so mlade, vino, ki se še ni ustalilo. Kritika in poročila pišejo zrelejša peresa: o moderni umetnosti, o pariških gjedališčlh, o jederski energije, o plesu, o T. Mannu. Ta del, se mi zdi, dviga nivo reviie visoko nad stopnjo običajnega srednješolskega lista in ji daja pečar smotrno urejenega Mentorja v najleipšem pomenu besede. Ko prebelre človek številko Miaidih poti, dobi občutek, da nj prebral le nekaj trenutno zanimivega, kar bo morda čez pet minut brez škode pozabil, ampak mu bo ostala misel, ki mu bo vzvalovala sorodna zanimiva vprašanja, ali pa odšla v podzavest kot opeka v zidovih njegovega znanja, v stavbi njegove osebne kulture. Nujen koriček takega lista so tudi pogovori z mladimi ptsci, ki delajo prve korake v lastno leposlovno ustvarjalnost. Pesniški prispevki se znajdejo na situ Mitje Meja‘ka, pripovedne sestavke oce- njuje Ivan Potrč, likovne pa Joa že Ciuha. Posebej je treba omeniti zelo skrbno grafično obliko, jasen, sodobno urejen stavek in morda tudi zanimiv ovitek, čeprav je nekam iskano modernističen. Paradoks revijalnega tiska je, da se bori za čim večji krog naročnikov, čeprav ima' pri vsaki številki znatno izgubo. Z materialnega stališča gledano je z vsako številko večja izguba. En izvod Mladine stane menda trikrat več, kot je njegova prodajna cena, ena številka Mladih pota stane baje 78.60 din, prodaja pa se za 30 dinarjev. Brez znatnih subvencij bi takle tisk ne zagledal niti prve številke. človek bi mislil, da gredo Mlada pota pred vsem na višje gimnazije, kajti prav zanje bi bila ta revija kot nalašč. Resnica pa je precej drugačna. Višješolci pokupijo le 1117 izvodov in še tu so zelo čudne številke: viška gimnazija jih vzame 87 izvodov, šentviška 3, podijanska celo nobenega. gimnazija v Murski Soboti naroča 96 izvodov, koprska le enega. Nižješolci kažejo za Mlada pota presenetljivo zanimanje; slaba polovica nižjih gimnazij ne vzame sicer nobenega izvoda ali pa le enega, toda Ajdovščina jih dobiva 81, Tržič 67, Škofja Loka 61, Komenda 60, Slovenska Bistrica 69, Poljčane 57. Tudi na strokovne šole so 'prodrla Mlada pota v razveseljivem številu; večinoma cdlo na nižje strokovne šole: Vajeniška šola v Tržiču jih naroča 170, novomeška 164, radovljiška 125, ptujska 124 ied. Uprave šol ne kažejo velikih številk: 27 ljudskih šol, 5 gimnazij, 6 dijaških domov in 10 knjižnic, to so vsi uradni izvodi. Te številke zgovorno pričajo, da nekateri vzgojitelji vzgledmo opravljajo svojo nalogo svetovalca doraščaječemu rodu, drugi pa stoje neprizadeto ob strani lin pustijo, da gre./življenje mimo svojo pot. Mladinski tisk vsekakor zasluži večjo pozornost. Ali bi Kilo kaj napačnega, če bi na- vsaki srednji šoli kakšen požrtvovalnej-ši, delovni predavatelj prevzel in vodšl črnjenje liska, ki je primeren mladini na tisti stopnji? V začetku leta bi imel res kako urico dela, potem,pa .tli stvar sama stekla naprej, pri tem pa bj imel prijeten občutek, da je opravil eno najplemenkejših nalog vzgojitelja: skrb za harmonično kulturno rast zaupane mladine. Mirt Premestitve In upokojitve 10. Seznam učiteljev Barbo Angela, hon. nam. na os. Š. v Cirkulanah. Bertoncelj Terezija Iz Mladinskega okrevališča v Gozdu na os. š. v Kranjski gori. Birsa Ivana v Vzgojnem zavodu Elvire Vatovec v Portorožu razrešena na lastno prošnjo 21. 9 1955. Bogovič Mirko namešč. v okr. Trbovlje. Bole-Laznik Ivanka' hon. nam. na os. š. v Ptuju. Bombač Vera premešč. na os. š. Dobje. Bonča Marija, uč. v pok., hon. nam. v Sevnici ob Savi. Buh Nuša dodeljena v okr. Trbovlje. Čučnik Alojzija hon. nam. na os. š. na Raki. Dragoš Franc z n. g. v Kamnici na n. g. v Slivnici pri Mariboru. Ferlinc Vilma iz dijaškega doma na I. os. š. v Mariboru. Flego Jelka dodeljena V. os. Š. v Mariboru. Frajman Božo nameščen na n. g. v Leskovcu pri Krškem. Germ Alojzij z o. š. v Črni na Koroškem vpoklican v JLA. Grbec-Logar Ema z os. š. Studenci! v Mariboru v Ljubljano v Zavod za gluho mladino. Grčman Alojzija z os. š. Tezno na VII. os. š. v Mariboru. Hlebec Barbika z os. š. Kamnica na os. š. pri Lovrencu na Pohorju, Horvat Albin na IV. n. g. v Mariboru upokojen s 1. 9. 1955. Hrovat Vida z os. š. Pekre na os. š. Limbuš. Jug AmaiLija hon. nam. na os. Š. v Grižah. Jurjaševič Danijela dodeljena os. Š. Radvamje-Maribor. Kačičnik Slavko z os. š. Stu-denci-Maribor na os. š. v Šmar-jeti ob Pesnici. Karažkiec Pavla dodeljena os. šoli Koprivna. Kelc Adelina d od. v okr. Murska Sobota. Keoe Ida dz dijašk. doma v Rušah na n. g. v Cerkvenjaku. Klančar Oskar, referent za pred-vojaško vzgojo pri OLO Radovljica se prevzame v OLO Kranj s služb, mestom na I. gimn. v Kranju. Kočijan-Oberški Marija namešč. v okr. Maribor. KOlšek Sabina z os. š. Tezno na III. os. š. v Mariboru. Kosem Frančiška dodeljena osnovni šoli v Kamnicd. Kragelj Vekoslava s VII. na VI. os. š. v Mariboru. Kralj-Weingerl Marija iz Radelj ob Dravi v Dravograd. Kramberger Marijana s I. os. š. v Prehodna mladinski dom v Mariboru. Krašovec Terezija hon. nam. na os. š. v Makolah. Krevh Friderik z os. š. Pod Graško goro na os. š. v Slovenj Gradcu Križan Balažič Iz Mute na os. Š. Tezno v Mariboru. Lah Ivana z os. š. Pobrežje na IH. os. š. v Mariboru. Lah Rado iz Slivnika na Pohorju na Velko, Leskovar Jožef z os. š. v Slovenj Gradcu vpoklican v JLA. Leskovar Marjeta z os. š. Tezno na os. š. v Završe pri Slovenj Gradcu. Maček-Korpar Emilija z 8-letne šole v Jurjevskem dolu na os. š. v Cirkulane. Medvešček Jelka iz Mladinskega doma na V. os. š. v Mariboru. Merteač Antonija z os. š. Koprivna na n. g. Črna na Koro- škem. Meula Vida dodeljena I. os. š. v Mariboru. Milkovič Danica hon. nam. na os. š. v Ptuju. Mlakar Vida dodeljena os. š. v Oplotndci. Palčič Alojzij z os. š. Gradišče vpoklican v JLA. Papež Boža iz Studenic v, Voličino. Papotnik Marija iz Leskovca pri Ptuju v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Perovič Slavica z VIII. os. š. v Mariboru v Ljubljano na os. š. Sp. Šiška. Pezdirc Matija z os. Š. na Sladkem vrhu vpoklican v JLA. Polenčič Vera hon. nam. na os. š. v Markovcih. Požar Marija iz Vrhnike na VIII. os. š. v Mariboru. Brvinšek Ivanka zač. hon. nam. v okraj Novo mesto. Puconja Branko z osn. š. na Velki vpoklican v JLA. Rajh Srečko nam. v okr. Maribor. Rauter Mirko z n. g. v Gorišnici na III. gimn. v Mariboru. Rebernak Anica hon. nam. na os. š. v Ptuju. Rupreht Vera Iz Brezja v Prihovo. Savicki Cirila z os. š. v Slovenski Bistrici v dij. dom v Rušah. Skaza Hilda z n. g. Studenci na n. g. Tezno-Mardbor. Sovič Marija hon. nam. na os. š. v Žičah. Strmčnik Franc z os. š. Tezno na učiteljišče v Mariboru. Suhadolnik Neva z italij. 8-letne š. v Izola na it. gimnazijo v Kopru. Sušnik Lenka zač. hon. nam. v okr. Maribor. Selih Štefka z os. š. Studenci na n. g. Kamnica — Maribor. šetor Ivana dodeljena os. š. Studenci. Šimenc Neda z os. š. Tezno na os. š. Ruše. Simenko Dašo hon. nam. na os. š.' na Planina ori Sevnici. šoštarec Štefan z os. š. na Muti vpoklican v JLA. Šparouc Vida hon. nam. na os. š. Hardek. Tena ček Ivanka dodeljena os. S. Brezje — Maribor. Thuma Aleksander z os. š. Ravne na Koroškem na os. š. Planina na Pohorju. Trtnik Marija iz Podkraja v Ljubljano. Turšič Zofija Iz Hajdine na os. š. Tezno — Maribor. Urbanc Rihard se le vrnil Iz JLA. dodeljen v okr. Trbovlje. Usar Avrelija dodeljena na os. Š Tezno. Varl Jože Iz JLA v okr. Kranj. Vereš Jožef nameščen na os. š. Genterovci. Veršnik Franc z os. š. Trbonje vpoklican v JLA. Vivodu Janezu z os. š. v Prestranku dovoljen dvoletni študij na VPŠ Vončina Gize!a hon. nam. na os. š. v Pilštanju. Vrhovčak Ivanka dodeljena os. šoli Studenci. Vrtič Vilma hon. nam. v Dor-novi. Vujanovič-Seni c a Majda iz Za-vrš pri Slovenj Gradcu na os. š. Tezno. Zalezena Berta dodeljena os. Š Pobrežje. Zalezi na Kristina dodePena na os. š. v Šmarje pri Jelšah. Zidarič Marjeta hon. nam. na os. š. v Leskovcu pri Ptuju. Zorč Ka.rmen s V os. š. na os. š. Kamnica. Zorko Marta dodeljena na os. Š. na Ptujski gori. Zrimšek Milena iz Studenic v Laporje. Zupan Jožefa z os. š. Brezje na os. š. v Zgornji Kungoti. Zupanc Frida nam. v Smlednik. Žnidarič_ Rudolf dz Slivnika na Pohorju v Kebelj. Žnidaršič Marta iz Doliča na os. š. Pod Graško Goro. Žorž Marija iz Sežane v dij. dom Zenske obrtne šole v Kopru — za upravnico. novoustanovljena knjižnica Sporočamo vsem prosvetnim delavcem, da je ustanovljena Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Izšle so sledeče knjižice: »POČITNICE«, v kateri so zbrani referati konference »O poletnem delu z mladino«. Cena je 50 din. Dr. Leon Žlebnik: »LJUDJE MED SEBOJ«. To so pomenki o vodenju in ravnanju. Dr. Leon Žlebnik je v ljubljanskem radiu objavljal tedensko (začenši od septembra 1954) predavanja pod naslovom »Ljudje med seboj«. Ta predavanja so sedaj natisnjena v knjigi. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, razposlali jo bomo tudi na Društva prijateljev mladine. Cena knjigi je 190 din. II. SKUPŠČINA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE je knjižica, v kateri sta natisnjena' referata tov. Ade Krivičeve in tov. Vide Tomšičeve z II. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije (8. do 9. februarja 1955). Tovarišica Ada Krivičeva, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije, je podala poročilo o delu ZPM Slov., tov. Vida Tomšičeva pa je govorila »O družini v socialistični družbi«. Oba referata sta pomembna za vse, ki sodelujejo v društvih prijateljev mladine. Cena knjižici je 50 din. Četrti priročnik je namenjen za proslave: »IGRE IN PESMI ZA OTROŠKE PRAZNIKE«. Te knjige se bodo razveselili predvsem učitelji, saj so v njej zbrane pesmi in igre za najrazličnejše proslave: za novo leto, pust, pozdrav pomladi, Dan žena. 1. maj itd. Delo ob proslavah vam bo s to knjigo olajSa-no. Knjiga bo izšla v prvth dneh decembra. Knjižnica Zveze prijateljev mladine Slovenije pripravlja Se GLASBENI PRIROČNIK in SMUČARSKI PRIROČNIK. Knjižnica sprejema tudi naročnike. Pošljite svoj naslov ttS Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9'IL aiaiaiaiaiaiaigiaiaiaiaiaia Ob zaključku starega leta izreka čestitke vsem prosvetnim delavcem za dosežene uspehe ter želi v nove meltu 1956 obilo uspehov in dobrih sadov pri vzgoji socialistične mladine i l kolektiv Af^n DOBRA CIGARETA RAZVEDRI DUHA PRI NAPORNEM DUŠEVNEM DELU. PODJETJE ZA PRODAJO FILMOV prodaja: 16 mm poučne in poljudne znan* stvene filme z vseh področij, kakor na primer: biologija, kultura - umetnost, zdravstvo, kmetijstvo, industrija, promet, šport, znanost in tehnika 1 m filma stane 45 din, t. j. okoli 5 do 10.000 din en fiim. Filme tudi izposojamo. — Na razpo- * lago imamo okoli 300 šolskih diafilmov. | Prodajo teh vrši v LR Sloveniji Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg štev. 26, kakor tudi vse večje knjigarne. Zahtevajte naše kataloge in informacije! »ZORA - FILM« ZAGREB Distribucija: ZAGRCB. Adžij'--a št. 17 telefon 37-.iJ7 Uprava: ZAGREB, Kruge 48 telefon 25-253, 37-955 Knjižne zbirke Slovenskega knjižnega zavoda za leto 1956 Že tretje leto se Vam Slovenski knjižni zavod predstavlja s programom svojih knjižnih zbirk, ki so dobro znane že širokemu krogu bralcev in ljubiteljev slovenske knjige. V letu 1956 bodo izšle * naših zbirkah sledeče knjige: SVETOVNI ROMAN: Cao Ksie Khin: Sen rdeče sobe John Gaisworthy: Onkraj sreče in ljubezni Leonid Leonov: Ruski gozd Emile Zola: Beznica SODOBNI ROMAN: MPto Kranjec: Zemlja se z nami premika Fr. Eemil Sillanpda: Trudno življenje Mihailo Lalič: Viharne pomlad D. M. Lavvrence: Mavrica BIOS: K. Stanislavski: Spomini Morus: Živali od davnine do naših dni Robert Graves: Jaz, Klavdij Reinach: Apolon NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA: Victor Hugo: Pomorščaki Vladimir K. Arsenjev: V sibirski Tajgi Frank Noriš: Polip llias Venezis: Beg Giuseppe Giovagnoli: Spartak Jack London: Martin Eden Zahtevajte prospekte s podrobnimi informacijami o pogojih obročnega plačevanja pri vseh knjigarnah ali pri založbi SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI p. p. 163 J »innfn Hirali »n »n »11 ■irjrairjminriiii »n »ii »n ■ir^r^nnnnrairaijTjf □ Knjižnica »ČEBELICA« Doslej je izšlo: LONČEK, KUHAJ!, MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON. Se letos izideta: Pravljica POVODNI MOZ z risbami Maksima Gasparija in ESKIMCEK s risbami Cite Potokarjeve. V letu 1956 bodo prišle: PAZI NA GLAVO, GLAVA NI ZOGAt Znani mladinski pisatelj France Bevk je napisal mladim bralcem, kako naj se ponašajo na cesti. Povestico bo ilustriral Dušan Petrič. Resnična zgodba o partizanskem kurirju — napisal jo je Stanko emič-Daki — PARTIZANCEK. Ilustriral jo bo France Slana. tara srbska pravljiva o cesarju In njegovih treh sinovih LAZ IMA KRATKE NOVE z bisbaml Mihe Maleša. Znana Grimmova pravljica SNEGULJČICA s tro-barvniml risbami Marlenke Muk-Stupičeve. Knjižnica KONDOR — Izbrana dela Iz domače In svetovne književnosti — je nova zbirka, ki bo začela Izhajati v letu 1956. Namenjena bo predvsem srednjim šolam za predpisano domače berilo, pa tudi vsem drugim, za splošno izobrazbo. Za leto 1956 so v pripravi naslednja dela: a) iz slovenske književnosti: Fr. Prešeren: Poezije; Simon Jenko: Pesmi; Jos. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači; Ivan Tavčar: Visoška kronika; Iv. Cankar: Križ na gori; Fr. Bevk: Kaplan Martin Čedermac; Prežihov Voranc: Samorastniki, h) Iz svetovne književnosti: Homer: Riada; Plutarh: Življenje velikih Rimljanov; Shakespeare: Hamlet; Moliere: Tartuffe; Gogolj: Revizor; Puškin: Stotnikova hči; Stendhal: Italijanske kronike. V zbirki potopisov GLOBUS g C3 M. Bizovičar Je ilustriral SALOMONOVE RUDNIKE NAROČILA SPREJEMA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2 Ilustracija Iz knjige 20.000 MILJ POD MORJEM Doslej je izšlo: Roman Toneta Selišk arja POSADKA BREZ LADJE v dveh delih in roman Ericha Kastnerja Pl KIČA IN TONČEK. Se letos Izidejo CRTICE IVANA CAN KARJA z risbami Maksima Sedeja. V letu 1956 boste dobili: Sloviti rom an o podmornici NAUTILUS — 20.000 MILJ POD MORJEM v dveh delih z Izvirnimi francoskimi risbami, zgodbo o nogometnem klubu NEPREMAG LJIVA ENAJSTORICA In rarburjiv pustolovski roman iz divje Afrike SALOMONOVI RUDNIKI z izvrstnimi risbami Milana Bizovičarja, a aia a a:a:a a a a a,a a a a a a a a^a j'a.a:a.a'a'!.r.:r bib b b-b^b B!B:B,B!B;E'BiB!E.BiEtEiB:B'B:B:Bir